ACROCEPHALUS začetku jezera. Letali so nad plavajočim rastlinjem. Luka Božič, Pinta1jeva 16, 62000 Marit -or SREDN]1 DETEL Dendrocopos med.ius MIDDLE SPOTrEDWOODPECKER -at Lake Šoštanj on October 31'", 1993 Dne 31 .1 O .1993 sem se mudil na Šoštanj- skem jezeru, kjer sem opazoval ptice. Ni preteklo veliko časa po mojem prihodu, ko sem zaslišal trkanje na drevesu, ki ima korenine v vodi. Izvlekel sem daljnogled in zagledal detla, ki je kakšne štiri metre od mene tolkel po deblu. Glavo mu je pokrivala rdeča kapa, črta na licih pa se ni stikala s sivkastim kljunom. Ko sem se mu skušal približati. je odletel. Tako mi je ta naš manj številni detel popestril oblačen oktobrski dan in domov sem se vrnil poln dobrih vtisov. Denis Vengust, Rudarska 2/c, 63320 Velenje SKALNA LASIDVKA Ptyonoprogne rupestris CRAG MARTIN - nest found under railway bn"dge on june [lil, 1993 at Kanal ob Soči ( only around 100 metres a.s.l.) Dne 9. junija 1993 sva z Janezom Grego- rijem nad Kanalom ob Soči, v bližini hidro- elektrarne pri vasi Ajba, v zraku opazila skalno lastovko. Po krajšem postanku sva ugotovila , da se nad Sočo sprele tavata pravzaprav dve lastovki in tu in tam izgineta za viaduktom železnice nad Sočo. Kasneje sva na tem betonskem železniškem mostu opazila gnezdo mestne lastovke in gnezdo skalne lastovke, ki je bilo zgoraj "odprto". Slednje sta kar pogosto obiskovala oba starša; skalna lastovka se je vsakič sklanjala v gnezdo tako, kot da bi hranila mladiče. To gnezdo je zanimivo zato, ker do sedaj v Sloveniji še nismo našli gnezda skalne lastovke na mostu oz. viaduktu. Za nas pa je zanimiv tudi podatek o nadmorski višini tega gnezda, t.j . 100 m, kar pa ni tako običajno, saj različni vili navajajo. d a v alpskih deželah gnezdi med 300 in 2 100 metri nadmorske višine.V Sloveniji so bila do sedaj najdena gnezda med 500 in 1000 n. m. višine . Dare Sere, Langusova 1 O, 61000 Ljubl;ana 5 8 XV-63- 1994 KRATKOPRSTI ŠKRJANEC Calandrella brachydactyla SHOR~TOED LARK - singing male on April 2 J-•1, 1991 at Ljubljansko barje Dne 21. aprila 1991 sem se že vračal z redne opazovalne p oti od ·'brvi'' proti "železnemu mostu" čez [ščico na Ljubljan- skem barju. Vreme je bilo oblačno in rahlo je rosilo. Ta dan vse do trenutka. ko sem moral stopiti iz avta, ni bil nič posebnega. V zraku sem zaslišal in zagledal pojočega kratko- prstega škrjanca. Po petju in vedenju me je spominjal na "tiste" z rta Kamenja.k, kjer so zelo številni na gnezdenju. Njegovo petje je zelo kratko in delno podobno repaljšči­ cinemu, značilno pa je, da me d petjem stopničasto leti in se po "stoprncah' ' dviga v nebo. Kljub temu, d a se je ta opazovani in poslušani kratkoprsti škrjanec tako vedel. mislim, da je bil še na preletu. Dare Sere, Langusova 1 O, 61000 Ljubljana MODRA TAŠČICA Luscinia svecica BLUETHROAT - young bnds trapped at Vrhnika, Ljubljansko b a1je and Cerkniško jezero in 1992 Dne 5. avgusta 1992 se je na ornitološki postaji na Vrhniki ujela v mrežo mlada modra taščica, ki je bila še "grahasta" kot np r. rdeča taščica E. rubecula ali mali slavec L. me- garhynchos v mladostnem perju. Da je bila "grahasta", je v poročilu zapisal naš obroč­ kovalec Brane Lapajna, ki je med drugim omenil tudi to, da je imela modra taščica tudi do dobre polovice oranžno obarvana repna peresa. Se bolj pa me je presenetilo obvestilo obročkovalca Jože ta Dolinška, ki je 9. avgusta 1992 v trstičevju pri Skofljici na Ljubljanskem barju ujel še mladostno "grahasto" obarvano modro taščico, ki jo je označil kot mladič (ml). Na preletu ali ob selitvi modra taščica ni pogosta oz. številna. Po do sedaj znanih podatkih smo modro taščico na selitvi ujeli od sredine avgusta pa tja do sredine oktobra. Zadnji jesenski podatek je iz leta 1987. ko je Jože Gračner 17. oktobra na Vrhniki ujel samico modre taščice. Zanimivo za leto 1992 je tudi to. da je obročkovalec Jože Gračner 29. avgusta 1992 na Cerkniškem jezeru ujel in obročkal kar 6 modrih taščic , od kate rih sta bili kar dve še ''progasti ''. Dare Šere, Langusova 1 O, 61000 Ljubljana