Štev. 5.               V Ljubljani, meseca maja 1922.             Leto XXIU.
Tolažba.
V spomin padlim koroškim junakom: maj — junij 1919.
1. Razgovor. ,,Majka, ozri se name noco]! fX. .       Hladno je v grobu tvojemu sokolu, ^eii\\ ^ft     tuia tema se plazi okoli,
y8W \Jj|S     mesto cvetja so na grobu raztresene same bolit j§-/Ls.M     rnesto lučc je uprtih vame sovražnih oči nebroj — sf^J&Pfffl      majka, ozri se ti name nocoj!" *Jp  i#      „„0, sokole moj!
AwJI fLa   Tisoč plamenčkov gor[,
$mA  ItifM   tv°) Srob sP^mlja tisoč solznlh očl nocoj: \m\W/ »   '' nisi samo moi>
m\ \m    §   ker P° zem'i< hrepene,
"Mtli    l      po zemlji, v kateri ti je hladno in tožko,
iW            ker ie Se tuiec nad njo . . .
/UT           ^1 s°k°'e moJ>
if.     J—fc       molltev tiha teh tisoiev te bo ogrela nocoj!""
WT0Vo^vJ                                2. Prošnja.
Cy     ////             Jagnjed vzpenja se do zvezd,
IV^r/f            luna sveti Preko cest'
\ ,'     *iQ                 Drava moči hladna tla,
l '    ¦ ¦]]                 kjer gre misel ialostna:
# \        J                o Majki sedem žalosti,
/    J      ,'j       ;\          ki Joka na Kalvarlji . . .
I. , /\      L    .   j           Jok ihti iz lesa v les,
V1\ V\ |SY'f/           proSnja z njlm gre do nebes:
\/. ¦Ji^'yW          ,,Majka sedem zalosti,
CV^^^*B              ki jokaš na Kalvariji,
poprosi Sina ta večer, da da njim v grobih veini mir!"
Tone Gaspari,
109