Poštnina piaCsns ▼ gotovini.
Leto XXIM st. 226
Ljubljana, petek 27« septembra 1940
Cena 2 Din
UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova tU. — Tek 3492 ln 3392.
Podružnica Manbor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Indokina in Dakar
Indokina in Dakar sta dve tragični poglavji iz sodobne Francije, dvoje usodnih razkrižij francoske sedanjosti, ki o nobenem od njih ni mogoče reči, kam bosta dovedli, čeprav pravijo poročila, da je prvi vihar že minil.
Indokina ni nov problem. Pravda zanjo se vleče že tedne in mesce, saj se je začela skoro natančno tisti čas, ko je matično državo zadela katastrofa na evropskih bojiščih in se je njeno vodstvo odločilo za kapitulacijo. Japonska je takrat priglasila svoje zahteve glede Indokine. Kaj je prav za prav zahtevala, še ni bilo nikdar avtentično pojasnjeno, saj so pogajanja, ki so dovedla do najnovejših dogodkov še sedaj zavita v tajinstveno temo, iz katere gleda samo nekaj dejstev. Celo o dogodkih, ki tako rekoč še trajajo, še vedno ni takih poročil, da bi bila iz njih situacija jasno razvidna.
Že skozi tedne so se ponavljala poročila, da zahteva Japonska okupacijsko pravico za nekatere kraje v francoski Indokini. Omenjala so se oporišča za letala, za mornarico in celo za kopne čete, pa prost prevoz za oboroženo silo po železnici proti kitajski meji. Ob koncu prejšnjega tedna so se te vesti zgostile v poročila o japonskem ultimatu, kar pa so tako v Tokiu kakor v Vichyju ponovno demantirali. Dogodki ob prehodu v novi teden so pokazali, da so bile vesti o ultimativno postavljenih japonskih zahtevah, če ne formalno v vrc-h pogledih, pa gotovo dejansko točne. Francija se je končno udala in je dovolila Japonski oporišča za oborožene sile, toda ne da bi se s tem odrekala svojim suverenostnim pravicam, kar je že po sebi sumljivo poudarjanje v danem položaju.
Potem pa je nastopil presenetljiv preokret. Dve uri pred potekom ultimati vnega roka so japonske čete prešle v napad. Razvili so se krvavi boji, ki so sicer kmalu prenehali, ko so od obeh strani objavili, da je sporazum sklenjen in ia so Japoncem prepuščena zahtevana oporišča. Ali na največje presenečenje se je kmalu nato borba znova pričela in iz nejasnih, često si nasprotujočih vesti se niti ne da sklepati, ali se je že ustavila ali ne. Kolikor je mogoče razbrati iz prihajajočih vesti, se zdi, da so Japonci zasedli druge kraje, kakor pa je bilo dogovorjeno, da so tedaj prekršili sporazum že isti trenutek, ko je stopil v veljavo. Francoske oblasti so bile očividno v negotovosti, kaj naj store, pa so se zaenkrat držale najbolj preproste direktive, da so se branile.
Nekateri komentarji so mnenja, da so Japonci namenoma in po načrtu ustvarili to zmedo. Za borbo zoper Čangkajška jim je namreč Indokina razmeroma malo potrebna. Zakaj tudi če preko nje dosežejo kitajsko provinco Junan, se s tem osredju kitajskega odpora niso kdo ve kaj približali. Verjetno je zato, da so oporišča za borbo zoper Kino samo pretveza, za katero se skriva načrt, pograbiti dano priliko, ko je velika kolonialna sila na tleh, in si prisvojiti ob tem dragoceno deželo, ki bo mogla odlično služiti za nadaljnjo ekspanzijo proti jugu. Očividno pa so hoteli z vestmi o ultimatu in kasneje o sporazumu, preizkusiti, kako bo reagirala Amerika. Pokazalo se je, da bo reakcija samo v obliki povečanega gospodarskega pritiska, kar je vsekakor v Toki ju jako zadovoljilo ter jih potrdilo v izvajanju njihovih načrtov. Težko pa si je misliti, da bi šlo Japoncem samo zato, da bi imeli neka oporišča v Indokini, ko si vendar morejo privoščiti mnogo več na račun onemogle Francije. Bolj verjetno je, da so bila oporišča samo nujno potrebne diplomatske in preizkusne postaje na potu do mnogo više postavljenih ciljev.
S spopadom pred Dakarjem se je odprlo drugo nič manj tragično poglavje francoske sedanjosti. Angleži in de Gaulle so se zaenkrat umaknili, ne da se pa še reči, ali so s tem že definitiv-no opustili svoje načrte. Jasno je pač to, da bi de Gaulle rad Senegalijo vključil v svoja prizadevanja in da bi njegov uspeh bil Angležem silno po godu, prav za prav še več, zelo potreben. Ako se bodo potrdile domneve, da je pričakovati velike ofenzive Italije in Nemčije. naperjene v Afriko, s ciljem, da se osvojijo britanske kolonialne posesti na tem kontinentu je pričakovati, da bodo tudi francoske kolonijo imele v teh načrtih silno važno vlogo. A med njimi je Senegalija z Dakarjem prav posebno važna, saj leži tamkaj, kjer vodi pomorska pot na jug, ki je Dakar ob njej ena najvažnejših pomorskih oporišč. Vojaki iz teh kolonialnih predelov so imeli v francoski vojski posebno velik delež. Posebno pa je važno, da stoji Dakar v onem področju zapadne Afrike, odkoder so najboljše zveze za promet z Južno Ameriko, tako za zrakoplovi, kakor za ladijski promet. Za zračno brodovje je ni tako ugodne zveze čez Atlantski ocean v ameriško poloblo, kakor je tod mimo. Ni zato čudno, da so postali tudi v Ameriki silno pozorni na afero, ki se je sprožila v
Grof Ciano na potu v Berlin
Zaključek v Rimu začetih posvetovanj — Pri berlinskih razgovorih, ki se i
danes bo sodeloval tudi španski notranji minister Suner
lo začeli
Rim, 26. sept. br. (Štefani.) Danes dopoldne ob 8. je italijanski zunanji minister grof Ciano s posebnim vlakom krenil s postaje Termini na kratek obisk v Berlin. Z njim sta odpotovala nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen in italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri, ki si še od zadnjega Ribbentropovega obiska v Italiji mudi v Rimu. Nadalje je s Cianom odpotovalo še nekaj višjih funkcionarjev zunanjega ministrstva in nekaj novinarjev. Grof Ciano prispe jutri dopoldne v Beriin
KolikoT je bilo mogoče izvedeti, se bo v Berlinu sestal s kancelarjem Hitlerjem, z nemškim zunanjim ministrom von Rib-bentropom in s španskim notranjim ministrom Serranom Sunnerjem Razgovori v Berlinu bodo v stvari nadaljevanje rimskih razgovorov državnikov velesd osi Nanašali se bodo na vsa aktualna vprašanja, ki so se v zadnjem času pojavila v Evropi, Afriki in Aziji.
Rim, 26. sept. AA. (DNB.) Italijanski politični krogi izjavljajo v zvezi z obiskom zunanjega ministra grofa Ciana v Nemčiji, da je treba kljub temu, da je normalno, če sta ta dva vojna zaveznika čim pogosteje v medsebojnih stikih,videti velik pomen v tem novem sestanku med grofom Cianom in vodilnimi nemškimi osebnostmi ravno v sedanjem trenutku Italija in Nemčija sta stopili v to vojno zaradi obrambe svojih življenjskih prostorov in
sta trdno odločeni nadaljevati vojno do zmagovitega konca
Program še nI znan
Berlin. 26. septembra AA. (DNB.) S službene strani še vedno ni nobenega oo-ročila o programu bivanja italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu. Mislijo, da ie treba Cianove razgovore z v. Ribbentropom v Berlin smatrati za nadaljevanje razgovorov, ki iih ie imel v. Ribbentrop v Rimu.
Nova faza vojne
Rim, 26. septembra- j. (Štefani) Današnji »Giornale d( Italia« ugotavlja, da je vojna stopila v novo fazo. Značilnosti te nove faze so dnevna bombardiranja nemškega letalstva proti sistemu angleške blokade. V teh akcijah proti blokadi sodeluje tudi Italija na Atlantiku, v Sredozemskem morju in v Egiptu, kjer povsod uničuje angleške pomorske sile ter jih vse bolj oddaljuje od ogroženega britanskega otočja. Italijansko letalstvo ogroža Sueški prekop ter življenjsko važna središča Anglije v Egiptu. Tu je italijansko prodiranje že izzvalo krizo egiptovske vlade ter podžiga arabski svet k odporu proti Angliji. Lahko zagotavljamo, da se bo tudi nadaljnja aktivnost italijanske sile nadaljevala po načrtih vojnega poveljstva. Državama osi je povsem lahko preskočiti iz
Evrope v Afriko, kjer bosta prestregli vse morebitne nadaljnje angleške poizkuse.
Naravno je, da se nacionalistična Španija, ki je imela v državljanski vojni na svoji strani obe prijateljski sili, bolj in bolj približuje Italiji in Nemčiji, ko bijeta borbo, v kateri gre tudi za interese Španije v Gibraltarju ter na zapadnih obalah Afrike.
V soboto zvečer
objava sklepov?
Berlin, 26. sept. o. Tujim novinarjem je bilo danes sporočeno, da bo v soboto zvečer v zunanjem ministrstvu velik sprejem za diplomatski zbor in tuje novinarje. Pri tej priliki bo zunanji minister Ribbentrop v navzočnosti grofa Ciana in Sunerja objavil sklepe, sprejete na rimskih in berlinskih razgovorih.
Pozornost v Ameriki
New Vork, 26. sept. br. (CBS) Potovanje grofa Ciana v Berlin je vzbudilo v ameriških diplomatskih krogih veliko pozornost, ker niso pričakovali, da se bodo rimski razgovori med državniki velesil osi tako hitro nadaljevali v Berlinu. Pozornost je vzbudila tudi vest, da se italijanski zunanji minister včeraj sestal z japonskim poslanikom v Rimu Amaumom, s katerim je imel daljši razgovor. Spričo tega menijo. da se bodo berlinski razgovori nanašali tudi na položaj na Daljnem vzhodu.
Članov sestanek z japonskim veleposlanikom
Rim, 26. sept. s. (Col. B. C.) Italijanski zunanji minister grof Ciano je imel pred svojim odhodom iz Rima daljši razgovor z japonskim veleposlanikom pri italijanski vladi. Iz tega sklepajo, da bodo ob Ciano-vem obisku v Berlinu razpravljali tudi o položaju na Daljnem vzhodu.
Minister Rust v Napolju
Napolj, 26. sept. AA. (Štefani) Nemški prosvetni minister dr. Rust je prispel snoči v Napolj. Predstavniki oblastev in fašistične stranke so mu priredili prisrčen sprejem. Ko se je nemški minister vpisal v dvorno knjigo v kraljevem gradiču, je obiskal fašistovko federacijo in se poklonil spominu fašistov, padlih v času revolucije. Minister je bil povsod predmet spontanih manifestacij. Nato si je minister ogledal izkopnine v Pompejih.
Sodelovanje pri preskrbi s prehrano
Berlin, 26. sept. AA. (Štefani) 29. septembra se bosta nemški in italijanski kmetijski minister Darre in Tasinarri sestala v nekem mestu Severne Italije, da proučita vprašanja, ki so v zvezi z italijansko-nemškim sodelovanjem v kmetijstvu in prehrani.
UMIK IZPRED DAKARJA
Generalu de Gaullu se njegova akcija ni posrečila — Zaradi odpora francoske posadke so se morali on in Angleži umakniti
Vichy, 26. sept. j. (Havas) Angleške zračne in pomorske sile, ki so počenši s ponedeljkom dva dni poizkušale ofenzivo proti Dakarju, so včeraj odplule izpred dakarske trdnjave. Obstreljevanje Dakar-ja, luke in utrdbenh naprav je povzročilo dokaj škode, ki pa ni oslabila vojaškega značaja Dakarja. Angleškim četam, ki so se večkrat poizkušale izkrcati na obalo v bližini dakarske luke, namera ni nikoli uspela, marveč so bile od topovskega ognja ter od bombardiranja francoskih letal zmerom zavrnjene. Ofenziva proti tej francoski kolonialni postojanki se po mnenju vojaških krogov lahko smatra za zaključeno.
London, 26. sept. j. (LEF) Sinoči je bila preko angleških radijskih postaj razglašena uradna objava, da je francoski general de Gaulle, ki je načeloval britanskim in francoskim vojaškim silam pred Dakarjem na obali francoske zapadne Afrike, dal ukaz, da se vojaške operacije proti Dakarju ustavijo in čete in brodovje umaknejo. V uradni objavi sledi nato pojasnilo, da je prišlo do te odločitve zgolj po želji generala de Gaulla, ki je smatral za neprimerno, da bi dal streljati na svoje rojake. Angleška vlada sama — pravi nadalje uradna objava — ni nikoli imela namere pričeti kake resne vojaške operacije proti Francozom, ki smatrajo za svojo dolžnost pokoravati se vladi v Vichyju. Končno uradna objava ugotavlja, da je imelo angleško brodovje pri operacijah pred Dakarjem nekaj izgub. Sicer pa so britanske vojne ladje reagirale šele potem, ko je bil z nasprotne strani nanje izvršen napad.
New York, 26. sept. j. (United Press) _Po informacijah iz Londona se je angleška vlada odločila ustaviti nadaljnjo ofenzivo na Dakar zaradi tega, ker se je izkazalo, da trdnjave ne bi bilo mogoče zavzeti brez mnogo obširnejših vojaških operacij, kakor pa so bile spočetka predvidene.
Zadoščenje v Vaehyju
Vichy, 26. septembra. AA. (Havas.) Brzojavke iz Dakarja dokazujejo, kako veličastno so se držale francoske kopenske in pomorske sile med napadom angleške eska-dre. Med bombardiranjem je generalni guverner obhodil vojašnice mornarice, letalstva in topništva in povsod ugotovil visoko moralo francoskih vojakov in mornarjev, ki so zmagovito branili Dakar.
Angleški radio poroča, da se je britanska
ro. Vsekakor je general de Gaulle odgovoren za neuspeh, ki ga je Velika Britanija doživela pred Dakarjem.
Zadnji boji
Vichy, 26. sept. br. (CBS) Francoska vlada je danes popoldne izdala komunike, v katerem pravi, da je bilo britansko brodovje prisiljeno umakniti se izpred Dakarja. O poslednjih vojnih operacijah pred Dakarjem pa pravi francoski komunike, da je noč na sredo potekla mirno. Včeraj zjutraj pa je neko francosko letalo sestrelilo neki angleški aparat. Tedaj je angleška eskadra, sestavljena iz dveh linijskih ladij, dveh križark in nekaj rušilcev, ki se je usidrala nekaj kilometrov daleč od Dakarja, pričela znova obstreljevati Dakar in okolico. Neki francoski podmornici je uspelo s torpedom zadeti angleško oklop-nico »Resolution«, ki se je nato umaknila proti Bathursu. Komunike nazadnje pristavlja, da so se borbe pri Dakarju zaključile včeraj opoldne.
Vichy, 26. septembra. AA. (Havas) Angleška eskadra je prekinila boj pred Dakarjem 25. t. m. ob 11.30. Ogledna letala so opazila eskadro, kako plove proti jugu.
Poškodovane angleške ladje
Vichy, 26 sept. AA. (Havas.) Admira-liteta je izdala tole sporočilo: V toku 24. t. m. so angleške pomorske in zračne sile srdito napadle obalske baterije in obrambne naprave pri Dakarju. V teh borbah so bila zbita 3 angleška letala. Francoski bombniki so stopili v borbo proti angleški eskadri. Ena francoska križarka je bila zadeta. Francoske vojne ladje so poškodovale angleški vojni ladji »Barham« in »Resolution« ter neko križarko vrste »Kent«. V toku včerajšnjega dne se je napad ponovil. Ena od obeh angleških križark, ki je bila zadeta, se je morala umakniti iz borbe.
Žrtve spopada
New York, 26. sept. s. (Col. B. C.) Po francoskih informacijah znaša število žrtev bojev pri Dakarju na francoski strani, nad 1000. Škoda, ki jo je povzročilo bombardiranje Dakarja. je znatna.
Kritika v londonskih listih
London, 26. sept. j. (LEF.) Današnji londonski listi ostro napadajo merodajne kroge zaradi neuspeha de Gaulleove ekspedi-
eskadra umaknila, češ da britanska vlada j cije proti francoskemu Dakarju. Listi zla
bi mu jo mogli nuditi njegovi pristaši v Dakarju. V angleških krogih izražajo mnenje, da lahko akcija pred Dakarjem škoduje angleškemu ugledu, zlasti ni oovzro-či ovire, da bi še nadaljnje francoske kolonije stopile na angleško stran.
Nad 300 bomb
na Gibraltar
Gibraltar, 26. septembra. AA. (Reuter) Uradno poročajo, da je veliko število francoskih letal včeraj ponovno bombardiralo Gibraltar. Bombardiranje je trajalo dve in pol ure. Francoska letala, ki so letela v zaporednih valovih, so vrgla čez 300 bomb. Smatra se, da se je napada udeležilo čez 100 letal. Večina bomb je padla v morje in na pusti del Gibraltarske skale. Precej bomb je padlo na poslopja, ceste in stare utrdbe. Precejšna škoda je bila prizadeta privatnim in državnim poslopjem, toda vojaška škoda je bila tako glede ljudi, kakor
glede materiala zelo majhna. V pristanišču je bila zadeta manjša ladja, ki se je potopila. Ranjenih je bilo okoli 100 ljudi, od katerih jih je nekaj ranam podleglo. Zbi-tih je bilo pet sovražnih letal, in to tri z gotovostjo, dve letali pa zelo verjetno.
Madrid, 26. sept. j. (Štefani) Rezultat francoskega bombardiranja Gibraltarja je v Drvi vrsti skoro popolnoma Dorušeni ar-zenal. na katerega so treščile tri bombe. Neka vojašnica se ie porušila ter pokopala pod razvalinami množico angleških vojakov. Neki parnik in dve pomožni ladji so bili zažgani, neka nadalina ladia oa potopljena. Pri protiletalskih baterijah ie bilo ubitih več topničarjev. Središče gibraltarske ga mesta ie hudo troelo ter ie bilo do tal porušenih več poslopij. Med civilnim prebivalstvom ie bilo 10 mrtvih in veliko število ranjenih. Tudi v vojaški garniziji ie število smrtnih žrtev precejšnje. Gibraltarski guverner ie izdal nadaljnje odredbe o evakuiranju mesta.
Novi vrhovni poveljnik francoske vojske
Vichy, 26. sept. p. Francoski službeni list je danes objavil dekret, s katerim je bil imenovan armijski general Huntzinger za vrhovnega poveljnika francoske vojske.
Letalske borbe v ASriki vedno bolj srdite
Italijansko vojno porodilo — Obojestranski napadi se
nadaljujejo in stopnjujejo
ni imela namena napasti francosko posadko. Toda dovoljeno je misliti, d to pojas-ko. Toda dovoljeno je misliti, da to pojas-Dejansko se je britanska vlada odločila za umik zaradi odpora proti angleški eskadri pred Dakarjem in zaradi udarcev, ki so jih doživele najlepše enote britanske mornarice ter končno zaradi represalij francoskega letalstva pri bombardiranju Gibraltarja. Ta sklep je moder in je res težko razumeti, kako se je mogla britanska admiraliteta spustiti v takšno avantu-
Dakarju. Šele nadaljnji razvoj bo moral pokazati, ali so se general de Gaulle in Angleži definitivno odločili opustiti misel na zavzetje Dakarja s silo in ali so se umaknili res le zato, ker nočejo prelivati »bratske francoske krvi«, kakor pravijo njihova poročila, ali pa so uvideli, da so poskus pod vzeli s preslabimi močmi, pa ga bodo skušali zato ponoviti ob ugodnejši priliki.
sti naglašajo, da je bila angleška akcija popolnoma nezadostno pripravljena, ter da so se pri realizaciji te akcije storile nekatere popolnoma neopravičljive napake Listi se vprašujejo, kako je bilo mogoče pustiti francosko vojno mornarico skozi Gibraltar, kratko poprej, preden se je pričela de Gaullova ekspedicija. Časopisje izraža bojazen, da ne bi neuspeh pred Dakarjem imel neugodne posledice za prestiž Anglije v svetu.
De Gaulle bo odstavljen?
New YOrfe, 26. sept. s. (CBC) Iz angleških vladnih krogov se doznava, da bo zaradi neuspeha pred Dakaroan general de Gaulle najbrž odstavljen s položaja »vodje svobodnih Francozov«. V uradnih angleških krogih pripisujejo krivdo za neuspeh pred Dakarjem izključno generalu de Gaullu, kar je razvidno tudi iz stilizacije uradnih angleških poro*'1 o umiku izpred Dakarja, kjer je general de Gaulle vedno omenjen kot iniciator akcije. General de Gaulle je očividno precenjeval pomoč, ki
Rim, 26. sept. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi svoje 111. vojno poročilo, v katerem pravi:
V	Severni Afriki so naša letala ponoči bombardirala letališče el Dabat. Sovražna letala so znova napadala Tobruk, toda protiletalsko topništvo na kopnem in vojnih ladiah ie sovražnika zadržalo. Pri tem ie bilo eno sovražno letalo nedvomno sestreljeno. verjetno pa so bila sestreljena še nadaljna tri letala. Italijanski lovci so pozneje napadli sovražna letala, ko so se vračala na oporišča in so sestrelili še nadali nje tri aparate. Pri letalskem napadu je bilo zadetih nekai civilnih stanovanjskih hiš in poškodovana ie bila italijanska poljska vojaška bolnišnica. Skupno ie bilo ubitih pet ljudi, ranjenih pa 12. med njimi tudi dve ženski.
Sovražne voine ladie so obstrelievale Sidi el Barani. Pri tem ie bil ubit neki civilist in neki tovorni avto je bil razdejan.
Skupina naših lovskih letal je bila na ofenzivem izvidniškem poletu nad Malto. Eno italijansko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
Na Rdečem morju so italijanska letala napadla neki angleški konvoj. Pri Izvidniškem poletu nad Adenom so neko italijansko letalo napadli sovražni lovci tipa Gloucester. V spopadu je bilo eno sovražno letalo sestreljeno in se je še v zraku vnelo.
V	Sudanu je neka druga formacija Italijanskih letal bombardirala sovražne obrambne postojanke pri Potrucu. Italijanske prednje čete so se spopadle s sovražnikom pri Adgiaru in el Zalulehu ter ga pognala v beg.
Sovražna letala so bombardirala Guro ln Sololo v Keniji. Adi Galo, kjer je bilo ranjenih 10 domačinov, in Matemo, kjer je bil ubit neki domačin, trije drugi pa ranjeni. Tudi pri napadu na Naši je bil neki vojak ubit in ranjeni trije domačini. Tam je bilo zadeto neko sovražno letalo.
Sovražno letalo, o katerem je bilo pred dnevi v službenem vojnem poročilu objav-
ljeno, da je bilo pri Isiolu zadeto in poškodovano, je bilo po naknadnih ugotovitvah sestreljeno.
Neka sovražna podmornica je v Jonskem morju potopila neko italijansko torpedov-ko. Z ladje se je rešila skoro vsa posadka.
Potopljena angleška podmornica
Rim, 26. sept. AA. (Štefani) Italijanska letala so izvedla novo in pomembno akcijo v izredno nevarnem predelu Sredozemskega morja. Tam je italijansko izvidniško letalo opazilo neko sovražno podmornico. Malo pezneje sta jo dva italijanska hidro-plana napadla s podvodnimi bombami. Takoj po prvem napadu se je opazil na morski gladini velik oljnat madež. Očitno se je podmornica potopila.
Angleži o obstreljevanju Sidi Baranlja
K^iro, 26. sept. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega vojnega brodovja v Sredozemlju javlja v posebnem komunikeju, da so včeraj zgodaj zjutraj edinice angleške vojne mornarice zopet obstreljevale razne vojaške objekte pri Sidi el Barani ju. Povzročen je bil med drugim velik požar, ki mu je sledila serija eksplozij. Požar je bilo videti še dve uri po napadu.
Rojstni dan danskega kralja
Kodanj. 26. sept. AA. (DNB). Danska slavi danes 70. rojstni dan kralja Kristjana X. Mesta in vasi so okrašene z zastavami. cvetjem in zelenjem. Posebno je okrašena prestolnica, zlasti tiste ulice, po katerih se bo vozil krali po tradicionalnem običaju. Tudi nemška vojna in trgovinska mornarica v danskih pristaniščih sta razobesili danske zastave.
Berlin, 26. septembra. AA. (DNB.) Vodja Nemčije ie brzojavno čestital danskemu kralju k njegovemu 70. rojstnemu dnevu.
Blokadno bombardiranje angleškega ozemlja
Nemška vojna poročila — Letalski napadi na pristanišča, tovarne in skladišča — Angleži nad Nemčijo
Berlin, 26. sept. AA. (DNB.) Vrhovno poveljstvo poroča: Nemško letalstvo je na-daljevallo svoje napade na Anglijo in na London. Pri današnjem napadu smo poškodovali letalsko tovarno v Filrenu. V Plymouthu in Portlandu smo z bombami nevarno poškodovali pristaniške naprave in doke. Zadeli smo tudi vojno ladjo, zasidrano pred Plymouthom in vojaška taborišča pri Dangenesu. V raznih mestih jugovzhodne Anglije smo uničili tovarne in skladišča. Ponoči so napadi divjali v Londonu, kjer smo uspešno bombardirali pristanišče, skladišča in doke na obeh bregovih Temze. Na vseh bombardiranih mestih smo opazili mnogoštevilne eksplozije, ki so povzročile hude požare.
Sovražnik je nadaljeval svojo terorsko akcijo proti nemškemu civilnemu prebivalstvu. Angleške bombe niso poškodovale vojaških objektov v zapadni in severoza-padni Nemčiji in tudi ne v Beilinu Pač pa so zahtevale smrtne žrtve in ranjence med civilnim prebivalstvom. Nekaj hiš je razdejanih. Uspešno obstreljevanje je prisililo Angleže, da so svoje napade prekinili. Sovražnik je včeraj zgubil 16 letal, med njimi osem tipa Spitfire. Eno od teh letal je zbilo obrežno topništvo na obali Severnega morja. Šest našh letal pogrešamo. Neka majhna podmornica je potopila v nekem konvoju štiri ladje, med njimi eno tankovsko ladjo. Nadaljevali smo polaganje min pred angleškimi pristanišči.
llufia noč v Londonu
od torka na sredo
New York, 26. sept. AA. (DNB) Poročila londonskih dopisnikov, ameriških listov, agencij in radijskih postaj se strinjajo v tem, aa so nemška letala v noči od torka na sred,o dobesedno neprestano bombardirala vojaške cilje v Londonu. V poročilih se naglaša, da so neprestano prihajale skupine nemških bombnikov- Vihunec napadov je bil po teh poročilih ob zori, ko se je vsul na London pravi dež zažigahiih in eksplozivnih bomb. Dopisniki naglašajo, da baražni ogenj angleškega protiletalskega topništva ni bil v stanju zaustaviti napadalcev, ki so vsakokrat prileteli z druge strani. Ko se je zdanilo, se nebo ni videlo odi silnih oblakov dima. Vsa poročila se strinjajo tudi v tem, da čakajo angleško prestolnico še strašnejši napadi. Poročila dalje pravijo, da so bila istočasno z Londonom bombardirana tudi druga mesta v Angliji. V nekem primorskem mestu na se-verozapadu so nastali trije veliki požari. V sredo zjutraj, pravi eno teh poročil, sta bila uničena vodovod in električna centrala v nekem mestu ob jugozapadni angleški obali.
Včeraj popoldne
Berlin, 26. septembra. AA. (DNB) Danes opoldne so nemška letala nadaljevala z napadi na južno Anglijo. Kakor se izve,
so metala bombe najtežjega kalibra na visoke pečine Mitles Borougha. Razen tega so z velikim uspehom bombardirala pristaniške naprave pri Whitebyju. Bombe so povzročile velike požare. Prišlo je do letalskih spopadov. Kolikor je doslej znano, so Angleži izgubili 5 Huricanov.
Premalo zaklonišč v Angliji
Moskva, 26. septembra. AA. (DNB) Tass
poroča iz Londona, da narašča nezadovoljstvo angleškega prebivalstva zaradi pomanjkljivih ukrepov za varnost prebivalstva pred letalskimi napadi, Rudarska zveza v južnem Walesu je imela v Cardiffu 21. septembra sejo svojega odbora; na seji so zahtevali, da se zgrade letalska zavetišča za člane zveze. O isti stvari so razpravljali tudi na rednem letnem občnem zboru delavske stranke. Tudi na tem občnem zboru so zahtevali, naj se zgradi več zavetišč. Eden izmed govornikov je izjavil, da bi bilo boljše, zaposliti delavce, ki nimajo dela, pri zidanju zavetišč, kakor jih pa mobilizirati. Poročilo agencije Tass pravi, da je policija zadnje dni razgnala na postaji podzemeljske železnice v Swa-getu člane nekega odbora, ki so ga izvolili prebivalci, da prouče vprašanje varnosti pred letalskimi napadi.
Nad Berlinom
Berlin, 26 sept. j. (SDA). Sinoči ob 22. je bil v Berlinu dan letalski alarm, ki je bil najdaljši v dosedanji vojni. Trajal ie skoro pet ur. Več skupin angleških bombnikov je preletelo severne in vzhodne četrti nemške prestolnice ter brez cilja metalo bombe, ki so padle večinoma na stanovanjske četrti, ter na poslopja na mestni periferiji. Nekai stanovanjskih poslopij ter manjših hišic v predmestjih ie bilo poškodovanih.
Berlin, 26. sept. AA. (DNB.) O snečnjem napadu britanskih bojnih letal na Berlin poročajo tele podrobnosti: Nekai eksplozivnih bomb je priletelo v severovzhodno predmestje prestolnice v bližino neke katoliške cerkve. Cerkev ie ostala nepošk0-dovana. pač pa ie nekai poslopij nevarno prizadetih. Človeških žrtev ni bilo. Na severu Berlina so britanski bombniki orav tako vrgli več bomb. Neko poslopje ie uničeno. okoliške hiše so j>a boli ali mani poškodovane. Ubilo ie neki zakonski car, n3-ka ženska ie pa nevarno ranjena. Angleški bombniki so metali bombe tudi na ("riga civilna poslopja. Ogeni nemških protiletalskih baterii ie napadalcem onemogočil, da bi napravili večjo škodo.
Letalski alarm in šole
Berlin, 26. sept. AA. (DNB) Prosvetni minister je odredil, da so učenci prosti dopoldanske šole, če traja alarm prejšnje noči čez polnoč. Izgubljene ure se bodo nadomestile s popoldanskimi urami.
Angleška poročila
V noči na četrtek je London doživel doslej najhujši
letalski napad
London, 26. sept. j. (LEF) V noči na četrtek so nemška letala nadaljevala zračne napade na mesta in posamezne objekte v raznih delih Anglije ter Walesa. Toda tudi to pot je bil glavni cilj nemškega letalstva London s predmestji in bližnjo okolico. Nemška letala so v manjših skupinah večkrat preletela tudi mestno središče ter vrgla nanj več eksplozivnih in zažigalnih bomb. Nekaj poslopij v centru, ki so bila že poprej poškodovana, je bilo porušenih. Na več mestih so izbruhnili novi požari. Gasilci in organi protiletalske zaščite so imeli celo noč ogromno dela pri gašenju požarov in popravljanju škode. Napad je bil med najhujšimi v zadnjem času. V južnovzhodnem Londonu so bombe hudo poškodovale neko cerkev. Požari so izbruhnili na nekaterih industrijskih objektih v severnih mestnih okrajih.
Včerajšnji dnevni napadi
London, 26. sept. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem nocojšnjem komunikeju: Davi so sovražna letala preletela južno in južnozapadno obalo, vendar so prodrla le malo v notranjost. V severovzhodni Angliji sta bili napadeni dve točki. Povzročena škoda je bila majlma in žrtev ni mnogo.
Popoldne so nemška letala napadla več točk ob južni angleški obali, med njimi Southampton. Povzročena je bila škoda in mnogo oseb je bilo ubitih ali ranjenih. Napadeno je bilo tudi neko mesto v srednji Angliji. Več hiš je bilo poškodovanih, toda resnejše škode ni.
Po dosedanjih podatkih je bDo tekom dneva sestreljenih 19 nemških letal, med njimi 11 bombnikov. 6 angleških lovskih letal pogrešajo, vendar sta dva pilota rešena.
Dva alarma v Londonu
London, 26. sept. s. (Reuter.) London ie imel danes dva kratka letalska alarma, enega dopoldne, drugega popoldne. Nemška letala mesta niso dosegla.
Topovsko obstreljevanje angleške obale
London, 26. sept. j. (Reuter.) Danes popoldne ie nemško daljnostrelno topništvo spet pričelo obstrelievati nasprotno angleško obalo pri Dovru. Obstreljevanje je trajalo približno eno uro. Dve osebi, moški in ženska, sta bili ubiti, nekaj hiš t>a porušenih.
Novi protiletalski topovi
London, 26. sept. s. (Reuter) Nemška letala, ki so preteklo noč napadla London, so naletela že nad predmestji na mnogo močnejši protiletalski ogenj nego ob prejšnjih napadih. Protiletalska obramba se je pri tem posluževala tudi novih lahkih brzostrelnih protiletalskih topov, ki doslej
Nova pota Rumunije
Totalitarni režim na vseh področjih — Nove smernice
manjJinske politike
še niso bili v rabi. Zlasti zapadna predmestja Londona so doživela svoj najhujši nočni napad.
Najdaljši napad na Berlin
New York, 26. sept. AA. (Reuter.) Dopisnik neke ugledne newyorške radijske postaje poroča, da so angleške letalske sile v noči med sredo in četrtkom izvršile najdaljše bombardiranje Berlina. Znak za alarm je bil dan ob 11. zvečer ter je alarm trajal do 4. zjutraj, to je pet ur.
London, 26. sept. j. (Reutei.) Letalsko ministrstvo je o nočnem napadu na Berlin izdalo daljše poročilo, v katerem naglaša, da je bil to že tretji zaporedn< napad na nemško prestolnico ter je trajal od srede ob 22. do zgodnjih jutranjih ur v četrtek. Več skupin težkih angleških bombnikov je v tem času metalo bombe na važne vojaške cilje v samem Berlinu ter v berlinski okolici. Največja pozornost je bila posvečena napadom na industrijske naprave Tako je bilo v teku ene same ure izvršenih četvero zaporednih bombnih napadov na veliko električno centralo Klingenberg, ki leži v osrčju industrijske čet i na vzhcdnem delu Berlina. Po bombardiranju so \ elektrarni izbruhnili požari.
Nadaljnji napad je bil izvršen na zapad-no mestno elektrarno, ki leži dve milji od Tegenseea. Tudi ta elektrarna je bila hudo poškodovana. Salve eksplozivnih bomb so bile nato vržene na važno železniško križišče v bližini Charlottenburga. Serijo bomb so angleška letala nadalje spustila na severno polovico glavnega berlinskega letališča »Tempelhof« ter na bližnje železniške zgradbe in naprave.
Nad drugimi nemškimi kraji
London, 26. sept. j. (Reuter). O nočnih akcijah angleškega letalstva objavlja letalsko ministrstvo naslednji komunike: Vsa naša letala, ki so sodelovala v velikopoteznih bombnih operacijah proti Nemčiji ter pristaniščem ob Rokavskem prelivu v minuli noči, so se srečno vrnila. V Berlinu so naši bombniki napadali elektrarne, železniške zveze, ter letališče Tempelhof. V Kielu so bili bombardirani doki. Skladišča so bila bombardirana in poškodovana v Osnabriicku, Hammu, Mannheimu, Han-novru. Ladje in pristaniške naprave so bile zadete v Antwerpnu, Ostendu, Dunker-queu, Calaisu in Boulogneu. Letalstvo obalne kontrole je v minuli noči bombardiralo petrolejske rezervoarje v Brestu. Tanki so pričeli goreti. Hudo poškodovano je bilo tudi pristanišče.
Med važne uspehe nočnega napada je treba prištevati tudi bombardiranje muni-cijske tovarne y_ Ruderadorfu
Bukarešta, 26. sept. AA. (Rador.) Propagandni minister je dal predstavnikom tujega tiska izjavo o načelih novega režima v Rumuniji pri izvajanju njegove akcije. Propagandni minister je dejal:
1.	V Rumuniji ne gre za navadno spremembo osebnosti, temveč je izvedena pra-va revolucija glede državne strukture. Rumunska država je osnovana sedaj na na-cionaJlni stvarnosti.
2.	Rumunska država je avtomatično določila svoj položaj že s svojo ideologijo in cilji ter se zaradi tega nahaja na črti osi Rim—Berlin.
3.	Treba je naglasiti, da rumunska nacionalna legionareka država ne pozablja svoje ideološke osnove ter je novi režim prevzel zato dolžnost reintegrirati vse et-niške edemente na važnejših položajih. Zato bo rumuniziTal v nacionalnem duhu vse življenjske centre v državi. Nacionalna le-gionarska država bo totalitarna ter se bo organsko naslanjala na vse socialne delovne razrede poljedelstva in industrije.
4.	Rumunsko gospodarstvo bo slonelo na naravnih osnovah, to je na poljedelstvu, ker je Rumunija poljedelska država in ker je znana proizvajalka poljedelskih surovin.
5.	Glede manjšinske politike se bo delala razlika med židovsko in arijsko manjšino v okviru mednarodnih sporazumov, ki so še v veljavi. Manjšinsko vprašanje bo pravično rešeno.
6.	Rumunska legionarska država bo tudi država pravične razdelitve pravic in dolžnosti, kar bo vse sflonelo na širokem načelu odgovornosti. Smisel legionarske države je v tem, da se država in narod čim bolj zbližata.
Preiskava pri petrolejskih inženjerjih
Bukarešta, 26. sept. AA. (DNB.) Legionarske patrulje so izvršile hišno preiskavo pri angleškem inženjerju Tresiju v Ploesti-ju in našle nekaj dokumentov, ki bremene inženjerja, razen tega pa tudi neko sumljivo tekočino in zažigalne bombe. Na podlagi najdenega gradivi so izvedli preiskavo tudi pri nekih drugih angleških, nizozemskih in rumunskih inženjerjih vendar uradno ničesar ne poročajo o uspehu. Inž. Tresi je po rodu Kanadčan in je o njem znano, da je leta 1916 kot britanski major bil pomočnik znanega Mastersona pri sa-
botaži proti romunskim petrolejakim vrelcem.
Rumuni pod Madžari
Bukarešta, 26. septembra. AA. (Kador) Julij Maniu je pismeno zahteval od vlade, naj mu dovoli sklicati v nedeljo javno zborovanje v znak protesta proti nasilstvom, ki so jih izvršili Madžari v odstopljenem delu Transilvanije. Voditelj države in predsednik vlade general Antonescu je Maniu pismeno odgovoril, da ne more dati dovoljenja za zahtevano zborovanje, ter je na-glasil med drugim, da je napravil vse, da bi zaščitil duše in telesa Rumunov v krajih, ki so jih zasedli Madžari. Ravnanje Madžarov ni bilo v skladu s pravih mednarodnega prava ter formalno prevzetih obveznosti na Dunaju, vendar pa je z ozi-rom na težke razmere dolžnost državnikov in odgovornega voditelja države, da polaga vse svoje upanje in svojo moč v resno diplomatsko akcijo, ki je v toku in katere rezultate je pričakovati z zaupanjem, kar se bo že v nekaj dneh pokazalo. Narod ostane dostojanstveno združen pred tako resnimi dejstvi, zaradi katerih mi vsi krvavimo, pravi general Antonescu in s pi-jeteto pademo na kolena v boli zaradi nepravičnih žrtev transilvanskih bratov.
Rumunska manjšina v Dobrudži
Sofija, 26. sept. br. (Štefani) Iz Dobriča poročajo, da je civilni guverner južne Dobrudže davi sprejel zastopnike rumunskih manjšin. Podal jim je svečano izjavo, da si Bolgarija želi njihovega sodelovanja na daljnjem gospodarskem in kulturnem razvoju dežele. Bolgarija zagotavlja rumun-skim manjšinam v južni Dobrudži, da jih bo zaščitila v njihovih kulturnih ln drugih osebnih pravicah. Od njih zahteva le politično lojalnost in spoštovanje pravnega reda.
Zastoj v trgovinskih
pogajanjih s Turčijo
Carigrad, 26. sept. AA. (Tass.) Po pisanju turškega tiska so turško-rumunska trgovinska pogajanja prekinjena. Rumunska delegacija je zahtevala od svoje vlade novih navodil Predsednik turške delegacije Berkin je odpotoval v Ankaro na e<»«tanek s trgovinskim ministrom.
Japonci v Indokini
Boji so prenehali in Japonci se izkrcavajo
Tokio, 26. sept. s. (Reuter). Po uradnih informacijah so japonske čete brez odpora zasedle mesto Langson v Indokini v bližini kitajske meje. Pred vkorakanjem japonske vojske je bil dosežen glede zasedbe mesta sporazum med poveljujočim japonskim polkovnikom ln poveljnikom francoske garnizije.
Včeraj se je izkrcalo v bližini Haifonga 2000 japonskih vojakov v smislu sporazuma, ki je bil v nedeljo podpisan v Ha-noju. Popoldne so japonske čete z oddelkom lahkih tankov na čelu vkorakale v mesto. Štiri tisoč nadaljnjih vojakov bo v smislu sporazuma prispelo v Haifong prihodnje dni.
Tutfi Kitajci se pripravljajo na vdor v Indokino
Šanghaj, 26. sept. br. (CBS) Vesti, ki prihajajo iz čunkinga, pravijo, da se kitajska vojska, ki je bila že pred tedni koncentrirana na meji Indokine v naglici pripravlja na vdor v Tongking, da bi že na indo-
kitajskem ozemlju zaustavila japonsko vojsko, ki bd skušala prodreti v pokrajino Junan in pretrgati še poslednjo kitajsko zvezo z jugom, ki je speljana preko Birme v Indijo.
Reakcija v Ameriki
Washington, 26. sept. s. (Ass. Press.) Predsednik Roosevelt je danes s posebno proklamacijo prepovedali izvez starega železa iz Zedinjenih držav na Japonsko.
Ameriški listi ostro kritizirajo postopanje Japonske v Indokini. »New York Herald Tribune« pravi, da vodi Japonska politiko oportunizma, ki jo lahko spravi v zelo kratkem času v neposreden konflikt ! z Zedinjenimi državami. List izraža mne- ' nje, da pomeni vdor Japoncev v Indokino i vojno nevarnost v območju Tihega oceana. »New York Times« sodijo, da se vojni v Evropi in Aziji združujeta v eno samo podjetje. List pravi, da je postala miroljubna politika Zedinjenih držav do Japonske nesmiselna.
Nj. Vel. kralj Peter na vojaških vajah
Beograd, 26. septembra. AA. Dane« dopoldne je Nj. Vel. kralj Peter H. z Nj. Vis. kneževičem Aleksandrom v spremstvu svojega guvernerja, načelnika generalnega štaba generala Kosiča, prisostvoval vojaškim vajam prehoda čez Savo na Čukarici blizu veslaškega kluba. Nj. Vel. kralj se je z Nj. Vis. kneževičem Aleksandrom pripeljal ob 9.30 z avtomobilom na vežbališče, kjer ga je sprejel in pozdravil vojni minister general Milan Nedič s pomočnikom vrhovnega inšpektorja generalom Bogoljubom Iličem, novim poveljnikom Beograda generalom Miloradom Petrovičem, ki je vodil vaje, pehotnim brigad-nim generalom Linusom de Kanevo in drugimi generali in višjimi oficirji beograjske garnizije. Kralj in kneževič sta se pozdravila s prisotnimi, nato pa odšla na tribuno, od koder sta z zanimanjem opazovala vojaške vaje. Po končanih vajah je Nj. Vel. kralj izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehom vojaških, enot. Kralj, kneževič Aleksander in kraljev guverner general Kosič so se nato poslovili od prisotnih in zapustili vežbališče.
Nj« Vis. knez Pavle se je vrnil v Beograd
Beograd, 26. septembra. AA. Danes ob 9. dopoldne se je Nj. Vis. knez namestnik Pavle vrnil z Brda v Beograd z Nj. Vis. kneževičem Nikolo.
Beograjski župan povabljen v Sofijo
Beograd, 26. septembra. AA. Sofijski podžupan dr. Cigev in tiskovni ataše pri bolgarskem poslaništvu v Beogradu Miha Georgijev sta obiskala beograjskega župana in mu sporočila pozdrave sofijskega župana dr. Ivanova in bolgarskega zunanjega ministra dr. Popova ter ga povabila v njunem imenu, naj čimprej obišče bolgarsko prestolnico kot njun gost. Zupan To-mič je povabljen, da se seznani s socialnimi ustanovami sofijske občine in da pride v neposredne stike in razgovore s sofijskim županom, da se čimbolj poglobi prijateljsko razmerje med prestolniškima občinama obeh sosednjih bratskih držav. Predsednik Tomič se je zelo prisrčno zahvalil za vabilo in izjavil, da je pripravljen izvršiti ta obisk. Dan obiska bosta župana Tomič in Ivanov dogovorila sporazumno, najbrže za prvo polovico prihodnjega mesca.
Minister Andres v Atenah
Atene, 26. sept. AA. Trgovinski minister Andres je včerajšnji dan prebil na Olimpu, danes se pa vrača v Atene. Tam bo ostal še jutrišnji dan, jutri ob 19.15 se pa odpelje v Beograd. Na Olimpu so ministru priredili prisrčen sprejem. Na izletu je An-dresa spremljal grški gospodarski minister Avarantis.
Vojna propaganda v Ameriki
NOw Y<>rK, 26. sept. AA. (Tass). Nekateri ameriški listi, ki so zastopali stališče neomejene pomoči Angliji s pogojem, da Amerika sama ne stopi v vojno, se ne držijo več te omejitve. Tako piše list »Star«: Zedinjene države morajo biti pripravljene z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo, da podpro Veliko Britanijo, ker je oči-vidno, da je vojna že prekoračila evropski okvir. Ne glede na to, ali smo to hoteli ali ne, se sedaj vidi, da smo v to vojno že zapleteni. »New York Times« vztraja pri tem, da se Angliji pošlje takoj pomoč in naj se ne čaka na rezultat predsedniških volitev. »Daily News« piše, da so Zedinjene države vsak dan bližje vojni. Oba predsedniška kandidata sta pristaša vstopa Amerike v vojno. Jasno je torej, da imajo Zedinjene države namen nuditi Veliki Britaniji neomejeno pomoč-
Boston, 26. sept. i. (AR.) »American Le-gion«. (zveza ameriških bojevnikov iz svetovne vojne) je na svoji včerajšnji skupščini sprejela resolucijo, da ie treba Angliji takoi nakloniti vsakršno možno pomoč. Ameriški obrambni sistem ie treba izgraditi do največie popolnosti. Proti sub-verzivnim elementom v Zedinjenih državah pa pričeti najodločnejšo borbo.
Zimsko taborišče za besarabske izseljence
Gradec, 26. sept. o. V Wildonu pri Gradcu grade veliko taborišče, kamor bodo preko zime namestili nemške izseljence iz Besarabije, ki so začeli te dni prihajati preko Maribora in Jesenic. Spomladi bodo potem porazdeljeni na razne kraje v Nemčiji, predvsem na Poljskem.
Nova elektrarna
v Ljeningradu
Moskva, 26. sept. AA. (DNB) Dograjena je električna centrala za visoko napetost. Id bo napajala s tokom Leningrad in pokrajine, ki jih je odstopila Sovjetski uniji Finska.
Najmlajši španski pilot se je ponesrečil
Las Palmas, 26. sept. AA AA. (DNB). Najmlajši španski pilot Heimes Real se je ponesrečil s svojim letalom. Iz neznanega vzroka je letalo padlo na neko šolo. S pilotom so se ubili trije šolski otroci.
Glavna skupščina gledaliških igralcev
Beograd, 26. septembra, p. Tu se je "če-rai pričela letna skupščina Združenja gledaliških igralcev. Na dnevnem redu so važna organizacijska vprašanja, med drugim izločitev zagrebške, splitske in osiješke sekcije iz skupne organizacije.
Včeraj so razpravljali o zahtevi nerazvr-ščenih igralcev, ki so - velik' večini in ki zahtevajo zase glavno besedo v upravnem odboru, če nai se uvrste v združenje.
V imenu slovenskih igralcev je Lujo Drenovec izrazil priznanje osrednjemu odboru in predvsem predsedniku Nikoliču za njegove zasluge za interese igralcev.
Beograd, 26. sept. p. Danes se je nadaljevala in zaključila skupščina gledaliških igralcev. Predvsem so nadaljevali razpravo o ureditvi eksistenčnega vprašanja ne-razvrščenih gledaliških igralcev. Draga važna razprava je bila o razdelitvi fondov centralne organizacije. Skupščina je na razdelitev pristala v zadovoljstvo Hrvatov, ki so načeli to vprašanje. Slovenska delegacija je spričo tega v smislu svoje včerajšnje izjave zahtevala oddelitev deleža organizacijskih fondov tudi za sekciji v Mariboru in Ljubljani. Skupščina je to odklonila, češ da bi bili morali slovenski igralci že ob priliki ankete o tem vprašanju postaviti svoje zahteve. Trije slovenski delegati so zato zapustili občni zbor, četrti delegat iz Maribora pa je izjavil, da mora o tem najprej referirati svoji sekciji.
Nazadnje je bil izvoljen novi upravni odbor. Predsednik združenja je postal Miloš, Paunkovič.
Obtoženci ubili glavno pričo
Zagreb, 26. sept. o. Javnost je razburil nov zločin, ki je bil včeraj izvršen iz političnih motivov. Nedavno je bil v Bjelova-ru končan proces proti 14 obtožencem, ki so bili osumljeni, da so iz politične mržnje ubili osem seljakov v vasi VezLšču pri Ča-zmi. Vsi obtoženci so bili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni. 2e med razpravo, še bolj pa po razpravi so obtoženci grozili, da se bodo maščevali pričam, ki so izpovedale proti nJim. Včeraj so res našli ubitega 25-letnega Stjepana Kovača, ki je bdi v tem procesu glavna priča. Zadet je bil od več strelov, ki so bili vsi smrtonosni. Po osebnem nalogu bana dr. šubašiča so ponovno aretirali vseh 14 osumljencev ter jih prepeljali v Zagreb, kjer bo vodila nadaljnjo preiskavo zagrebška policija-
Zaščita srednjega stanu na Hrvatskem
Zagreb, 26. sept. o. Na banski oblasti je bila včeraj konferenca, na kateri so razpravljali o prvih zaščitnih ukrepih za zaščito dolžnikov iz vrst srednjega stanu-Konferenci so prisostvovali predstavniki zveze denarnih zavodov, združenja hrvatskih gospodarstvenikov in združenja za zaščito srednjega stanu. Obširno so razpravljali o tem, kako bi se dosegla najboljša in najpravičnejša rešitev. Konferenca se bo v par dneh nadaljevala ln pričakujejo, da bodo v kratkem izdani prvi zaščitni ukrepi.
Gradnja proge Vrbovsko—Črnomelj
Zagreb, 26. septembra, o. Gradnja proge Vrbovsko—Črnomelj na vseh odsekih lepo napreduje. Dosedaj so zgrajeni že vsi mostovi, dovršene zaseke ln prebiti prodori. Od Vrtovskega proti meji dravske banovine so dela posebno naglo napredovala in je dovršen tudi že veliki podvoz. Na tem delu so bila dela posebno težavna, ker je teren zelo kamenit. Porabili so več tisoč kilogramov eksploziv za miniranje skal. Na ta način dobljeno kamenje so uporabili za nasipe v nižinskih predelih proge. Do prihodnje pomladi bodo glavna terenska dela končana. S to progo bo dobila Slovenija najkrajšo zvezo z morjem.
Povišanje nagrad
davčnim eksekutorjem
Beograd. 26. septembra. AA. Finančni minister je dovolil, da se vsem začasnim davčnim izterjevalcem, ki so plačani iz dohodkov od eksekucij in iz prodaje uradnih obrazcev, poviša redna mesečna nagrada za 150 din na mesec v Beogradu. Ze-munu in Pančevu. na sedežih banovin pa za 100 din.
Iz državne službe
Beograd, 26. sept. p. Upokojena je bila knjigovodkinja podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani Ljudmila Juvančič. — Pri Poštni hranilnici v Ljubljani so bili nameščeni kot uradniški pripravniki v 9- pol. skupini absolvent Trgovske akademije Fran škrbec, abiturient Emil Savell ter v 10. poL skupini Ivan Lovišček. Za carinske posrednike pri glavni carinarnici v Ljubljani je bil imenovan upokojeni carinski uradnik Maks Markelj.
^^mmumtmmmmmm^mm^mmmm^m^^^^mmmmmmtmama^^mmmtmmtm
Informacijska pisarna
za vpis na univerzo
posluje vsak dan od 10.—12. v prostorih Jugoslovenskega nacionalnega akademskega društva JUGOSLAVIJE, Toma-nova 3 (nasproti klasične gimnazije), telefon 29-74.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno, a pretežno jasno v severni, jasno pa v južni polovici in na primorju. V gorskih krajih utegnejo nastati slabše nevihte. Toplota bo nekoliko popustila.
l
• M. Zalar
Ljubljana, 26. septembra Že od poletnih mescev smo pogrešali prijatelja V. M. Zalarja na njegovi običajni poti po ljubljanskih ulicah proti univerzi pa tudi na vrt kavarne »Zvezde« ga ni bilo več. Tja je stalno zahajal bolj zaradi počitka na zraku kakor zaradi časopi sov, ki ga že nekaj let niso več zanimali tako kakor nekoč, ko je sam zastavljal novinarsko pero z udarno besedo prav po Levstikovo. Ni ga bilo več v prijateljsko
družbo, da bi še dalje iskal radikalne rešitve iz političnih zmed po najbolj preprosti poti, ki je pa po neki čudežni, zakleti usodi človeka tako neusmiljeno težka, kakor bi se borili za utopijo. In vendar ta pot ne terja nič drugega ko malo — Pravice. Ta je bila Zalarju zvezda vodnica, za katero edino se je boril vse življenje, to je bila njegova strast, ljubezen in vera. Zato je vsakogar tako silno pretresla vest, ko je zvedel, da je Zalarja priklenila na bolniško posteljo oslabelost srca, a nihče ni maral in ni mogel verjeti, da ga ne bo nikoli več med nas.
Kako rad bi ga bil vsakdo obiskal, pa da ga vendar ne bi utrujal, ali pa mu ravno z obiski budil opomine na slovo, česar so se prijatelji bolj bali kakor on. Kako pa se je vsakdo razveselil, ko je zvedel, da je Zalarju že toliko odleglo, da se je lahko peljal z izvoščkom v teh lepih poletno toplih jesenskih dneh enkrat po Večni poti okrog Rožnika in drugikrat po krasni cesti do Vodic in okrog Šmarne gore zopet po-življen domov; in da je spet vesel sprejemal obiske in zraven rože, to pravo njegovo srčno veselje.
Vse zaman. V sredo zvečer ob pol 20. uri je omagalo njegovo plemenito srce za vselej.
Viktor Mihajlovič Zalar se je rodil 18. novembra 1882 v Ljubljani na Poljanski cesti 21. Njegov oče je bil sprevodnik Južne želcznice. Šentpetrski župnik Malenšek je zapisal v krstnih bukvah »Saller. recte: Zalar«, kar priča tudi v tem drobnem primeru, kako je izpod oklepa germanizacije klilo pomladno cvetje narodnega prebujanja. Šolali se je doma v Ljubljani, humanistično gimnazijo je obiskoval od jeseni 1893 do mature, ki jo je napravil 21. julija 1902, potem je šel študirat filozofijo na češko univerzo v Pragi, ki se je tedaj že razmahnila v revolucionarno ognjišče avstrijskih Slovanov in vzga.ala v duhu Masarykovega realizma Zalar je stopil me-d revolucionarno omladmo kot globok mislec in iskalec poti svojemu malemu narodu v osvobojenje. Poslušal je Masarvko-va predavanja o filozofiji in verstvu, filozofijo zgodovine malega naroda, konkretno logiko in zgodovino filozofije ter Drtino-va predavanja o filozofiji in pedagogiki ter o sociologiji. Druga stroka mu je bila matematika, poslušal pa je tudi predavanja o glasbi, o estetiki in o filozofiji umetnostne zgodovine Za umetno&tno zgodovino se je zanimal do konca. Še zadnje tedne pred smrtjo, ko je čital o izlletih Umetnostno-zgodovinskega društva. je tožil: »Pa ravno zdaj ne morem zraven, ko delajo tako lepe izlete ... « S posebnim ponosom je razkazoval obiskovalcem svojo bogato zbirko slovenskih narodnih vezenin. Poznal je likovne umetnine po vsej naši zemlji, ki jih je hodil ogledovat v družbi dr. Izidorja Cankarja in drugih umetnostnih zgodovinaijev Umetnost je bila sploh njegova idealna, srčna kultura. Tu je oni pravi ključ, odkod tolikšna njegova glo-
boka prisrčnost, zmerom resnična, nikoli narejena, kajti ob vsem tem ni nikoli žrtvoval Pravice in Resnice na ljubo udobju. Iskal je harmonije med najvišjimi vrednotami in je zato tako strastno zagovarjal svobodo. Svoboda, da, to je beseda vseh besed, tolikokrat Zlorabljena, a pri Zalarju nikoli.	»
. . .	_ Videza ni ma-
ral, najmanj pa takrat, kadar bi mu zakrival resnico, ker navidezna lepota ni lepota. Zato je bil radikalen v borbi za narodne in socialne pravice, zase in za vsakogar. In zato se je oklenil z vso silo novega potkreta »Svobodne misli« v Pragi. Slovenska sekcija je izdajala svoje glasilo »Svobodno Misel« od januarja 1904 do decembra 1910, pri kateri je sodeloval z vso vnemo tudi pokojni V M Zalar.
Vkopal se je tako tudi v literarno delovanje s filozofsko-političnimi in socialističnimi članki. Sodeloval je v narodno-radi-kalnem glasilu »Omladina«, uredil je za leto 1907-08 »Dijaški almanah«, opremil je koledar z zgodovinskimi dnevi slovanske kulturne in politične zgodovine ter zbral programatične članke. Iz češčine je prevedel znamenitega J. S. Macharja »Rim« (1. 1912), Jiraskovo »Filozofsko zgodbo«
(1921)	ter Macharjev »Strup iz Judeje«
(1922).
Ob zapletku balkanske vojne v politiki evropske diplomacije je zgrabili borbo za jugoslovanski pokret tudi kot novinar. Poldrugo leto (od 1. julija 1909 do konca 1910) je bil član uredništva »Slovenskega Naroda«, potem pri predvojnem »Jutru« (od 1. januarja 1911 do 1. junija 1912), ki ga je nekaj časa tudi sam urejal in mu pisal udarne uvodnike. Ko je bilo »Jutro« ustavljeno zaradi odkrite protiavstrijske borbe, je sprejela Zailarja v sflužbo ljubljanska Kolinska tovarna kot uradnika. Ali
glavni nalogi tedanje dobe je ostal zvest
mentor in delavec ter je bil kljub skromnim dohodkom podpornik zlasti jugoslo-^venskemu omladinskemu pokretu »Preporoda«. Bil je član »Ruskega krožka«, poučeval je študente v češčini in jih pripravljal na bližajočo se odločilno uro.
Ko je avstrijska vlada zaplenila in ustavila tudi glasilo »Preporod«, je z Avgustom Jenkom ustanovil in sam pomagal financirati propagandno revijo »Glas Juga«. Naravno, da je moral takoj ob začetku svetovne vojne v »politični zapor«, najprej na ljubljansko policijo, potem na Grad, končno v sodnijske zapore. Tam je našel med množico svojega prijatelja dr. Ivana Laha, Ivana Cankarja, Vladimira Levstika, dr Frana Ilešiča, Ivana Hribarja, dr Gregorja Žerjava, Rasta Pustoslemška in končno — »izdajnike« Preporodovce: Ivana Endlicherja, Janžeta Novaka, Evge-na Lovšina, Juša Kozaka, Janka Kosa, Gustava Omahna in nazadnje vso četo 32 obtoženih omladincev. Na božični večer 1914 je bil med drugimi tudi pokojni Zalar obsojen na en mesec zapora. A že 29. januarja 1915 je bil ponovno klican na policijo in konfiniran, 22. maja 1915 pa »oddan zaradi politične nezanesljivosti v svrho internacije vojaški oblasti«.
Ostali je interniran do politične amnestije več ko dve leti. potem pa je bil od 13. avgusta 1917 spet konfiniran do — razpada Avstrije.
Tudi trpljenje V M. Zalarja je pomagalo narodu vzdržati vero v Pravico, v resnično Osvobojenje. A o tem ni govoril, ker kljub vsemu temu ni terjal zase nič več ko svobode enakega med enakimi, sreče sredi srečnega naroda Nekaj mu je dala Jugoslavija: kruha v svobodni zemlji. Postal je tajnik filozofske fakultete mlade ljubljanske univerze (7 septembra 1920) in se je zanjo in za akademsko omladino prav tako vsega žrtvoval preko svojih uradnih dolžnosti, kakor je vse življenje žrtvoval lepši bodočnosti svojega naroda
Z globoko hvaležnostjo se klanjamo Tvojemu plemenitemu srcu, ki je našlo zdaj svoj večni mir.	Inko.
Letala, bombe, topovi.••
Zanimivo izveden letalski napad na Ljubljano
Ljubljana, 26. septembra Danes dopoldne je bila Ljubljana s široko okolico prizorišče učinkovite vaje za primer letalskega napada. Vajo je sicer nekoliko oviralo megleno ozračje, ki je do opoldanskih ur polnilo ljubljansko kotlino Tehnično pa je bila zračna obramba prav učinkovita. Baterije protiletalskih topov na Gradu, Rožniku, Golovcu in na Ljubljanskem polju so bile pripravljene. Številne strojnice prav tako. Obveščevalna služba je bila razpredena daleč naokrog. Samarijanski odredi in gasilske čete v mestu in vse ostale pomožne edinice so se dobro izkazale.
Vodstvo vaje je bilo na stolpu Ljubljanskega gradu, ki je bil telefonsko zvezan z opazovalci in s posameznimi < brainb-nimi postojankami okrog mesta. Na stolpu so' se zbrali prav številni predstavniki banovine, mesta, Rdečega križa in tiska. Po obisku baterije na Šancah je prišel na stolp tudi poveljnik artilerije g. general Janež z večjim spremstvom oficirjev.
Ker je bila Ljubljana venomer pokrita z rahlo plastjo megle, so nekateri ugibali, ali se bo vaja sploh lahko vršila. Pred
enajsto uro je zapel na stolpu telefon in iz Karlovca je prejel vojaški vodja vaj art. kapetan Pajo Josipovič sporočilo, da lete v višini 700 m jugozapadno proti Ljubljani štirje lovci modernega tipa. Ob ll.44 je sledilo telefonsko obvestilo, da se vračajo od Karlovca proti Zagrebu tri letala v višini 1100 metrov. Očitno je bilo, da se letala iz Zagreba niso prebila skozi gosto meglo, ki je tam doli na Dolenjskem bila kakor gost zaščitni obroč. Toda alarm o napadu je bili že dan. Pred drugim obvestilom so v mestu že zatulile sirene, zazvonili so zvonovi, z Gradu so trikrat zado-ndli topovski streli. Rdeče-bela zastava na grajskem stolpu je oznanila bližajočo se nevarnost.
Ulice so se po alarmu prav hitro izpraznile, vse je pohitelo v discipliniranosti in s pravim razumevanjem stanja v veže, kleti in zaklonišča. Na ulicah so ostali samo prazni tramvajski vozovi in druga vozila. Kakor slepa očesa so zevala v beli dan okna, zastrta z zavesami. V nekaj minutah je mesto utihnilo, skoroda omrtvelo. Videl si tu pa tam samo leteče patrole stražnikov in samarijanov pa zaščitne od-
delke, ki so v pripravljenosti zavzemali določena mesta. Stražniki so strogo pazili na prekrške pc ulicah.
Ker torej zagrebških letalcev ni bilo, so se dvignila z domačega letališča tri vojna šolska letala in hrupno priletela nad mesto. Zračna obramba, razdeljena na posamezne sektorje, jih je pričela obstreljevti s salvami topov. Zaregljale so strojnice z vseh višin okrog mesta, po mestu so pričele pokati petarde, ki so označevale kraje, zadete od bomb Zdaj so stopili v akc;jo zaščitni oddelki, gasilci, samarijanL Gasilske brizgalne so pričele delovati na krajih požarov, tako pred šentjakobsko šoJo in poštnim ravnateljstvom, pred bansko upravo, pred intendantskim skladiščem in na drugih odrejenih mestih. Drugod zopet so nastopili reševalni oddelki samarijanov in reševalni avtomobili so od raznih strani mesta vozili v vsej naglici ranjene in zastrupljene pasante v »bolnico«
Rušilne bombe so bile markirane z vži-ganjem petard, vžigalne z rdečim dimom, bombe s strupi pa s posebnim sredstvom, ki razvija moder plin. Letala so po prvem napadu priletela še v drugo, in sicer v smeri od Št. Vida. Potem so napadala posamič in so zlasti učinkovito pikirals. topniško baterijo na Gradu.
Prav na gosto so zatorej regija le strojnice in grmeli topovi. Tako je Ljubljana za dobre pol ure predstavljala prav zanimivo torišče bombnega napada. Vaj« je dobro uspela in pokazala zadovoljivo uvežbanost vseh pomožnih in zaščitnih edinic. Pokazala pa je tudi nekatere napake, ki so vedno koristen pouk k izboljšanju pomanjkljivosti. Ob poil ene so sirene oznanile konec in ulice so mahoma zaživele kakor ob velikih dogodkih. Pešci, kolesarji, avto-mobilisti, tramvaji — vsa Ljubljana je hitela nadomestiti kratko časovno zagato.
Tudi dolenjski čebelarji niso zadovoljni
Novo mesto, dne 26. septembra
Kakor je letošnje leto slabo za ooliske pridelke, sadovnjaki stoje do malega prazni in po vinogradih vlada prav žalostna slika, tako se tudi čebelarji splošno pritožujejo nad slabo čebelno pašo. Čebele so že hudo zimo težko prestale in ie mnogo čebel pomrlo, pomlad ni dala tistega, kakor je bilo pričakovati in so čebele kaj slabo rojile. Potem je bilo poletje ležev-no. da čebele v slabem vremenu niso mogle nabirati sladke strdi. Ostalo je čebelarju edino še upanje na ajdovo pašo. ki je letos lepo cvetela Res so čebele *r prvem tednu septembra pridno nabirale in dokaj bogato nosile med v panje, da ie v okolici čebelnjakov prav lepo zadišalo po medu. Toda nalivi po 8. septembru so uničili poslednji up dolenjskega čebelarja. Ko je spet nastopilo lepo vreme, je ajda že od cvetela ne da bi mogle čebele dobro izrabiti ajdovo cvetje. Tako so ostale čebele brez zadostne zimske orehrane i;* treba jih bo i»itati. če jih bo hotel čebelar ohraniti.
Zaradi slabega leta za čebele ie ministrstvo dovolilo nabavo nezatrošarinienega sladkorja, za vsaki panj 5 kg. Ker pa čebele niso popolnoma brez medu, dasi ga ie za prezimljenje premalo, bi čebelarjem nasvetovali. da izpihaio pred krmlier em ves med in ga potem meša i o s sladkorjem oziroma sladkorno vodo. ko bodo pitali. Na ta način bodo imele čebele vso enotno hrano, ki jo bodo tudi rajši pile in ->>olnile satje za zimsko preskrbo.
Poskrbeti je treba, da prezimijo le močni panji. Slabiče kaže združiti v močne panje, ker le dobro obljudeni panji morejo dobro prezimiti. Vedno ie bolje orezi-miti manj panjev, a tisti nai bodo močni, ker le v teh ie mogoče pričakovati pomladi zgodnjih rojev ali boljšega nabiranja strdi. Ker ie le redkokdai leto za letom slaba naša. smemo orihednje leto pričakovati boljšega pridelka medu.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Ljubo Ravnikar razstavlja
k*.
V nedeljo ie bila. kakor smo že na kratko poročali, v galeriji Obersnel na Gospo-svetski cesti odprta razstava izbranih del nadarjenega slikarja Liuba Ravnikaria. ki je privabila množico obiskovalcev. I?, okusno opremljenega kataloga ie razvidno, da je Ravnikar razstavil 90 olj. akvarelov in grafik, kar ie vsekakor leno število, za katero je bil prvotni razstavni prostor celo pretesen in je prav. da ga ie g Obersnel kasneje razširil na obe sobi. Obiskovalce najbolj navdušuieio razstavljeni akvareli, posebno iz okolice Jesenic in mladinski ciklus. med olji pa zlasti ugajajo »Bre.^e pod Rožnikom«. »Cerkev srca Je 'tisa <. »Plinarna«. »Pogled proti Šiški « (jesenska in zimska). »Lesno skladišče I in II ter »Pred ogledalom«.
Mladi slikar je bil širši javnosti doslej znan po svojih grafikah, med katerimi je pred letom vzbudila veliko pozornost knjiga »Ogledalo«, zbirka 34 duhovitih, grotesknih linorezov, od katerih iih je 12 razstavljenih tudi na sedanji razstavi. Kot slikar velikega formata na se je predstavil širši javnosti zdaj prvič in zdi se, da je bil sprejet z velikimi simpatijami, kajti nekaj deL med njimi velika oljnata slika »Breze pod Rožnikom«, ie bilo prodanih že takoi v nedeljo. Priporočamo obisk razstave. ki bo odprta do 3. oktobra, mlademu slikarju pa želimo razen moralnega seveda tudi čim več gmotnega uspeha
[
ANA MAY WONG v fiimu naPetih senzacij	Ob 16., 19. in 21. uri ■
KINO MATICA, tel. 22-41 ZATOČIŠČE IZOBČENIH I
Danes nepreklicno zadnjikrat!	f§
DFesled
Nove smernice zagrebškega gledališča
Zagreb, septembra Tudi vodilno hrvatsko gledališče, ki je stopilo letos v 101. sezono na narodnem jeziku, skuša biti izraz nove, svobodne hrvatske domovine, že lansko sezono se je čutila velika razlika v primeri s prejšnjim stanjem. Predvsem v dramskem repertoarju, kjer je bilo razmerje med hrvatskimi in drugimi deli 23:19, kar je ostalo vodilna misel tudi pri sestavljanju letošnjega repertoarja. Vodstvo drame nudi gledališkemu občinstvu pregled vsega hrvatskega dramatskega ustvarjanja od klasičnih del preko romantikov in realistov do najnovejših dramatskih piscev. Tudi v opernem repertoarju je bilo izvedenih lansko leto pet domačih opernih del in štiri slovanska poleg 22 standardnih del inozemske literature. Zagrebško gledališče hoče pripadati vsemu hrvatskemu narodu in bo zato organiziralo tudi stalna gostovanja v pokrajini, da bi bila njegova kulturno-pro-svetna funkcija vsem dostopna. Za najširše sloje v Zagrebu bo gledališče prirejalo popularni gledališki ponedeljek z dramskimi predstavami v malem gledališču in s posebno znižano vstopnino (od din 4 do 12). Velik napredek je dosežen tudi glede obiska. Občinstvo čuti, da je gledališče v pravih. narodnih rokah in mu mnogo bolj zaupa Pred novo sezono je sedanje gledališko vodstvo obenem z novim repertoarjem naslovilo na občinstvo besede: »Vstopajte v dom hrvatske Talije vsi, ki ste dobre vo-Jje in v srcih polni ljubezni za narodne
ideale in domovino Hrvatsko. Narodne težnje in upanja, izražene s pesnikovo besedo in izgovorjene s svetim žarom umetnika-igralca, povzdigujejo našo dušo, zbližujejo srca, oblikujejo in jačajo v nas čut neuničljive povezanosti s krvjo in zemljo. Postanite sodelavci v izgraditvi hrvatske kulturne individualnosti!«
Te nove smernice si je zagrebško gledališče postavilo pod vodstvom svojega sedanjega intendanta, arh. Aleksandra Freu-denreicha, zaslužnega ustanovitelja in voditelja Matice hrvatskih gledaliških prostovoljcev (MHKD). Rodbina Freudenreich sodeluje že več generacij pri zagrebškem gledališču, že izza 18. stoletja, ko je prišel praded iz Moravske kot nemški igralec v Zagreb in se tu udomačil. Najbolj znan je bil ded sedanjega intendanta, Josip, ki je bil prvi ravnatelj že hrvatskega gledališča, igralec in režiser ter avtor popularne ljudske igre »Graničari«, ki jo še danes igrajo z velikim uspehom. Oče Dragutin je bil 40 let najizrazitejši hrvatski karakterni igralec in največji interpret Moliera. Deloval je tudi v Ljubljani, kjer je nastopal pod imenom Veseljkovič. Tako je postal tudi sin Aleksander po tradiciji in vzgoji gledališki človek, ki se že od mladih let bavi kot amater z gledališčem. Pred petnajstimi leti je ustanovil MHKD, ki je danes ena najvažnejših kulturno-prosvetnih organizacij na Hrvatskem. V nji je organizirano na stotine diletantskih gledaliških društev po vsej banovini; ta društva pri-
kazujejo izključno dela hrvatskih avtorjev. Da bi nudil gledališkim prostovoljcem praktični priročnik, je spisal obsežno delo »Gluma«, ki na več sto straneh in z več sto slik daje praktična navodila glede repertoarja, režije, inscenacije in sploh vsega, kar spada h gledališču. Takšno kapitalno delo najdeš samo pri velikih narodih. Matica dela na najčistejšem amaterskem načelu. Vsi dohodki predstav gredo za nagrade za najboljšo ljudsko igro. Tako so doslej razdelili med hrvatske književnike čez sto tisoč dinarjev. Razen tega nastopa Matica, zopet na pobudo svojega organizatorja, z narodnimi plesi v čisto folklorni obliki. Na Olimpiadi 1. 1936 v Berlinu so dosegli prvo nagrado.
Izjava intendanta Freudenreich a
G. intendant je bil tako ljubezniv m nam je za slovensko kulturno javnost odgovoril na nekatera vprašanja:
Kako se manifestira novi duh v hrvatskem gledališču?
—	Novi duh bi se moral manifestirati v navdušenju in ljubezni, s katero vsi člani gledališča — i uprava, i umetniki, i tehnično osebje — izvršujejo svojo nalogo; v redu in pravičnosti nasproti vsem ter v ustvarjanju možnosti, da se umetniške sposobnosti vsakega sodelavca čim bolj uveljavijo — glejte, v tem so vsa naša stremljenja.
Kakšni kriteriji so odločevali pri sestavljanju novega repertoarja ?
—	Prvenstveno se upošteva napredek domače drame, posebej še take dramatske proizvodnje, ki ima največ stikov z vitalnimi vprašanji naše narodne sedanjosti in individualne hrvatske književne kulture. Od tujih piscev so nam najbliže dramatiki so-
rodnih slovanskih narodov, toda prikazovali bomo tudi dela drugih evropskih avtorjev, ki nam imajo kaj povedati. To velja tudi za sestavo repertoarja opere in operete.
Ali dopuščate neko sodelovanje z ljubljanskim gledališčem in v katerem oziru?
—	Sodelovanje z ljubljanskim gledališčem je mogoče in uprava želi, da bi bilo sodelovanje čim boljše in prisrčno. Smo v stikih z upravo Narodnega gledališča v Ljubljani in na repertoar smo postavili »Veroniko Deseniško«, delo intendanta Župančiča, ki jo nameravamo izvesti v režiji dr. Bratka Krefta.
Ali so napredovali načrti glede gostovanj v hrvatski pokrajini ?
—	Na tem intenzivno delamo. Postavili smo repertoar, izdelujemo opremo. Umetniki, ki bodo šli na gostovanje, so sprejeli z velikim veseljem to vabilo in bomo z odličnimi predstavami gostovali še v toku te sezone v vseh večjih mestih (ki imajo dvorano z odrom) po širni banovini Hrvatski.
Ali utegnete uprizoriti še kakšne slovenske avtorje, kakor na pr. »Veliko puntarijo« dr. Krefta, in ali dopuščate možnost gostovanja slovenskih umetnikov?
—	Velike puntarije Bratka Krefta ne bomo za sedaj izvajali, ker imamo stalno na repertoarju Bogovičevega »Matijo Gub-ca«. Slovenski umetniki nam bodo vedno dragi gostje.
Kako bo zagrebško gledališče izhajalo v novih razmerah v materialnem oziru?
—	Nisem prerok, a bil sem vedno optimist, zato verjamem, da bomo s podporo
našega dragega občinstva, ki s tako prisrčnim zanimanjem spremlja delo svojega hrvatskega gledališča, srečno prebrodili
vse težave današnjega časa.
★
Po stari tradiciji je bila nova gledališka sezona otvorjena z dvema domačima deloma. V velikem gledališču z novo naštudi-rano Begovičevo dramatizacijo šenoinega zgodovinskega romana »Hrvatski Dioge-nes« v režiji Tita Strozzija. So to zgodovinske reminiscence iz sredine osemnajstega stoletja, ki so bile nekako podobne hrvatskim razmeram pred sporazumom, kar je dalo povoda manifestacijam v gledališču, zato so morali takrat delo odstaviti z repertoarja. Njegova ponovna vprizoritev ima v novih razmerah simbolični značaj. V Malem gledališču so prikazali popularno Prejčevo opereto iz Hrvatskega Zagorja »Večni ženin«. Med domačimi dramskimi reprizami naj omenimo Cesarčevo življe-njepisno dramo hrvatskega mučenika Kva-ternlka »Sin domovine«, ki je dobila zadnjo Demetrovo nagrado, »Graničarje«, Kr-leževo »V agoniji«, Senečičev »Nevedni človek«, ki je dosegla lep uspeh tudi v Pragi, ljudsko igra Zagorke »Gordana«, klasični Držičev »Dundo Maroje«, med opernimi »Ero« in »Nikola Subič Zrinski«. Prva dramska premiera v malem gledališču je bila satirična komedija mladega češkega komediografa Frankovskega »Fi-dijina Venera«, v kateri obravnava resnični dogodek iz pariških umetniških krogov. Osnovni motiv je nepriznanje domačih, sodobnih umetnikov na račun tujega. Najbolj plodni med mladini hrvatskimi dramatiki, Senečič, ki je letos tudi na mariborskem repertoarju, bo zopet zastopan z novim delom »Spis St. 516« (»šola človečnosti« v * češkem prevodu). To bo spopad dveh generacij, kmečke in gosposke. Gre za res«
enale vesti
čudna lisičja prigodba
Da lisice kradejo kokoši, posebno takrat, ko imajo mlade, je znana reč. Ali da Je lisica prinesla kakemu gospodarja kokoš kar domov na dvorišče, o tem se lahko le malokdo pohvali. Zgodilo pa se je to v Kamni gorici, kjer lisice precej na debelo vršijo svoj tatinski posel, čeprav so tam doma nekateri glasoviti lovci.
Pred nekaj dnevi, natanko opoldne, ko so imeli posli kratek opoldanski počitek, je opazil hlapec manjšo lisico, kako je nesla po dvorišču belo kokoško. Ker ie bila putka precej obilna, jo je lisica držala za glavo, trup pa je imela položen na ramenih. Nesla jo je prav tako, kakor če človek tovori na ramenih težko vrečo. Ko je prišla zvitorepka na dvorišče, je hlapec zakričal, rjavka se je prestrašila, spustila kokoš in zbežala proti gozdu. Domači so bili trdno prepričani, da je našla svoj plen pri kozolcu, kjer so se kokoši mastile z ovsom, in je hotela s plenom čez dvorišče in čez potok pobegnit v gozd. Gospodinja je kokoš žalostno ogledovala. Bila je radovedna, ali ima v sebi kaj jajc. Nekoliko se je potolažila, ko je videla, da je kokoš za letos že izvršila svojo dolžnost. Medtem je gospodar že sklical in prešteval ostali kokošji rod. Dvakrat, trikrat je štel in vedno naštel dve stari rjavi, sedem starih belih, pet mladih belih in petelina — prav toliko, kolikor jih je bilo zjutraj, ko so jih hranili. Začudeni so se vpraševali, od kod mrtva, še topla kokoš. Ker tudi od sosedov nihče ni pogrešil lepe bele kokoške, so imeli v nedeljo dobro kokošjo pečenko.
Zaradi hudih pritožb gospodarjev, da lisice delajo strašno škodo, pa bo moral zakupnik lovišča, prav kakor na Dolenjskem na volkove in divje prašiče, na ukaz gosposke prirediti velik lov ne glede na to, da so lisice v splošnem za kmeta kot uni-čevafke poljskih miši bolj koristne kakor škod.jive. Je pa dvoje vprašanj: Predvsem tole: kdo bo v primeru, če lovec ustreli jesensko lisico, povrnil razliko v vrednosti kožuhovine zakupniku lovišča? In drugo vprašanje: ali bodo na dan pogona lisice sploh v revirju, kjer bo pogon, ali bodo kje drugje v sosednem revirju, ali pa se bodo skrite pod zemljo smejale lovcem v šar-e?
L'ri Jjudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita slfozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Jose-fovo« vodo.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
*	3ied Zagrebom in Ljubljano. Včerajšnji
»Jutarnji list« je objavil članek pod naslovom »Zašto je u izmjenlčnim gostova-njima zagrebačke i beogradske Filharmonije izostavljena Ljubljana?« List poroča da sta vodstvi zagrebške in beograjske Filharmonije organizirali vrsto izmeničnih gostovanj in je za prve nastope že določen program, nato pa nadaljuje: »Pri tej priliki je treba pripomniti, da sta vodstvi obeh Filharmonij pozabili, da obstoji, čeprav v mnogo manjšem obsegu, tudi ljubljanska Filharmonija odnosno ljubljanski simfonični orkester, ki bi tudi lahko pristopil k tem izmeničnim gostovanjem. Ni dvoma, da je nekaj modernih slovenskih skladateljev, katerih dela bi lahko pobu-dila tudi zanimanje zagrebškega in beograjskega koncertnega občinstva, prav tako pa tudi dela hrvatskih in srbskih skladateljev v Ljubljani, če ie bil organiziran in če je tako lepo uspel obisk hrvatskih književnikov v Ljubljani ln slovenskih književnikov v Zagrebu, bi gotovo tudi nastop zagrebških filharmonikov v Ljubljani in ljubljanskih v Zagrebu naletel na prisrčen sprejem.«
*	Pošiljke v Belgijo. Mednarodni poštni urad v Bernu razglaša, da je dovoljeno pošiljati v Belgijo samo navadna pisma in dopisnice, ostale vrste pošiljk in priporočene pošiljke niso dovoljene. V naslovu pošiljk mora biti označba zBelgien«, pošiljke se odpravljajo preko Nemčije. Pisma in dopisnice morajo biti pisane v nemškem, francoskem ali flamskem jeziku.
*	Pojasnilo glede pošiljanja paketov voj_ nim ujetnikom in internirancem v ozemlju vojskujočih se ali okupiranih držav. V po-ja nilih. ki smo jih priobčili pred kratkim glede pošiljanja paketov vojnim ujetnikom in internirancem smo navedli pod točko 1). da se morejo za Nemčijo. Dansko, Norveško, češko-moravski protektorat, generalni poljski guverneman in Italij' pošiljati paketi do 20 kg teže. kakor tudi vsa ostale pisemske pošiljke Ker ie carinska pošta v Ljubljani sprejem in odpravo takih paketov odklonila, smo se obrnili na ! glavni odbor Rdečega križa, nakar smo i prejeli pojasnilo z dne 21. t. m., da je naša
nični sodni primer, ki mu nudi priliko za satirični prikaz današnje družbe, sicer še v stilu literarizirane ljudske igre, toda ne več na reportažni način in v slikah. Pripravlja se nadalje roman »Brezno« ruskega pisca Gončarova v dramatizaciji ravna, telja Narodnega divadla dr. Bora in v režiji dr. Gavejle. Kot prva operna premiera se pripravlja »Plamen«, znana skladba modem italijanskega komponista Res-pighija.
Dr. O. A.
Č£ŠM književni načrti
Kakor pri mnogih drugih narodih, je tudi pri Čehih že dolga leta navada, da po-sr.--i.ezna založništva napovedujejo z začetkom jesenske sezone, kaj bodo izdala v teku novega poslovnega leta. Tudi v novih razmerah objavljajo praški in drugi češki založniki obsežne literarne programe za bližnje mesce. Ti programi kažejo neugnano voljo češkega naroda po uveljav-Ijenju lastnih kulturaotvornih sil ne le na področju široke ljudske prosvete, marveč tudi v višinah pesniške, umetniške ln znanstvene misli, kjer je češki duh pokazal v zadnjem stoletju toliko sposobnosti in originalne tvornosti.
Izmed novih knjig, ki se napovedujejo, naj omenimo samo nekatere. Založba »Me-lantrich« v Pragi bo izdala nov zvezek svoje monumentalne Zgodovine človeštva. Ta zvezek bo obsegal zgodovino vzhodnih držav in Grške. Dalje pripravlja obsežno delo o slikarju Navratilu z naslovom »Jo-sef Navratil, prvi češki slikar evropskega pomena«. Pod naslovom »Domovina in na-
objava glede teže paketov točna, kolikor se tiče poštnih uradov. Poštni uracCi sprejemajo pakete do navedene teže, vendar opozarja glavni odbor, da morajo stranke v primeru, kadar pošiljajo pakete preko 1 kg teže in vrednost preko 50 din. zaprositi po sedaj veljavnih carinskih predpisih Narodno banko, da jim izda dovoljenje. To dovoljenje pa se jako težko dobi.
* Večeml trgovski tečaj se otvort začetek oktobra na trgovskem učiliSču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Informacije, prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pdameno. (—)
1
DROGE RIJE
kflNC
MARIBOR
*	Smrt blage matere. v Podvincih pri Ptuju je v visoki starosti 79 let umrla na rojstni domačiji gospa Ljudmila Rušo v a, mati državnega tožilca g. dr. D. Rusa iz Celja. Bila je neumorno delavna kmečka gospodinja, blaga, skrbna žena in mati svoji družini .čeprav od težkih naporov že popolnoma izčrpana, si ni dala miru in je tako do zadnjega pomagala gospodariti svoji hčeri Liziki, kateri so starši izročili svoje posestvo. Pred nekaj dnevi jo je zadela možganska kap in od tedaj se ni več zavedla. Pogreb bo v petek dopoldne na domače pokopališče na Rogozni-ci, kjer si naj izmučena blaga žena odpočije do večnega vstajenja! Mir njeni plemeniti duši, njenim svojcem pa naše iskreno sožalje!
*	Strojepisni, stenografski, jezikovni tečaji in tečaji za posamezne trgovske predmete — večerni in dnevni — se otvo-rijo začetek oktobra na trgovskem uči-lišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Informacije, prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. (—)
*	Predavanje o Slatini Radencih bo v
ljubljanskem radiu danes ob 14.10 v okviru tedenskega turističnega pregleda Tujskoprometne zveze.
*	Obratni ravnatelj KID Gustav Schil-lerf. Naša železarska industrija je izgubila odličnega strokovnjaka. Včeraj je umrl na Jesenicah obratni ravnatelj KID g. Gustav Schuler. Vsa leta, ko je bil v službi KID, je posvečal vse svoje moči in sposobnosti procvitu in napredku podjetja. Delavstvo je imelo v njem odličnega, dobrega predstojnika, podjetje pa zanesljivo strokovno moč. Pokojnik bo v nedeljo ob 11. prepeljan iz Ljubljane v Linz Bodi mu lahka zemlja, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
*	Zaslužen gasilec je umrl. V Tržiču je umrl posestnik g. Josip D o r n i g. Bil je oče tržiške gasilske čete njen ustanovitelj in častni predsednik. Nepozabnega tovariša bodo jutri ob 16. spremili izjpred trži-škega gasilskega doma na farno pokopališče. — Lep mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Viharna skupščina gledaliških igralcev. Včeraj zjutraj se je v Beogradu ori-čel izredni kongres Združenja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije, ki mu poleg drugih delegatov iz Slovenije prisostvu je tudi predsednik ljubljanske sekcije Lojze Drenovec. Na dnevnem redu kongresa ie reorganizacija združenja v smislu nove notranje ureditve države, pa ie ori tej priliki prišlo do nekaterih viharnih besednih dvobojev med predstavniki beograjske in zagrebške sekcije.
*	Naši izseljenci se vračajo iz Francije. Na kratko smo že zabeležili, da je v Split prispelo večje število naših izseljencev iz nezasedene Francije. S parnikom »Petar« in »Lina Matkovič« se je v torek zvečer pripeljalo okrog 100 naših državljanov iz Slovenije, črne gore in banovine Hrvatske. Po večini so delavci, med njimi pa je tudi nekaj študentov, trije zdravniki in dva in-ženjerja. Delavci so bih zaposleni po raznih krajih Francije, a največ v Grenoblu. Kakor pripovedujejo, so razmere v nezasedeni Franciji izredno težke, zlasti kar se tiče prehrane in zaposlitve. Naši delavci so ostali brez zaslužka, ker je tudi ogromno število francoskih delavcev brez posla. Francoske oblasti imajo mnogo težav in skrbi z demobiliziranimi vojaki in begunci. Nekateri izmed naših rojakov so pešačili po 10 do 15 dni iz severnejših delov Francije. preden so prišli do Marseilla. Na poti so doživljali vse mogoče strahote, a prav tako niso bili ničesar dobrega deležni v Marseillu, ki je poln beguncev. Z našimi
Minjin in Požarski
DANES PREMIERA.
RUSKEGA ZGODOVINSKEGA VELEFILMA
Kino Union, teL 22-21
V filmu nastopajo izbrani najboljši ruski igralci! Odlična režija, ogromno število nastopajočih, veličastni prizori požara Moskve, sijajni prikazi spopadov konjenice! — Film nadkriljuje tovrstne amerikanske umetnine!	Predstave ob 16., 19. in 21. urL
Zaradi velike dolžine filma pričnemo s predvajanjem točno ob napovedani uri, na kar opozarjamo zamudnike!
izseljenci je dopotovalo tudi 27 grških mornarjev in mornarskih oficirjev z grških parnikov »Vasilios de Struni« in »Frosula«, ki sta bila torpedirana na Atlantskem Oceanu.
•	Pridige proti nepismenosti. Sarajevski nadškof dr. šarič je na prošnjo Seljačke Sloge in kluba ABC v Zagrebu naročil vsem župnim uradom v svoji škofiji, naj v nedeljo 13. oktobra duhovniki po vseh cerkvah v pridigah prikažejo slabe posledice nepismenosti ln naj vernikom polože na srce, da čez zimo napravijo vse, kar je treba, da bp nepismenost Izginila iz njihovih domov.
•	še o avtomobilski nesreči pri Dvoru. Na poročilo, ki smo ga v nedeljo objavili o nesreči blizu Dvora pri Žužemberku, kjer se je prevrnil in razbil tovorni avto Javornikovega lesnega podjetja, smo na-prošeni za ugotovitev, da šofer Valentin Bedina ni dobil hujših poškodb, temveč samo ^ekaj lahkih prask, da mu ni bilo treba Iskati pomoči v bolnišnici.
•	Blazen način maščevanja. Iz Konjiča v Bosni poročajo o strašnem zločinu, ki ga je na tamošnji postaji izvršil kmet Rajič Jurkič nad svojim sosedom Markom Ko-žulom. Jurkič je precej nasilen človek in Kožul ga je tožil zaradi nekih surovosti. V torek je bila na sodišču razprava, ki pa je bila preložena, ker hoče sodišče zasli-šati še nekatere priče. S sodišča se je Marko Kožul s svojim bratom Ivanom vrnil na železniško postajo, da počaka na vlak. Marko je legel na tla in zaspal, njegov brat pa je sedel za mizo pred blagajniškim oknom, tako da je bil s hrbtom obrnjen proti vratom. Iznenada je v čakalnico stopil Jurkič s svojo ženo, a ko ju je zagledal, je brez besede stopil k Ivanu in ga z nožem sunil v pleča, a ko mu je Ivan pobegnil, se je sklonil nad spečega Marka, ga z roko stisnil za vrat in ga z nožem oklal po vsem životu, da je na mestu izkrvavel. Po izvršenem zločinu sse je Jurkič sam javil orožnikom.
•	Vsak trideseti Zagrebčan je visokošo-šolec. Vseučiliški profesor dr. Andrija štampar je objavil zanimivo razpravo o razmerah slušateljev vseučilišča in drugih visokih šol v Zagrebu. V lanskem šolskem letu je zdravstvene liste iapolnilo 7.130 slušateljev, med temi 5.423 študentov in 1.707 študentk. Največje število slušateljev je iz banovine Hrvatske (4.320), nato iz Bolgarije (520), dravske banovine (656), dunavske (442), Italije (272), drinske (270), vrbaske (214), zetske (138) in iz Nemčije (116). Iz Jugoslavije je bilo 5.949 slušateljev, iz inozemstva 1.176, pet pa jih je bilo neugotovljenega državljanstva. Roditelji 2.039 slušateljev so stanovali v Zagrebu, kar nazorno kaže privilegij mladine, ki je v vseučiliškem mestu doma. Če primerjamo število slušateljev s številom prebivalstva, se izkaže, da je vsak 30. Zagrebčan študent.
•	Trije trgovci s svinjami ot^ojeni. Okrajno sodišče v Zagrebu je obsodilo Gjura Boroša, zastopnika tvrdke Precovič d. d. iz Vrbovca, Stjepana Meša, veletr-govca s svinjami iz Stanišiča, in Andrijo Brkljačiča iz Bosanskega Novega, vsakega na mesec dni zapora in na denarne globe 10.000, 5.000 in 5.000 din. Vsi trije so bili obsojeni, ker so dne 23. avgusta svojevoljno povišali cene svinjam od 15 na 17, pa celo na 20 din. Sodišče jim je takrat zaplenilo okrog 40.000 kg mesa in ga razprodalo malim mesarjem po 15 din.
•	Velik vlom v Škofji Loki. škofjeloška orožniška postaja je sporočila ljubljanski policijski upravi, da so v Škofji Loki izvršili neznani storilci drzen vlom v stanovanje nekega uradnika. Sredi noči so se splazili skozi okno v pritlične stanovanjske prostore in ukradli iz omare 33.000 din v bankovcih oo 1.000 in 100 din. zraven pa še dve hranilni knjižici z znatnimi vlogami. Iz spalnice so odšli še v jedilno shrambo in tudi od tam odnesli ve'iko pločevinasto posodo s 30 litri olja in vrečo bele moke. Tako izdatno založeni z denarjem in blagom so vlomilci neznanokam izginili. Zelo verjetno, da so se zatekli v okolico Ljubljane, če ne v mesto samo.
•	Hlapec je z nožem napadel gospodinjo. v torek zvečer je v Guštanju izvršil mlad hlapec z nožem napad na svojo gospodinjo. Poeestnica Marija Hovnikova je nič hudega sluteča šla iz hiše, a pred vežnimi vrati jo je naskočil njen hlapec in jo hotel s kuhinjskim nožem zaklati. To se mu ni posrečilo, vendar je svoji gospodinji zadal nevarne vbodi j a je v vrat. Po-
Danes poslednjič napeta filmska drama avtomobilskih rekorderjev na opasnih dirkalnih tekmah.	V gl. vlogi Dennis 0'Keefe in Ceciiia Parker,
g jg	£ iji g	Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri
I
KENO SLOGA, tel. 27-30
škodovanko so prepeljali v slovenjgraško bolnico, kjer je njegovo stanje še vedno resno. Fanta so prijavili orožnikom.
» Organizacija dimnikarskih pomočnikov za dravsko banovino v Ljubljani bo imela svoj redni občni zbor dne 6. oktobra 1940. ob 10. uri dopoldne v lovski dvorani hotela »Metropol« nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani. Občni zbor je izredne važnosti; zato prosimo članstvo, da se ga zanesljivo udeleži. (—)
♦	živinski in kramarski sejem v Mengšu bo v popolnem obsegu v ponedeljek 30. t~ m. Tudi prašiče je dovoljeno prignati, kljub temu, da je zapora v nekaterih bližnjih krajih. (—)
Iz Lfub&fane
*	Razstava slik akad. slikarja Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu, je zelo dobro obiskana Vsi dosedanji obiskovalci te zanimive kulturne prireditve se pohvalno izražajo in ponovno prihajajo, da se zanimajo za zdravje mladega bolnega umetnika. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure in traja do 6. oktobra.
u— Zveza akademsko izobraženih žena vabi vse tiste, ki bi se hoteli učiti tujih jezikov, naj se javijo tajništvu v društveni sobi (Novinarski dom. Gosposka ulica 12) v petek in ponedeljek od 18. do 19. Poučevala se bo nemščina, francoščina, angleščina, italijanščina in ruščina. Tečaji se prično 1. oktobra. — Odbor. (—)
u— Prošnja najditelju. V ponedeljek je siromašna žena na poti od Stožic do črnuškega mostu izgubila denarnico, v kateri je bilo za 29 din drobiža in ključ. Del poti jo je neki avtomobilist vzel na voz, pa ni izključeno, da je denarnico izgubila v avtomobilu. Najditelj se iskreno naproša, da denarnico vrne na naslov, ki ga dobi v uredništvu »Jutra«.
u— Mladinski odsek mestnega »ocialno-političnega oddelka se predeli z današnjim dnem na Ambrožev trg štev. 7.
n— Opema pevka prof. Jarmila LHy Gerbičeva prične s poukom dne 1. oktobra. Poučuje se solopetje, klavir, deklamacija in teorija, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje in zadevna pojasnila v soboto 28., nedeljo 29. in ponedeljek 30. septembra v čevljarski ulici štev. 1/n nastropje. V soboto in ponedeljek od 11. do 12. dopoldne in od 15. do 17. ure popolne. V nedeljo od 11. do 12. dopoldne. Revni, talentirani in marljivi učenci morejo po četrtletnem obisku pouka dobiti popust pri šolnini. (—)
u— V vlaku okraden. Železniški uradnik Ciril M. se je peljal iz Sevnice domov v Ljubljano. Med vožnjo ie zaspal v kotu kupeja. kar ie izkoristil žepar. ki ie nemara sedel prav nasproti njega. Spretno mu ie izmaknil iz žepa usniato listnico, v kateri je bilo za 8.000 din gotovine. Okra-denec je tatvino prepozno opazil, saj ?e medtem žepar že davno izstopil.
u— S. O. Preporoda poziva članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba pok. tovariša V. M. Zalarja. ki bo danes nooo1.-dne ob 16. uri z Zal na pokopališče ori Sv. Križu.
u— Kolo so odneijali izpred neke gostilne na Šmartinski ^esti Antonu Medveda Kolo ie znamke »Neumann«. črno nleska-no in je vredno 1.500 din. France Šorn ie prijavil, da mu je nekdo odpeljal izpred Delavskega doma črno pleskano kolo znamke »Rotsiegel«. — Francu Volčiaku r>a ie bilo odpeljalo izpred gostilne v Šlaimer-jevi ul:ri moško kolo znamke »Waffenradr u— Otvoritvena plesna vaja akadem-ke Jadranske straže 5. oktobra ob 20. — Ka-zi na
u— Otvoritvena plesna vaja ple-sne šole na Taboru se bo vršila 6. oktobra t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Sokola I. na Taboru, pod vodstvom plesnega mojstra br.
Trošta (_)
n— pogreb pok. Karla VaiafiKa, tajnika Tuj«konrometne Zveze, bo danes ob 17. z žal (kapelica sv. Petra).
rod« izide zbirka risb in slik iz češke in slovanske zgodovine, delo znamenitega slikarja Aleša. Dalje pripravlja ta založba večjo publikacijo o sodobni arhitekturi z naslovom »Za novo arhitekturo«. Najlepšo češko publikacijo o likovni umetnosti, kar jih je doslej izšlo, namreč knjigo »češko gotično slikarstvo«, bo izdala ta založba v drugi izdaji. »Melantrich« izdaja vrsto zbirk, ki se bodo nadaljevale tudi v novem letu in bodo prinesle večje število izvirnih del in izbranih prevodov. Take, za Čehe nedvomno razveseljive literarne novosti se pripravljajo v zbirkah »Poezija«, »Izročila češke preteklosti«, »Antična knjižnica«, »Viri« in »Melantrichova cenena knjižnica klasikov«. Ta založba bo nadalje izdala nove zvezke zbranih spisov starejšega češkega pisatelja Arbesa. Novi zvezki izidejo tudi v Knjižnici političnih klasikov, dalje v knjižnici »Zemlja in luči Vzhoda«, ki jo urejuje znani češki orientalist dr. V. Lesny. V treh knjigah bo izšel izbor iz celotnega dela ruskega pesnika Lermontova, ki se bo pridružil krasni, štiri zvezke obsegajoči češki izdaji Puškina, objavljeni leta 1937.
Založba Vdelava Petra v Pragi je pripravila posebno obilen program mlade češke poezije. Izhajata dve pesniški knjižnici, prva v redakciji znanega pesnika Franti-ška Halasa. V tej zbirki izhajajo samo pesniške knjige nadarjenih začetnikov. Druga zbirka v redakciji Kamila Bednžfa bo prinesla celo vrsto novih knjig že priznanih pesnikov. V lepi prozi izideta dva romana mladih čeških pisateljev Miroslava Hanuša in Miroslava Bureša. Petrova založba napoveduje tudi novo edicijo »Se-
tev, zbirka kratkih proz«. Zanimiv bo nadalje življenjepisni roman o pozabljenem geniju holandskega slikarstva Janu Ver-meeru iz Delfta, ki ga je spisal pod naslovom »čarovnik barv« Prokop Toman. Med leposlovnimi prevodi, ki jih napoveduje ta založba, zavzemajo prvo mesto sodobni nemški avtorji. Omeniti je tudi, da izide pri tej založbi prvi del zbranih spisov pesnika in pisatelja J. Wolkerja že v deseti izdaji, drugi in tretji del pa v četrti izdaji. Prav tako izide v četrti izdaji knjiga »Balade Jirija VVolkerja«. Med novimi Zvezki razmišljevanj in študij, ki smo jih že ponovno prikazali v »Jutrovi« kulturni kroniki, je napovedana cela vrsta zanimivih krajših spisov.
Založba Vyšehrad napoveduje takisto obilen program. Med drugim bo izdala izbor novel nemških pesnikov o Pragi, dolgo pričakovani roman Jaroslava Durycha »Nekoristni služabniki«, večje število verskih in posebej še teoloških spisov, študije J. Vašice »Slovansko bogoslužje v čeških deželah«, B. Slavika »Ljudska literatura« in V. Bitnarja »O bistvu češkega literarnega baroka« itd.
Izmed drugih zanimivih napovedi naj omenimo še zbornik »Vidim veliko mesto ...« (iz Libušinega prerokovanja v Kosmov! kroniki), ki bo priobčil izjave okrog 250 tujih avtorjev o Pragi in njenih lepotah. Knjiga bo obsegala več kakor 500 strani ln imela 32 ilustracij v prilogah. — Zanimiv bo nadalje zbornik Literarno-zgodovinske družbe »Pregled češke literarne zgodovine« od Balbina do najnovejših imen.
Sokol I Ljubiiana. Tabor, opozarja starše deee in naraščaja, da ie redna telovadba moške dece vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19.. ženske vsak torek in petek od 18. do 19.. moškega naraščaja vsak to'-ek in petek od 19. do 20.15. žens&ega vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. Redna telovadba članov ie vsak torek in petek od 20.15 do 22 . redni telovadba članic r>a vsak ponedeljek in četrtek in sicer: I. oddelek članic od 19.30 do 20 30. II. oddelek pa od 20 10 do 21.15. ure. Vpisovanje ie pri vseh oddelkih vsako telovadno uro ori vodnikih oddelka do 15. oktobra. Po tem roku ne bo vpisovanja. ker ne bodo oddelki pripravljali za akademijo, ki bo 30. novembra. Načelstvo Sokola I.
Glavn*. skupšč:na Saveza Sokola kraljevine Juerosls»vi.ie je sklicana v Beograd za 26. in 27. oktober. Kakor smo že poročali. to pot ne bo manifestacijskega dela skuo5čine. marvp* pa samo delovni del. Po dosedanjih odredbah se bedo sestali v soboto. 26. oktobra dopoldne zbori župnih načelnikov in načelnic ter župnih prosve-tariev. popoldne pa se bo pričela glavna skupščina, ki bo trajala ta dan in še v nedeljo.
»Sokolski Glasnik« priobčuje v 38. Številki od 20. t. m. uvodnik »Velika selitev sokolskega učiteljskega naroda v banovini Hrvatski« in kritično razmotriva najnovejši odlok banske oblasti v Zagrebu, ki jasno izpričuje, da metode, ki se iih Poslužujejo protivniki sokolstva. niso najbolj izbrane. Ta številka vsebuje še celo vrsto aktualnih člankov v obrambo sokolske stvari in objavlja razne stvari, ki izpričujejo. kakšnih sredstev se ooslužu^io izvestni elementi proti narodnemu edin-stvu širom domovine
O razpustu župe Sibenlk se je v Javnosti napisalo precej pogrešnih kombinacij
glede pravih vzrokov Uprava Saveza Sokola je o zadevi povsem natančno poučena in bo storila vse. da se stvari posivijo na pravo mesto. Ob tej priliki ne smemo pozabiti, da so nekateri hrvatski listi obdolžili župne funkcionarje raznih prestopkov in celo prekoračenja delokroga župe. V koliko ie vse to res se bodo tudi ti listi lahko še prepričali: dosedaj pa je že tudi nad 50 Sokolov-odvetnikov prijavljenih. da jim bodo nudili svojo pomoč ori obrambi In še več jih bo. ko bodo vse prijave končane. Potem bo marsikdo utihnil.!
Savezne tekme v košarki. Košarka ie najnovejša tekmovalna panoga v skuoini iger. ki so predpisane za območie našega sokolstva. Prve tekme v tej igri je razpisalo savezno načelništvo za 28 in 29 september in bodo v Borovem. Dosedai ie že nekaj žup prijavljenih in bodo tekmovali za prvenstvo člani, članice in oba naraščaja.
Iz živlfenla sta deželi
Iz Brežic
er— Maksimiranje cen. Sresko načelstvo je v soglasju z navodili urada za kontrolo cen določilo za svoie območie najvišje cene kruhu: 1 kg belega ljudskega kruha 5 din: žemlje do težine 8 dkg po 1 din. a v težini 4 dkg po 0.50 din. Popusti preprodajalcem so prepovedani. Navedene cene bodo stopile v veljavo 30. t. m., ko se bo začel peči novi kruh.
er— Voz vina v zapornice. V noči od 14. na 15. t. m. ob 22 je zavozil neki avtomobil. natovorjen z vinom, v zaprte železniške zapornice pri km 456 med postajama Brežice in Dobava s tako silo. da je zlomil obe zapornici. Železniška uprava trpi okrog 350 din škode, ki jo bo moral povrniti šofer, katerega so že izsledili.
Iz Tržiča
č— Smrt stare žene. Prejšnji petek fe umrla v Usnjarski ulici ga. Jožefa Sede-jeva. bivša babica. Vršila je skoraj 50 let svojo težko dolžnost v Tržiču in okolici Pred desetimi leti je morala zaradi starosti zapustiti svojo službo. Uživala je skromno pokojnino in živela pri svoji vnukinji. Doživela je visoko starost 89 let V nedeljo so jo položili k večnemu počitku; pogreba se je udeležilo obilno sorodnikov, prijateljev in znancev.
Kinematografi
Novo mesl% Kino »Dom« v Sokolskem domu bo prsžvajal danes in jutri ob 20.15 ter r nedeljo ob 16., 18. in 20.15 naslednji prog?sm: 1) Tednik Univerzum. 2) kratek zabaven film, 3) velefilm: »R.oža velemesta«. V glavnih vlogah: Tyrone Power, A lice Faye in Al Jolson. Petje, glasba in najnovejši šlagerji. Prihodnji film: »Rosa-lie«. V glavni vlogi: Nelson Eddy. (—)
Naše gledališče
DRAMA
Petek. 27.: Razvalina življenja. Red pre-mierski.
Sobota, 28.: Romeo in Julija. Red B. Nedelja, 29.: Razvalina življenja. Izven. Ponedeljek, 30.: zaprto.
V »Razvalini življenja« je podal njen pisatelj Fr. Ksi. Finžgar v jedrnatem jeziku in s krepko orisanimi liki sliko nesrečnega zakona na kmetih. S tem delom je pokazal dramo, ki je v kmečkem življenju pogosta. Zanimive vloge bodo igrali Cesar. Mira Danilova, Gabrijelčičeva, Sever, Pre-setnik, Kaukler in Rakarjeva. Režija je M. Skrbinškova. Predstava bo za red pre-mierski.
Za red B bodo uprizorili v soboto Sha-kespearjevo delo »Romeo in Julija«. To je tragedija dveh mladih ljudi, ki postaneta žrtvi usodnega sovraštva med njunima rodbinama. Ta igra je poetična umetnina Shakespearja, v kateri je pokazal moč ljubezni in ki se odlikuje s čudovitimi liričnimi in močnimi dramatičnimi prizori. Novi prevod je delo našega odličnega prevajalca Shakespearjevih umetnin, Otona Zupančiča. Delo je zrežiral dr. Bratko Kreft. Učinkovito scensko glasbo je kom-poniral komponist dirigent D. ž;ebre. načrte za inscenacijo pa je napravil inž. arh. E. Franz.
OPERA
Sobota, 28.: Fidelio. Otvoritvena predstava. Red premierski. Nedelja, 29.: zaprto. Ponedeljek, 30.: zaprto. Torek, 1. oktobra: zaprto.
Otvoritvena predstava v op®ri bo Beethovnovo delo »Fidelio«, ki obsega dve dejanji (3 slike). Besedilo je prevedel Jo-seph Sonnleithner in ga je kasneje predelal G. F. Treitschke. »Fidelio« je nemški prevod francoske opere »Leonora ali Zakonska ljubezen«. Peli bodo Laboševa, Franci, Betetto, Popov, Ribičeva, Lupša in Sladoljev. Režija je šef-režiserja Cirila De-bevca. Dirigent dr. švara. Predstava v soboto bo za red premierski.
»Grof Luksemburški« je opereta, ki jo moramo šteti med najboljša Leharjeva dela. Njena uprizoritev v letošnji sezoni bo zelo privlačna, v glavnih partijah bomo slišali Sonjo Ivančičevoin Francla nadaljnje glavne vloge pa so v rokah naših priznanih operetnih moči Barbičeve, Zupana, Poličeve. M. Sancina in dr. V operetni režiji bo debutiral Emil Frelih. Dirigent D. Zebre. Pri tej predstavi bo nastopil prvič na našem odru odličen baletni plesalec Boris Pilato skuipno z našo prima-balerino Erno Moharjevo. Plesal bo veliki valček. Kot član raznih inozemskih gledališč je žel v poslednjih sezonah velike uspehe.
Dnevna blagajna v operi je odprta od danes dalje od pol 11. ure do pol 13. in od 15. do 17. ure pop.
Iz Celja
e—»Skrivnostni sestanek so imeli včeraj neki »politični vodje« blizu Celja, kamor so se odpeljali z limuzino«. — Tako smo čitali v »Slovencu« z dne 25. t m v rubriki, ki jo večkrat zalaga celjski dopisnik »Slovenca« s fantazijami in senzacijami. Da bo zadoščeno radovednosti »Slovenče-vega« dopisnika, mu povemo na uho. da skrivnostni »politični« sestanek ni bil v Mozirju in da »politični vodje« tudi niso potovali zaskrbljeni in v lepem spremstv^ do Rogatca, pač pa so se ustavili v Rogaški Slatini, ki ie tako čudovita v jesenskem soncu. Ti naši skrivnostni izletnik: pa skesano priznavajo, da so pozabili prej zaprositi »Slovenčevega« dopisnika za dovoljenje. ali smejo popiti čašo vode iz vrelca »Tempel« in čašo dobre kave na vrtu »Stare švicarije«. Tudi niso imeli njegovega pooblastila, da pozdravijo ministra dr. Kramerja. ki se kot zdraviliški gost prav dobro počuti v Rogaški Slatini. . .
e— Celjski m^tni svet bo imel v petek 4. oktobra ob 18.30 redno sejo.
e— Delavstvo celjske cinkarne je zaradi naraščajoče draginje zahtevalo od podjetja nadaljnje povišanje mezd. Predsednik cinkarne pa je ponudil delavstvu ustanovitev lastnega konzuma, ki bi nudil cinkarniške-mu delavstvu blago po zmernih cenah, če bo delavstvo sprejelo to ponudbo, bo cin-kf.ma takoj ustanovila konzum, ki ga bodo opravljali zastopniki podjetja in delavstva.
e— Celjska poslovalnica zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI obvešča vse prijavljence za damski prikrojeval-ni tečaj, da se bo tečaj pričel v torek 1. oktobra ob 19. v mali dvorani Obrtnega doma v Celju.
e— Francoski krožek v Celju obvešča svoje člane in prijatelje, da bo 1. oktobra spet otvoril oba redna konverzacijsfka tečaja pod vodstvom ge. Engelhardtove in da prične njegova knjižnica poslovati v sredo 2. oktobra.
e— Rezervnim podnarednlkom-d<>t>rovolj-c*"m! Vsi rezervni podnaredniki, ki so bili dobrovoljci v srbski vojski od leta 1912. do 1918. in stanujejo v območju mestne občine celjske, naj se čimprej, a najkasneje do o. oktobra javijo na vojaškem oddelku mestnega poglavarstva. S seboj naj prinesejo vojaške dokumente.
e— Staroupokojence BratovS«e »kladni-ce opozarjamo, naj ne pošiljajo celjski Bra-tovski skladnici prošenj za povišanje pokojnine, ki je zares mnogo prenizka. Celjska Bratovska skladnica namreč ni za to pristojna, zato je škoda izdatkov za kolko-vino in priporočnino. Sporočamo pa, da glavna Bratovska skladnica zdaj resno razpravlja o povišanju vseh pokojnin.
e— Dva prijatelja tuje lastnine. Ko se je 371etni delavec Alojz K. iz Ormoža vračal te dni od vojakov domov, je v Celju ukradel ženski plašč in v neki brivnici več britev. Hotel je ukradeno blago prodati, pa ga je policija prijela. Celjska policija je aretirala tudi 551etnega brezposelnega delavca Friderika S., ker je ukradel natakarici v neki gostilni na Krekovi cesti torbico z manjšo vsoto denarja.
e— Dražbe, v Celju je za prihodnje dni razpisanih 396 dražb zaradi zaostalih davkov. Razglas je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva.
iz Maribora
a— Deputacija državnih nameščencev, delavcev in uslužbencev, ki je zastopala 21
strokovnih in stanovskih organizacij v Mariboru, se je včeraj dopoldne zglasila pri obeh mariborskih sreskih načelstvih ter pri mestnemu županu dr. Juvanu. Dejputa-cija je zahtevala, naj mestna občina mariborska podvzame energične korake proti naraščanju draginje in špekulantom. De-putacija je zahtevala, da se nemudoma osnuje aprovizacijski odbor za mesto Maribor. V deputaciji so bili zastopani učitelji, državni uradniki, železniški uslužbenci, delavci in Društvo hišnih najemnikov.
a— Stavka krojaških pomočnikov in pomočnic končana. Včeraj je prišlo med krojaškimi mojstri in pomočniki do sporazuma glede zahteve pomočnikov po zvišanju mezd. Po petdnevni stavki so se včeraj krojaški pomočniki in pomočnice vrnili na delo.
a— V^je pred napadi iz zraKa bodo v
Mariboru še ta teden. Osebe, ki jih zaloti znak nevarnosti v bližini javnih zaklonišč, naj se odpravijo vanje, dokler je še prostora v njih, ostali pa v veže najbližjih hiš.
a— »Gledališče mladega rodu« bo polagalo obračune enoletnega uspešnega udej-stvovanja v nedeljo 29. t- m. ob 10. v Narodnem domu. »Gledališče mladega rodu« ima namen uprizarjati umetniško, pedagoško in narodnostno vredna dramska dela za mladino ter z organiziranim obiskom in podporo širše javnosti omogočiti obisk predstav vsem mariborskim in okoliškim otrokom brez ozira na njhov gmotni položaj.
a— Pom°čnišKi izpili iz pekovske stroke
so bili včeraj popoldne v Mariboru. Izpit je napravilo 9 kandidatov. Pomočniškemu izpraševalnemu odboru, ki je posloval od 15. do 19. je predsedoval strokovni učitelj Zmago Kristan, člana pa sta bila pekovska mojstra Jakob Koren in Ivan Horvat.
a— Francoski krožek v Mariboru bo
otvoril 1. oktobra francoski otroški vrtec in vse svoie tečaje za mladino osnovnih, meščanskih in srednjih šol ter za odrasle. Krai. dan in ura posameznih tečajev so razvidni na lepaku v Gregorčičevi ulici. Vpisovanje v tečajih bo v teku prvega tedna oktobra. Ker se ie pouk francoščine na naših javnih šolah zelo omejil, bodo ti te-ča;"i nudili marsikomu ugodno priliko, da nadaljuje ali na novo začne koristen študij. Pojasnila glede tečajev se dobe v društveni čitalnici. Gregorčičeva ulica 4/1. ob sredah od 17. do 19.
a— Z gobami so se zastrupili 28-letni kovač državnih železnic Stanko Arzenšek, 36-letni kovač državnih železnic Matija Bezih in njegova žena Elizabeta v Kolar-jevi ulici 8. Odpremili so jih v splošno bolnišnico, kjer so jim zdravniki izprali želodce in jim tako rešili življenje. Primeri zastrupitev z gobami ponovno kažejo, da ie pri uživanju gob skrajna previdnost na mestu.
a— Nesreča nikda rne počiva. S hleva
je padel 51 letni posestnik Karel Vogrin iz Zgor. Voličine, ki si je pri padcu zlomil desnico in ključnico. Z desnico je prišel v stroj 20 letni delavec Albin Cernko iz Zgornjega Dupleka, ki mu je stroj odtrgal prste. Pri padcu s kolesa si je zlomil desnico 51 letni učitelj Josip Velikonja iz Oplotnice. 49 letna posestnica Terezija Klemenčičeva si je pri padcu z drevesa zlomila levo nogo. Težak sod je padel na
| 41 letnega posestnika Rudolfa Breha od Sv. Marjete ob Pesnici ter ga poškodoval po vsem telesu. Vsi poškodovanci se zdravijo V mariborski splošni bolnišnici.
a— Natakarjem in gostinskim nameščencem Maribora. Naš dolgoletni član in odbornik t. Franc Brodnik prevzame z 28. septembrom znano restavracijo hotela »Zamorc« v Mariboru. S tem obveščamo naše članstvo, da ga v novem svoistvu
podpro s svojim obiskom. Želimo mu. v j novem poklicu čimveč uspeha. — Iz Zveze gost. nameščencev, Ljubljana.
a— Ugodnosti gledalcih abonentov. Poleg izdatno znižane cene abonmaja in ugodnih plačilnih pogojev (8 mesečnih obrokov) bo videl letos vsak abonent brez posebnega poviška med 22 predstavami tudi vsaj po enega gosta v drami operi in opereti.
Gospodarstvo
2e včeraj smo kratko poročali, da bo v nedeljo redni občni zbor Privilegirane izvozne družbe (Prizad), na katerem bodo spremenili pravila v tem smislu, da se bo Prizad bavil tudi z uvoznimi kupčijami. Zaradi tega bo tudi spremenjen naziv firme, ki se bo glasila: Privilegirana izvozna in uvozna d. d. kraljevine Jugoslavije.
Iz letnega poročila, ki ga je izdala družba za leto 1939/40, to je za čas od 1. julija lanskega leta do 30. junija t. L, posnemamo naslednje zanimive podrobnosti:
Prizad je v letu 1939/40 odkupil od proizvajalcev vsega 35.715 vagonov pšenice in je za to pšenico plačal 604.2 milijona din. Od kupljene količine je Prizad izvozil v inozemstvo 24.515 vagonov, doma je prodal 10.239 vagonov, ob koncu junija pa je znašala rezerva 8757 vagonov. Za prodano pšenico je Prizad izkupil 516.7 milijona din, vrednost zaloge pa je znašala 30. junija 20.7 milijona din, kar da skupaj 537.4 milijona din. Ker pa je Prizad plačal pri nakupu za pšenico 604.2 milijona din, je torej pri pšenici izgubil 66.7 milijona din. Ta izguba se mora nanašati izključno na izvozne posle, kajti na domačem trgu je Prizad pričel prodajati pšenico šele tedaj, ko je cena že izredno narasla. Zato mora biti pri izvozu izguba še znatno večja.
Tudi pri koruzi, fižolu in oljaricah je imel Prizad izgubo
Vrhu tega je Prizad v letu 1939/40 kupil 1955 vagonov koruze, za katero je plačal 31.2 milijona, vnovčil pa je to koruzo za 31.0 milijona din, tako da je imel tudi pri koruzi izgubo v višini 0.2 milijona din.
Pri kupčiji s fižolom je imel Prizad 2 milijona din izgube. Fižola je kupil 60 vagonov v vrednosti 3.1 milijona din, prodal
Nove določbe o maksimiranju cen za drva
Pred dvema mescema je urad za kontrolo cen določil maksimalne cene za drva, in sicer tako, da je bila za vse nakladalne postaje v državi določena enotna cena (za bukova polena I. vrste 110 din, II. vrste 92.50 din itd.). Ker pa so prevozni stroški do konzumnih središč, to je do velikih mest, različni, je trgovinski minister predpisal naredbo, na podlagi katere je bilo mestom omogočeno, da uvedejo premira-nje dovoza drv iz oddaljenih postaj, in sicer iz sredstev, ki jih poberejo pri dovozu drv z bližnjih postaj. Ta sistem premira-nja je uvedla predvsem beograjska občina. Kmalu pa se je izkazalo, da je ta način maksimiranja cene težko izvedljiv. Doslej se je trgovina z drvmi vršila na podlagi paritetnih cen. čim bolj je bila nakladalna postaja oddaljena od konzumnega središča, tem nižja je bila cena franko nakladalna postaja.
Zato je urad za kontrolo cen izdal nove določbe o maksimalnih cenah za drva, ki pa upoštevajo le konzumni center v Beogradu in ne veljajo za dravsko, vardarsko in zetsko banovino, kjer bodo maksimalne prodajne cene določile pristojne banske uprave v skladu z razmerami v dotičnih banovinah. Nova odločba urada za kontrolo cen, ki je bila izdana na osnovi odloka trgovinskega ministra in ministra za socialno politiko od 13. julija t. 1. in na osnovi čl. 3. odstavka 4. uredbe o kontroli cen od 5. februarja t. 1, določa naslednje:
Na železniških in rečnih nakladalnih postajah v naši državi, razen v banovini Hrvatski ter v vardarski, dravski m zetski banovini, se drva za kurjavo ne morejo prodajati po višjih cenah, kakor ustrezajo cenam, določenim za pariteto Prijedor odnosno Pale pri Sarajevu v pravcu proti Beograd. Za ti dve paritetni železniški postaji so določene cene za vse vrste drv. Tako znaša cena za bukova drva I. vrste cena za prostorni meter 116 din (za 10-tonski vagon 2088 din), za bukova drva n. 106 din (1908) in za bukova drva IH. 93 din (1674). Enako so določene cene za ostale vrste trdih drv.
Na osnovi gornjih cen bodo obča upravna oblastva I. stopnje v 8 dneh določila za vse nakladalne postaje svojega področja paritetne razlike, ki se lahko pribijejo k gornjim cenam. Ker znaša prevoznina do Beograda s stroški tehtanja in tovornega Usta 1055 din se cena do Beograda poviša za 59 din pri prost, metru.
Splošno upravna oblastva prve stopnje bodo v osmih dneh določila tudi maksimalne cene za drva na razkladalnih postajah in pri trgovcih na svojem področju. Sklenjeni zaključki, ki še niso izvršeni in blago še ni natovorjeno v vagon ali šlep zaradi dobave kupcu, se Imajo izvršiti po novih cenah. Isto velja za delno izvršene zaključke. Veletrgovci in proizvajalci smejo pri prodajah drv franko vagon na raz-kladalni postaji zaračunati kupcu provizijo v višini največ 180 din pri vagonu od 10 ton. Trgovci detajlisti pa ne smejo te provizije zaračunati v nabavno ceno. Krši-
tev predpisov zgornje odredbe se kaznuje po členu osmem uredbe o kontroli cen z zaporom do 6 mescev in z globo do 50.000 din.
Kakor rečeno gornja odredba ne velja za dravsko banovino, vendar je računati s tem, da bo vprašanje tudi pri nas na novo urejeno.
Klasifikacija drv
V zvezi s sklepom z dne 25. septembra t. 1. odreja urad za kontrolo cen tole klasifikacijo drv, ki se je morajo držati vsi prodajalci in trgovci pri prodaji drv na debelo in na drobno. Drva se dele v trda in mehka. Med trda drva spadajo bukovi na, brestovina, cerovina, gabrovina, hrastovina, javorovina in kostanj evina. Mehka drva pa so: bor, breza, jedka, jelša, smreka, topol in vrba.
Trda drva se dele v prvi, drugi in tretji razred, mehka pa v prvi in drugi razred. Prvi razred trdih drv so polena, ki imajo do 30% kosov cepljenih okroglic. Polena in cepljene okroglice morajo biti dolge po 1 m, zdrave in ravne, in na obeh koncih odžagane. Debelina polen mora ustrezati širini, ki ne sme biti. merjena v tetivi loka, manjša od 12 in ne večja od 24 cm. Cepljene okroglice morajo biti široke najmanj 8 cm, na strani, kjer so cepljene. Dovoljene so grče, če so gladko odsekane in če nimajo večjega premera od 15 cm. Dovoljeni so posamezni komadi v dolžini 110 cm. V drugi razred spadajo okroglice s poleni in cepljenimi okToglicami Okroglice morajo biti 1 m dolge, zdrave in ravne in na obeh koncih žagane. Polena in cepljene okroglice morajo biti prav tako 1 m dolge in zdrave, smejo biti pa tudi neravne in grčaste. Debelina okroglic je v primeru 5 do 16 cm, dovoljeni so pa tudi nekateri kosi po 110 cm dolžine. Na 5% polen celotne količine sme biti tudi katero trhlo mesto. V tretjem razredu so polena, cepljene okroglice in okroglice, ki ne spadajo v prvi in drugi razred, ter vsa ostala drva, tudi klade. Med klade spadajo grčasti kosi, ki se ne morejo cepiti v premeru 40 cm in v dolžini 80 do 120 cm.
Cepljena polena so s sekiro cepljeni kosi premera 4 do 10 cm in dolžine 90 do 120 cm. Dovoljeno je pri kladah do 10% trhlih kosov, pri malih polenih pa do 40% z grčami.
Mehka drva. V prvem razredu so polena s 30% kosi cepljenih okroglic. Polena in cepljene okroglice morajo biti 1 m dolge, zdrave in ravne in na obeh koncih odžagane. Širina mora biti na cepljeni strani najmanj 11 cm, največ pa 24 cm. V drugem razredu so okroglice s krivimi ali gr-častimi, a drugače zdravimi »kroglicami. Te okroglice so dolge 1 m, žagane na obeh straneh, premera pa imajo 6 do 16 cm. Dovod j eno je na 5% polen od celotne količine kakšno trhlo mesto in tudi kosi dolgi do 110 cm.
Tečaj marke za plačilo blaga po zaključku** sklenjenih do 25« t. m.
2e v sredo smo objavili vsebino sporočila Narodne banke glede povišanja tečaja klirinške marke od 14.80 na 17.82 in glede plačila starih obveznosti. Pri pogajanjih v okviru jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora je bilo določeno, da se bo blago, ki bo uvoženo in ocarinjeno do vključno 30. septembra, plačalo po tečaju 14.80, če bo ustrezajoči znesek dinarjev vplačan do 31. marca prihodnjega leta. Prav tako se bo blago, ki je bilo naročeno do 25. septembra 1940 in čigar dobavni in plačilni roki padejo v čas do 31. marca prihodnjega leta, plačalo po tečaju 14.80. K tem določbam novega sporazuma je Narodna banka izdala še naslednjo okrožnico: Po sporazumu, sklenjenem o priliki beo-
grajskega zasedanja jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odboraf obstoji možnost za jugoslovenske uvoznike, da izvrše plačilo nemškega še ne uvoženega blaga po zaključkih, napravljenih do 25. t m., na osnovi starega tečaja 14.80 za eno marko, če se bo to blago plačalo do zaključno 31. marca prihodnjega leta.
Naknadno pa bo določen način plačila ▼ pogledu tečaja za blago po zaključkih do 25. septembra z dobavnimi plačilnimi roki po 31. marcu prihodnjega leta, in sicer potem, ko bodo ugotovljeni vsi taki konkretni primeri. Zato je potrebno, da zainteresirani domači uvozniki, ki imajo zaključene nakupe nemškega blaga pred 25 septembrom t L, dostavijo pooblaščenim denarnim zavodom pismeno naslednje podatke, ločeno za sklenjene posle do 25. t m. s plačilnimi roki do 31. marca prihodnjega leta in ločeno za posle, sklenjene do 25. t m. s plačilnimi roki po 31.
pa ga 59 vagonov za 1.1 milijona din. Nadalje je Prizad kupil 267 vagonov oljnate repice za 7.2 milijona din, prodal pa je oljnate repice 251 vagonov za 7.1 milijona din. V poslovanju se je pokazal primanjkljaj v višini 16 vagonov, tako da je imel Prizad pri oljnati repici 0.1 milijona din izgube. Sončničnega semena je Prizad kupil 350 vagonov za 7.2 milijona din, isto količino pa je prodal za 7.4 milijona din, tako da je pri tem poslu zaslužil 0.2 milijona din. Posli lanenim 'emenom pa so bili zaključeni z malenkostno izgubo 16.000 din.
Pri s^dju je Prizad zaslužil 65 milijonov din
Letno poročilo nadalje navaja, da je Prizad lani odkupil 4156 vagonov češpelj v vrednosti 116.2 milijona din. Vrednost prodaje in zalog pa znaša 180 milijonov. Iz tega sledi, da je pri češpljah zaslužil 63.8 milijona din. Pri mezgi je vrhu tega zabeležil dobiček v višini 0.6 milijona din in pri raznem drugem sadju dobiček v višini 0.4 milijona din. Tako je znašal celotni zaslužek pri sadju 65 milijonov din. Končno je Prizad lani kupil 114 vagonov žganja in 75 vagonov vina v skupni vrednosti 8.2 milijona din.
Letno poročilo Prizada nam žal še nI na razpolago in bomo o lanskem poslovanju te važne ustanove še podrobneje poročali. Kakor se zdi, v gornjih številkah niso upoštevane razne premije, ki jih dobiva Prizad. Iz teh premij je dotiran fond za pospeševanje sadjarstva z zneskom skoro 35 milijonov, fond za pospeševanje agrarne produkcije z zneskom 12 milijonov ter fond za kontrolo in pospeševanje izvoza sadja s 16 milijoni.
marcu prihodnjega leta: 1) datum sklenjene kupčije; 2) vrsta kupljenega blaga; 3) vrednost blaga po zakijučnici, 4) ime in domicil nemškega dobavitelja; 5) roki, v katerih bo izvršen uvoz in 6) roki, v katerih bo izvršeno plačilo. Poleg te prijave so uvozniki dolžni izročiti pooblaščenim denarnim zavodom tudi originalne zakijuenice, podpisane od nemškega prodajalca z označeno in podpisano klavzulo od strani uvoznika, da jamči za točnost vseh podatkov v zakijučnici. Te prijave se morajo predložiti pooblaščenim zavodom najkasneje do 15. oktobra t. L Vse-i bino teh zaključnic bodo kontrolirala tudi
nemška devizna oblastva.
*
V zvezi z gornjo okrožnico Narodne banke poročajo iz Beograda, da je z Nemčijo dosežen načelni sporazum, ki gre za tem, da se zlasti industriji, ki je v Nemčiji naročila na daljše dobavne roke stroje in druge investicijske naprave, omogoči plačilo tega blaga po starem tečaju 14.80 tudi tedaj, če bi dobavni ali plačilni roki padli v čas po 31. marcu 1941. Roki za dobavo takih tehničnih predmetov so običajno mnogo daljši nego za dobavo potroš-nega blaga in bi bilo krivično, če bi bili uvozniki tehničnih naprav, ki so svoja naročila prav tako oddali, računajoč s tečajem 14.80, izvzeti od ugodnosti plačila po nižjem tečaju zaradi zgolj poznih dobavnih rokov. Pri pogajanjih z Nemčijo je bil dosežen sporazum v tem smislu, da bodo merodajne ustanove vsak tak primer proučile in če bo obstajala upravičenost za olajšavo v obliki priznanja starega tečaja, tedaj bodo naročniki lahko izkoristili dosedanji nižji tečaj.
Tudi hrvatska industrija se seli na jug
Primeri preseljevanja industrijskih podjetij iz zapadnega dela države v jugovzhodni del se v zadnjem času vedno bolj množijo. Poročali smo že o kranjskem tekstilnem podjetju »Jugobruna«, ki svojih naprav sicer ne bo preselilo, pač pa je tvrdka Jugobruna ustanovila podružnično podjetje v Jagodini, kjer je že kupila potrebna zemljišča in bo v kratkem pričela graditi novo tvornico. V zvezi z ustanovitvijo tega podružničnega podjetja je bila nedavno ustanovljena posebna delniška družba s sedežem v Beogradu. V zadnjem času je beograjsko »Vreme« poročalo, da se nameravajo tudi razna podjetja iz banovine Hrvatske preseliti v Srbijo. V včerajšnji številki prinaša v tej zvezi značilno vest. da se bo največja tekstilna tvornica na Hrvatskem v Dugi Resi pri Karlovcu preselila v Mladenovac. Podjetje v Dugi Resi je v bližini Mladenovca že odkupilo od kmetov 17 hektarjev zemljišča, kjer bo zgrajena nova tvornica. Z zemeljskimi deli. zlasti z gradnjo industrijskega tira in z gradnjo postranskih objektov, so že pričeli v velikem obsegu. »Vreme« pripominja, da se Mladenovac naglo industrializira in da se mesto razvija v močan industrijski center.
Gospodarske vesti
= Likvidacija kliringa s češko-morav-skim protektoratom. 2e včeraj smo poročali, da se v smislu sporazuma, sklenjenega pri trgovinskih pogajanjih z Nemčijo v Beogradu, uvede kliring z Belgijo in Norveško preko obračunske blagajne v Berlinu. Sedaj poročajo, da bo jugosloven-sko nemški stalni gospodarski odbor še ta teden pričel razpravljati o vprašanju likvidacije kliringa s Češkomoravsko glede na vključitev protektorata v nemško carinsko območje.
= Stanje Narodne banke. Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje zmanjšanje obtoka bankovcev za 40 na 12.118 milijonov din. medtem ko so se obveznosti na pokaz povečale za 50 na 2648 milijonov. Med temi obveznostmi na pokaz so privatna žirovna dobroimetja narasla za 89 na 1547 milijonov. Zlata podlaga se je v tretji četrtini septembra povečala za 3.7 na 2371.5 milijona stabilizacijskih din v stvarni vrednosti 3794.4 milijona din. Devize izven podlage so narasle za 21.8 na 537.7 milijona din, posojila pa so se povečala za 6 na 1622 milijonov. Eskont bonov za narodno obrambo se je v tem tednu prvikrat zmanjšal za 1 na 5024 milijonov.
= Iz trgovinskega registra. Vpisali sta se nastopni tvrdki: Javno skladišče Fohn ln drug v Celju (trgovina s kurivom na debelo v tuzemstvu in izvoz); Penca Josip, predilnica m tkalnica za volno in bombaž v Novem mestu. — Pri tvrdki »Ika«,
mehanični tovarni pletenin, družbi z. o. s.
v Kranju je vpisana sprememba družbene pogodbe; osnovna glavnica znaša odslej 750.000 din. — Pri tvrdki Josip Tscheligi, trgovini z vinom, pivovarni in žganj arni v Mariboru je izbrisan zaradi smrti dosedanji lastnik Josip Tscheligi, vpisan pa novi lastnik Franc Tscheligi.
= Dobave. Direkcija drž. železnic v Ljubljani, strojni oddelek sprejema do 30. septembra ponudbe za dobavo materiala iz kavčuka. Stab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 30. septembra ponudbe za dobavo akumulatorjev in žve-plene kisline, materiala za radio in za bi-droplanske radiopostaje. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 30. septembra ponudbe za dobavo bakrene pločevine. tračnikov. gumocevnega kabla, dvo i no delujoče črpalke, vijakov z maticami, varovalnih patron. gumijevih cevi za kisik, Spiralnih svedrov, dvopolnih varovalnih omaric, okroglega in kvadratnega železa, preproge od gumija, fazonskega železa, varilne žice za avtogeno varenie. raznega elektrotehničnega materiala, avtomatskih sklepal, krtačic za elektromotorje ter azbestnih tesnil.
= Licitacije. Dne 28. septembra se bo pri zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu sklepala direktna pogodba za dobavo vreč iz jute in konoplje in 1. oktobra glede dobave materiala in orodia za izdelavo čevljev ter za dobavo 20.000 parov vojaških čevljev ali opank. Dne 1. oktobra bo pri dravski delavnici v Ljubljani, Kobaridska ul- pismena licitacija za dobavo pocinkane pločevine kositra, svinca, medi, pocinkane žice, solne kisline, nafte in olja za Dieslove motorje.
Borze
26. septembra
Na jugoslovenskih borzah noiirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 io 14.90. Grški boni so se v Beogradu trgovali po 59.19. v Zagrebu oa ie bilo povpraševanje po 60. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda pri mirni tendenci notirala 437 do 439 (v Beogradu ie bil promet po 437). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Promet oa ie bil v delnicah Trboveljske po 301.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 178.82 — 182.02. New York 4425 — 4485. Curih 1012.52 — 1022.52. Tečaji na svobodnem trgu: London 221.15 — 224.35. New York 5480 — 5520. Curih 1251.20 — 1261.20.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.8250 (bankovci 5.60) London 16.65 (bankovci 7.40). Ns\v York' 438 (bankovci 437.50). Milan 22.10, Madrid 40. Berlin 175.30 (registermarke 53.50).
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 437 — 439, 4% agrarne 51 den.. 4% severne agrarne 51.50 den.. 6% begluške 7730 bi.. 6°/o dalm agrarne 70.50 bi.. 6% šum-ske 70 bi., 7% stabiliz. 92 den.. 7% invest. 97 den.. 7% Seligman 100 den.. 7% Blair 94 den., 8% Blair 99 — 100: delnice: PAB 192 den.. Trboveljska 300 — 301 (301). Gut-mann 45 — 51. Šečerana Veliki Bečkerek 600 den.. Osječka ljevaonica 205 den.. Isis 35 den.. Jadranska 280 den
Beograd. Vojna škoda 437 — 438 (437), 4% agrarne 53 den.. 4%> severne agrarne 51 den.. 6% begluške 76.50 den.. 6% dalm agrarne 69 — 69.50. 6°A> šumske 69 den., 7% invest. 99.50 den.. Seligman 103 den.. 7% Blair 94 den.. 8°/« Blair 99 den.. Narodna banka 6900.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 26. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 79.75, za maj 79, za julij 77.375; koruze: za dec. 58.25, za maj 59.375.
-f Winnipeg, 26. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 70, za maj 71.625.
+ Novosadska blagovna bor^ (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški. sremski 300 — 302.50. Rž: baška 342.50 — 345; ban. 340 — 342.50. Ječmen: baški in sremski 340 — 345; pomladni 360 — 400. Koruza: baška 340 — 342.50. Moka: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Oggc 723; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 417.50 — 422.50.
Pogajanja za zvišanje mezd
stavbinskega delavstva
Od Delavske zbornice smo prejeli:
»Na podlagi vloge strokovnih organizacij stavbinskega delavstva, ki zahteva vsled porasta draginje zvišanje mezd, je sklicala banska uprava v četrtek 26. t. m. v Delavsko zbornico prvo poravnalno razpravo. Razprave so se poleg zastopnikov strokovnih organizacij in Delavske zbornice udeležili tudi predstavniki združenja pooblaščenih graditeljev, inženjerske zbornice, združenja zidarskih mojstrov in združenja tesarskih mojstrov.
Na poravnalni razpravi, ki jo je vodil g. inšpektor dela inž. Evgen Baraga, je bilo soglasno sklenjeno, da se mora vprašanje prilagoditve mezd stavbnega delavstva porastu draginje kar najnujnejše rešiti ter so predstavniki delodajalcev priznali upravičenost delavske zahteve po zvišanju sedanjih mezd na račun draginje.
Ker tvorijo v Sloveniji večino stavbnih del banovinska dela, dela javnih ustanov in državna dela, je bila izvoljena posebna delegacija, ki bo danes, v petek, posetila g. bana, da izposluje izplačilo na pogaja-
njih določenih poviškov delavskih mezd tudi za banovinska in občinska javna dela ter ga naprosi, da doseže izplačilo zadevne diference tudi za državna javna dela.
Na prvi razpravi ni mogel biti določen procent poviška mezd, ker delodajalci zaradi kratkega roka niso mogli konzultirati svojega članstva širom dravske banovine- To bodo izvršili v nedeljo ter prve dni prihodnjega tedna, tako da bodo pogajanja zaključena najkasneje prihodnji teden, nakar stopijo poviški takoj v veljavo.
Zastopniki delavskih strokovnih organizacij se sestanejo v soboto 28. t. m. ob 10. v Delavski zbornici v svrho določitve nove mezdne lestvice in razdelitev krajev v mezdne razrede, kar bedo takoj predložili delodajalcem.
Obveščamo o tem stavbinsko delavstvo, da ne bi nasedalo kakim napačnim informacijam, ker bo vprašanje zvišanja njihovih mezd zaradi porasta draginje rešeno že tekom enega tedna.
Petek, 27. septembra Ljubljana, 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila .— 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: Šolska ura. — 12: Koncert zbora »Lire« iz Kamnika (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski salonski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pregled tujskoprometne zveze. — 18: 2enska ura: Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelhar). — 18.20: Smetana: Wallensteinov tabor (plošče). — 18.40: Slovstveni in dramski spored v prihodnjem letu (prof. Fr. Koblar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura.
—	19.40: Objave. — 20: Koncert. Sodeluje ga Mila Kogejeva in Radijski orkester. — 21.30: Praška dekleta, češke pesmi (plošče).
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Domači kvartet.
Beograd: 19.40: Muslimanske pesmi. — 20.20: Wagnerjeva glasba. — 22: Plošče. — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Petje. — 20: Pesmi in klavirske skladbe.
—	22.10: Vesela muzika. — Praga 19.30: Spevoigra. — 21.40: Kantata. — 22.45: Lahka glasba. — 23: Češki koncert. — Berlin 19.15: Koračnice. — 20: Veliki orkester in solisti..— 21.30: Lahka glasba. — 23.10: Komorni koncert. — Rim 19.40: Violinske skladbe. — 20.30: Operni prenos.
—	21.30- Veliki orkester. — 23.10: Ples.
Hudomušni otok
Redek naravni pojav bi bil kmalu povzročil vojni
spopad
Italijanski listi so se te dni spomnili nenavadnega naravnega pojava, ki se je zgodil pred malo več nego sto leti v Sredozemskem morju in bi bil kmalu povzročil vojni spopad.
10. juL 1831. je posadka neke italijanske ladje, ki je jadrala proti Siciliji, doživela ob jugozapadni obali tega otoka in kakšnih 40 milj severozapadno od otoka Pantellerije nekaj razburljivega. Nekoliko milj od ladje se je dvignil iz morja nenadno ogromen steber vode in pare, iz globine morja je bilo slišati votlo bobnenje in takoj nato se je vsul silovit dež drobnih kamenčkov. V zraku je še dolge ure smrdelo po strupenih plinih in žveplu.
Ko se je ladja teden dni pozneje vračala mimo tega kraja, nje poveljnik skoraj ni mogel verjeti svojim očem. Na kraju nenavadnega dogodka se je dvigal namreč iz morja precejšen otok, ki ga prej ni bilo, in na morski površini je mrgolelo mrtvih rib, med katerimi je plavalo na stotine morskih volkov. Otok je imel kakšnih 10 štirijaških kilometrov površine in se je dvigal 10 m nad morsko gladino.
Stvar so sporočili vladi Kraljevine obeh Si-cilij, ki je otok simbolično prevzela v evojo last in ga na čast kralju Ferdinandu I. imenovala »Ferdiaandea«. Komaj pa so Angleži zvedeli za novi otok, so poslali
svoje diplomate v prestolnico kraljevine, Neapelj, z zahtevo, naj se otok, ki bi imel strateški pomen, izroči njim. Ker se je vlada v Neaplju upirala, je grozilo, da bo nastala vojna. Vendar so se sporazumeli še za pogajanja, ki so se vlekla potem cele mesece. Ker jih ni hotelo biti konec, so postajali Angleži čedalje nestrpnejši. Napetost je dosegla višek in do spopada bi prišlo vsak trenutek, ko je ljudi presenetila vest, da so iste sile, ki so bile otok dvignile iz morja, poskrbele, da je spet izginil v njegove globine. Nekega lepega dne otoka Ferdinandeje ni bilo nikjer več . . . Napetosti, ki je dišala po smodniku, je bila na mah konec.
Konec igralnice v Sinaji
Rumunski državni vodja, general Anto-nescu, se je vozil te dni skozi Sinaio in je ob tej priliki ugotovil, da tamkajšnja igralnica, ne glede na hude udarce, ki so zadele državo v zadnjih časih, še vedno obratuje. Ukazal je. nai sc igralnica takoj zapre, na kar je policija dvorane izpraznila in obrat zaprla.
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
Grad Chaseron
▼ katerem so zaprte različne francoske politične in vojaške osebnosti iz časa pred pcflomom, ki jih hoče Petainova vlada postaviti pred posebno sodišče kot krivce
za poraz
Po nočnem napadu nemških letal se od neba, ki žari od mnogih požarov, odraža |riM|*n«. silueta londonske katedrale svetega Pavla
Preureditev ženskega pomožnega zbora na Angleškem
Kakor poroča londonski dopisnik švedskega lista »Nya Dagligt Allehanda«, se v ženskem pomožnem zboru na Angleškem uveljavljajo drugačna načela na izbero v vodilna mesta nego doslej. To je posledica nezadovoljstva z dosedanjim sistemom, ki je vladal v tem zboru. Doslej je odločal glede vodilnih mest v prvi vrsti, socialni položaj, dame iz družbe so imele pri tem glavno ulogo. Sedaj se bo to spremenilo. Zbor bodo od dosedanjih 30.000 članic povečali na 40.000, istočasno se bo vsa ustanova demokratizirala. Pred kratkim se je poslovilo 88 voditeljic s svojih mest, med temi jih je bilo 66, ki so pripadale tako zvanemu »Chamberlainovem krogu«.
Dragoceni
divji kostanj
Vsako leto zgnijejo velike množine plodov divjega kostanja in ljudje še od daleč ne mislijo na to, da predstavlja ta divji kostanj dragocen produkt. Posušeni divji kostanj vsebuje brez lupine 50 do 60 odstotkov škroba, 10 odstotkov beljakovine, 30 do 35 odstotkov saponina in 6 do 7 odstotkov olj«. Samo na Češkem in Moravskem so izračunali, da zrase vsako leto okrog 5000 ton divjega kostanja, iz tega pa bi mogli pridobiti okroglo poldrug milijon kilogramov škroba in 175.000 kg olja. škrob se da uporabiti za izdelavo špirita, lepila in za mnoge druge namene, olje je dragocena sirovina za izdelavo mila, med tem ko uporabljajo saponin v farmacevtski industriji in kot gasilo za požare. Divji kostanj pa se da tudi posušiti in zmleti. Moka, ki jo dobimo na ta način, se da uporabiti za izdelavo suhih baterij, lepila, mila itd. Končno se da divji kostanj izkoristiti kot krma za živali, njegova redilnost ne zaostaja prav nič za redilnost jo ovsa.
Zamotana reč
V kateri smeri vozi ladja v Panamskem prekopu iz Atlantskega v Tihi ocean7 Vsakdo bi si mislil da vozi pač od vzhoda proti zapadu — a stvar ni tako preorosta. Pogled na zemljepisno karto nam namreč pokaže, da je Srednja Amerika tako zakrivljena. da leži Tihi ocean baš tam. kjer gre Panamski prekop, vzhodno od Atlantskega oceana... To ima za posledico le malokomu znano dejstvo, da mora ladja iz vzhodnega morja v zapadno pluti dejansko proti vzhodu in ne proti zapadu!
Elektrika spreminja
nova vina v stara
Neki ameriški fizik je odkril postopek, ki daje novim vinom in žganjem okus, kakršne dobe pijače šele po dolgem leža-nju. Razne pijače, kakor whisky, liker, vino itd. je obravnaval z električnim tokom 2400 voltov in trdi, da so dobile po tej obravnavi lastnosti, kakršne bi dobile drugače šele po desetletnem ležanju.
338 milijonov dolarjev za vojašnice
Ameriški senat je votiral te dni 338 milijonov dolarjev za gradnjo vojašnic in podobnih zgradb. Ta vsota bo menda zadostovala za nastanitev velike vojske, ki si jo bodo Zedinjene države po uvedbi splošne vojaške dolžnosti počasi ustvarila.
Cordell Hull
Domlnionl pošiljajo pomoč
Kakor poroča neki list lz Gibraltarja, evakuirano prebivalstvo ni smelo vzeti psov in mačk s seboj, ko je moralo zapustiti angleško trdnjavo. Angleške oblasti so pozvale vse lastnike teh živali, naj jih oddado v poslopju društva za zaščito živali in dale so jim dovolj časa. da se poslovijo od svojih štirinogatih ljubljencev. Oblasti so ljudem razen tega na častno besedo zatrjevale, da bodo živali umrle »sladke smrti brez bolečin«.
Mnogo ljudi se je seveda le težko ločilo od svojih živali in ker so menili, da je preselitev iz Gibraltarja le stvar nekoliko tednov ali celo dni, so jih poskušali spraviti pri znancih, ki so ostali še v mestu. Marsikatero žival so tudi izpustili v prostost v tihem upanju, da jo bodo kmalu spet našli.
Ko je potem večji del prebivalstva mesto zapustil, so morale oblasti, da se rešijo velikega števila potepajočih se psov in mačk, uprizoriti prave pogone nanje. Pri tem so ulovili tudi marsikatere pse in mačke. ki so bili njih lastniki še v mestu in ki so potem prihajali v poslopje društva za zaščito živali, da bi poiskali svoje ljubljence. živali običajno niso našli več in to je
ameriški zunanji minister, je v zadnjih dneh podal nekatere izjave, iz katerih bi bilo sklepati, da pripravljata Anglija in Amerika skupno akcijo proti novim japonskim imperialističnim nastopom na azijskem vzhodu
imelo za posledico mnoge pritožbe, tako da so začele oblasti na zadnje ponujati odškodnino za izgubljene in po pomoti pokončane živali. Epilog je izšel pozneje v listih v obliki objave, v kateri so oblasti opozarjale na to, da so bile upravičene odrediti pokol med psi in mačkami, ker bi živali brez gospodarjev itak poginile od gladu in bi lahko postale tudi vzrok epidemij.
Kdaj je največ porok ?
Statistike dokazujejo, da so meseci, ki so ljudem za poroko bolj všeč nego drugi in da so v tem oziru razlike med poedinimi deželami. Pomladni meseci nikakor niso povsod meseci najštevilnejših porok. Januar, mar c in avgust so skoraj povsod me-seči. ko je najmanj porok, v februarju se ljudje posebno radi poroče v Argentiniji, v Bolgariji in Rumuniji, aprilu dajejo prednost v Italiji, maju v Švici, juniju v Zedi-njenih državah. Kanadi in na Finskem, juliju na škotskem, septembru v Belgiji, oktobru v Franciji in Nemčiji, novembru na Madžarskem. decembru v Avstraliji, Novi Zelandiji in na Norveškem.
»Ljubi striček, ne bi bil tako cober, da bi mi šel po balonček?« (Sondagnisse)
Kanadski vojaki pozdravljajo Anglijo z dimnika morskega orjaka, parmika, ki jih je
pripeljal v materno deželo
Nedolžne žrtve vojnega časa
ANEKDOTA
Znano je. da diplomati zapadnih držav niso posebno podkovani v zemljepisju onih držav, kjer so akreditirani. Neki angleški diplomat poroča, da je nekoč z več svojimi tovariši napravil načrt za dvodnevni izlet v Albanske gore v okolici Rima. Na dogovorjeni dan se je bila zbrala lepa družba rimskih diplomatov na kolodvoru. Le Jamesa Flinta, prvega tajnika ameriškega poslaništva ni bilo od nikoder. Vlak se je že premikal, ko je Flint prisopihal. Pojasnil je svojo zamudo z naivnim pripovedovanjem: »Komaj sem dobil vizum na albanskem poslaništvu. Trdili so, da ga ne potrebujem za ta izlet, jaz pa sem le vztrajal, nakar so mi ga le dali. čudno poslovanje!« Med diplomati je izbruhnil smeh, nato pa so poučili Američana, da Albanske gore kljub svojemu imenu ne leže v Albaniji, marveč v Italiji.
VSAK DAN ENA
Vojna ne prizanaša ne tem ne onim
bombi iz angleškega letala razdejana stanovanjska hiša v Bremenu, ki so izpod njenih razvalin potegnili več trupel
H. Adams	H
LEPA ZAROTNfCA
Detektivski roman
»Prosto!« je rekel nehote in se hkratu namuznil čudnemu ječarju, ki je očitno čakal, da ga povabi v sobo. Z brisačo v roki je oddrsal nazaj v spalnico.
Vrata so se odprla in v sobo je stopil mlad človek šibke rasti. Petru je skoraj odleglo, ko ga je zagledal. Imel je jahalne hlače in lovski suknjič; letalska čepica, h kateri je bila pričvrščena svilena krinka, mu je zakrivala obraz. Roke je imel zelo majhne. Te roke so vzbudile v Petru posebno zanimanje, kajti ena izmed njih je držala samokres.
»Želite za zajtrk čaj ali kavo?«
Vprašanje je bilo tako nepričakovano in se je tako malo ujemalo z razmerami, da je Peter komaj zatajil smeh.
»Če smem prositi, kavo,« je dejal. »A prej bi mi morda nekaj povedali: ali sem tukaj gost ali ujetnik?«
»Oboje,« je bil kratki odgovor. Prišlec je izginil in zaklenil vrata za seboj. Petrova radovednost je bila čedalje večja. V svojem življenju je pomnil nekatero pustolovščino, a tako zagonetne še nikoli. Ko bi bil imel vsaj ude proste, bi bil lahko gledal na vso stvar z vesele strani. Morda bi se mu bilo posrečilo podkupiti ječarja. To se mu je zdelo
enako verjetno, kakor je bil prepričan, da nima opravka z moškim bitjem. Trkanje, vprašanje, ali hoče čaj ali kavo, in zategni eni, malone sladki glas, s katerim je bilo vprašanje zadano — vse to pač ni kazalo na moža.
Poizkusil si je urediti vnanjost; ne da bi vedel, je že zapadal ženskemu vplivu. Lasje so se dali še nekako pogladiti, čeprav so bile roke uklenjene; na žalost mu pa ni uspelo, da bi si pripel drug ovratnik. Ko se je mučil z njim, je potrkalo drugič. Oboroženi strežaj se je vrnil, spet s samokresom v roki. Ko je videl, kje je ujetnik in kaj dela, je samokres izginil v žep; nevidna oseba je podala v sobo pladenj z zajtrkom, ki ga je ječar postavil na mizo.
»Najlepša hvala,« je Peter vljudno dejal. »Naj-brže ste deklica Marijana in meni je namenjena čast, da se osebno seznanim z gospodom Robinom Hodom in ostalimi starimi gospodi razbojniki iz naše vesele narodne bajke?«
»Robin Hood sem jaz,« je bil odgovor.
»Tako, vi ste Robin Hood? Ali bi bili potem tako prijazni in bi povedali, kakšna igra se tu igra z menoj?« Pri teh besedah je veselost izginila iz njegovega glasu. Govoril je s srdito resnobo.
»Poslovni del urediva kasneje,« je bil hladni odgovor.
»Meni pa je do tega, da ga spraviva pri tej priči v red. Kdo ste? Kaj pomenijo te neumnosti? Prosim, snemite mi lisice!«
»Zajtrk bo mrzel!« S tem edinim odgovorom se je ječar obrnil k vratom.
»Trenutek še, prosim!« je Peter zaklical za njim.
»Kaj izvolite?«
Po bliskovo ga je izpreletela misel, da osornost tu ne bo zalegla. Ko bi bil vsaj vedel, kje je, kdo so njegovi ugrabilci, pa bi lahko bolje uravnal svoje vedenje. Morda bi se dalo z zvijačo kaj doseči, ako se bo hlinil, da ima reč za nedolžno šalo. Vsekako ni smel pokazati, da je zastran svoje osebne varnosti le količkaj v skrbeh. Najrajši bi ji bil strgal krinko z obraza, da vidi, kdo se skriva za njo.
»Nekdo je bil tako prijazen in mi je prinesel drugo obleko,« je začel z mirnejšim glasom. »Mnogo manj smešen bi se zdel samemu sebi, ko bi jo mogel obleči. Ali bi mi pomagali pri tem, Robin Hood.«
»Druga obleka je namenjena za vaš povratek. Za bivanje v teh prostorih vam zadostuje ta, ki jo imate na sebi.«
»Kaj bom moral dolgo ostati tu?« je vprašal z nasmeškom.
»Upam, da ne. To je docela na vas.«
»Pripravljen sem, da takoj spet odidem,« je odvrnil in malone prijazno dodal: »Ko ste prišli, sem si hotel pripeti nov ovratnik. Morda bi mi pomagali vsaj pri tem?«
Imel je namen, da jo zgrabi, ko pristopi k njemu in sam vrag bi moral biti, da ji ne bi strgal krinke z obraza. Toda neznanka ni šla v past.
»Za zdaj vzemite tole,« je rekla. Med njegovimi stvarmi je bila dolga svilena pahovka, ki jo je nosil pod plaščem. Pobrala jo je in jo vrgla na mizo. Trenutek ali kaj se je pripravljal na nov kengurujski skok, a v tem je pomislil na svoj ne-
davni padec in na njen samokres, ter sklenil, da rajši ne tvega preveč. Ona ni rekla ničesar več in je zaklenila vrata za seboj.
Odklobuštral je k mizi, kamor mu je bila postavila zajtrk. Kava je dobro dišala, novega uspa-vila se mu najbrže ni bilo bati. Jajca in slanina so bila vsaj tako dobra kakor, v St. Michael' s Courtu in tudi opraženi kruh je bil videti skrbno pripravljen. Le kaj je vse to pomenilo? O ugrabitvah je bil kakopak že mnogokrat bral, tudi takšnih filmov se je spominjal, a tu je bilo vendarle povsem drugače.
Kakšno dekle je bilo? Vzdevalo si je ime Robina Hooda, po slavnem razbojniškem glavarju. Kaj se se skrivalo za tem? »Poslovni del«, kakor se je bila izrazila, bo gotovo marsikaj razjasnil, a Peter je moral dognati, kdo je ženska v resnici.
Tedaj ga je prešinila dobra misel. Na mizi je stalo med knjižnimi oporami kakih dvanajst knjig. Nekaj romanov, nekaj zvezkov pesmi in sveto pismo. Mnogi ljudje imajo navado, da se podpisujejo v svoje knjige.
Najprej je vzel sveto pismo v roke. Robin Hood ga je bil nemara dobil, preden se je posvetil raz-bojništvu, morda kot darilo v nedeljski šoli. Imena v njem ni mogel najti. Tudi v pesmih ne. Zato pa je odkril ime v romanih. »Oliva Sheltonova« je bilo napisano v enem zvezku, v drugem pa »Olivi Sheltonovi njen ljubeči Artur«.
Oliva Sheltonova! To je bilo torej pravo ime Robina Hooda ali pa morda samo hišne lastnice. Važno odkritje!	________________
BELEŽKE
Konference v Beogradu
Podpredsednik vlade dr. Maček se je po daljšem odmoru v sredo vrnil v Beograd. Na kolodvoru so ga pričakali hrvatski ministri dr. šutej, dr. Torbar in dr. Smoljan, s katerimi je imel dr. Maček nato še v svojem kabinetu daljši razgovor. Potem se je sestal s predsednikom vlade Cvetkovi-čem in ž njim dalj časa konferiral. Deloma sta posvetu prisostvovala tudi ministra dr. šutej in dr. Konstantinovič. Opoldne je imel dr. Maček daljši razgovor tudi z ministrom dr. Budisavljevičem, predsednikom Samostojne demokratske stranke.
Sestanki hrvatskih senatorjev in poslancev
Kakor smo že poročali, ie bila iz vodstva HSS demant.irana vest o sestanku hrvatskega narodnega zastopstva, to se pra vi: vseh hrvatskih senatorjev in bivših poslancev. Obenem ie bilo objavljeno, da se bodo senatorji in poslanci sestali v treh skupinah. Sedai poročajo zagrebški listi, da bo sestanek prve skupine, ki jo tvorijo predstavniki vzhodnih hrvatskih pokrajin, že to soboto. Druga skupina se bo sestala v nedeljo, tretja pa v ponedeljek Glavne politične referate na vseh treh sestankih bodo imeli predsednik HSS dr. Maček, prvi podpredsednik inž. Košutič in glavni tajnik stranke dr. Rrnjevič.
Odlična nemška športnika v Beogradu
V	Beogradu sta se mudila na kratkem obisku dr. Karel Diem, predsednik mednarodnega olimpijskega instituta v Berlinu, ter ravnatelj tega instituta Ohne-sorge. Namen njunega obiska je bil navezati stike z vodilnimi beograjskimi športnimi predstavniki ter urediti zadnje priprave za napovedani obisk izbrane nemške športne ekipe, ki se je te dni odpravila na pot po državah evropskega jugovzhoda.
Podržavljenje šolskih knjig na Hrvatskem
»Hrvatski dnevnik« razpravlja v daljši beležki o šolski politiki banovine Hrvatske in ob tej priliki sporoča, da se smejo
od. začetka sedanjega šolskega leta na hrvatskih cenovnih šolah uporabljati samo knjige iz banovinske založbe šolskih knjig. V srednjih šolah so zaenkrat dovoljene tudi knjige zasebnih izdaj, vendar pa bo banovinska založba v pospešenem tempu izdajala tudi srednješolske učbenike. List misli, da bodo šolske knjige na ta način mnogo cenejše in da se bo vrh tega še dobiček. ki znaša pri ogromnih nakladah če-sto milijonske zneske, lahko porabil zopet za prosvetne svrhe.
Pridige proti nepismenosti
Na prošnjo Seljačke sloge, znane prosvetne organizacije HSS, je sarajevski nadškof dr. šarič izdal na vse župne urade okrožnico, v kateri jim priporoča, naj z vsemi močmi podpro akcijo za pobijanje nepismenosti, škof je ob tej priliki odredil, naj bodo v nedeljo, 13. oktobra, po vseh cerkvah pridige, ki naj pokažejo škodljive posledice nepismenosti ter pridobe vernike, da se to zimo nauče pisati in brati, če tega še ne znajo.
Podaja nepremičnin
v obmejni Hrvatski
Pred dnevi je bila objavljena uredba, s katero se ukinjajo pred par leti uvedene omejitve pri prodaji nepremičnin v obmejnih pokrajinah. Hrvatski ban je včeraj to uredbo razširil tudi na področje banovine Hrvatske, tako da so sedaj odpadle omejitve tudi za prenos nepremičnin v hrvatskih obmejnih pokrajinah.
Bistvo rimskih razgovorov
Glavni narodnosocialistični organ »Vol-kischer Beobachter« je pomen rimskih razgovorov takole na kratke označil: »Ako je biilo v Rimu govora o evropskem jugovzhodu, je treba pripomniti, da so mogla biti v pretresu samo balkanska vprašanja, kajti v podunavskem predelu je že dunajska razsodba ustvarila dokončno stanje. Rimski razgovori pa so predvsem opredelili poslanstvo, ki bo pripadlo odslej Afriki. Glede Španije si je lahko predstavljati, na kateri strani so njeni interesi v sedanji borbi, ki pretresa Evropo in Afriko. Stoletja je bila Španija pod britanskim vplivom. Sedaj pa je njen pogled obrnjen v Afriko, kjer jo čakajo velike naloge. Španija je pripravljena sodelovati pri uvajanju bodočega reda.«
Tri struje v Franciji
Župan v Bordeauxu in bivši notranji minister v prvi Petainovi vladi Adrien Marquet je te dni ob svojem povratku iz Vichyja in z obiska v Parizu v nekem govoru opisal svoje vtiske o zasedeni in nezasedeni Franciji. Marquet je dejal med drugim:
»V Franciji so trenutno tri struje. Ena izmed njih še vedno upa v zmago Anglije. Ti ljudje bodo kmalu izgubili vse svoje iluzije. Drugo skupino tvorijo priskledniki in parlamentarci, ki upajo, da bo v kratkem spet vse, kakor poprej. Tretjo skupino pa tvori pravi francoski narod, narod kmetov in delavcev, ki pričakuje temeljno spremembo vsega in novo ureditev, ki ne bo imela ničesar več skupnega s starim življenjem.«
Uvedba živilskih nakaznic v Franciji
V	ponedeljek 23. septembra so stopile v veljavo in v uporabo živilske nakaznice v nezasedeni Franciji. V uradni objavi teh omejitev poziva vlada vse domoljubne Francoze, naj to preizkušnjo prevzamejo nase s hrabrostjo, disciplino in dostojanstvom. Živilske nakaznice določajo za vsako osebo: kruha 350 g na dan, sladkorja 500 g na mesec, kave 300 g na mesec, iz-vzemši otroke, testenin 250 g mesečno, riža 100 g mesečno samo za otroke, sira 50 g tedensko, masla, olja, margarina aili svinjske masti 100 g tedensko, svežega mesa, prekajenega mesa in konserv 360 g tedensko, mila 125 g mesečno. Nakaznice za mleko se izdajajo samo za otroke, noseče matere, doječe matere in za bolnike. Ta spisek je začasen in obsega le ona živila, ko jih pomanjkanje se je že zdaj pokazalo
v občutni men, pričakovati pa je, da bo ▼ kratkem sledite omejitev tudi za druge vrste živili.
Izgube pilotov
Francoski general Duval razpravlja v »Journal de Debat«, ki izhaja v nezasedeni Franciji, o izgubah angleškega in nemškega letalstva ter prihaja do zaključka, da so izgube težke na tej in oni strani. Med drugim piše:
»Bombardiranje iz zraka pomeni hude žrtve in izgube za bombardirane, a tudi za tiste, ki bombdardirajo. Po poročilih nevtralnih vojaških opazovalcev se vse bolj krči kadier odličnih predvojnih kadrovskih vojnih letalcev. Namesto njih prihajajo v borbo srednje dobri, pa tudi slabi piloti, ki ne povzročajo več nasprotniku tako velikih izgub, kakor so jih kadrovski piloti. Število izvežbanih pilotov za vojaške operacije je danes dosti manjše, kakor se splošno v javnosti misli. Po dosedanjih rezultatih je treba smatrati, da izgubita Anglija in Nemčija mesečno od 1500 do 1800 letalcev. Te izgube je mnogo težje spopolniti, kakor se misli. Francoska letalska vojska n. pr. pri najboljši volji ni mogla sproti nadomeščati izgub, ki jih je imela, ker se je pokazalo, da so piloti, ki niso imeli vsaj leto dni vojne pilotske izobrazbe, obsojeni skoraj v naprej v smrt.«
Kanadski letalci za Anglijo
Londonski »Evening Standard« objavlja poročila svojega vojnega strokovnjaka, ki trdi, da se je v zračnem boju nad Londonom zadnje dni že začel uveljavljati nov činitelj. To so kanadski letalci ki so od konca avgusta r vetifeem številu začeli prihajati v Anglijo. Kanada je središče za letalski pouk vsega britanskega imperija. V začetku vojne 90 bile ta mosnovane šole za letalstvo, ki dajejo sedaj prve izučene zračne bojevnike. Izbor je padel na Kanado zato, ker ima daljši dan nego Anglija in ker ima mnogo prostorov, kjer izvajajo letalci svoje vsakdanje vaje, ne d.-; bi ogra-žali kogarkoli in ne da bi bili izpostavljeni radovednim očem špijonaže. Danes je vrh tega položaj v Veliki Britaniji tak, da ni misliti na reden pouk v letalstvu, vsled česar je kanadski letalski center tem večjega pomena. Od tam dobiva angleška obramba izurjene letalce, ki bodo v bodoče prihajali v vedno večjem številu, izvežbani v vseh panogah zračne vojne.
pogajanja
s Turčijo in Italijo
Beograd, 26. sept. p. V kratkem se prič-no dopolnilna trgovinska pogajanja z Italijo in Turčijo.
Politična afera v Švici
V Švici se je v zadnjem času pojavilo več tako zvanih »gibanj«, ki hočejo mimo političnih strank ustvarjati razpoloženje za velike reforme na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Nekatera izmed teh gibanj hočejo biti izrazito švicarska, druga pa se drže več ali manj sorodnih tujih vzorov. Poleg tako zvane »St. Gotthardske lige« se v zadnjem času mnogo piše in govori tudi o »narodnem pokretu« (Nationale Bewegung), o poslednjem tudi v zvezi z afero, ki jo je sprožil sprejem nekaterih voditeljev tega gibanja s pesnikom Schaf-fnerjem na čelu pri zveznem predsedniku Piletu, ki je obenem poglavar države in predsednik vlade.
O tem sprejemu, ki je bil 10. septembra, je zvezni svet v Bernu izdal uradno sporočilo, ki med drugim ugotavlja, da so spremljevalci pesnika Schaffnerja med sprejemom pri zveznem predsedniku pojasnili cilje novega pokreta in pn tem izrečno poudarili, da so odločne za svobodno in neodvisno Švico, da ne piejemajo tii*i denarja niti navodil iz inozemstva ter da se hočejo pokoravati zakonom. Želji zveznega predsednika, naj bi to svojt stališče tudi pismeno pojasnili, so naslednjega dne ustregli, niso pa ustregli prošnji, naj b* v svojem nameravanem službenem sporočilu o sprejemu pri predsedniku Piletu prav tako ob-
razložili svoje stališče glede države. »Razume se samo po sehi — nadaljuje komunike zvezne vlade —, da bo ona še nadalje vodila politiko, ki jo je v zadnjem času večkrat obrazložila Zvezna vlada je prepričana, da tolmači s tem mnenje švicarskega ljudstva ter da sme naslonjena na parlament z zaupanjem gledat: v bedočnost.«
Takoj po objavi tega uradnega sporočila zvezne vlade je vodstvo socialnodemo-kratske frakcije v zveznem parlamentu objavilo izjavo, v kateri poudarja, da je zvezni predsednik s svojim ravnanjem izgubi! zaupanje, ki ga član najvišje državne oblasti mora uživati med ljudstvom. Podobna izjava radikalnih demokratov katoliških konservativcev ter kmetske. obrtne in meščanske stranke ugotavlja na kor>cu, da ni mogoče smatrati sprejema predstavnikov narodnega pokreta, ki so se doslej pokazali kot odkriti nasprotniki demokratične državne ureditve, pri zveznem predsedniku kot najvišji oblasti v državi za potrebo, ki naj bi bila narekovala politična nujnost.
Zaenkrat je ostalo pri teh akademskih nezaupnicah, ker so odgovorni voditelji švicarske politike mnenja, da ni povoda za odstop predsednika Pileta; zlasti še, ker bi mogla kriza na najvišjem mestu švicarske države le škodovati državnim interesom.
ŠPORT
V nedeljo — na Čatež i
Pojutrišnjem bo Moto-Hermes izvedel svojo motocikli-
stično dirko na Dolenjskem
Trebnje, 26. septembra
Velike motociklistične dirke Moto »Her-mes-a«, ki jih prireja pojutrišnjem agilna trebanjska sekcija so pred vrati. Mirno, idilično, ponekod divje romantično čateško pokrajino bodo v nedeljo prebudili iz nje sanjavosti jekleni konjiči, katerih peket bo globoko odjeknil ne samo med dolenjskimi motoristi, še več, storjen bo zopet korak naprej za razmah tujskega prometa, ki je za Dolenjce in za zboljšanje njih gospodarskih prilik tako velike važnosti.
Nedeljska motociklistična prireditev bo tako ne le samo iz športnih vidikov, temveč tudi iz tujsko prometnih ozirov velikega pomena za Dolenjce. Zato je prireditelj Moto-Hermes, sekcija v Trebnjem, v dovoljni meri poskrbel, da bo razen precejšnjega števila dirkačev tudi čim več ostalih udeležencev-izletnikov, ki jim je pripravljeno posebno presenečenje, o katerem pa prireditelji v naprej molče, da bodo napovedana presenečenja res presenečenja
H. medklubske motociklistične hitrostne dirke na cesti z Velike Loke na Čatež bodo pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo g. Dušana Pantiča. V častnem predsedstvu sta ban g. dr. Natlačen in divizijski general g. Dragoslav Stefanovič; vabljeni pa so tudi številni ostali častni gostje, pričakovati pa je udeležbe gostov in izletnikov iz vseh krajev Slovenije.
Za dirke so se prijavili številni dirkači. Tako je najavljen prihod znanih dirkačev IHMK Zagreba, dalje so napovedali svojo udeležbo številni dirkači MK Zagreba, iz Varaždina, od IGMK iz Kranja, medtem ko bodo dirkači prireditelja Hermesa Iz Ljubljane in sekcije v Trebnjem nastopili polnoštevilno. Tako obeta biti borba nadvse zanimiva in bo to nedeljo na Dolenjskem športni dogodek, kakršnega Dolenjci doslej še niso doživeli.
Zaradi velikega zanimanja, ki vlada za te dirke ne samo na našem podeželju, ampak tudi v Ljublajni, organizira v nedeljo večji izlet v Trebnje in na Čatež »Putnik«. Putnikovi izletniki se odpeljejo iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 7.50 in Izstopijo v Trebnjem. V Trebnjem bo slavnostni sprejem gostov, promenadni koncert v čast udeležencev, na to pa zajtrk. Potem bo ogled Trebnjega in okolice, po kosilu, ki ga bodo udeleženci imeli v trebanjskih gostilnah, pa je predviden izlet do Velike Loke — in od tu dalje na Čatež k dirkam. Udeleženci »Putnika«, ki ne bi posetili dirk, pa imajo možnosti izletov v bližnjo okolico Trebnjega. Prijave za ta Izlet sprejema »Putnik« do jutri opoldne. Vsak udeleženec plača s prijavo znesek din 56 za prevoz v Trebnje ln oskrbo.
Pridite in obiščite našo lepo Dolenjsko, kjer boste gostoljubno sprejeti, tako da se boete gotovo radi še oglasili pri nas!
Štirje nedeljski pari za točke
Nedeljske Iigaške tekme bodo v Ljubljani, Trbovljah, Celju in Mariboru
Prvenstveni ples v domači ligi se vrti zelo hitro. To nedeljo bodo ligaši igrali že
V. kolo, v katerem bodo spet štiri zanimiva srečanja. Takole so razdeljeni na
pare:
Mars—Ljubljana
Ljubljanska nasprotnika sta si v prvenstveni tabeli res precej daleč narazen, vendar to dejstvo samo ne bo imelo vpliva na zanimivost tekme. Saj je znana stvar, da se Marsovci najbolj zagrizejo v borbo baš proti najhujšemu nasprotniku. Zato se bo moral bivši državni ligaš temeljito potruditi, če bo hotel dobiti obe točki. Mars v dosedanjih nastopih res ni imel sreče, toda zdaj se lahko upa, da ga bo smola pustila in se bo že v nedeljski tekmi predstavil športni Ljubljani v kar najboljši luči.
Amater—Bratstvo
Med najzanimivejše prireditve prihodnje nedelje spada gotovo tekma v Trbovljah. Nogometaši teh dveh klubov, po večini sa-mu rudarji in kovinarji, so po težkem delu v rovih in plavžih, res samo iz idealizma in požrtvovalnosti ter ljubezni do svojih barv, z voljo in vztrajnostjo dosegli za svoje klube častne uspehe. To ni uspeh samo Amaterja in Bratstva — to je uspeh športnih Trbovelj in Jesenic, ki so svoje fante v slabih in dobrih časih podpirale. Nedeljska tekma bo borba dveh enako močnih moštev ter smo prepričani, da bo v
ponos Trbovljam in Jesenicam. Prepričani pa smo tudi, da bo športno občinstvo revirjev sprejelo goste bratsko in s simpatijami, ker se v Trbovljah ne sme zgoditi, kar se je preteklo nedeljo v Kranju... Trbovlje hofiejo v športnem vedenju prednja-čiti ostalim!
Ostala dva para bosta odigrala svoji partiji v Celja ln Maribora. Olimpovci bodo sprejeli goste iz Kranja, mariborska publika pa bo spet enkrat lahko videla domači »derby«, to pot za točke, med Železničarjem in Mariborom.
HERMES—-MOSTE
Ta prvenstvena nogometna tekma na igrišču Hermesa v nedeljo dopoldne, v kateri nastopijo Moste prvič v L razredu, obeta biti zanimiva prireditev. Hermes kot favorit bo v tej tekmi gotovo skušal spraviti čim večji izkupiček, MoSčanl pa bodo napeli vse sile, da bi svojo kožo prodali čim dražje.
V predtekmi bosta najbrže nastopili dve vojaški enajstorici.
S tremi moštvi
proti Madžarom
Tri reprezentančne tekme prihodnje nedelje
Po skoraj popolnem neuspehu pretekle nedelje proti trem rumunskim moštvom bodo naši državni reprezentanti v nogometu to nedeljo spet nastopili na treh frontah proti trem izbranim enajstoricam Madžarske. Spored je dogovorjen tako, da bosta A-moštvo in mladina igrali v Budimpešti, B-moštvo pa bo ob istem času nastopilo v Beogradu.
Ker je imel savezni kapetan pri sestavi moštev proti Rumunom nekoliko nesrečno roko in je moral zato v teh dnevih presli-šati mnogo očitkov, se je to pot pri sestavi reprezentanc odločil za drugačno rešitev. V A-moštvo je določil 8 igralcev Gra-djanskega, 2 iz BSK in enega iz Jugoslavije, tako da bodo to pot vso odgovornost za nastop v Budimpešti imeli Hrvati. Za tekmo B-garnitur v Beogradu je določenih 7 »Jugoslovenov« in 4 igralci BSK-a. Mladina, ki je že proti Rumunom pokazala največ in edina efektno zmagala, bo z eno izjemo nastopila v enaki postavi kakor pred tednom dni proti Rumuniji.
Obe moštvi za Budimpešto bosta jutri zjutraj pod vodstvom saveznega kapetana Simonoviča in člana VNS Trifunca odpotovali v madžarsko prestolnico, kamor poj-de obenem tudi predsednik VNS dr. An-drejevič na konferenco odbora za tekme za dunavski pokal.
Vprašanje tehničnemu referentu Atletske zveze
V beograjskih in zagrebških listih čita-mo v zadnjih dveh dnevih sestavo jugoslovenske atletske reprezentance, ki bo v dnevih 5. in 6. oktobra nastopila na XI. bal-kaniadi v Carigradu. Med Izbranci za posamezne discipline so očitno iz raznih virov navedeni razni atleti, tako da se poučeni krogi v slovenski atletiki po pravici sprašujejo, kakšna je prav za prav naša reprezentanca za Carigrad in kako so med imena najboljših atletov prišla tudi nekatera, ki ne spadajo tjakaj. Tako je po eni verziji za tek na 400 m z zaprekami določen član Prlmorja Gaberšček, — na Ple-terška iz Celja so kar pozabili — po drugih virih pa v teku na 800 m nI bil vzet v poštev odlični Ilirijan Oberšek. Vprašanje zase je tudi, zakaj na 800 m niso upoštevali Gorška, ki je po svojih zadnjih rezultatih prvi na lestvici najboljših v tej disciplini.
Neurejene razmere v atletski organizaciji očitno niso ostale brez vpliva niti pri tako važnih sklepih, kakor je določitev najboljših atletov, ki naj nas v letošnjih redkih mednarodnih nastopih čim častneje zastopajo v tujini. Tu bi lahko dal, pojasnila samo najbolj odločilni, g. Ljubomlr Simič, zvezali tehnični referent iz Beograda.
SK Jadran. Danes stopa v zakonski *an
nai dolgoletni aktivni igralec g. Ovsenik Ivanko. Prijatelji in člani kluba, kakor ta-di uprava kluba mu želijo na pragu v novo življenje obilo srečtl
Predsedstvo SK Ilirije vabi vse članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba pokojnega člana in dolgoletnega odbornika g. Karla Valaška, ki bo popoldne ob 17. z Zal na pokopališče.
ŽSK Hermes. Dre vi ob 19.30 v palači Grafike seja prireditvenega odbora, na katero se vabijo vsi odborniki c. o. Prosimo točnosti.
SK Adrlja — Polje. Danes popoldne trening v Sigah. Ob 20. sestanek v restavraciji na Vevčah, Pavel oglasi se!
Karlu Vološku v slovo!
Danes popoldne bodo položili v prerani grob enega izmed naših športnikov, ki ga današnja športna generacija morda ne pozna več, ona izpred vojne in prve povojne dobe pa se ga dobro spominja.
Karel Valašek se je pojavil v slovenskem nogometu v njegovih pm-ojih. Bilo je leta 1910, ko je prišel v tretji ali četrti razred sedanje klasične gimnazije s starši iz Prage kot droben živahen dijaček Takrat so sc dijaki baš organizirali v Hermesu, predhodniku današnje Ilirije. Skoraj nezaupljivo so motrili novega sošolca — predroben se jim je zdel, preden so ga vprašali: lz Prage je ln Čeh, pa ne da ne bi rnai igrati nogomet. In res, v Pragi so takrat že imeli slavno Slavijo, škotskega trenerja in o vsem tem so nekaj vedeti tudi dijaki, med njimi tudi naš »Kai liček«. On je našim začetnikom razlagal prve pojme o skupni igri in smiselnih napadalnih kombinacijah. To je pomagalo, da je slovenski nogomet v Ljubljani kmalu zasenčil nemškega in krepko stopil v javno življenje Valašek je nato preživel vse faze v detinski dobi našega nogometa. Pr\e javne tekme na malem trikotnem travniku, sedanjem otroškem igrišču v Tivoliju, preselitev pod Bloudkovim vodstvom na travnik, kjer je danes velesejem, prve velike tekme iz predvojne dobe s praško Slavijo, potem preselitev na dirkališče ali sedanje sokolsko telovadišče, kjer se je ie pričelo pravo športno življenje po današnjih pojmih.
Karel Valašek je bil vrstnik znane športne generacije, iz katere so izšli ali še delujejo v športu Bloudek, Betetto, Hiti, pok. Breme, pok. Kobler. Jankovič, Turk, Pelan, Vidmajer in drugi Igral je stalno na desnem krilu in je bil zaradi izredne brzine in inteligentne igre nadvse koristen za moštvo. Marsikaterikrat je sam zabil gol, še več pa jih je pripravil za svoje soigralce. Po vojni je bil med ptvimi. ki so začeli obnavljati Ilirijo, na zelenem polju pa je kmalu prepustil svoje mesto drugim, ker mu je bilo preveč tvegano igrati z naočniki.
Zanimivo je, da je Valašek pomagal tudi pri rojstvu slovenske lahke atletike v predvojnih in prvih pmvjnih letih Bil je sijajen tekač tn je na 100 m dosegel čas 11.4 sekunde, kar je bilo za takratne čase nekaj izrednega.
Ko je opustil delo kot aktivni športnik, je dolga leta sodeloval kot tajnik v upravnem odboru Ilirije, kjer je bil eden najbolj zaslužnih in najbolj vztrajnih upravnih delavcev in organizatorjev, dokler mu zavratna bolezen ni postavila mej. Organiziranje širšega članstva je bile predvsem njegova zasluga; znal je zbran klubu leto za letom zelo znatne sredstva, ki so šla v težke desettlsočake.
Za svoje spottno delovanje je marsikdaj našel pobudo tudi pri svojih starših, ki so imeli mnogo razumevanja za to in so bili sploh zmerom iskreni prijatelji in dobri moralni vodniki naše pive športne generacije. To je bila lepa spoitna tovariši-ja, idealna in požrtvovalna, kakor bi je bilo danes težko najti, in Kmet je bil v tej družbi še prev posebno dober, iskren in tenkočuten.
Bodi mu lahka zemlja — njegovi tovariši in prijatelji ga boJo ohranili v najlepšem spominu/	B.
Pogrebni zavod Gajšek, Ljubljana.
Umrl je naš ljubi soprog, brat, svak in stric, gospod
Josip Nabrgoj
sodni uradnik v pokoju
Truplo dragega pokojnika prepeljemo v Ljubljano, kjer bo pogreb dne 28. septembra 1940 ob 16. uri iz 2al, kapelica sv. Marije k Sv. Križu.
Gorenji Logatec, St. Vid pri Vipavi, Beograd, Maribor, 26. sept. 1940.
Žalujoča soproga FANČI In sorodniki
Pogrebni zavod Ivan Gajšek, Ljubljana
Vsem sodelavcem in poslovnim prija tel jem sporočamo, da je umrl gospod
Gustav Schiiler
obratni ravnatelj KI D
Delavstvo žlčarne, žebl jarne in hlad no-valjarne, ter zavijalnice je izgubilo dobrega predstojnika, naša železarska industrija pa odličnega vodilnega sodelavca.
Pokojnik bo prepeljan v nedeljo, dne 29. t. m. ob 1L uri dopoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani do viadukta na dmartinsld cesti, kjer se sprevod konča in truplo pokojnika odpelje z avtofurgonom v Linz.
Strokovnjaku in tovarišu bo ohranjen trajen spomin!
KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA JESENICE-FU2INE
NABAVA RADIOAPARATA
Ta znak zakriva
Če želite, pri nakupu radioaparaia dobiti za svoj denar višek popolnosti, pazite na zgoraj narisani znak kakovosti! On Vas bo branil od razočaranja in obenem jamčil za 3 kakovosti:
JE SEDAJ OLAJŠANA1
v sebi tri prednosti!
Viaki radioaparat katerega visoko razvita nemška industrija ubere sa izvoz, nosi ta znak kot oznaibo tvoje izredne kakovosti.
L Edinstveno tehniško popolnost.
2.	Največjo protivrednost pri poljubni ceni.
3.	Elegantno obliko in plemeniti materija!.
KDOR POSLUŠA RADIO, TA JE OBVEŠČEN O VSEM, KAR SE DOGAJA PO SVETU.



CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo Biužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. "Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Din.
Na Kurešček
pelje avtobus v nedeljo SS. t. m. ob 8 zjutraj Izpred Mestnega doma. Prijave KraHČ, tel 3698.
26402-18
Službo dobi
____ l Din, davek a
Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanlSl snesek 17 Din.
Pisarniško moč
mlajšo z nekaj prakse ■a vsa pisarniška dela, «j>rejme začasno podjetje T bližini LJubljane. Nastop 1 oktobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna 66«.
26292-1
Krojaškega
pomočnika
sa boljše velike kose takoj prejmem takoj v »talno službo, škobeme, Trbovlje.	26394-1
Kleparskega
pomočnika
Bjsrejmemo. Naslov v weh posl. Jutra.
26422-1
Brivca in frizerko
dobre delavce, sprejme takoj žnldarič Jožef, Golnik št. 2.
26383-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par, da-7ek 3 Din, za šifro ali adjanje naslova S Din najmanjši znesek 12 Din
Trgovski pomočnik
podjeten in samostojen, išče namestitve v špecerijski ali barvni trgovini. Gre tudi za skladiščnika Cenjene ponudbe Je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Agilen 959«.	26373-2
Samostojna
kuharica
išče službo za takoj. Naslov v vseh. posl Jutra.	26380-2
Oblačila
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kreko perilo
moške in fantovske
srajce
spodnje hlače itd. dobite še vedno po izredno nizkih cenah pri »Kreko«, Tavčarjeva 3, Tyr-ševa 31.	25848-13
Pouk
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Instrukcije
za vse šolske predmete nudijo brezposelni profesorski kandldatje — strokovnjaki. Novinarski dom, Gosposka 12; uradne ure od 10 do 12.
219-4
Strokovni pouk
francoščine, nemščine, klavirja, odraslim in otrokom (tudi pomožni pouk srednješolski mladini in pripravo za izpite) nudi Aneta Po-Potočnlk, spec diplom. Večletna učna praksa. Groharjeva 2, vhod: Tržaška c. 1,1. 26375-4
Prodam
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Generatorske
naprave
s čistilci znamke »Han-sa« za pogon z lesom ali lesnim ogljem, od 2 do 25 KS dobavljamo Vse informacije pri American Motors, Tyrševa cesta 24.	26392-6
.IMJ.,
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ugodno prodam
avto znamke Adler Ju-nior cabriolet, model 1938, v brezhibnem stanju, dobro ohranjen, vse štiri gume popolnoma nove. Rebolj, Ljubljana, Celovška c. 63, tel 39-47.	26284-10
Avto znamke
Morris
ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.
26377-10
Dva DKW
avtomobila
limuzina, popolnoma prenovljena, brezhibna, ka-briolet, primeren predelave poltovornega, stroj izredno zanesljiv. Ogled samo v Ljubljani — pismeno ne odgovarjam, Ostrožnik, trgovina — Pasaža.	26391-10
Kapital
Beseda 1 Din. davek i Oln. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš-znesek 17 Oln.
Posojila
dajemo našim članom m varčevaloem Ugodni pogoji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var Sevalci brezplačno zava rovanl. , Zadruga »MoJ Dom«, Ljubljana. Dvor žakova 8. Iščemo pover lenlke	199
Kupuje 1 Prodaja!
Hranilne knjižice
oanK in nranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
Bančno kom. zavod Maribor.
24458-16
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pekarno
vzamem v najem. Laklč Rihard, Ivanjkovci prt Ormožu	26295-17
Posest,
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hiša
skladišča, hlev in zemljišče v Laškem ugodno naprodaj Pripravno tudi za malo Industrijo. Poizvedbe: gostilna Šu-ster, Marija gradeč, p. Laško.	26294-20
Enodružinsko hišo
z vrtom kupim v Ljubljani ali na periferiji. — Naslov v vseh posl Jutra.	26407-20
Lep bukov gozd
primeren za hlode, prage ln drva se proda Gozd Je na lepem potu in blizu kolodvora. Naslov v vseh posl. Jutra.
26370-20
Beseda 1 Din, davek a Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlš! znesek 17 Din
Obratne prostore
pritlične, iščem v mestu ali okolici Ponudbe pod »Obrat« na ogl. odd. Jutra.	26366-19
Paviljon za buffet
odda takoj v najem uprava igrišča na Tyr-ševi cesti. Ponudbe na Albin Turk, Vido vdan ska c 3.	26406-19
Trgovski lokal
v bližini magistrata, pripraven za karkoli, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.	26403-19
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlš) znesek 17 Din
Udobno stanovanje
3 sob s kabinetom za služkinjo in vsemi pritiklinami dobi solidna stranka v lepem kraju blizu LJubljane. Vrt, sončna lega, lasten vodovod, elektrika. Pripravno za uradnika ali upokojenca. Vlakovne zveze z Ljubljano šte vllne. — Ponudbe pod »Miren dom« na ogl. od Jutra v LJubljani
26343-21
Dvosobno
stanovanje
solnčno, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra
26376-21
Izgubljeno
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zlato polnilno pero
se je našlo. Dobi se pekarna Bizjak, Gospo-svetska c.	26379-28
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Oln.
Kabinet
opremljen, oddam pošteni, čez dan odsotni šivilji proti nizki najemnini, odnosno proti od-služku (šivanju) v prostem času. Stroj na raz polago. Naslov v vseh posl Jutra.
26401-23
Opremljeno sobo
manjšo, v mestu, oddam 1 oktobra gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.
26374-23
r/J.».
vsaka beseda 50 par da ?ek 3 din. za šifro aH dajanje naslova S Oin najmatlši znesek I? ntr
Lepo solnčno sobo
s tekočo vodo ali souporabo kopalnice, po možnosti vlsokopritličje ali I. nadstropje Iščem v bll-xinl univerze. Ponudbe na ogl. odd pod šifro
»Lepa soba«.
V	26327-23a
Razno
Počitnice doma
Letos ni pravega vreme na- Sončite se doma * našo patentirano ultra vloletno obsevalko Ori ginal Rub. Po par obse vanjlh dobite lepo šport no rjavo polt. Zahte vajte prospekte i Jugo patent. LJubljana. Dvor žakova 8. Sprejmemo zastopnike.	23571-37
Od Vas ie
visno, imate obleko vedno ' ot novo zato jo pustite redne Kemično čistiti aH oarvatl v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-fc Pralnica Svetloiika nlca
Dopisi
Vsaka beseda 2 Din. da vek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din. najmanj 51 znesek 20 Din
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe:
Agilen in marljiv, Bla gajničarka, Brez dote, Boljši lokal, Bistra. Bližina Poljane, Cena 75.000 din, Ca 150 000, čista, Dobra gospodinja, Denar, Diskretno 99, Dobro ohranjen 66, Dobro srce. Do 36, Enaka kvaliteta, Elektro-monter 940, Gospodinjstvo, Glasba, Gostilničar samski, Hvaležna bom. Hiša 16, Hipoteka 25.000, Hitra 66. Hipoteka, Hiša, Izredna prilika, Jesen 80, Jasna, Jugočarapa, Junij 1940, Izborno ohranjen. Kompletna oskrba. Krasna lega. Klavir, Križišče, K. M., Ljubljana 15, Lep dom 38, Lepa, Lepa soba, LJubljana 1940,
i Nujno N B. 250, Okus, Obrt Igrač, Plačam visoko ceno, Plačam redno, Posredovalci izključeni, Plodonceno zava rovan kapital, Ranjeno srce, Reprezentativen, Rentabilnost 940, Resna 41, Redno plačujem. Stalno mesto 999, Stalnost, Soliden, 1. september, Spreten, Skromna. Srečna bodočnost 940. Sposobni sreča, Stroj nik. Sigurnost, Takoj mehaničar. Travnik, Ta
Sobo
V centrumu s souporabo kopalnice, iščem za 1 oktober Eventuelno tudi zajtrk. Ponudbe pod »Resen ln točen« na ogl. odd. Jutra
26420-23a
Opremljeno sobo
ali garsonljero z dvema pceteljama, eventualno s souporabo kuhinje ln kopalnice se Išče za 1 oktober, po možnosti blizu Most. Ponudbe z navedbo cene pod »Inženjer« na ogl. odd. Jutra«	26372-23a
Suhe gobe
adnje rasti, plačujemo po najvišji ceni. Sever Si Komp , Ljubljana.
26076 33
Vreče za moko
85 kg in 50 kg m druge velikosti vreč iz jute kupujem in plačam najvišje dnevne cene.
»LEDEKO«. Sombor, Zlatna Greda 9.
koj lokal. Točen plačnik, Tehnik, Takojšnja gotovina. Tovarna, Ugodno, Uspeh, Ugodna prodaja. Uradnica. Vdovec, Vknjižba, družabnik. Vredni zaupanja. Vajenec. Vsemirje, Vesten prijatelj, Verziran, V službi. Za oktober, Zanesljiva, Zadovoljstvo, Zaželjen docn, Zima, živeti hočem, 600 . 900, 150.000. 222. 100,000 , 500 dir., 940, 63 000, 5.
Iz Murske Sobote
ms— Večer slovenske besede v Murski
Soboti. Klub prekmurskih akademikov priredi jutri v soboto ob pol 9. v veliki dvorani Sokolskega doma v M. Soboti »Večer slovenske besede«, na katerem bodo braii iz svojih del književniki, člani Umetniškega kluba iz Maribora, dr. Makso Šnuderl, dr. Ivan Dornik. Tone Čufar. Branko Rudolf. dr. Stanko Cajnkar. Radivoj Rehar :n Anton Ingolič. Na prireditvi bo sodeloval tudi znani mariborski godalni trio dr. Kla-sinc, O. Bajde in T. Poljanec. — Večer slovenske besede v prekmurski metropoli ne bo zgoli navadna, mimobežna kulturna prireditev, temveč iskrena manifestaciia slovenske besede, ki je stoletja vezala brate to in onstran Mure. Večer slovenske besede bo tudi manifestacija iskrene vere v bodočnost pisane in govorjene materinske besede na tleh starodavne slovenske krajine, zato ie želeti, da bi bila iz Sobote in okolice udeležba na prireditvi kulturna dolžnost slehernega zavednega Slovenca.
i
Naš dobri tovariš, gospod
Karel Valašek
tajnik
je preminili.
Ohranili mu bomo svetel spomin.
Uradnistvo Tujskoprometne zveze, Ljubljana
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani
*