190. štnlltaL i mnm, t NMirtitt i7. muh im. LXV. lelo. .Slovenski Narod* velja v Lgmblfaai na do« dostavljen: i eclo leto naprej • . • • K 24*— pol leta m . » • . ■ 12*— ćetrt leta 9 . . • f# • <>•— na mesec « • • • • • 2"- . v upravništvu pcejemaa: ćelo leto naprej . , • • K 22-—> pol leta „ • . » • • Ih— četrt leta m • • . • • 5*50 I na raescc m . . • • » 1*90 Dopisi n»J se frankirajo. Kokopisi se »e vračao. HrednUtvo: KnaUon ollca *L 5 tv pritti$a levo.) tolaiMi M. 34. hMerati veljajo: peterastopsu petit vrsta z* enkrat po 16 vUl, u dvakrat po 14 via* za trikrat ali večkrat po 12 vtat Parte in zahrala vrat* 20 vio. Poslano vrsta 30 vio. Pri večjtti inaercijah po dogovora. UpfavaStvu naj se pošiljajo naroftune, reklamacije, inseraU L t Rima poročajo brzojavke iz Aten: Od meroclalne strani se poroča, da gr?ka vlada do sedni še ni-kakor ni odredila mobizacije, niti delne. niti splošne. marveč r'a ie mobilizacijo samo pripravila. Predno je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno, je bila OrŠka poklicala tri let-nike k manevrom, obenem tuđi tri letnike mornarice. Z ozirom na do-gocike v Evropi pa so bili manevri grskega brodovja odpovedani. ♦ * * Tiirči'a in Arhipcf. Carigrad, 15. avgusta. (Kor. ur.) Notrarji rninister Talaat beg in pred-sednik zbornice Halil sta se odpeljala danes popoldne v Bukarešto. Kakor se zatriuje v krogih porte, gre za ureditev vprašanja otokov Arhipela. * • * Romunski princ Karei. Iz Budimpešte poročajo: Princ Karei romunski se je pelial v ponede-liek popoldne z avtomobilom skozi Arad. Princ je izjavi?, da niti sanjati ne bi bil mogel o tako navdušenem sprejemu, kakršnega je bil deležen na Ogrskem. Z velikim veseljem je go-voril o izborni pripravlienosti nem-ške vojske. Veseli ga. da bi se mogla boriti romunska vojska skupaj s tako armado. Končno je mnenja, da sta se ogrski in romunski narod vendar sporazumela. Bodoči dogodki bodo pokazali moč in pripravljenost ro-munske vojske. Naš veleposlanik v Rimo. Rim, 15. avgnsta. (Kor. urad.) Izredni avstro-ogrski veleposlanik v Rimu babron Macchio obišče danes italijansflcega zunanjega ministra mar-kija di San Oiuliana v Fiuggijn. StaHite Hane. Beroiio, 16. avgusta. (Kor. ur.) Da nastopi proti vestern, da postopa Italija napram Avstro-Ogrski in Nemčiji mali prijazno, je naročila italijanska vlada svojemu diploma-tičnemu zastopniku v Berolinu, da nasipi pri ti tem nt rc5niciiim vestern. Izpolnjujoč to naročilo, je za-prosil italijanski zastopnik zunanji r.rad, da naj označi vse te vesti kot popolnoma neosnovane. Italijanski oddelek v Skadru Riiu, 16. avgusta. (Kor. urad.) Italijanski tiskovni urad poroča: Ker so druge države odpoklicale svoje vojaške oddelke iz Skadra, je tuđi Italija odpoklicala od tam svoj voja-ški oddelek. Grof Tisza o vojnem položaju. Budimpešta, 15. avgusta. (Kor. urad.) Ministrski predsednik grof Tisza se je izrazil povodom zavzetia Šabaca napram svojim političnim prijateljem sledeče: Kakor vidite, se bijejo naše čete povsod izborno. Po-vzdigujoče je, kako se vzdrži vsak s ćelo bravuro na svojem mestu. Naša vojska vrši čudeže hrabrosti na iužnem vojnem pozorišču ravno tako, kakor na severnem. Težišče leži se-veda na severu. Pa tuđi od tam nam prihajajo same dobre vesti. Seveda naj ne pričakuje nobeden. da se bo vedno vse vršilo popolnoma ugodno. Pa če bi tuđi kdaj dospela od kjerko-li kaka manj ugodna vest, to pri tako veliki vojni ne srne nikogar zbegati. Će bi bili slučajno kdaj poraženi, bi nas to samo podžgalo. da prihodnjič boljše udarimo. Če nam da bog zma-go, potem bo mogla naša monarhija vendar enkra: delati zunanjo politiko, ki odgovarja njenemu ugledu in nieni moči. 2e sedaj ima naša monarhija veliko večjo veljavo. V inozemstvu je slišati glasove, da sem bil jaz oni, ki je svetoval k vojni. Vedno sem to zanikal in zanikam to tuđi še danes. Trdno in določno pa izjavljam, če borno zmagali na ćeli crti, — kar je upati, — da ne bom privolil v cenen mir. (Burno odobravanje.) Budimpešta, 15. avgusta. (Kor. urad.) Ogrski brzojavni kor. urad dostavlja k zgorajšnjemu poročilu listov. da obsega mnogo nesporazum-Ijenj. S kompetentne strani se poroča. da je bistvo Tiszovih izvajanj. da leži uspeh v božji roki, da pa daje vse, kar se je do sedaj zgodilo, zlasti pa možata pripravljenost vojske in prebivalstva upati in pričakovati. da borno v vsiljenem boju stali na svojem mestu. Kakor koli naj se menja-joča usoda velikega boja obrne, za malodušnost ni povoda. O tem, da ne borno sklepali cenenega miru, če bo zmaera na ćeli crti naša, ni bilo govora. Saj je po taki vojni navadno naloga mož na odgovornih mestih, da vplivajo v zmernem smislu na javno mnenje. Pač pa je rekel grof Tisza, kakor se je mogel le s težkim srcem odločiti za vojno, ravno tako je trdno prepričan, da moramo vojevati vojno do konca in ne smemo prej mirovati, predno nismo dosegli ga-rancij za svojo bodočo varnost. * * * Mobilizacija v Bosni. Sarajevo, 14. avgusta. (Kor. ur.) Zborni poveljnik baron Appel je po-slal bosanski dežclni vladi pismo, v katerem se ji zahvaljuje za stvarne in umestne odredbe ter izreka zahvalo tuđi drugim političnim oblastim in organom za njih patriotično in požrtvo-valno pomoč, vsled česar se je izvršila mobilizacija popolnoma v redu« gladko in ćelo hitreje, kakor se Je pričakovalo. Zahvalo izreka v imenu aajvišje službe. Posebno pohvalno omenja zborni poveljnik delo okraj-nih predstojnikov barona Benka v Bjelini in dr. Đergerja v Zvomiku, ki sta izvršila na ugleden način in z iz-redno energijo dobavo transportnih sredstev in konjev, deloma ćelo v sovražnikovem ognju. Iz Bosne in Hercegovine. Večerna številka graške »Ta-gespost« z dne 14. avgusta 1914 pri-naša sledeča poročila iz Sarajeva: V soboto je bilo v trdnjavi Sarajevo razglašeno vojno stanje. S tem je prešla najvišja mestna uprava v roke trdnjavskega poveljnika general-nega majorja liaala. V oklicu izjavlja poveljnik: Trdno sem odločen, vzdržati z vsemi sredstvi, ki jih imam na razpolaganje, mir in red v okolišu trdnjave. Predvsem pričaku-jem, da bo meščanstvo vsak sumljiv pojav takoj naznanilo oblastim ter tako omogočilo oblastim, da nastopi-jo takoj z brezobzirno energijo proti upornikom. Mirno zadržanje me-ščanstva je obenem dokaz njegovega lojalnega mišljenja in edina možnost, da se olajša vojno stanje. V drugem oklicu odreja trdnjavsko poveljni-štvo, cia prepreci vtihotapljenje ne-zanesljivih in sumljivih elementov v mesto, da estanejo le trije vhodi v mesto, ki so že sicer stalno zastraže-ni od vojaštva, odprti za osebni in blagovni promet. Končno odreja trdnjavsko poveljništvo: Prebivale!, ki so naseljeni v trdnjavskem rajonu, se morajo sami preskrbeti z zalogo živil za štirideset dni in se je smejo le tedaj dotakniti, če ne morejo na drug način dobiti živil. Kdor ne za-dosti tej naredbi, mora, če občinska uprava ne prevzame zanj oskrbe, zapustiti mesto, kakor hitro smatra trdnjavsko poveljništvo to za potrebno z ozirom na možnost sovraž-nega napada na trdnjavo. Stirinajsti dan po razglasitvi tega oklica (21. avgusta) bo komisija obstoječa iz vojaških eseb in enega zastopnika mestnega magistrata preiskala od hiše do hiše, ali je ta naredba izvršena. — Nadalje poroča »Tagespost« v isti številki: V tukajsnjem garnizijskem zaporu se nahaja 62 talcev, ki s svojim življenjem jamčijo za varnost dežele proti naklepom domačinov. Ti talci so pisali deželnemu šefu pismo, v katerem zagotavljajo svojo lo-jaliteto ter izražajo prošnjo, da dobe talci dovoljenje, da se jih vpora-bi v vse one svrhe, s katerimi morejo delovati v blagor domovine. De-želni šef fcm. Potiorek je nato poslal dvanajstim talcem pisma, v katerih izjavlja: »Vaši prošnji deželna vlada ni mogla ugoditi. Zaradi vašega dol-goletnega subverzivnega delovanja in vašega zadržanja, s katerim ste se pridružili delovanju onih, katerih Čin je v svojih posledicah prinesel vsemu svetu nepopisno žalost in nesrečo. niste vredni, udeleževati se častnega delovanja onih sodržavljanov, ki se bojujejo in delujejo za domovino. O prošnji ostalih podpisanih talcev se bo svoječasno odločilo. — Nadalje poroča »Tagespost«: Pri Rudanki so streljali na železniški vlak. Nato so takoj v vlaku se nahajajočega talca — Todorja Rijića iz Kfkovarja pri Bosanskem Brodu — po naglem sodu usmrtili. Talec Jurij Petrović, bivši srbski duhovnik iz okraja Gra-čanica, je poskusil v petek ponoči pobegniti. Ker ni obstal, ko so mu zaklicali »stoj!«, ga je patrulja ustre-lila. — Iz Sarajeva je dobila »Tagespost« sledeče poročilo: Iz Bjeline poročajo: Kmet Gjoju Jovanović iz Velike Obarske Je prijel nevarnega srbskega špiona z imenom Pero Si-mić iz Crnjelova, zloglasnega in opetovano kaznovanega individua, ki se je Še le pred kratkim vrnil iz Srbije v svojo domovino. Simić Je bil v petek popoldne na giavnem trgu v HJe-ljini javno obešen. • • • Stran 2a »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. avgusta 1914, 190. stev. DezertacQe Rusov. Lvov. 15. avgusta. (Kor. urad.) Po soglašajočih pofočilih listov se dezertacijc niskih mejnih straž in kozakov vedno bolj množe Rusko civilno preblvatotvo »trella ta zasede. Berolin, 15. avgusta. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča o nasiopu ru-skega civilnega prebivalstva ki je v nasprotju z med na rodnim pravom. Pri Kališu je streljalo rusko civilno prebivalstvo iz zasede na nemške čete, pri čemer sta bila 2 moža ustre-liena, 20 pa jih je bilo ranjenih. Brez dvoma je, da gre za napad, ki je bil izvršen po nacrtu. Zasedenle ruske Poljske. Krakovski »Cas« prinaša s Po-znanjskega poročila o razpoloženju poljskega prebivalstva v pruski Poljski. Dejstvo, da so bili mobilizacijski oklici nabiti tuđi v poljskem jeziku in da so bili vsi oklici kornega povelj-ništva izdani tuđi v poljskem jeziku, kakor tuđi, da so razdeljevali med vojake poljske molitvenike, je napravilo na prebivalce izboren vtisk. — Iz Krakova poročajo nadalje tuđi še sledeče: Miechovski magistrat je izda! oklic. v katerem pravi: Dne 7. t. m. so zasedle naše mesto predstra-že poljske armade (prostovoljske poljske organizacije), ki se je sesta-vila na povelje naše narodne vlade v Varšavi. Ljudstvo se pozivlja, da r.aše vojake prisrCno sprejme in da se udeležuje boja za prostost Poljske. Poljski narodni komite na ruskem Pcliskem razglaša povsod, da ima na ruskem Poljskem avstrijski denar veljavo. Na vse strani so bi!a izdana povelja, da se naj odstranijo znaki ruskecra carja ter mesto njih postavi poljski ore!. V Varšavi se je namreč ustanovila narodna vlada, ki je po-verila Josipu Pilsudzkemu povciini-štvo nad vsemi poljskimi oddelki. * Rusija zbira čete v Bessrabijl Na meji Besarabije zbira Rusija, kakor poročajo iz Bukarešta, mnega čet. Rcmunska vlada je vsled tega vprašala v Petrogradu. kaj to porne-ni in rusko poslaništvo v Bukaresti je na to odgovorilo, da se ruske čete samo poslužujejo tamošnjih železnic, da pridejo na bojišča. • • • Zaplenjene niske trgovske ladje. Iz Hamburga poročajo, da je neka nemška torpedovka pretekli te-den ustavila v bližni Cuxhavna ruski tovorni oamik ^Pboniks-. Mornari ski vejaki so parnik zasedli ter ga pripeljali v Hamburg. Isti dan so remske voine ladje pripeljale dve ruski trgovski Iadji iz Vzhodnjega morja v pristanišce \Yarnemlmde. Dan oozneje je pripeljala torpedovka »sieipnei> neko rusko trgovsko ladjo v isto pristanišče. m * * Neresnične vesti o ruskih uspehih. Dunaj, 16. avgusta. V nekaterih inozemskih listih so bile razširjene vesti o ruskih uspehih v naših obmej-nih pokraiinah. Vse te vesti so popol-roma neresnične. Mešani oddelki Rusov, ki so panekod v obmejnih po-krajinah prodrli ne-kaj kilometrov da-leč na naše ozemlje, so bili pognani nazai. Njih delo se je omejilo sploh na plenjenje in na zažiganje mejnih vaši, ki se niti braniti nišo mogle. Nasprot-no je več naših kavalerijsk'*h oddel-kov vdrlo čez rusko mejo globoko v Rusijo. Nevtralnost Danske. Kopenhagen, 15. avgusta. (Kor. trrad.) Danska vlada je sklenila, da ohrani v voinah Avstro-Ogrske z Angleško, Francosko in Crno goro popolno nevtralnost. Vjeti ruski veleposlaniškf uradnik. Đunaj, 15. avgusta. (Kor. urad.) .Včeraj vje:i deservent ruskega vele-poslaništva Jakobovskii je Že dlje časa vzbujal pozornost avstrijske državne policije. Njegovo ime se je v raznih proti ruskim organom in dr-žavljanom naperjeniji vohunskih procesih imenovalo in ie svojemu mednarodnemu sta!i5Ču se je imel zahvaliti, da ga sodišča nišo zasledo-vala. Tako ravnajo v Avstro-Ogrski z vjetniki. Dunaj, 16. avgusta. (Kor. urad.) V Budimpešti aretiranega in zaprte-ga bivšega ruskega konzula v Sarajevu Igelstroma so, ker je težko bolan, izpustilL m m m peid. BudlmpetU, 14. avgusta. (Kor. ur«U VsMtt&ška cMfera li i*eze ■radnikov M> priredila svtčor fctklja-do $ serenad* ki sta potekB ti|ajno. • • • Ccwfrt rofsiflldML DunaL 16. avgusta. (Kor. nrad.) Kakor poroča korespoodmea »Wil-helnv je cesar odredil, da praznuje sedanja dunajska garnizija njegov rojstni dan satno z božjimi službami v ubikacijah ali pa s podobnimi pri-reditvamt internega značaja. Zagreb, 16. avgusta. (Kor. urad.) Za praznovanje cesarjevega rojstne-ga dneva se delajo tu posebne velike priprave. Iluminacija bo sijajna. Lažnjtve vesti o pomorski bitki v Severnem morlu. Berolin, 15. avgusta. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Uradni belgijski krogi razglašajo v inozemstvu, da se ie vršila v Severnem morju velika pomorska bitka, v kateri so izgubili Nemci 22 ladij, Angleži^ pa 4 ladje. Vsaka beseda te vesti je izmišljena. Angleži se do sedaj nišo upali v blizino nemske obali. Tuđi je ne-resnična vest iz istega vira, da so Angleži izkrcali v Belgiji čete in sku-paj z Belgijci uničili neki nemški ko-njeniški pofk. Kakor leta 1370. se bo tuđi to pot izkazalo, da so dejanja več vredna, kakor lažnjive trditve. ♦ • • ProstovotfcL Dunaj, 16. avgusta. (Kor. urad.) Oni, ki hočejo službovati kot prosto-voljci v fronti in hočejo prinesti dokaz svoje znanstvene vzposobljeno-s:i po § 21. tojka 1., 3. in 4. smejo dasi ravno je to v nasprotju s § 85. točka 7 brambnih predpisov I. del izpit tekom meseca avgusta. Potrebne odredbe bodo izdala dotična vojaška poveliništva. Promet na železntcah. Dunaj, 15. avgusta. (Kor. urad.) Na avstrijskih državnih železnicah se bo privatni tovorni promet, v ko-likor je to pod sedanjimi težavnimi razmerami mogoče, polagoma zopet pričel. 2e obstoječi aprovizacijski promet se bo razširil tako, da se bodo smeli pošiljati vsi važnejši aprovizacijski predmeti brez nadaljnih formalitet. Ražen tega se je priteg-nilo v ta promet veliko število kra-iev, ki do sedaj nišo bili v tem prometu. Tuđi se bo pričel promet za brzovozno blago in promet za tovor-no blago v celih vagonih na posa-meznih železniških progah. Laži o RTOzovitostih Avstrifcev. Dunaj, 15. avgusta. (Kor. urad.) Neki inozemski list je prinesel iz Pe-trograda poročilo, da so avstro-ogr-ske čete ko so zasedle neki ruski ob-mejni kraj, zaprle nekega 801etnega ruskega sodnia, ki ni hotel izročiti svojega denar ja v neko hiso ter jo zažgali. Takih sovražnikovih laži ni treba se!e dementirati, ker ve ves svet, kako sta v tej vojni ra/deljena kultura in barbarstvo. ♦ Boii med Nemcl fn Rn^I. Bcrofin, 15. avgusta. (Ko urad.) Iz inozemstva razširjene vesti o večjih bojih so neresnične. Nemske čete so zmagale v manjših bojih. Pri Kiiivi stoječ ruski konjeniski od-delek se ie umaknil pred nemškimi četami proti jugu. Noben sovražni-kov korak ni mogel do sedaj vplivati na nemške namere ali jih ćelo pre-prečiti. Angleška ni stavila Turčiji ultimatuma. London, 16. avgusta. (Kor. urad.) Reuterjev urad označuje vesti listov, da je Angleška stavila Turčiji ultimatum, kot neresnične. Nemška finančna prtpravlienost Berolin, 15. avgusta. (Kor. urad.) V »Norddeutsche allgemeine Zei*-tung^ priobčuje ravnatelj Nemske banke dr. Helfferich članek o fi-nančni pripravljenosti Nemčijc. V članku konstatira, da je Nemčija v sedaj svojemu koncu se bližajočem času mobilizacije finančno in gospodarsko popolnoma kos svoji veliki nalogi in bolje pripravljena, kakor ie bilo pričakovati. Vjetnlkl Neračiie. Berolin, 15. avgusta. (Kor. nrad.) Listi poročajo: Med tu zadržanim! ruskimi častniki je mnogo višjih čast-nikov, med njkni bivši vrhovni po-veljnik ruskega črnogorskega bro-dovja, admiral Skrydiov, in bivši mmštOfvM giaitiM ptbtrnalor. Twkor se zatrtate, bnafo 23 generalov tai vtftfh Castnflcov vsake^a pose-bej zgprtih* ni* imam V* stamOeio v note*. Davo«Mo Hn |e četo, da ftti žene OMfeJo mrir« 4*n. BCV«I^ 15. Mguitl. (Kor. urad.) »Lokalmuteiger« poroćm: Na vojalko vežbaHte v Paderborm je dospek) 4000 belgijskih vojnih vjetnikov, ki jih porabUajo za cestaa dela. $*mtn\kom vmH toptrL ^ Beroin, 14. avgusta. (Kor. urad.) Pred cesarsko palačo v Strassburgu v Alzaciji stoje pri Mtthlhausnu Fran-cozom vzeti topovi, ki so jih vofaki pripeljai tja ob velikanskem navdu-šenju prebivalstva. Pred generalnim povetjništvom v Allensteinu stoje 4 topovi, ki so jih Nemci vzeli Rusom. • * V Nemčiil ne bodo več lovili avtotnobilov. Generalni štab nemške vojske prosi vse časopise, da sprejmejo sledeče poročilo: Avtomobilski promet je danes zelo ogrožen vsled pogoste-ga nepotrebnega ustavljanja in ogro-žanja. Neki visok avstrijski častnik, ki je bil v avtomobilu poslan z Du-naja v Berolin, bi bil skoraj ustre-Ijen. Njegovo potovanje, ki je bilo se-veda važno in nujno, se je zakasnilo za 12 ur. Generalni štab vojske opo-zarja še enkrat odločno, da se ne na-haja noben sovražen avtomobil več v deželi. Vsi avtomobili, ki se sedaj vozijo, se nahajajo izvečine z važni-mi naročili v službi deželne obram-be. Interesi deželne obrambe nujno zahtevajo, da se avtomobiskemu prometu nikjer in od nobene strani ne stavijo več nobene zapreke. Vse oblasti prosimo, da takoj poskrbe, da se to sporočilo nemudoma razve po deželi in po vaseh. • * Nemška Hižnozahodna Afrika. Berolin, 15. avRusta. (Kor. urad.) NVolffov urad poroča: Vesti iz nem-ške južnozahodne Afrike pravijo, da tamošnjo nemško varstveno ozemlje do sedaj ni bilo napadeno in da se v Kamerunu nišo dogodili nikakršni vojni dogodki. Iz nemške vzhodne Afrike in drugih pokrajin inanjkajo vsa poročila. V koloniji Togo so se dogodili posamezni boji med patru-Ijami franeoskih čet, ki so bile vctrle. Tuđi angleške čete so prodrle v Togo. Vojna proti netnškim kolonijam v AfrikL Komaj je bila nanovedana voina med Anglijo in Nemčijo, že so Angleži začeli napadati nemške kolonije v Afriki. Lotili so se tuđi glavnega mesta največje nemške kolonije v Vzhodnji Afr'ki, Dares-Salam, in oči-ten je namen, spraviti nemške kolonije v Afriki v prostorni angleski žep. S pridobitvijo nemske kolonije v Vzhodnji Afriki bi Angleži vresni-čili nacrt, ki ga je zasrroval znani an-gleški finančni kondotier Cecil Rho-des, ustanovili bi eno velikansko državo, segajočo od južnega konca Afrike pa do izliva Nila. od juga Kap-landije do severa Egipta. Na ta na-Črt so Anglcži vedno mislili. Ko so Hotentotje in Hereri revolucijoni-rali. so jim sosedni Angleži pomagali z orožjem in municijo in jim dajali pribežališča, samo da se Nemčiia ni mogla v svojih kolonijah utrditi. Zdaj seveda nimajo kolonije nobene zveze z Nemčijo in njihova obrambna sredstva so majhna. V trgovskem oziru so te kolonije važne za Nemčijo. V letu 1905. je znašala vrednost iz kolo-nfj izvoženega blaga 86 milijonov mark, v letu 19lO.^pa že Z03 milijonov. Vojaštva je na teh velikanskih kolonijah komaj 6000 mož. • • * Smrtna obsodba v Parizu. Pariz, 16. avgusta. (Kor. urad.) Vojno sodišče je obsodilo zaradi izdajstva nekega trgovskega nastav- ljenca na smrt. • • Najstareiša članica angleške kraljevske rodbine. Neu Strelitz, 15. avgusta. (Kor. urad.) Velika kneginja vdova, naj-starejša članica angleške kraljevske hiše, je sporočila po vojaškei.i duhovniku tukajšni garniziji svoje pozdrave. BelfOskl kraH hi FrmcoiL »Miinchener Post« pravi, da ve iz zanesljivega vira, da se Je belgijski kral] že dolgo pogajal za hrbtom svojega kabineta z Angleško in Francosko. da bi ie mogel Nemčiji škodo-vatl List pravi, da Je bila brzojavka belf ifckega kralja angleškemti kralju ie dolgo dogovorien manever, kar « bov kratketn t akti dokazalo, in da je bilo ie zato treba korakati v Belgijo, brez ozira na njeno nevtralnost. • • ■ ■ .......- - Ves« 1 »ojitt li oKtastvo. V raagovoru % zastopniki čašo-pisla v Berolinu j« stotoik nemikegt geaeralnega štaba pl. Rohrscheidt iz-javii to-le: Najvažnejše, kar bi na] listi in z njkrn tuđi čitatelji uvaževa-li, je, da se prve dni mobilizacije ne morejo pripetiti odločilni vojni dogodki in da je vsled tega priporočati. da občinstvo ohrani mirno kri in jasen pogled tuđi v slučaju, ako se mo-rajo glede sovražnika javiti razni dogodki, iz katerih bi se dalo sklepati, kakor da bi bil sovražnik s svojo mobilizacijo že bolj napredoval kakor mi in kakor da bi bil že popolnoma pripravljen, da udari na nas. Gre v vseh teh slučajih samo za praske in spopade vseh vrst, ki bi naj po možnosti zavirali koncentracijo naše armade. Tuđi z naše strani so naše patrulie prekoračile mejo in obstre-ljevale sovražne pozicije, toda vse to je smatrati zgolj za začasno osvo-jitev strategično važnih točk. Koncentracija vojujočih se strartk bo trajala deset do štirinajst dni ali še več, da, lahko potečejo ćelo tedni, predno bo mogel generalni štab poročati o odločilnih spopadih. Zato je mir prva državljanska dolž-nost tuđi v slučaju, ako bi sovražnik zavzel kako našo obmejno mesto, zakaj tuđi pri tem gre samo za začasno osvojitev. Moltke je izrekel bese-de, da ne more armada na odločilnih krajih nikdar biti dovolj mečna. Po-tem načelu se borno tuđi mi v vsi vojni ravnali. To naravno ne izklju-čuje, da bi ne imeli bitk, ki bodo mor-da neugodno končale za nas. To ni izključeno že z ozirom na veliko število sovražnikov in se je dogodilo tuđi v 1. 1870. in 1871., ne da bi nam bil za to vpadel pogum. Zategadelj bo veliki generalni štab v prihodnjih dneh nekoliko bolj redkobeseden v svojih poročilih in sicer tuđi v slučaju, ako borno izvo-jevali kake važne uspehe. Nečemo manjših uspehov brez potrebe pove-čevati, nečemo pa tuđi sovražniku dajati prili'ke. da bi lahko sklepal, kako se izvrsuje naša koncentracija. V tem oziru ne more biti dovolj pre-vidnosti. Iz navidezno popolnoma ne-dolžnih notic, v kateri bi se na pri-mer navajala številka kakega polka, ki je dospel na železniško postajo, lahko strategi sovražnih armad z lahkoto čitajo, kam je dotični polk namenjen in kateri polki mu bodo še sledili. Dnevne vesti. -f- Cesarjev rojstni dan. Sredi viharjev svetovne vojske, kakršne svet še ni videl, bo jutri naš cesar obhajal svoj rojstni dan. V viharnih dnevih 1. 1848. je vzel v roke cesarsko žezlo in četudi je bila država v tem času zapletena v dve vojni, je bil cesar vedno velikodušni zaščitnik miru. Zdaj, ko so njegovi lasje osiveli, zdaj v iz-redno visoki starosti 84 let, mu je usoda potisnila meč v roke. „V tej resni uri sem si popolnoma svest dalekosežno-sti Svojega sklepa in Svoje odgovornosti pred Vsegamogočnim. Pretehtal in preudaril sem vse." S temi besedami je cesar svojim narodom naznanil, da se čuti primoranega vzeti v roke meč za obrambo monarhije in njenih živ-Ijenskih interesov, za zagotovitev mirnih in srečnih odnošajev za vse pre-bivalstvo širnega cesarstva. Cešarjeva odločba, obraniti državo z mečem v roki je pozi vela vso monarhijo. Vsa je pomlajena in mogočna odločnost vse-ga prebivalstva priča, ne Ie popolno edinstvo med cesarjem in med avstrij-skim prebivalstvom, nego tuđi trdni sklep, zastavi avstrijski pomagati do sijajne zmage. Izginila so vsa nasprotja, pozabljeni so narodnostni razpori, plam-teče navdušenje vsega prebivalstva priča, da se čutijo vsi narodi v tej državi za eno družino in da gredo v boj s trdnim prepričanjem, da zagotove domovini sijajno bodočnost. To edinstvo vseh narodov združeno s prisego ne-omajne zvestobe in krepko voljo, boriti se za cesarja in domovino do zadnjega diha, to je darilo za rojstni dan, ki ga združeni narodi polagajo pred cesarski prestol. — Za cesarja rojstni dan. Danes zvecer bodo povodom jutrišnjega rojstnega dneva Nj. c. in kr. Apostol. Veličanstva cesarja mestna poslopja razsvetljena in sicer od 8. do 9. ure zvečer. Prebivalstvo se vabi, da sto-ri enako. — Zlato dam za železo, Nadaljni izkaz darov. Gospa glavarica Šuster-šii: 3 prstane, 1 verižico z obeskom, 1 brošo in drug nakit; gdčna. Lori Finz: 3 prstane, 1 brošo, 1 obesek; gosp. Jenny Šubic: 1 prstan; učiteljica RN.;3 prstane, 4 zapestnice, 2 para uhanov, 1 verižico in drugo; gospa Marija Sare: 2 prstana; vlad-ni svetnik dr. E. Slajtner in soproga: 20 K; gospa Pani Bevc, Bohinjska Bistrica: 1 poročni prstan; gospa Marija Potokar, TfžK: 2 prstana, 1! brošo; gospa Ana Dobrina, Tržič: 1 prstan, 1 par uhanov; gospa Amalija Kumos: 1 poročni prstan, 1 uhan, 1 veriiico, 1 zapestnico in 1 prstan. — 76leten prottovoljec. Zad-njič smo poročali y našem listu o smoli enega nekdanjih ofidrjev cesarja Maksimilijana meksikanskega. Zadnji častnik pa to ni bil, saj živi še v Ljubljani mož visoke starosti, a krepkega zdravja, ki je bil nadporočnik cesarja Maksimilijana. To je gospod Avgust Pokorn, ki je zdaj, v starosti 76 let prostovoljno zopet stopil v armado in dejansko opravlja vojaško službo. Gospod Pokorn je bii rojen 1. 1838. v Ljubljani na Sv. Petra predmestju v sedanji niši trgovca Halbensteinerja. Že 1. 1854. je prostovoljno vstopil v c. kr. mornarico in ondot služil do 1. 1853. kot častnik potem pa se od-zval pozivu cesarja Maksimilijana ter služil od 1. 1864. do 1867. pri cesar-skem meksikanskem koru kot nadpo-roČnik. Po propadu meksikanskega cesarstva se je vrnil v Avstrijo in je služil od 1. 1867. do 1871. pri huzarskem polku grofa Huyu št, 79. v Ljubljani, od 1. 1871. do 1881. pri huzarskera polku vojvoda Wurtemberg št. 11. na Ogrskem, od 1. 1381. do 1900. pa pri domobranskem polku št. 5. in sicer kot c. kr. domobranski nadoficial pri okrajnem glavarstvu v Voloski. Zaradi svojega pogumnega vedenja proti so-vražnikom 1. 1859. v Italiji in 1. 1864. do 1867. v Meksiki je bil g. Pokorn odlikovan s avstrijski mi, franeoskimi in meksikanskimi redovi. Zdaj je g. Pokorn v starosti 76 let zopet prostovoljno vstopil v dejansko vojaško službo in jo opravlja pri c. kr. domobranskem polku št. 27. v Ljubljani. Med mobilizirana bo pač težko mož take starosti. — Plačujmo v gotovini! Bla-govni promet se ob času velikih vojnih zapletkov naravno ne vrši z ono gladkostjo in točnostjo ka"kor v rednih razmeraji. Dovažanja blaga se vrši ob neugodnejših pogojih in z raznimi omejitvami zlasti na železni-ci. V blagovni kupčiji, ki v normalnih razmerah sloni na kreditu, je s početkom vojnega stanja prišla vedno bolj do veljave izmenjava blaga proti plačilu v gotovini. Kdor ima danes v rokah blago, je v močnejši poziciji ter navadno sedaj tirja plačilo v gotovini za novo blago. Trgovci in obrt-niki so v takih razmerah v jako te-žavnem položaju, kajti dopolnjevanje njihovih blagovnih zalog je mogoče^ sedaj ponajveč Ie proti placiiu v gotovini. Če mora trgovec in obrtnik ob naročanju blaga plačevati robo na-prej, je naravno, da je tuđi njemu težko mogoče razprodajati blago odje-malcem na upanje. Malo trgovcev je ta'ko srečnih, da izhajajo brez kredita. Kredit pa je pri denarnih zavodih danes silno težko dobiti. V občnem interesu je, da se v sedanjih izred-nih razmerah odpravi razvada, odlagati plačila za trgovske račune in račune obrtnikov. Brezhibno in gladko preskrbovanje z živili in drugimi po-trebščinami bo mnogo lažje mogoče, ako se občinstvo potrudi kolikor moč plačevati v trgovinah in pri obrtnikih v gotovini. Priporočamo plačevanje v gotovini ter pri tem opozarjamo na dejstvo, da morajo trgovci in obrt-niki sedaj pri novih naročilih redno plačevati v gotovini ter da za njihove obveze glede plačevanja najem-ščin, davkov in osobja moratorij ne daje nobenega odloga. — |zplačevani<3 odŠkodnine za konje In transportna sredstva, ki jih je vojna uprava prevzeta. Finančno ministrstvo je naročilo finančnim deželnim oblastem, da naj prično sedaj z izplačevanjem odškodnin za konje in transportna sredstva, ki jih je vojna uprava prevzela. Zgodi naj se to potom poštne hranilnice in morajo deželne finančne oblasti skrbeti za to da bo mogoče pričeti z izplačevanjem že 18. avgusta. Izplačuje pa naj se 14 dni ter razdeli izplačevanje kolikor mogoče enakomemo. Da se to lahko zgodi, mora odrediti finančna oblast, da se vsak dan resi približno Vi 4 vseh teh del. Pri tem je po možnosti paziti na to, da se v prvi vrsti upoštevajo oni posestniki, ki morajo kupiti, da spravijo ob pravem času žetev, konje ali vole in upoštevati je tuđi one, ki preskrbujejo aprovizacijo mest. Sploh se opozarja z ozirom na vpra-šanja, ki se pretresujejo v javnosti, na to, da ni ovire za cesijo teh terjatev in da lahko sprejme denar tuđi kaka druga oseba, kakor je zaznamovana v certifikatu* Če je ta oseba označena. TretJa pa je, da se o takem prenosu finančna đeželna oblast pravočasno obvesti. Če naj kdo drugi dvigne denar, mora imeti pooblastilo in se mora vposlati od^ovarjajoča izjava z legaliziranim podpisom upravičenca (n. pr.: Pooblaščam nepreklieno, da sprejme o-"značeno vsotoN. N. v H, Podpis,) V slučaju cesije je priporočati cedentu, da upoSteva to, da se Izplačuje tekom 14 dni, da se vsota torej labko izplača tuđi pred pretekom teh 14 dni. Zato bi ne bilo pod vsemi pogoji upravi- 190. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 17. avgusta 1914. Stran 3. I čeno zahtevati za vseh 14 dni cven- I tualne eskomptne obresti, marveč t>i ! odgovarjalo dejansketnu stanu, da se statuira pridržek, da se vmejo es-komptne obresti v oni izmeti, v ko- likor se izvrši izplaćilo pred potekom 14 dni. — Za tište ki hočejo prosto-voljno na vojsko. Da se zadosti v naravnost presenetljivem obsegu pojav-ljajočim se stremljenjem, ki merijo na bojno soudeležbo, je c. kr. ministrstvo n domobranstvo sledeče odredilo: Prostovoljni vstop po § 19:6 bramb. zak., odnosno § 132:4 bramb. predp. I. za dobo vojske se v slučaju izpol-nitve postavnih pogojev splošno do-voljuje. Nabor takih prostovoljcev se more izvršiti od vsakega dopolnilnega okrajnega poveljstva brez vstopnega iovoljenja, toda ob upoštevanju do-ločb § 134:3, zadnji odst. bramb. predp. I., po katerih se smejo v vojski spre-•eti pri pehoti, pri lovcih, pri topni-Carskih, pionirskih in trenskih vprav-nicah in pri vojni mornarici vsi pri ostalih mobiliziranih četah in zavo-dih pa le taki prostovoljci, ki so že v dotični vojaški službi bili, ali od kate-rih je za gotovo pričakovati, da bodo po svojem obrtu ali drugaćni spretnosti kmalu uporabni za vojaško službovanje. Ako se prosilci izkažejo v dovršeni naborni dolžnosti, odnosno v dovršeni službeni dolžnosti se more Joprinos vstopnega lista spregledati. Vovinci in nadomestni rezervisti na-rornega letnika 1914 morejo v koli-kor nišo bili že vpoklicani na lastno rrošnjo dejansko službo, pri vseh če-:nh razun pri konjeništvu in jezđar-skemu topničarstvu takoj nastopiti. — Dođite usmiljen! z ženami vojaških vpoklicancsv glede odpove- !i stanovanja in glede plačila stana-ne, po življa »Slovenski Narod« z une 8. avgusta hišne gospodar je in sospodinje. — Gotovo se bcslo hiviL Mornarji so jih mirili ter razlijevali rešilne pasove. Parnik je el osem reši!nih čolnov, vendar pa •i.so mornarji nobenega izpustili v aarje. Gospod Abram je sam splezai i zelezni drog ter odrezal na eni rani čoln. Na drugi strani mu je ne- i drug pasaiir pomagaJ. čoln je rečno padel v morje. Poskušali so ; u štiti še en čoln v morje, toda ta. - k prevrnil. Ko je bil pryi čoln v jnu,so začeli Ijudie skakati v mor- Nekateri so prišli srečno v čoln, rugi so poskakali v morje ter delo- ^ia potoniiL V čolnu je bilo štirideset seb, ki so imele komaj dovolj pro- tora. Med temi Je bil tuđi drugi ka- ^'tarL Coln je bil nekoliko poškovan n so mora!i s klobukf metati vodo \z voinov. Ko ie- bil ćoin kakih sto ko- i rakov oddallen od parnika, se je parnik prevnikl, nato pa le iifnil v v»- lovju. Ker strojnik ni izpustil pare, ]e kotel eksplodiral, mnogo ljudi je bilo raztrganih in velika množina čnic nalto in marsikdo se je potopilfker se vitejše je bilo to: Osebe, ki so plava-le po morju, so morale pozirati to nafto in marsikdo se je poopil, ker se je zaduši! z nafto. Gospod Abram in se neki pasažir sta dve uri veslala« Ko so se bližali otoku Obrenju, Je pri-vozil tender ter jih rešil. Na čoin so med potjo potegnili neko žensko ter jo s tem resili gotove smrti. Na mor-ju so se odigravali grozni prizori. Tako je na primer neki gospod plaval z eno roko, z drugo pa je dr^al svojega otroka nad vodo. Ko je dobil kos lesa, ga je dal otroku pod brado ter otroka nato plavajoČ pred seboj ri-nil. Resila sta se oba. Neka gospodična, ki je plavala po morju, je zapazila svojega oceta, vpoko-jenega vlad-nega svetnika. Začela ga je klicati: »Papa, pupa!« ter plavala k njemu. Resila sta se oba. Resila pa se je še ena hči, dočim sta sopro^a vladne-v;a svetnika in otrok hčere utonila. Resil se je tuđi neki devetletni de-ček. Sestra gosp. Abrama, gospa Ba-skovičova, je ^pala v svoji kabini. Vsled katastrofe se je zbudila ter hi-tela v sami srajci na krov, da poišče svojega brata. Toda bilo je že pre-po/no. K sreči je dobila rešilni pas, s katerim je skočila v inorje. Zašiu pa je v nafto in je bila naenkrat vsa crna. Zlezla \* nata nazaj na parnik, ki je Iežal postrani. V tem hipu pa se je parnik prevrnil in go^pa je prišla pod parnik. K sreči pa jo je voda vrgla zopet na vrh. Dobila je kos lesa, s po-močjo katerega je priplavala do dru-gega reševalnega čolna, ki je bil pre-vrnjen in na katerem je bilo že 13 oseb. Iz te nevarne situacije so jih resili na pomoč došli mornarji ter jih preneljali na obrežje in v Pulj, kjer so jih oblekli ter iim dali potrebne^a krepčila. Nekateri so ostali v bolnici. Oosra Baskovićeva je precej poško-dovatia po hrbtu in rokah. — Iz vse-ga je pa razvidno, da ima gospod Abram največio zasiugo, da se je re-$!Io 40 oseb. Odreza! ?e čoln ter neprestano vesla!, čeprav še ni popcl-norrta zdrav. Z eno besedo: izvršil je veliko junaško delo. — Promociji. Dne 12. t. m. je bil na dunajskem vseučiliiču promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Jakob Schober. Čestitamof — Promoviran je bil v torek na graškem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva g. Franc S t a m o 1, starešina akad. dr. „Triglav" v Gradcu. — Umri je v soboto g. Alojzij Kosir, hišni posestnik in črkostavec v pokoju. Pogreb je bil danes ob 4. uri popoldne iz hirainice sv. Jožefa k Sv. Križu. Rajnik je bil dolgo let stavec v Narodni tiskarni. N. v m. p. — Umri je inspektor Južne želez-nice in postajni načelnik na glavnem kolodvoru v Ljubljani gosp. Franc Schusterschitz. star 54 let. Bil je vedno sicer tih, a zanesljiv narod-niak, in je v vseh krogih užival splošno spo^tovanje. — Umrla je v Ljubljani v hiral-nici gospa Marija Bekš v starosti 70 let. Prizadeti rodbini naše sožalje! — Iz Ijudskošolske službe. C. kr. deželni šoNki svet kranjs! ; je imenoval def. učitelja v Smartnf in v Tuhinjski dolini Viljema Rn/ ča zanadučitelja istotam in učite iico na zunanji privatni dekliški jji.-lski soli pri uršulinkah v Ljubljani A-arijo Ta v car za def. učiteljic > v Smartnem v Tuhinjski dolini. — Dohod na Grad se prepovcJu-za vsakogar, ki nima posebnega do-voljenja vojaške oblasti. Kršitev te prepovedi se bo kaznovalo po mini-strski naredbi z dne 30. septembra 1H57 drž. zak. št. 198. z globo do 200 kron, oziroma z zaporom do 14 Oni. — Avtomobllski promet Novo mesto - Ljubljana. Avtomobil vozi cdslej iz Novega mesta v Ljubljana in nazaj ob sredah, sobotah in nede-ljah. Iz Novega mesta odbaja ob 6. zjutraj, vrača se iz Ljubljane v Novo mesto ob 6. zvečer. Avtomobil vozi skozi Trebnje in Grosuplje ter se !ah-ko vstopa tuđi med potjo. Vozi 3 ure. Na steklini umrla. V Trzinu je pred par dnevi umrla na steklini Marija Hribar, ki je služila kot dekla v ondotnem župnišču. Pred dvema me-secema jo je vgriznil pes, ki Je bil sumljiv. da je stekel. V celem kamni-škem okraiu so odredili najstrožji pasji kontumac. Ćela vas pogorela. Vas Krvava peč nad Robom pri Velikih Laščah je vsa pogorela. Izžrebani porotnlki za novo-mtiko poroto, ki se prične 31. t. m.: Petsche Ernest, gost. v Kočevju; Keg-ijevičJanez, pos. Vrhpolje; Pavlin Fr.f pos. Polhovca; Bohte Janez, pos. Zastava ; Kolenc Jože, trgovec Št. Lovrenc; Miklič Anton, pos. Statenberg; Recelj Janez, gost. Št. Jernej; Lisjak Jote, trgovec Čatež; Rothd Jože, trgovec Kočevje; Mikolič Franc, trgovce So-dražica; Novak Janez, pos. Dol. Ra-dovlje; T$chiakel MaJ^a, vckirt, Ko- I Cevje; Gatsdi Alojz, trgovec Koštanje- I v a^av y i^^vvaMivaav ar^/is^v^Brwy bbj^^^^w ^Br^^^Balvvaa^BBjaiB ■ I Laporaik Francf hilener Kofievte; DrotaK Praac, pek Ritmica; Poftafca Ignac, pos* Vd. Rfsf^j; Butala Jože, pos. Gor. Radence; atepec Franc, pos. Zubina; Urbane Anton, gost. Velika Vas; Kline Anton, trgovec Gor. Polje; Luscher Andrej, pos. Stalldorf; Mihel-čič Alojz, pos. Gor. .Lokvica; Miklitsch Jože, pos. Mittergrass; Colarič Martin, pos. Slivlje; Vrhovec Janez, pos. Žu-žemberk; Peršina Janez, Toplice; Hoge Jožef, pos. Nova Loka; Gorišek En-gelbert, pos. Zatična; Pavlin Alojz, pos. Trebnje; StipaniČ Jakob, pos. Gradac, Štrmnbelj Anton, pos. Gor. Ajdovec, Arko Jožef, klepar Ribnica; Macher Janez, trgovec Kočevje; Koce Janez, trerovec Stari Trg; Rodič Anton, pos. Mokronog. Nadomestni porotniki: Taborsky Franc, pos. Sela pri Ratežu; Kos Janez, gost. Ločna; Bevc Franc, pos. Št. Peter; Duiar Jožef, pos. Vavta Vas; Štangelj Jožef pos. Gotna Vas; Golob Janez, pos. SrebrniČe; Faleskini Rudolf, opekarnar Dol. Straža; Drer.ik Franc, gost. Prečina; Jakše Janez, gost. Novo mesto. 12 Celja. (Darila za Rdeči križ). Podružnica za celjsko okrajno glavarstvo, odsek Celje-okolica, pola g. dr. Benkovičeve: Obradi 20 K, De-tiček Juro star. 10 K, Mahor 2 K, Baš 5 K, Matkovič 5 K, Di hl 5 K, Kreiner, Bervar in Černe po 1 K; Pečnik 5 K, Smertnik Jože 10 K. iz Celja. Vlada je sistirala delo-vanje celjskega „Sokola" in Celjske sokolske župe. Iz Gaberja pri Celju. Društvo „Sokolski dom" je sklenil v zadnji odborovi seji na predlog ravnatelja Smertnika prepustiti svojo telovadno dvorano za namene „Rdečega križa". Neopravičeno zvišanje cen za živila. C. kr. Štajerska namestnija raz-glašuje, naj se naznanijo takoj vsi slu-čaji neprimernega zvišanja cen za živila pristojnim oblastim (sodnijam, političnim uradom ali policiji). Naznanijo naj se tuđi vsi prestopki odredb za redno aprovizacijo mest, trgov in industrijskih krajev. Namestnija računa pri tem zlasti na podporo konzumentev, ki imajo gotovo interes na temf da se priđe mo-rebitnemu izkoriščanju prebivalstva po posameznikih v okom. iz Ormoža. Učiteljica na Humu, gospodična Julka Valentinčič je zaradi bolezni stopila v pokoj. Delovala je v soli na prijaznem humskem gričku celih 18 let in si je pridobila s svojo vne-tostjo v soli in ljubeznjivostjo napram prebivalstvu splošrre simpatije. Neradi se poslavljamo od dobre narodne gospodične in ji želimo v njeni domovini na solnčnem Goriškem skorajšnjo povrnitev zdravja. Drobne novice s žtajerskega. Iz Konjic. Umrla je 11. t. m. žena sodnijskega kanelista, gospa Fani Al-brecht, še le 32 let stara. Moža so po-klicali k vojakom. Albrechtova je umrla v porodni postelji in zapustila devet otrok.— Iz Laškega trga. Umri je gostilničar Bohnslav Falta, 72 let star. Bil je rojen Čeh. — Iz Celja. Poročil se je učitelj na okoliški soli v Celju Janko Kramer z gdč. Pavlo Bauman iz Polzele. — Iz Št. Jurja ob J. ž. Šesttedenski gospodinjski tečaj, ki bi se imel pričeti na deželni krnetijski soli 21. avgusta, za letos od Dade. — V Mariboru je umri bivši posestnik Jožef Šlambergar, 74 let star. — Poročil se je v Celju stotnik Jožef Novak 7 gdč. Marjeto pl. Bacho. — V Trb ovijah je ubil električni tok dc-lavca Ivana Zidarja. Zapustil je ženo z enim nepreskrbijenim otrokom. — Prestavljen je nadpoŠtar Ernest Vi-dovič iz Feldbacha v Gleisdorf. Najdena torbica. Tista gospa, ki je v petek izgubila ročno usnjato torbico z manišo vsoto denarja. jo dobi nazaj pri Celestini Olavnik, branjev-kif Vodnikov trg, ali pa naj se oglasi v Spodnji Šiški. Planinska cesta 190. Brzojavna poručila. Trgovci proti blagu franeoskega, angleška in beljj*'?kega izvora. Dunaj, 16. avgusta. (Kor. urad.) Državna organizacija avstrijskih tr-govcev pozivlja predsedstva trgov-skih in obrtničkih zbornic. da naj z ozirom na nastop Francoske, Angle-š*ke in Belgije napram Avstro - Ogr-ski in Nemčiji vplivajo na svoje čla-ne, da ti a b sol u t no ne bodo več pro-dajali blaga franeoskega. angleškega in belgijskega izvora. Trgovske in obrtniške zbornice naj izdajo v ta namen poziv na vse trgovce svojega okoliša. Transport ranfmcer ▼ BudhnpeStL Budfoipeftta, 16. avgusta. (Kor. urad.) Danes ob pol 9. zjutraj je do-spel iz Zemuna na vzhodni kolodvor vojaški vlak s transportom ranjen-cev. Sedeminitiriđeset vojakov, ki so bili v boju za Šabac ranjeni je bilo pnpeljanih v treh vagonih IL in III. razreda. Na kolodvoru so čakalt transport trije tdravnilti i vozom za rekvizite, đvema avtomobfloma -io a^v^obMayfli 4tt&vna> a^oaaaaiaocw' Ranjence so peljali, oziroma prenesli BAjprej v ćakalnico III. razreda. Med ranjenimi Je bilo 5 težko ranjenih. Neki infanterfst, Icateremu Je §rapnel raztrgal nogo, se je nasmehnil zdrav-niku ter ga vprašal, če bo mogel čez deset dni zopet nazaj v vojno. Zdrav-niki so v čakalnici menjali ranjencem obveze ter so mogli konstatirati, da so zdravniki v lazareta na bejnem polju izvršili svoje delo naravnost vzorno. Nato so i>rep>eljali ranjence v garnizijsko bolnisaico št. 16. Pred kolodvorom se je nabralo na tisoče ljudi, ki so prirejali ranjencem burne ovacije. Množica je predrla kordon vojakov ter dajala vojakom aenar, okrepčila in cigar°. Pcd burnim: Klici je sprernlialo občinstvo transport skoraj do bolnišnice. Neresnična vest. Biidinipešta, 17. avgusta. (Kor. urad.) S kompetentne strani se konstatira, da je vest nekaterih dunaj-skih listov. ki so jo prinesli ti listi na porocilo nekega praškega lista, da je bil državi1 i poslanec Juriga po nag-Icm sodu ustreljen, neresnična. Po-slanec Juriga ni niti zaprt. Duna-^ka i^alijanska kolonija za »Rdeči križ«. Dunaj, 17. avgusta. (Kor. urad.) Italijanska kolonija na Dunaiu. ki, ka-kor znano, ni velika, je iz človeko-Ijubnih nagibov in zlasti da pokaže svoje simpatije za Avstro - Ogrsko in za trozvezo, nabrala med italijan-skimi podaniki vsoto 3530 K ter jo izrocila avstrijski družbi Rdečega križa. Zlasti je naglašati, da so dali inicijativo za to nabiranje itaiijanski delavci. Zmaga pri Valjevu. Duncj, 17. avgusta. (Kor. urad.) Listi z zadovoljstvom in navduše-njem slave zmago naših čet pri Va-Ijevu ter stnatraio to sijaino zmago kot dobro znamenje za nadaljne do-godke. Odredbe italiianske vlade linančnega značaia. Rim, 16. avgusta. (Kor. urad.) »Agenzia §tefani • poroča: Neka danes izdana naredba obsega med dru-gimi odločbami tuđi sledeče: 1. Banke, izvzemši emisijske banke in hranilnice, izvzemši poštno hranilnico se pooblaščajo, da smejo omejiti izplačila na vloge, vložene do 5. t. m. na 5rr za čas do 10. septembra in na nadaljnih 5% od 15. do 30. septembra. Ta odločba pa ne ve-Ija napram obrtnikom, ki zahtevajo izplačiia v ta namen, da izplačajo svoje delavce in da nakupijo za na-daljevanje obrata potrebne surovine. 2. Za menice, ki zapadejo do 30. septembra, se dovoli podaljšanje pla-čilne dobe za 40 dni, Če se izplača takoj vsaj 15(c vsote in 6cc obresti. 3. Za borzne kupčije se določijo gotove olajšave. Cariev ukaz za vojne operacije. Petrcgrad, 15. avgusta. (Kor. urad.) Carjev ukaz določa sledeče: 1. Razveljavljenje vseh privilegij in posebnih pravic podanikov sovražnih držav na podlagi preišnjih pogodb. 2. One, ki so v aktivrnem vojnem raz-merju in bi morali služiti pri sovraž-niku v vojski, je zapreti. 3. Oblasti dobe pravico, da izžcnejo take podanike iz Rusije ali pa jih odpošllejo v razne kraje države. 4. Ladje sovražnih držav, ki bi mogle služiti v vojne svrhe, je zadržati in konfiscirati. 5. Podaniki nevtralnih držav smejo še v naprej izvrševati svoje posle. 6. Ravnati se je po pariški plovbni deklaraciji iz leta 1856., po petrograd-ski deklaraciji iz leta 1868., ki prepo-veduje uporabo eksplozivnih krogel, po obeh na barski konferenci leta 1899. podpisanih deklaraciiah glede dušecih plinov in eksplozivnih kro-gel, po ženevski konvenciji iz leta 1906. glede določb teritorijalne vojne in po pogodbah, podpisanih na drugi haaški konferenci leta 1907. pod pogojem obojestranosti. II. Zaznam prispevkov, k? so jih vposlali c. kr. deželnemu predsedstvu naslednji darovalci: A. V prid društva »Rdeči križ«: podružnica Ljubljana društva vojaški h certifikatistov 10 K; Premerl Stanislav, organist stolne cerkve, 20 K; Pleskovič Rudolf, učitelj v Idrijn 5 K; Kfinigl Karei, grof, policijski ravnatelj, 50 K; zbirka gospe dr. Zakraiškove v Skofji Loki, 221 K; Slovensko trgovsko društvo »Merkur« 50 K; Povše Fran, državni pck-sJanec, 50 K; gosp. dvor ni svetnik vite« pL Laschan in gospa soproga 25 K; stolna konferenca sv. Nikolaja Viticencijevega društva v Ljubljani, 100 K; cesarski svetnik Ivan Nep. Rogor in soproga 50 K; ravnatelj Iv. Roger in soproga 40 K; Neimenovani 20 K; trgovska in obrtniška z*>ornica v Llubljani 500 K; dr. Fran Windi- tema ***** muw*3 m <***$&* I zbornice, 20 K; gospod in gospa An-i ton Luckmann 500 K; Oton barort Apfaltrern nar gradu Križ pri Kam-. niku, 100 K; zbirka okrajnega gla^ varstva v Kamniku 1457 K 02 vin,;l monsignor profesor Anton ZupančiS 50 K; Neimenovani 4 K; dr. Josip; TomšiČ iz kazenske poravnave Krt-stan 10 K; dvorni svetnik Rudolf grof Chorvnski in gospa Louise grofica Chorinsky 100 K; Madeleinei grofica Chorinsky 10 K; Clarisse| grofica Chorinsky 10 K; otroci Cho-rinsky 5 K; gospa Miči Drofenig 10 kron; finančni svetnik Karei Pogača*! 10 K; krojaški rnejster Zore 2 K;j Emilija Miklauc 10 K; Miči Fettich-Frankheim 10 K; Fanči Fabian 5 Kf Poldi Verderber 10 K; Herman Ver-derber 2 K; rodbina Petričič-ThoH man 10 K: El!a Oričar 10 K; lekar-nar Mayr 50 K; Marija Jesih 5 K; ba-ronica Schneider Arno 5 K; A. O. 5 kron; uslužbenci gradu Goričane 52 kron; Josipina Jamnik 10 K; Fran1 Jare 10 kron; Franica Jare 10 kron;' Anica Jare 10 kron; Rihard Sever, Goričane, 10 kron; nabrano pa gospodu Vinkotu Zor v Preski: An-tonija Bizant 1 K; Frančiška Jare 60! viri.; Marija Jare 1 K; Albina Jare 2 K; Resi na Jare 1 K; Neimenovani 50 vin.; Rczika Jereb 2 K; učiteljica Marija Levec 4 K; Marija Cvajnar 1! krono; vpokojeni župnik Valentirt Klobus 3 K; Alojzija Hafner 2 K;1 župnik Brence 10 K; ži:pan ŠuŠtar-šič v Med vodah, 10 K. Nabrano po gospodu Vinkotu Zoru v Vašah: Knezova hi sa 2 K; Ančka Zeravnik 1 K;' Peternel Franc 1 K, Kopač Edvard 1 Kf Škot Janez 1 K, Kalan Andrej 60 v, KoSenina Lovro 1 K. Žerovniki 1 K, Kalan Jernej 40 v, Bukove Ma-s rija 1 K, Anton Erjan 40 \\ Bukove Janez 1 K, Zerovnik Alojzij 4 K, Zor Miha 1 K, Luštrih Miha 2 K, Peternef Franc 1 K, Gorše Marija 60 v, Bečan? Ivana 1 K, Košenina 2 R, drugi manj-ši zneski 1 K 64 v, skupaj 3715 krort 76 v, prištevši svoto I. zaznamkal 1S79 Kf iore! skupaj 5596 K 76 v. — B. Za družine v vojno službo vpo-klicanih: policijski ravnatelj grof Kiinigl 50 K, dr. Rožič in soproga v Kamniku 12 K, skupaj 62 K, prištevši svoto I. zaznamka S K, torej skupaf 70 kron. — C Za vojni oskrbniški sklad: dvorni svetnik dr. vitez pl, Rtiiing in gospa soproga 20 K. Umrli so v Liubljani: Dne 14. avousta: Marija Selan, kljiicavničarjeva žena, 32 let, Kri« ževniška ulica 9. Dne 15. avgusta: Marija Bekš, vdova užitninskega paznika, 68 \et4 Radeckega cesta 9. — Helena Andlo-vec, zasebnica. 70 let, Tržaška cestai 21. — Alojzij Kosir, hišni posestnik* hiralec, 63 let, Radeckega cesta 9. Dne 16. avgusta: Lotar Leori Furlan, sin ključavničarja južne Že-^ leznice, pol leta, Ravnikarjeva ulU ca št. 3. Dne 17. avgusta: Fran Šušter-t šič, južne železnice postajenačelnik, 54 ier, Cesta na južno železnico 1. V deželni bolnici: Dne 11. avgusta: Neža RemiŠ, zidarjeva žena, 33 let. Današnji list obsega 4 stranu Izdajatel] In odgovorni urednik:* Valentin Kopitar. :; Lastnina in tJsk »Narodne tlskarne«. HeteoroloSKno porodio. Vliiflt Diđ o»r}eia 309-2 SrettJI trtM tlak 7M mm «! c« lsb^cl š« i r ^ ? 3sr!isi! Js(VetioYi Neb*f 15. 2.pop.i 7317 223 si. jjvzh. nevihta „ 9. zv. 173^9 17-3 si. siah „ 16. 7. zj. ' 733-9 167 si. V2svzh dež „ 2. popJ 735 0 17*0 si. jvzh. oblačno „ 9. xv. 733-6 15 0 sr. sever nevihta 17. 7.*]. 732-4 15-8 si.jzah. oblafino Srednja temperatura sobote 1^3% norm. 189° nedelje 16-2% norm. 188*. Pađavlna v 24 urah 402 mm in 17-3 mm. LJUBLJANSKI ZVON Jfoc&rik za književnost in promt«, UMU nm. OfMji »UlllLIAMBa XW9Mm iikaga v mrtBi pm caknl Nt Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 17. avgusta 1914. 190. Stev. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom In znancem, da ]e Bal ■ ljubljeni oče oziroma svak in stric, gospod I Alojzij Kosir I hišni posestaik ta ćrkostavt* v pok. I po đolgi, mučni bolezni, previđen s svetotajstti včeraj ob pol U. uri I dopoldne rreminu!. I Pogreb nepozabnega se vrši v ponedeljek ob 4. uri popoidne iz ■ hirainice sv. Jožefa k Sv križu. ■ Priporočamo ga v blag spomin. I Ljubljana, dne 16. avgusta 1914. I Maks Kosir in rodbina Šeber. I i Vscm sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo v srce sega- ' jočo \est, da je večna asoda sklenila, vzeti nam našega poŽrtvovalnega, I iskreno ljubljenega soproga, angeljsko dobroga papana in tasta, prebla- I gorođnega gospoda I Buffda&i Kobals«. I c. kr. visjesodnega svćtaćka in sodnega predstojnika v. { p.f posesinika, rsreds. obč. hranilnice, pr«dt. sol. sveta, | člana c. kr. okr. sol sveta, podpredsednika MRdeč«ga r križa« itd. itd. i ! lzdihni! je danes opoldan po kratkem, a mukepolnem trpljenju, svojo : preplemenito dušo. Pogreb blr.gopokojnika, ki je dovrSil 61 letno zemeljsko pot, se bo I vršu* iz niše žalosti št. 43. v pondeljek 17. t m. ob 5. uri popoidne na I domači mirodvor. j Maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah. [ Prosimo, da se plemeniti pokojnik obrani v blagem in častnem , spominu! j VRHNIKA, 15. avgusta 1914. 1 Mici, LHans, *5irko, Sablca, Irma, Aslca - otrod. — Jnllfa Kobal ' : ;. Kumprelii, soproga. Vladimir Ogorelec, zet. Mesto vsakega posebnega naznanila. I Julii a Scbusterschlti roj. Klemenćić naznanja vsem prijateljem i in znancem prežalostno vest, da je njen preljubi soprog, oz. brat in zet, gospod I Fronc Sehusterschitz ! nadzornik ini. te!, in načelnik glav. kolodvora Ljnbllana [ imetnik zlatega zaslatnega krilca s krono i \ danes zjutraj ob 3 ±2. po daljši in mučni bolezni, previđen s sv. sakramenti, i v 54. letu starosti mirno v Gospodu zsspal. ! ; Pogreb rajnika bo v torek, dne 18. avgusta 1914 ob polu 6. uri popol- ; dne iz hiše Ž2!osti, glavni kolodvor, na pokopališče k Sv. Križu. • Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. Dragega pokojnika priporočamo v blag sporain. i j V LJUBLJANI, dne 17. avgusta 1914. ! I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk. iSANATORIUM-EMONAj 1 LULO-vJLMSIA • KOMEN6KEGA ULICA ** X I SEF-zDMJtm prmaru ĐRFR DERGANC ) 231etna, veselega, Ijubezn. značaja, kristjana, z razpoložljivim premoženjem 300.000 mark, se želi poročiti z dobro situiranim gospodom zagotovljenc policije. Diskreciia na obe strani. — Ponudbe pod „M. F. 587" C61a, iia»ptp—tl«g»i■<. Anonimno in indireksno se odklanja. 3022 Kor lo gospodar iol a« ▼•itko, ao prota oaoaaiotropM HIŠA z velikim sadnim in cveiličnim vrtom pod prav ugodnimi pogoji. — Pojasnila se dajo Sp. Žiška 150, I. aad. 3024 Uojne uniform: po meri 3005 v Ba|kraliea tas« tigotavli« Jos. Rojina, Ljubljana. Kava r n a^<^ ^^^rlorijanaka ulica 6L 0. za trgovino z meŠanim blagom v večjem mestu na deželi ao Opro{mO« Oferte z prepisi izpričeval je nasloviti na upravništvo »Slov. Naroda« pod Šifro ,.2001/2999". 2999 Sprejmejo se takoj izurjeni sedlarji i» 3026 jermenarji %m konlokclfako dolo c. kr. armado proti dobromu plačiln. Onih, ki se sedaj že v sličnih delavnicah nahajajo, ne morem sprejeti. Karl Pollak trorsica manja la dobavllolj c. kr. armado v LJublJaaL Preminula je najskrbnejSa vseh mater, dobra babica in prababica, gospa Marila Boks v("eraj ob 8. uri zvečer po večlet-nem trpljenju, voljno vdana, previ-cena in spravljena. Muk nešteto in let sedemdeset ji je bilo Nje truplo bo vrnjeno zemlji dne 17 t. m, ob 4. uri popoidne od hiše št. 9 na Radeckega cesti. Sv. maše zadušnice bodo brane v cerkvi sv. Janeza Krstnika. Tihega sožalja in iskrenih mo-litev za drago rajno prosijo 2018 ialafoći. V Ljubljani, 16. avgusta 1914. pravljena. , Radi odpofelica gospodarja k vrJakoai se odda pebrija v najem* Poizve se v upravništvu »S'ov. Nareda«. 3001 Presernove slike predaja in posilja po poštoem oomtiu Iv. Bonač v Ljubljani. fena sliki 5 krom. 572 Jtanouonle s tremi sobami in pritiklinami v Jaaos Trdinovi ollol ftt 8,1. nad-ftropfo ao tako} odda« 2995 BMniHarlia katera je popolnoma slovenskega m nemškega iezika v besedi in piša vi veŠča, z dobrimi izpričevali, se Sprejme takoj pri trgovca Florjana Gajftek v Lokt pri Žusmu. Prednost imajo one, ki so primertie starosti ter zmožne trgovske korespondence in enostavnega knjigovodstva. 3023 fotografske i aparate kakor tuđi vse v to stroko — spadajoČe potrebŠ&ne ima v zalog) fotomanufaktura in drogerija „Adrija" oblastveno koncesijonirana prodaja strupov v Ljubljani, Selenburgova ulica 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike. St. 31/Mob. ^^ 3020 Razglas. Vojaška oblast Je prevzela poslop]e Ljubljanskoga Oradu za nastanjenje političnih FjetalkOF. Zato Je viak dostop na Ljubljanski Grad splob prepovedan in so obćlnstvo vsled ondl sastavljenih Tojaških straž v last-nom fnterosn nnfno svari pred pobodl na Orad. Osobo, kl gori stanujefo, dobo pri magistratu posebne Iskaznico, vldirane po c. In kr. krajeraem povel]stvu, onako civilno osobe, kl bi Imelo na Oradu službeno opravltL Mastili magistrat ljubljanski, ' dne 15. avgusta 1914. St 15.561. 3021 Vsleđ razpisa c. kr. đeželnega pređsedništva z dne 14. avgusta 1914, Št. 2616 ae naznanja sledeČe: 1.) V I ubijanskem mestnem ozemlju se imajo gostilne zatvarjati ob 10. uri zvečer; 2.) kavarne se morajo zatvarjati o polnoči; 3.) iganjarne morajo biti zatvorjene ob 7> uri zvečer. V kolikor veljajo glede točenja in drobne prodaje žganih opojnih pijaČ že itak strožje naredbe, ostajajo te tuđi v veljavi. Že izdane dovolitve podaljšanja policijske ure stopajo iz veljave in novih se za sedaj ne bo izdajalo. Te odredbe stopijo v moč z današnjim dnevom. Mestni magistrat Ijubljanskip dne 15. avgusta 1914. j Sukno, volneno blago, vse vrste perilno blago, I sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo I možko perilo se dobi po najnižjih cenah v manufakturni in modni trgovini 1 Ut Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Oglejte si zalogo ali zahtevajte 1050 VZOPCCi Jadranska banka filijalka v LJnblJanl Centrala v Trstu. Filijalkc v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. a Zlvabu svna s AiMriko. s Deiniska glavnica K 8,000.000. Sakatila »Mm*rikB tm akrUUM. Kapule in prodala vredaostM paplrle ! (rente, laitavna ptwa, a^lalc^, wntkm i Itd.) — Valate hi devlie. — Freame | __________________: lprt|Mii vtof« aa MrsaltaM kflllM tor u ttn li tokUl ntaL ^ Obrestovaaje od dac vložitre do dne dvigt. ■aalBl«a¥tkpUdakaaluili8v«|e«a. I EskMaptlrai atonloo, devbe tat laktnro. | — Xavaro¥aa|e vreda. paplrter proti ; kanal ligaaL — Bertelja irebaafa ! »oefc aroiplačao — KeaifcOBffcndilL