ounomo in dtutii uokitiu. s DUiuiTA ouoi mr. t TELEFON (Ml DO »M BOKOW «B NB VRAČAJO BHAU VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA |N 8 E BAT N1 ODDELEK LJUBLJANA TELEFON E« *8-5* POSTNI ČEKOVNI BACON LJUBLJANI ŠTEV. t-MMl-1 3GLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA IS DIN A S I L 0 0 S 0 B N I Obisk maršala Tita v borskem rudniku Delavci in vse ljudstvo iz okolice so ga sprejeli z vso prisrčnostjo in navdušenjem Beograd, 10. okt. Predsednik zvezne vlade, maršal Josip Broz Tito je obiskal v petek s podpredsednikom vlade Aleksandrom Kankovičem, ministroma Svetozarjem Vukmanovičem in Ljupčo Arsovim ter ministrom vlade LR Srbije Slobodanom Penezičem borski rudnik. Na povratku iz Bora «o maršalu Titu in ostalim voditeljem priredili prisrčen sprejem na železniš. kih postajah v Zaječarju. Nišu, Sta-laču, Paračinu, Svetozaru in drugih krajih na progi Beograd—Niš. Nepričakovani obisk maršala Tita je zbudil med ljudstvom veliko veselje. Cim je ljudstvo spoznalo maršala, se je zbralo okrog njega. Prisrčno pozdravljeni so se podali maršal Tito, podpredsednik Rankovič ter ministri v poslopje direkcije mdnika v središču Bora, kjer so jih sprejeli in pozdravili v imenu borskih delavcev in nameščencev direktor Vasiljevič, namestnik glavnega inženirja Uroš Bel-šan, upravniki posameznih oddelkov, predstavniki sindikata in ljudskih oblasti. Nato je odšel maršal Tito z ostalimi gosti peš po ulici maišala Tita do vhoda v rudnik. Velikanska množica delavk in delavcev, žen in otrok, ki je od ulice do ulice neprestano naraščala, jih je vzklikajoč spremila do vhoda, kjer jih je prav tako navdušeno sprejela veli a skupina delavcev. Maršal Tito in ostal’ gostje so bili pri prihodu v Bor priča vsakdanje 6like napornega, vendar tako silno koristnega dela. ki se tu razvija dan in noč pod velikim geslom: »Izpolniti plan in zgraditi socializem v novi Jugoslaviji.« « Velikanska razsežnost rudnika ne daje možnosti, da bi takoj lahko občutili vse veliko delo, ki se tam razvija. Šele z dolgim pregledom delovnih mest in rudniških naprav, ki je trajal 4 ure, je bilo mogoče dobiti pravo sliko delovnega poleta borskih delavcev in uspehov, ki jih prispevajo v borbi za plan. Maršal Tito se je nekaj časa mudil nad dnevnim kopom »Čoka Dulkan« in opazoval velikansko jamo, ki je po svoji lijakasti obliki podobna vulkanskemu žrelu id iz katere odvažajo z bagerji in malo rudniško železnico rudo plemenitega bakra. Iz njenega dna. kakor tudi z vrste teras na pobočju ob njej se neprestano razlega zamolklo bobnenje min, ki drobe nove tone rude. Maršal Tito je pazljivo poslušal pojasnila, ki sta mu jih sproti dajala upravnik Vasiljevič in namestnik glavnega, inženirja Belšan, nakar fe odšel v topilnico podjetja. ^Zdravo tovariši« je tudi tu pozdravil delavce, ki so za trenutek prenehali delati, da bi ga videli in mu zaklicali: »Naj živi naš maršal!«. »Naj živi Tito!« Maršal se jim je približal, s: ogledal kose rude v vagončkih, se pogovarjal z delavci, ki so ga obstopili, nato pa odšel v prostore topilnice. Tam so pravkar odprli peč in spustili razbeljeno gmoto v kalupe. Ko si je ogledal že ohlajene in naložene kose blisterja in valjanega bakra, je maršal Tito obiskal poslopje za elektrolizo. Delavci so tudi m pridno pripravljali in jemali bakrene plošče iz sodov za izločevanje bakra s pomočjo elektrolize. V drugem delu istega poslopja je zlatarna, v kateri izločajo .iz bakra dragoceno kovino — zlato, ki eo ga pred vcjjno v velikih količinah skupno z nepredelanim bor-ekim bakrom izvažali inozemski kapitalisti. »Sedaj ostaja to zlato pr,j nas«, so se zadovoljno pohvalili maršalu delavci. ki delajo v tem oddelku. »Res je«, — je dodal maršal, »prav tako kakor naš borski baker in ostale naše dobrine, ki tih izkoriščamo danes za dobro vse naše skupnosti in ne v korist posameznih kapitalistov.« Delavci v Boru se zavedajo te resnice prav tako. kakor se jo zavedajo vsi delovni Ijudie nove Jugoslavije. To 90 tudi izrazili tovarišu maršalu s svo jimi vzklik,; na vsakem koraku. Zatem si je maršal Tito ogtodal naprave električne centrale, flotacijo, bazene s koncentratom bakra, laboratorij in bazene za vodo. Pri tem se je razen za proces proizvodnje zanimal tndi za delovne pogoje in življenje ljudi, ki tam dela to. ter se dolgo _ z njimi razgovarjal. Delavci so govorili z urim svobodno to odkrito s smehljajem in izrazom ljubezni v očeh temu povedali vse o svojih osebnih razmerah. Na dvorišču so ga pričakovale skupine delavcev, ki so končale z delom in niso hotele od'ti p-ef. dokler ne bi riđe!«* tovariša Tita. Rudarji so ?a pppdravljal'. on na rim je stiskal žuljave roke. Pred delavnico strojnega oddelka je maršala sprejela 'kupina delavcev pod vodstvom namestnika upravnika, ki ga fe naprosil, naj si ogleda tudi njegov oddelek in novo delavnico, v katero se bodo prav kmalu vseh”*. Medtem ko je namestnik upravnika razkazoval maršalu nove strofe za dnevni k on. ki jib to izdetol strojni oddelek podjetja sta dva mladinca stekla skozi svefto novo predsobo in pa štooko odprla vrata v zgornji del poslopij Maršal Tito^ ie razumel n jihovo žeito. Zgoraj je šola za učence v gospodarstvu in tudi oni so nanrosdi tovariša Tita .naj tih obišče. Vendar so bile učilnice prazne, ker ie bil ponk končan »Vsem bo žal«, — ie tožil eden izmed mladincev, — »da jih ni bik» tu. da bi vas sprejeli in da bi jih videli pri delu.« V strojni delavnici, livarni, kovačnici, strojnem oddelku kovačnice, v mizarskem oddelku, modelamioi, elektrotehničnem oddelku in v tovarni kisika se je maršal prav tako prisrčno ragovarjal z delavci in si pazljivo ogledal stroje im proizvode. Pri tem se je zanimal za potek dn kakovost dela. MaTŠal Tito, podpredsednik Rankovič in ostali gostje so si ogledovali rudnik in se pogovarjali z delavci do Sed tem časom se je zbralo okrog tovarne kisika, na dvorišču podjetja in na cesti pred vhodom več tisoč delavcev in delavk z zastavami in napisi ter vse prebivalstvo Bora in okolice, ki ni bilo takrat na delu. Skozi špalir delovnih ljudi,.žen dn otrok, ki 60 mu vzklikali, mahali in ploskali je šel maTŠal Tito počasi, odgovarjal na pozdrave in vzklike in se napotil proti središču mesta. Živa reka ljudi se je pomikala za njim med neprestanimi navdušenimi vzkliki in se ustavila pred poslopjem rudarske sindikalne podružnice, v katero so stopili maršal Tito in ostali voditelji. V prostorih sindikalne podružnice je sprejel maršala predsednik podružnice Trifunovič in ga v imenu borske. ga delovnega kolektiva naprosil, naj spregovori nekaj besed delavstvu, zbranem na trgu. Ko se je maršal Tito pojavil na balkonu poslopja, so ga pozdravili z dolgotrajnim vzklikanjem Komunistični partiji Jugoslavije, Centralnemu komiteju in tovarišu Titu, petletnemu planu in enotnosti naših narodov. GOVOR MARŠALA TITA Maršal Tito je v svojem govoru med drugim dejal: »Tovariši in tovarišice, delavci Bora! Pozdravljam vas v svojem' in v imena tovarišev, ki so vas z menoj obiskali, da bi videli vaše delo, vaše veliko delo in napore, ki jih žrtvujete za izgraditev naše države, za uresničenje našega petletnega plana. Tovariši in tovarišice! Medtem ko smo med veliko narodnoosvobodilno borbo govorili o raznih ofenzivah sovražnika in naših zmagah, o Sutjeski in Neretvi ter številnih bojiščih, tako tudi danes govorimo o novih velikih bitkah za plan, ki jih bijemo na tako važnih mekih kakor so Bor, Trepča, Zenica, Banoviči in številne druge naše tovarne in rudniki, kjer si z vsemi silami prizadevajo naši delavni ljudje, delavci in delavke in naša ljudska inteligenca, da bi izpolnili plan, ki smo si ga postavili, da bi ustvarili boljšo in srečnejšo bodočnost narodom naše države.« Ko je poudaril, da v današnjem položaju, tr.i leta po vojni, še nismo mogli ustvariti delavcem vseh pogojev, ki jih potrebujejo in zaslužijo, je maršal Tito govoril o razlogih, zaradi katerih v nekaterih naših podjetjih ne izpolnjujejo plana in dejal: »Še so pri nas slabosti in ponekod plana ne izpolnjujejo. A zakaj? Prvi razlog je v tem, na beograjski ta zagrebški strani zgrajenih skupaj 43 km ceste, letos pa so doslej že do oktobra dogradili 57 km, tako da je sedaj zgrajenih že 100 km avtomobilske ceste. Do konca leta pa bo na beograjskem odseku dograjenih 148 km in na zagrebškem 62 km. Ustanavljanje zadružnih ekonomij na Hrvatskem V letošnjem letu so že v večini kmetijskih zadrug v LR Hrvatski ustanovili zadružne ekonomije. Na .Področju 30 okrajev je bBo letos ustanovljenih 320 ekonomij, ki obsegajo okrog 35.000 ha. Vse te ekonomije bodo še to jesen obdelati z skupnim dedom. Hkrati ustanavljajo zadruge tudi številne strojne postaje, plemenitile postaje in farme. Zadnje tedne le bilo ustanovljenih 40 novih pletne-148. km pa bo cesta asfaltirana. Nagli 'nflnih postaj. V ludbreškem okraju so potek del daje zagotovilo, da bo do ustanovili 16 zadružnih «trojnih polete» zgrajenih vseh 120 Ion. ital. Dne 29. septembra je bila na Jesenicah okrajna skojevska konfe renca, ki ji je prisostvovalo 174 delegatov. Novo izvoljeni sekretar okrajnega komiteja I SKOJ-a Tone Varl je govoril o zgodovini mladin ske organizacije v jeseniškem okraju vse od leta 1919. do danes. Borba za boljše življenjske pogoje je ta krat silila delovno mladino v napredna gibanja. Posebno na Jesenicah se je delavska mladina vključevala v razna telovadna in prosvetna društva, ki jih je vodila Partija. V teh društvih je mladina poslušala razna predavanja iz marksistične literature. V štrajku 1. 1935. je jeseniška mladina pod vodstvom SKOJ-a stala v prvih vrstah ob strani izku šenih revolucionarnih delavcev. Ko je leta 1937 prevzel vodstvo Centralnega komiteja KPJ tov. Tito se je tudi v jeseniškem okraju spremenilo stanje naprednih mladinskih or ganizacij. Ustanovljene so bile nove skojevske skupine na Jesenicah, Srednji Dobravi v Gorjanskem kotu in drugod. Ob razpadu stare Jugoslavije, leta 1941, je odšlo iz jeseniškega okraja 33 skojevcev v partizane. Del skojevcev pa je po nalogu Partije ostal doma in pod . najtežjimi pogoji opravljal svoje naloge. Leta 1941. je bilo ustanovljenih več mladinskih skupin pod imenom »Mlada OF«. V drugi polovici leta 1942. so bile ustanovljene mladinske skupine v Ja-vomišKh Rovtah, Sv. Križu, Plavških rovtah in tudi drugod. Zelo aktivna je bila takrat mladina v Kropi ki je imela svojo skojevsko skupino in organizacijo »Mlada OF« Mladina je opravljala obveščevalno službo in nudila pomoč ranjencem. Jeseni 1942. je šlo y partizane 22 mladincev iz Žirovnice, 66 iz Boh. kota, iz ostalih krajev pa nad 100 mladincev in mladink. V letu 1943. je bilo v okrožju Jesenice že 123 skojevskih skupin z nad 320 člani Svojo predanost in požrtvovalnost v narodno osvobodilni vojni so člani SKOJ-a pokazali z junaškimi dejanji. Od 817 članov SKOJ-a in mladine je 168 skojevcev darovalo življenja za našo svobodo. Po osvoboditvi se je skojevska in mladinska organizacija z največjim poletom lotila obnove in graditve socializma. Na mladinsko progo Brčko— Banpviči je šlo 119 mladincev, na progo Otovac—Bubnarci pa 38 skojevcev. S teh delovnih akcij je mladina prinesla novega vedrega duha in polet v naše obrate in na vas. Lani je mladina prva začela z brigadnim načinom dela v jeseniški železarni. Iz vrst delavske mladine je izšlo mnogo udarnikov. Ob zaključku konference so dele- Manifestacija ml Sooči se je pred poslopjem Narodne galerije zbrala mladina na čast IV. kongresa SKOJ-a. Vzklikala je maršalu Titu, Partiji, SKOJ-u in LMJ. Prišle so tudi mladinske delovne brigade in posamezni mladinski aktivi s harmonikarji in vojaško godbo na čelu. Razvil se je sprevod, ki je krenil k poslopju CK KPS. Tu je govoril tov. Janez Hribar, član Politbiroja CK KPS. V svojem govoru je poudaril da je SKOJ vseskozi častno izpolnjeval naloge, ki mu jih je dala Partija, prav tako pa trnti mladina, ki je s tem zasluži, da se spoji s skojevsko organizacijo. SKOJ je b9 tista gonilna afa, ki je zmagoval v. borbi s sofvraž- rati sprejeli več važnih sklepov in poslali resolucije CK in CK KPS. Mariborski skojevci so izvolili delegati Preteklo nedeljo so tudi mariborski skojevci izvolili svoje delegate za IV. kongres SKOJ-a. Ob tej priliki so pregledali dosedanje uspehe mladine in sprejeli-nove obveznosti. Leta 1946. ie odšlo iz Maribora v 9. mladinskih brigadah 1791 mladincev na razne mladinske akcije, leta 1947. pa 1870 mladincev; letos ie naraslo število mariborske mladine, ki ie odšla na razne akcije, na 1918. Poleg tega je letos dala mladina pri obnovi Maribora 96.295 prostovoljnih delovnih ur. Številne proizvodne brigade po mariborskih tovarnah in podjetjih izpolnjujejo in presegajo naloge petletnega plana. Tudi pri vpisu ljudskega posojila se je mladina častno izkazala. 6193 mladincev je vpisalo 5 in pol milijona dinarjev ljudskega posojila. Na konferenci so skojevci sprejeli nove obveznosti za študij, za dvig proizvodnje, za čim širšo propagando brigaduo-skupinskega načina dela. za boljše ocene v šolah, za dvig mladine v zadrugah in učencev v gospodarstvu ter za organizacijo novih brigad, ki bodo delale opeko za zadružne domove. Predkongresna konferenca skojevcev rajona Center V torek zvečer je bila predkongresna konferenca skojevcev rajona Center, na kateri so tudi volili delegate za IV. kongres SKOJ-a. V tekmovanju na čast V. kongresa KPJ je mladina rajona Center sprejela razne obveznosti, ki jih je tudi izpolnila. Največje uspehe so dosegli v tem tekmovanju mladinski aktivi: Žito, Ljubljanska tiskarna, Kartonažna tovarna, Tovarna obutve. Rajon Center je v tem času tekmoval s I. rajonom Zagreba in s tem povečal zanimanje mladine za tekmovanje. Po diskusiji, v kateri so posamezni skojevci govorili o uspehih SKOJ-a in mladinske organizacije, je sprejela konferenca več važnih sklepov. V šolah se mora dvigniti strokovna vzgoja mladine, zato morajo že v začetku leta organizirati učne krožke, ki bodo pomagati djjakom do boljših uspehov. Skojevci v tovarnah se bodo skupno z ostalo mladino borili za pravočasno izpolnitev plana, za vzpostavitev delovnih norm in proizvodnih brigad, za znižanje proizvodnih stroškov, za dvig delovne discipline in strokovnega znanja delavske mladine. V mladinsko organizacijo bodo pritegnili vse mladince. Dvignili bodo tudi kulturno raven naše mladine. Za IV. kongres SKOJ-a 12. in 13. t m. bo po vseh mladinskih aktivih tekmovanje pri delu v proizvodnji in pri prostovoljnem delu. adine v Ljubljani nikom med okupacijo in zmaguje se daj, ob graditvi socializma v novi dr žavl Po govoru je zaigrala vojaška god ba med navdušenim vzklikanjem mla dine CK KPJ in KPS. Brigadirji a zaplesali kolo in se nato razvrstili n: čelu sprevoda, ki je odkorakal v Še lenburgovo ulico, odkoder se ie mla dina razšla med petjem m vzklika njem. Včeraj je mladina pokazala, da st zaveda velikega pomena IV. kongres: SKOJ-a, odkoder se bodo mladinski delegati vrnili z novimi nalogami ii äh prenesli na skojevsko ter mlatil» sko organizacija Beto komitejev Generalne skupščine združenih narodov Mednarodno gospodarsko sodelovanje mora biti v skiadu z načeii Ustanovne listine Združenih narodov Govor jugoslovanskega-delegata Leona Matesa na seji komiteja za gospodarska vprašanja OZN p Pariz, 10. okt. (Tanjug) V odboru št. 2 (za gospodarska vprašanja) so danes nadaljevali obravnavanje drugega dela poročila gospodarsko-so-ciainega sveta OZN. V razpravo je posegel tudi predstavnik FLR Jugoslavije Leo Mates, ki je v svojem govoru dejal: »Splošna razprava o. drugem delu poročila gospodarsko-socialnega sve--ta nam omogoča, da proučimo delo in uspehe OZN na gospodarskem področju. To pomeni, da preiskujemo, kako izpolnjuje organizacija določbe Ustanovne listine, ki se nanašajo na mednarodno gospodarsko sodelovanje. Naša organizacija je bila na tem področju že od vsega početka postavljena pred zelo obsežne naloge zaradi opustošenj, ki jih je povzročila vojna v mnogih državah in zaradi neenakosti gospodarskega, zlasti industrijskega razvoja v raznih delih sveta. Tudi v Jugoslaviji smo imeli po vojni dva problema: obnovo uničenega gospodarstva ter razvoj industrije in kmetijstva na podlagi naravnih možnosti in potreb ljudstva. Ko smo premagali vse težave, smo ustvarili osnovo za naše novo socialististično gospodarstvo. Napori naših narodov so sedaj usmerjeni na likvidiranje vojnega opustošenja in zaostalosti iz preteklosti. V okviru naše Federativne ljudske republike je ta smoter, ne samo mogoč, marveč postaja vsak dan bolj neovrgljiva stvarnost. Najbolje dokazujejo to že doseženi uspehi pri izvajanju prvega petletnega plana. Petletni plan FLRJ določa popolno preobrazbo gospodarske strukture Jugoslavije. V prvem planskem letu in v prvi polovici tega leta smo dosegli uspehe, ki pričajo o velikanskem delovnem poletu jugoslovanskih narodov. Jugoslavija je obnovila tudi gospodarske odnose z drugimi državami. Zasnovani so na prijateljskem sodelovanju z vsemi državami, ki hočejo sodelovati na podlagi suverene enakosti narodov in so pripravljene sodelovati v duhu Ustanovne listine OZN. To je in ostane naše stališče do mednarodnega sodelovanja. Jugoslavija je pazljivo spremljala vso dejavnost na gospodarskem področju v okviru in izven okvira OZN. Njeni predstavniki so na prejšnjih zasedanjih Generalne skupščine ponovno poudarili, da lahko postane usodno za razvoj mednarodnega sodelovanja, ako bi gospodarske odnose uporabljali za namene, ki nasprotujejo Ustanovni listini OZN. Navajali smo nedopustno in nepravično ravnanje ZDA, ki je usmerjeno na to, da bi prizadejale gospodarsko škodo Jugoslaviji. Nadalje smo dokazali, kako bi ZDA s tem, da izvajajo pritisk bodisi v okviru Organizacije bodisi izven nje in izsiljujejo celo politične koncesije ko.t prvi pogoj, za gospodarske odnose, rade podredile, tudi druge države. To kritiko so podali tudi nekateri drugi delegati. Položaj pa se medtem ni zboljšal, temveč se je celo poslabšal. ZDA so v prvi vrsti odgovorne, da je prenehala delovati Unra, ki je bila ustanovljena tik pred zmago v minuli vojni. Likvidacija Unre ni škodovala samo povojnemu gospodarskemu sodelovanju, marveč je bila hkrati težak udarec načelom Združenih narodov. Naslednji korak v odkritem pretrganju mednarodnega sodelovanja v okviru OZN je izvajanje Marshallovega načrta Namesto nadaljevanja Unre. dokler se njena naloga ne ustvari, namesto nadaljevanja gospodarskega sodelovanja v duhu Ustanovne listine in po prenehanju dela 'Unre, namesto prizadevanja v smeri mednarodnega sporazumevanja, so se ZDA odločile za Marshaliov načrt. Ne nameravam se tukaj zadržati pri analiziranju Marshallovega načrta. To nalogo je itak že opravil sovjetski delegat. Izpeljati hočem samo sumaren zaključek. Kljub nenehnemu naraščanju In večanju sistema gospodarskih organov Združenih narodov, se izvajajo vse važnejše akcije, ki se nanašajo na gospodarsko sodelovanje, izven organizacije na način, ki je poguben za mednarodno sodelovanje. ZDA hodijo mimo OZN m ravnajo v odkritem nasprotju z Ustanovno listino, da bi si s pomočjo gospodarskega in političnega pritiska podredile druge države. To stališče in početje se odraža tudi pri delu različnih gospodarskih organizacij in organov OZN ter prihaja do izraza v poročilu gospodarsko-socialnega sveta. Poročilo našteva in opisuje vrsto sestankov velikega števila komisi, odborov, pododborov in tako dalje. Izdajajo se resolucije, načrti. programi, študije in pošiljajo predlogi iz enega organa k drugemu. Vsiljuje se nam vprašanje, kakšni so uspehi. Če proučujemo nekatere podrobnosti iz poročila, tedaj vidimo, da je bilo tu 'in tam opravljeno koristno delo. Tudi tajništvo OZN je prispevalo z objavo več koristnih publikacij. Vendar pa je vpliv vse te dejavnosti na mednarodno gospodarsko sodelovanje, na povojno obnovo opustošenjih držav in na razvoj zaostalih področij na svetu precej nepomemben. Marshallov načrt je razcepil Evropo Veliki problemi, kolikor so sploh o njih razpravljali znotraj Organizacije ZN. se rešujejo s pritiskom ZDA, s čimer se zadaja še večja škoda mednarodnemu sodelovanju. Omejil se bom samo na nekaj važnejših prime-rpv. Gospodarska komisija za Evropo |e bfia ustanovljena poleti 1947. Njena najvažnejša naloga je bila. olajšati gospodarske odnose med evropskimi državami ter olajšati obnovo, in izgraditev opustošenih ’-.'’v. Vso čim je komisija začela z delom, neko drugo organizacijo — administracijo Marshallovega načrta. Namesto sodelovanja je prišlo do razdelitve Evrope. Komisija in njena podrejena telesa so še nadalje- obstajala. Se več: število podrejenih teles se ie dvignilo na 49. Vendar je ostala vsa ta obsežna mašinerija v senci Marshallovega načrta, ki je vedno bolj zmanjševal možnost, da bi dr-žave-udeleženke načrta, izdajale neodvisne sklepe. Organizacija Marshallovega načrta ni samo preprečevala delo gospodarske komisije za Evropo s svojim sporednim obstojem kot posebna organizacija, marveč je hkrati, kar je še važneje. dušila svobodo delovanja Marshallovih držav v komisiji. Zato ni prav nič čudno, da gospodarska komisija za Evropo še do danes ni izvedla svoje glavne naloge. Mednarodna banka za obnovo je samo pomožna ustanova Marshallovega načrta Prehajam na drugi predmet: na Mednarodno banko za obnovo in razvoj, kHe po datumu svoje ustanovitve ena prvih ustanov Združenih narodov in bi torei lahko odigrala važno vlogo na področju mednarodnega sodelovanja v duhu Ustanovne listine, čeprav značilni sistem glasovanja, ki velja v banki, znatno povečuje možnost ameriškega pritiska. Pogodba o vzpostavitvi odnosov med banko in OZN je bila odobrena na zadnjem zasedanju Generalne skupščine. Med razpravo o tej pogodbi je jugoslovanska delegacija z nekaterimi drugimi delegacijami dokazala, da tudi ta pogodba ni v skladu z načeli Ustanovne listine. Glavna točka v razpravi je bilo vprašanje splošnega odnosa med banko in OZN, ker je banka dejansko popolnoma ločena od OZN. Poznejši dogodki so dokazali upravičenost naših domnev. Politika podeljevanja posojil, ki jo izvaja banka, se še nadalje opira na samovoljno zapostavljanje posameznih držav. Do danes niso še nobenega posojila namenili državam Vzhodne Evrope in to kiiub predloženim zahtevam Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Banka je dala v letu 1946/47 posojila Franoiji v znesku 350 milijonov dolarjev, Nizozemski 195 milijonov dolarjev. V zadnjem letu , so bila dana tale posojila: 40 milijonov Danski, 12 milijonov Luksemburgu, 16 milijonov Čileju in 12 milijonov dolarjev paroplovnim družbam Nizozemske. Od celotne vsote 525 milijonov dolarjev so dobile države v Zapadni Evropi 509 milijonov. Južna Amerika pa 16 milijonov dolarjev. Zadnje poročilo banke brez obotavljanja pojasnjuje takšno politiko banke nasproti vzhodnoevropskim državam s »političnimi težavami in negotovostjo«. Banka se smatra popolnoma odkrito kot pomožna ustanova Marshallovega načrta. Poročilo banke odkriva, da je Mo pri izdelavi Marshallovega načrta določeno, da bo banka izdala pomembne kredite zd dobo izvajanja Marshallovega načrta. Do tega je prišlo, kakor je razvidno iz poročila banke, zaradi bojazni, da bi utegnili biti krediti Marshallovega načrta, nezadostni. Havanska konferenca nov dokaz za težnje ZDA po gospostvu Rad bi povedal še nekaj besed o konferenci za mednarodno trgovino in zaposlitev, znani z imenom »havanska konferenca«. Statut nove organizacije za trgovino in zaposlitev, ki je bil tam podpisan, kaže podobno težnjo ameriške dominacije kot smo jo videli v prejšnjih primerih. Med razpravo v tem odboru smo že večkrat opozorili na to, da na različne določbe statuta, ki se nanaša na ureditev uvoza in izvoza, ne ščitijo in ne olajšujejo industrijskega razvoja opustošenih in nerazvitih držav, marveč hočejo okrepiti in ohraniti gospodujoči položaj ZDA in nekaterih drugih industrijsko razvitih držav. Združene države Amerike so izšle iz vojne z mnogo manjšimi izgubami kakor države pod okupacijo in države, kjer se je vodila vojna. Materialne in človeške izgube ZDA komaj lahko primerjamo z žrtvami držav kot je Jugoslavija. Združene države Amerike se morajo zahvaliti svojemu zemljepisnemu položaju, da so lahko ne samo obdržale predvojno raven proizvodnje, marveč so mogle še povečati svojo mirnodobsko gospodarsko zmogljivost. ZDA so imele priliko, da bi po vojni odigrale važno vlogo pri širjenju in krepitvi mednarodnega gospodarskega sodelovanja v okviru Združenih narodov in bi to lahko tudi napravile, če bi bile pripravljene izpolnjevati svoje obveznosti, sprejete v‘San Franciscu. Toda deiansko stališče ZDA do povojne obnove h ohromilo gospodarske organizacije iu organe Združenih narodov. Jugoslovanska delegacija smatra, da iahko napravimo glede na vse to, kar je bilo rečeno, samo en sklep, da dejavnost gospodarsko-socialnega sveta ni zadostila pričakovanjem narodov vsega sveta. Organizacija Združenih narodov je še daleč od tega. da bi bila instrument za izvajanje Ustanovne listine na področju mednarodnega sodelovanja v okviru organizacij za reševanje gospodarskih problemov in ustvarjanja »višjega življenjskega standarda« ter pogojev za gospodarski in socialni napredek in razvoj. Skrajni čas je, da se to odkrito ogo-tosl In dejstva prikažejo, kakršna so v resnici, ker ie to prvi pogoj za boljše uspehe v bodočnosti Če bodo Sf/r «podarski organi Združenih naretfsr ševab samo manjše probleme, ki so več ali manj tehnične narave, obsojeni na neuspeh. Jugoslovanska delegacija ceni vse uspehe, ki so bili ustvarjeni v okviru gospodarsko-socialnega sveta, gospodarske komisije za Evropo in drugih teles. Predstavniki Jugoslavije si bodo tudi v bodoče prizadevali z vsemi silami, da bi se ti delni uspehi povečali. Vendar to ne smatramo kot re- šitev vprašanja bodoče delavnosti Združenih narodov na gospodarskem področju. Edini način, da se to uresniči, je pravično reševanje vseh važnejših vprašani mednarodnega gospodarskega sodelovanja v OZN in v soglasju z načeli in cilji Ustanovne listine. Kjer je izkoriščanje človeka po človek», tam ni bratskih odnosov Med razpravljanjem o besedilu prvega člena osnutka deklaracije o človeških pravicah v komiteju št. 3 (za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja) je stavil predstavnik Sovjetske zveze Pavlov vrsto pripomb in dejal: »Prej je samo rojstvo človeka določilo njegovo bodočnost. Razlika med prevzvišenim lordom in rudarjem- je bila za vse življenje naprej določena, to se pravi, da človeška družba določa enakopravnost ali neenakopravnost ljudi. To je treba v neki obliki ugotoviti v tej deklaraciji.« Nato je Pavlov govoril o pomenu družbenega razvoja za človeške pravice in ugotovil, da človek ne more živeti izven družbe, kajti družba ustvarja vse pravice in obveznosti. Po pripombah k prvemu deiu 1. člena deklaracije o človeških pravicah je Pavlov prešel na drugi del, ki govori, da morajo vsi ljudje živeti med seboj v bratstvu. »Beseda o bratstvu«, je dejal Pavlov, ki je zapisana v drugem delu 1. člena deklaracije, se ne more v praksi točno opredeliti. Na primer, ali vlada med Anglijo in Malajsko bratstvo. Ne more se trditi, da vlada bratstvo med Nizozemsko in Indonezijo. Tudi ni bratstva ■ med ljudstvom v Grčiji, ki se bori za demokracijo, in monarhofašisti. Tu gre za množično uničevanje ljudi, ne Pa za bratstvo. Včeraj sem črtal v tukajšnjih časopisih, da so v frankistični Španiji uničili sto in. sto ljudi, in da jih bodo še uničili. Trdim, da je boj med bogatimi in revnimi, med gospodujočimi in zatiranimi narodi naraven in da ni pod takimi pogoji mogoče govoriti o bratskih odnosih. Ali pa vzemimo položaj, kakršen vlada med nami v OZN. Predstavnik Velike Britanije gospod May-hew je nastopil proti moji državi in ustavi. Tega ni mogoče smatrati za bratstvo. Tam, kjter vlada izkoriščanje človeka po človeku, ni bratskih odnosov med ljudmi. Reči ie treba, da ie osnova za bratske odnose med ljudmi uničenje izkoriščanja človeka in uničenje gospostva nad zatiranimi narodi. Bratski odnos med ljudmi vlada samo v socialistični družbi kajti v njej so uničene osnove izkoriščanja. Sprejem isrgaitizadfe ameriških držav v OZN M potrdil, da je OZN pod ameriškim vplivom Komšite št. 6 (za pravna vprašanja) Generalne -skupščine je obravnaval argentinski predlog, naj bi pozvali generalnega sekretarja organizacije ameriških držav k stalnemu sodelovanju na zasedanju Generalne skupščine OZN. Predlog Argentine so podprle vse države Južne Amerike in največji del srednjeameriških držav, dalje delegati Avstralije, Nizozemske in Grčije. Delegacije arabskih dežel so zahtevale, naj bi se ta sklep razširil tudi na arabsko ligo. Hkrati so postavile kot nujno načelo, naj bi take sklepe uporabljali za vse regionalne organizacije. Proti argentinskemu predlogu je najprej nastopil delegat FLRJ Barioš. Osvetlil ie ta predlog tudi s politične strani, poudarjajoč, da bi posebno tretiranje nekega regionalnega bloka pomenilo povečati vpliv tistih držav, ki mu pripadajo, v konkretnem primeru ameriških držav. To bi bil dokaz več za težnjo, da hočejo dati OZN pečat ameriškega vpliva. Bartoš je v zvezi s predlogom argentinske delegacije, da hi poslali poziv generalnemu sekretarju OZN za sodelovanje na sejah Generalne skupščine, izjavil: Jugoslovanska delegacija smatra za svojo dolžnost, da opozori OZN na naslednja dejstva: 1. Jugoslovanska javnost je pazljivo in simpatično spremljala razvoj organizacije ameriških držav od vsega začetka, ko ie začela s plodnim sodelovanjem samo med državami Latinske Amerike. 2. Od vsega začetka ie imela in še danes ima ta važna organizacija, ki ie zlasti mnogo prispevala k razvoju mednarodnega prava, popolnoma regionalni značaj. Ko ie dobila paname-riški pomen, ie postala ta organizacija regionalni blok. .3. Jugoslovanska delegacija ne odklanja sodelovanja OZN z regionalnimi organizacijami in misli, da je zelo neprimerno, nekatere regionalne organizacije. ne glede na njihovo prednost. obravnavati na poseben nr.čin, kajti to bi pomenilo večati vpliv, ali pa potrjevati tak vpliv posameznih držav v okviru OZN. 4. Jugoslovanska delegacija upošteva ,da ima OZN danes močno ameriško znamenje in je prepričana, da ta predlog ne prispeva k pomirjenju ter zaupanju v naši organizaciji in misli, da bo sprejem tega predloga dokaz več za težnjo, da bi dali OZN pečat ameriškega vpliva. Iz tega razloga je delegacija FLRJ prepričana, da tega vprašanja ni mogoče rešiti v korist neke regionalne organizacije. Ne da bi zmanjševala zasluge te organizacije, se sklicuje na. načelo suverene enakosti držav in je prisiljena izjaviti se v teh okolnostih proti stavljenemu predlogu; pridržuje si tudi pravico, da se naknadno izjavi, če bi ta predlog spremenili v sklep, da bodo poklicali tudi podobne regionalne organizacije. Za Bartošem se je tildi delegat Poljske izjavil proti argentinskemu predlogu in poudaril, da je tak predlog s pravnega stališča neutemeljen. Tudi predstavnik ZSSR je navedel vrsto pravnih dokazov proti argentinskemu predlogu. K položaju v Nemčiji Berlinsko vprašanje more rešiti samo Svet zunanjih ministrov Berlin, il. okt. (Tanjug) Predsedniki prezidija nemškega narodnega sveta Wilhelm Pieck, Otto Nuschke in Hermann Kästner so dali skupno izjavo o tako imenovanem berlinskem vprašanju. V izjavi opozarjajo najprej na nevarnost za svetovni mir in obstoj nemškega naroda, ki je nastala zaradi ustanovitve militarističnega zahodnega' bloka, zaradi zapadno-evrop-skega generalnega štaba in zaradi vedno večje vojno-hujskaške gonje proti Sovjetski zvezi. Berlinskega vprašanja ne bi nikdar bilo, če bi ohranili enotnost Nemčije in izvedli enotno denarno reformo v vsej Nemčiji. Tako imenovano berlinsko vprašanje je nastalo šele V letošnjem juniju kot posledica ločene denarne reforme v zahodnih okupacijskih conah in zahodnih predelih Berlina. Zato je bilo potrebno uvesti prometne omejitve glede zahodnih con, da se zavarujejo koristi prebivalcev in gospodarstva sovjetske okupacijske cone. Če te ukrepe označujejo za blokado Berlina, je to preobračanje dejstev. Blokade ni nikoli bilo. Nemška gospodarska komisija je že od vsega početka storila vse, da bi zagotovila, preskrbo celotnega berlinskega prebivalstva. V ta namen je dala sovjetska vlada na razpolago velike količine žita. in . maščob. Glede moskovskih razgovorov ugotavlja izjava, da so za prekinitev razgovorov v celoti odgovorne zahodne sile. Berlinsko vprašanje naj se predloži Svetu zunanjih ministrov. Razen tega naj na podlagi pravic, ki so zajamčene nemškemu narodu s potsdamskim sporazumom, izda nadzorstveni svet zakon o združitvi NenjSje, ali pa odobri ptebfiscit o enotnosti Nemčije, M bi hfl pogoj z* ustanovitev vse-nemške vlade ter »prejem vsenemške _____Jtis'ave. Ne samo ootnški narod, ampak boda ludi vsi drogi narodi so zainteresirani, *ffal at mtfvri s sklenitvijo mirovne pogodbe podlaga za trajen mir v Evropi. Toda tej želji narodov po miru se upirajo reakcionarne sile, ki določajo politiko zahodnih sil, zlasti pa ZDA, in skušajo izrabiti berlinski spor, ki so ga same povzročile, da bi povečale■ živčno vojno proti Sovjetski zvezi in vsem naprednim silam. Nemški narodni svet z gnusom ugotavlja, da nekateri nemški politiki podpirajo to vdjno politiko. Pred vsem nemškim narodom in vsem svetom moramo opozoriti na veliko odgovornost tistih, ki hočejo pahniti človeštvo v novo vojno nesrečo. Pozivamo demokratične sile nemškega naroda, naj s povečano silo nadaljujejo boi za enotnost in ohranitev miru. Borba za Porurje že vnaprej odločena v ameriško .korist Berlin. 10. okt. (Tanjug) Po pisanju tiska bosta imela generala Clay in Robertson jutri v Düsseldorfu konferenco glede demontiranja industrijskih podjetij v Porurju in novim naložbam inozemskega kapitala. V dobro obveščenih krogih menijo, da so povsod za to konferenco anglo-ameriška nasprotja glede demontiranja. V tej zvezi poudarjajo, da so britanski krogi nezadovoljni s sklepom generala Claya o odložitvi demontaže 300 podjetij nemške težke industrije, od katerih je znaten del v britanski coni. Britanska vojaška uprava očita generalu Clayu, da je prekoračil svoja pooblastila. Vendar hkrati opozarjajo, da je dal general Clay v svojih zadnjih izjavah Britancem razumeti, da bodo imeli Amerikanci zadnjo in odločilno besedo pri demontiranju. Agencija ADN poroča, da politični krogi v zahodni Nemčiji ne pripisujejo večjega pomena britanskemu odporu in mislijo, da je borba za Porurje že' vnaprej odločena v ameriško korist 330.000 rudarjev v Franciji stavka že 7 dni Stavkovno gibanje se širi tudi v drugih panogah industrije V Merlebachu ustreljen pri napadu policije na stavkujoče jugoslovanski državljan Janšok Pariz, 10. okt. (Tass) Stavka francoskih rudarjev traja "ie teden dni. vendar še noben rudar ni pokazal namena. da bi začel znova delati. Nasprotno, po vsej Franciji pozivajo tudi organizacije konfederacije krščanskih delavcev in skupine »Force ouvriere«, ' kljub nasprotnim navodilom osrednjega vodstva, svoje člane, nai okrepe enotnost z generalno konfederacijo dela in nadaljujejo s stavko. Vedno pogostejši so primeri, da prehajajo člani sindikatov, včlanjenih v skupini »Force ouvriere« v sindikate, včlanjene v generalni konfederaciji dela. Tisk poroča o številnih primerih solidarnosti, ki so jo drugi delavci Francije pokazali do stavkujočih. Povsod zbirajo prispevke za pomoč stavkujočim. Zbirajo obleko in živila za rudarje. Po nalogu notranjega ministra Ju-lesa Mocha so izzvali oddelki policije in republikanske garde v mnogih krajih Francije krvave spopade, da bi nasilno zadušili stavkovno gibanje francoskih delavcev, ki se bere za zboljšanje svojih težkih življenjskih pogojev. Po izzivalnih napadih policije na stavkujoče delavce v Mioh-willeu in Chalons sur Marne, so oddelki republikanske garde napadli 600 stavkujočih v rudniku v Melbourneu (okrožje Moselle). Napadalci so pri tem uporabljali bombe za solzenie, gumijevke, puškina kopita in celo orožje. Ogorčeni stavkajoči delavci so odgovorili na izzivanje s tem, da so metali kamenje proti orožnikom in prevrnili njihove kamione. Pri teh spopadih je bil en rudar ubit s strelnim orožjem, ranjenih pa je bilo veliko, med njimi trije hudo. Na vse poizkuse vlade, da bi z nasilnimi protizakonitimi ukrepi zlomila splošno stavko delavcev v premogovnikih, ki traja že šest dni, je 350.000 stavkujočih odgovorilo z odločno voljo, da bodo vztrajali do izvoievanja svojih zahtev. Stavkovno gibanje se širi tudi v drugih panogah francoske industrije. Nekateri časopisi napovedujejo možnost splošne stavke železničarjev. Stavka 30.000 kovinarjev in 12.000 delavcev v rudnikih železa okrožja Meurth et Moselle traja že 18. dan. V Parizu se nadaljuje stavka šoferjev taksijev. Pri napadu policije na stavkujoče v Merlebachu. departma Meurth et Moselle, je bil ubit jugoslovanski državljan delavec Janšok Jernej.-.Veleposlanik FLRJ v Parizu Marko Ristič se je obrnil na zunanje ministrstvo ter zahteval obvestila o okolnostih, v katerih je izgubil življenje jugoslovanski delavec. Državm nameščenci v Italiji »e bode» popustili od svojih zahtev Rim. 11. okt (Tanjug) Na skupnem sestanku tajništva generalne konfederacije dela in komiteja za koordinacijo, vseh sindikalnih organizacij državnih nameščencev Italije so razpravljali o položaju, ki je nastal po dokončni odklonitvi De Gasperijeve vlade, da bi odobrila povišico plač državnim nameščencem. Na sestanku sprejeta resolucija ugotavlja, da je vlada namerno dala temu problemu politični značaj, da bi lahko izvedla pritisk na poslance v parlamentu. Resolucija nadalje poudarja, da državni nameščenci ne morejo sprejeti nobenega zavlačevanja glede vprašanja povišiic plač in da so prisiljeni poslu- žiti se sindikalne akcije. V tem smislu bodo vse sindikalne organizacije državnih nameščencev Italije sklicale v vseh velikih mestih Italije zborovanja, na katerih bodo nameščenci izražali svojo pripravljenost za nadaljnjo borbo po poti, ki jim jo bodo pokazale sindikalne organizacije. Delavci mehanične tovarne »OMF« v Neaplju, ki so se zabarikadirali v svojih delavnicah, se že 9 dni vztrajno upirajo industrijcem. ki so nameravali zapretil tovarno. Delavska zbornica v Neaplju je razglasila za ponedeljek splošno stavko delavcev vseh kategorij v znamenje solidarnosti z delavci tovarne »OMF«. Borba grškega naroda za svobodo Osma Marfcasava. divizija zasedla v if dneh ik vasi Atene, 11. okt. ‘(Tanjug) Agencija Elefteri Elada poroča o operacijah demokratične armade:,. Na področju Voina—Gravena so enote osme divizije demokratične armade osvobodile od 30. septembra do 4. oktobra 24 vasi. Vkorakale so tudi v' vasi Korice in Oropedion, potem ko so razbile krajevne monarhoiašistične oddelke, medtem ko so sovražni oddelki iz drugih vasi pobegnili še pred prihpdiom enot osme divizije. Ko so istega dne enote demokratične armade napadle predmestne postojanke v Graveni, so druge lahke enote vdrle prav v središče mesta, razbile sovražno obrambo in razstrelile njena' utrjena oporišča. • Dne 6. oktobra so enote demokratične armade razbile pri mestu Koliva sovražno kolono 9 vojaških kamionov. V Vzhodni Makedoniji in Trakiji so od 1. do 23. septembra manjše enote demokratične armade v svojem napadu na višino 313 in še dve drogi mesti onesposobile za nadaljnjo borbo 60 sovražnih vojakov, 7. oktobra so partizani razstrelili rudnik lignita Pa-pandonio, v rudniku lignita Perdikasa pa pognale v beg monarhofašiste. Na Peloponezu so samostojni oddelki diverzantov demokratične armade razstrelili dva mosta pri Sparti, medtem ko so druge enote prodrle v središče Sparte in so napadle mestne oddelke monarhofašistov. Kakor se je izvedelo, je v Grčiji sedaj 5000 ameriških čet. Poleg tega je 5000 Američanov, ki delajo v raznih političnih in gospodarskih ustanovah ali pa so agentje. S tem je Američanom omogočeno popolno nadzorstvo nad grškim državnim aparatom. Posebna tajna služba v ZDA financira graditev strateških cest in letališče v Grčiji. Molotov je sprejel madžar-, skega veleposlanika Moskva. 10. okt. (Tass) Minister za •zunanje zadeve ZSSR Molotov je sprejel izrednega in pooblaščenega veleposlanika Madžarske republike v ZSSR gospoda Molnarja in sicer v zvezi z njegovo bližnjo izročitvijo poverilnic predsedniku Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR. Snovanje »vzhodnega bloka« Teheran. 10. okt (Tass) Kakor poroča »Kesra«, smatrajo udeleženci tajnih pogajanj za ustanovitev »vzhodnega bloka«, ki nai bi obsegal Turčijo, Irak, Iran, Afganistan ir. Pakistan. da naj bi bila pogodba teh držav podobna paktu petih zahodnih držav. Za ustanovitev vzhodnega-bloka se posebno trudi »neka inozemska država«, ki v tem pogledu pritiska na iransko vlado. Iranu obljubljajo dolgoletno posojilo s pogojem, da brez ugovorov v najkrajšem času pristopi k »vzhodnemu bloku«. Marshall priredil kosilo razdiralnim sindikatom Pariz. 10. okt. (AFP) Ameriški zunanji minister Marshall je povabil na kosilo 'skupino razdiralnih sindikalnih funkcionarjev iz držav Marshallovega načrta in je imel ob tej priložnosti propagandistični govor o »miroljubnosti in naklonjenosti« ameriške vlade do problemov njihovih držav. V današnjem uradnem listu napoveduje francoska vlada ponovno omejitev potrošnje električnega toka zaradi »varčevanja z gorivom«. Zvedelo se je, da bodo v nekaj dneh ustavili tok dvakrat tedensko vsem industrijskim podjetjem in gospodinjstvom. Hudi boji med uporniki in vladnimi četami na Javi Haag, 10. okt (Tasš) Po najnovejših vesteh iz Džakarte se v območju Cepoja nadaljujejo hudi boji Poročajo, da so uporniki zavzeli severozahodno od Cepoja važne petrolejske vrelce. Kakor javlja ANP, ie Cepo v rokah Sarifudinovih pristašev. Hatove čete so se umaknile za več desetin kilometrov. Gospodarski položaj na Nizozemskem je vedno slabši Haag, 10. okt. (Tass) Časopisje naglasa, da je gospodarski položaj na Nizozemskem vedno slabši. Delovni ljudje in srednji sloji žive v veliki bedi. V bližnji bodočnosti pričakujejo novega dviga cen. Vodstva vseh sindikalnih središč zahtevajo, naj napravi vlada potrebne ukrepe za znižanje cen in povišanje realnih plač. Zaradi vojne v Indoneziji se je Nizozemska spremenila v deželo prosjakov, piše list »De Neederland« in ostro graja vladno finančno politiko. Vietnamska ljudska vojska dela Francozom velike preglavice Bombay, 10. okt. (Tanjug) Vietnamska osvobodilna armada nadaljuje z ogorčenim odporom proti francoskim kolonizatorjem. Delavnost vietnamskih sil je največja v pokrajini Ton-ktiig, kjer oddelki osvobodilne armade stalno napadajo francoske motorizirane kolone, uničujejo sovražna skladišča municije in hrano ter rušijo naprave, ki se jih francoski kolonizatorji poslužujejo v svojem boju proti vietnamskemu ljudstvu. V severovzhodnem delu pokrajine Tanking so tudi frontalni boji med vietnamskimi in francoskimi silami Tako so bile francoske čete na odseku Kaosang—Bakan po uspešnem napadu vietnamskih sil prisiljene umakniti se s svojih prvotnih položajev. Sedaj jih preskrbujejo izključno po zračni poti Na področju Namruka je prišlo do spopada, v katerem so imeli Francozi veiiko število mrtvih in ranjenih. Arabci napadajo izraelske položaje Tel Aviv, 11. okt (Tass) Po poročilih radijske postaje Tel Aviv so arabska letala včeraj bombardirala predmestje Jeruzalema in metala bombe na ozemlje Izraela. Arabske čete so na več področjih obnovile vojaške operacije. Iraške čete so napadle na nekem sektorju položaje izraelske arkade, Napad je trajal nad dve url Ob prvih uspehih kmetijskih sudrug v pospeševanju kmetijstva Kontrahiranje strojnega oranja je v Sloveniji končano. Traktorske brigade že orjejo in, kolikor jih ni oviralo slabo vreme preteklih dni, so znaten del, približno tretjino, svoje naloge že izpolnile. Vzporedno napreduje tudi setev. Rž m ječmen sta večidel že posejana, medtem ko bodo pšenico posejali kmetje ta teden. Uspeh kontraiiiranja strojnega oranja kaže, da je pri kmetih bilo več zanimanja za pomoč traktorja v se-tvj kakor pri globokem oranju. Plan kontrahiranja setvenega oranja je za 6°/o prekoračen, plan kontrahiranja globokega zimskega oranja, to je tistih površin, ki bodo posejane šele prihodnjo pomlad, pa je izpolnjen komaj 48 odstotno. Tak izid kontrahiranja je prav za prav nekoliko presenetljiv in bi prej pričakovali, da bi bil prav obraten. Pričakovali bi, da se bodo kmetje bolj žanimali za pomoč traktorja pri globokem zimskem oranju kakor pri plitvejšem in lažjem oranju za setev. Kakor bomo to kasneje videli, ima tudi to svoje tehtne vzroke. V letošnjem kontrahiranju so sodelovale tudi kmetijske zadruge. Nekatere z večjim, druge z manjšim uspehom, a nekaj je tudi takih, ki sn popolnoma odpovedale, ker se svojih dolžnosti v pospeševanju kmetijstva še niso prav zavedle. Kjer niso zadruge opravile svoje dolžnosti, tam so jo namesto njih brigadirji trnktorekih brigad. Ponekod je bil plen kontrahiranja izpolnjen z vzajemnim delom. Imamo pa nekaj prav lepih primerov, ko so kmetijske zadruge pokazale, da razumejo svoje no o poslanstvo in so opravile kontra hiranje strojnega oranja z največ-jir' uspehom popolnoma same. Za zgled naj navedemo samo zadruge v središču Savinjske doline, v Žalcu in okolici. Celjska uprava kmetij-ko-strcjnih postaj je najvišje izpolnila plan setvenega in globokega zimskega oranja. Plan kontrahiranja setvenega oranja je prekoračila za "9»/c, plan kontrahiranja globokega oranja ps je izpolnila 79 odstotno. Velik del kontrahiranja so izvršili njeni brigadirji, toda tudi delež kmetijskih zadrug ni majhen. Na pod-rečj:: traktorske brigade v Žalcu, ki cbs-r *a približno 8 kmetijskih in 3 ob-delr alne kmetijske zadruge, so vse kontrahiranje izvedle same. Danes ima traktorska brigada v Žalcu sklenjen :h pogodb za nad 300 hektarjev i oranja in bodo njeni štirje traktorji morali krepko vleči vso jesen, da bodo sprejeto nalogo uspešno izvedli V kontrahiranju sta se najbolj izkaazli kmetijski zadrugi v Žalcu in Petrovčah, ki sta najrveč kontrahirali: v Žalcu skupno blizu 130 ha, v Petrovčah pa 97 ha. Kmetijska zadruga v Žalcu je že od- vsega začetka nalogo kontrahiranja vzela resno. Sklicala je množične sestanke zadružnikov, kjer je bil razložen pomen kontrahiranja. Začetek kontrahiranja je objavila na vidnem mestu sredi Žalca. Ko vse to ni rodilo popolnega uspeha, so njeni aktivisti posegli po zadnjem sredstvu: šli so od hiše do hiše in prepričevali vsakega zadružnika posebej. Tako je njeno prizadevanje rodilo popoln uspeh. Podobno je tudi drugim kmetijsKim zadrugam uspelo, da so že napravile prvi korak v praktično kmetijsko pospeševalno delo, ki mora v smislu naših prizadevanj za rekonstrukcijo kmetijstva iti vedno bolj v širino in globino. Nekatere to dosegle 'prve uspehe v semenski službi, druge v organiziranju svojih strojnih odsekov. V Savinjski dolini je na primer že več zadrug, ki imajo po 10 in več raznih kmetijskih strojev in jih sedaj že izposojajo ali pa jih bodo v najkrajšem času začele izposojevati zadružnikom. Nekatere' se že načrtno pripravljajo na čiščenje, obrezovanje in škropljenje sadnega drevja, druge posvečajo vedno večjo pažnjo pospeševanju živinoreje. Dejstvo pa je, da kmetijske zadruge v tem svojem prizadevanju, ker nimajo prave opore na okraju, nehote greše. Večina že doseženih rezultatov na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje je bolj plod prizadevanja posameznikov kakor novega, tesnega sodelovanja vseh zadružnikov. Vsi kmetijsko pospeševalni ukrepi, ki jih nveljavljajo kmetijske zadruge, gredb nekako bolj v smeri, ki je podobna njihovemu trgovskemu poslovanju, kakor da bi bila plod kolektivnega posvetovanja in dela. Uspešen korak in siguren napredek pa bodo dosegle zadruge v svojemu kmetijsko pospeševalnem pri zadevanju šele tedaj, ko bodo zadružniki naloge zadruge kolektivno sprejemali za svoje in jih kot take tudi z vidika celote reševali. Nujno pa je, da zadrugam pri tem nudijo polno oporo tako krajevni kakor okrajni aktivisti in da se za njihove naloge zainteresirajo v največji meri tudi naše politične organizacije. V rekonstrukcijo kmetijstva pa ni usmerjeno samo delo kmetijskih zadrug. K istemu smotru mora prispevati tudi gradnja zadružnih domov, popularizacija kmetov, ki so že dosegli višje Sektorske donose, oziroma pridobivanje novih borcev za višje hektarske donose, nadalje popularizacija agrotehničnih ukrepov itd. Vsa ta prizadevanja bi morala biti zlasti v okrajnem merilu mnogo bolj povezana in bi morala teči vzporedno. V okraju Celje-okolica so sicer že razglasili kmečke udarnike, so pa doslej njihove uspehe, njihove delovne metode premalo popularizirali. Številni kmetje, ki sem z njimi govoril, so sicer za te udarnike vedeli, niso pa vedeli. zakaj so prav za prav postali udarniki in si prav tako niso bili na jasnem, kaj je smoter borbe za višji donos in kaj so agrotehnični ukrepi. Prav s tem si lahko pojasnimo, zakaj je kontrahiranje strojnega oranja prineslo tak presenetljiv rezultat, kakor smo ga poudarili v uvodu. Obveznost, da se globoko preorje vse površine, ki bodo posejane šele spomladi, jim je bila premalo pojasnjena in se nekateri niti ne zavedajo, da so po zakonu dolžni preorati nji-ve, ki jih bodo posejali šele spomladi. Se manj pa so si seveda na jasnem. da bi to morali storiti tudi brez takih in takih določb zakona oziroma uredbe, ker jim globoko zimsko oranje zagotavlja izdatno višji pridelek. Gradimo socializem na vasi. Peti kongres KPJ je jasno nakazal pot, po kateri moramo pri tem hoditi. Prvi, začetni rezultati takega prizadevanja se že kažejo tako v novem delu zadrug kakor v drugih prizadevanjih. Treba pa je. da ta prizadevanja našo vas čim bolj razgiblje-jo in jo povežejo v trdno borbeno celoto, ki bo sposobna izločiti iz svoje srede vse špekulantske elemente in sovražnike delovnega ljudstva. Vse naloge, ki so bile postavljene v zvezi z letošnjo jesensko setvijo kakor tudi z rekonstrukcijo kmetijstva, morajo čim prej postati njena kolektivna dolžnost sprejeta z razumevanjem od vseh sodelujočih kmetov. Tako se bedo na prvih uspehih kmalu nizali številni novi in bo naše kmetijstvo šlo vedno hitreje v socializem. Zti izboljšanje preskrbe delavcev in nameščencev Nreia obratov množične prehrane v L ubiianl V zadnjih letih so se po Ljubljani zelo razvile menze za množično prehrano preb valstva. Trenutno izkazuje mreža delavsko - nameščenskih restavracij, delavsko - nameščenskih menz, menz prosvetnih in socialnih ustar jv itd. 107 obratov. V skladu z zvezno uredbo o izpre-mem' i menz v delavsko-nameščenske resta rac je je v Ljubljani začelo s 1. o;-. brom t. 1. poslovati 7 obratov kot delavsko-nameščenske restavracije. Do 1. novembra bo začelo poslovat: nadaljnjih 11 takih restavracij. ki se jim bo 1. decembra pridružio še 5 obratov. K temu bo tre-bo prišteti še 13 restavracij, katerih prostore še adaptirajo in bodo popravka morala biti izgotovljena do 1. decembra. Tako bo skupno število delavsko-nameščenskih restavracij v Ljubljani decembra meseca doseglo 36 obratov. V vrst- teh obratov je omeniti menze prosveta h in socialnih ustanov, k; jih je 50. Te menze ne bodo preimenovane pač pa bodo prejemale hrano v dodatkih kot restavracije. Od dosedanjih menz jih 7 ne pride v poštev za izpremembo v delavsko-nameščenske restavracije, ker nj hova notranja ureditev in prostori sami ne odgovarjajo zahtevam takih obratov. Če seštejemo vse te obrate skupaj, dobimo število 93. K temu je treba prišteti 14 dosedanj h obratnih kuhinj, kar da končno število 107 obratov. Te obratne kuhinje niso prejemale od abonentov nobenih kart in so kuhale le enolončno hrano iz prostih prev-škov. Ena ali druga teh kuhinj se bo v prihodnjem letu le izpremenila v delavsko-nameščensko restavracijo, posebno ker nekatere že sedaj kažejo zanimanje za izpremembo v te vrste restavracij. Ustanovitev delavsko-nameščensk h restavracij In njih razvoj v zadnjem četrtletju letošnjega leta bo nakazal potrebe po novih obratih te vrste, ki jih bo treba prihodnje leto ustanovit-. da bo zadoščeno vedno naraščajočim potrebam množične ljudske prehrane v Ljubljani. Ekonomija gradbenega podjetja za ceste v Novi Gorici izdatno pomaga preskrbi delavstva V Novi Gorici je gradbeno podjetje LRS za ceste že letos uredilo gospodarsko ekonomijo. V to ekonomijo so vložil mnogo truda in prostovoljnih delovnih ur delavci pa tudi mladinske delovne brigade. 2e letos so pridelali 500 meterskih stotov krc-mpirja, nekaj žita in nad 200 stotov povrtnine. Ekonomija lahko oskrbuje delavstvo tud: pozimi s prepotrebno zelenjavo. V ta namen so pripravili več kadi kislega zelja, nasadili trpežno zimsko salato, ohrovt, redkvice in drugo zelenjavo. Za zelenjavo, ki ne prenese zimskega mraza, pa bodo uredili tople grede. Poskrbeli so tudi za dopolnilo maščob, nakupili 45 prašičev, katere pitajo s pomijami iz menz in odpadki zelenjave. Ker računajo, da bo prihodnje leto površina ekonomije zmanjšana zaradi stav- bišč Nove Gorice, bodo zemljo racionalno izkoriščali z uvedbo kolobarjenja, ki jim bo dalo najmanj trikratni letni pridelek. Predvsem bodo sadili zgodnji krompir, ki dobro uspeva, in povrtnino, število prašičev pa bodo dvignili za več kot 100 odstotkov v razmerju z letošnjim letom. Iz razgovorov delavcev in mladinskih brigad je razvidno, da je njihova hrana zadostna in izdatna. V stari opekami, kjer so nastanjeni delavci in mladinske brigade, so uredili moderno pekarno, ki omogoča, da dobijo vsi ki so zaposleni pri gradnji Nove Gorice, dnevno obrok svežega kruha, ki jim pripada. Imajo tudi svojo tobakarno in kantino. Blizu križišča Tovarniške ulice in ulice IX. Korpusa pa imajo svoj industrijski ma-gacin za tekstilno blago in obutev. J. P. Mepra? .lno in neodgovorno poslovanje oprave gozdnega magazina na Jesenicah V poslovanju uprave gozdnega ma-azina na Jesenicah je v zadnjem tsu opazit vrsto grobih nepravil-osti. k je zanje odgovorna celotna prava, še bolj pa upravnik Zdrav-3 Rus. bivši trgovec in advokat z leda, zaradi svojega malomarnega, ^odgovornega dela. Pred kratkim je dobil gozdn ma-izin na Jesencah iz Beograda po-ljko ovčjega mesa za gozdne de-vee. Bilo je v petek in upravnik Dzdnega magazina je bil o tem ta-3j obveščen. Meso že takrat ni b lo prvovrstnem stanju zaradi dolge ožnje. čeprav je bilo v hladilnem agonu. V soboto upravn:k Rus me-i še ni prišel iskat in se je izgo-arjal, češ da n ma časa. Prav tako e v nedePo. čeprav ;e bil ponovno bveščen. Šele v ponedeljek je meso vignil :n ga razdelil v srvoje poslo-alnice, ki pa mrsa že n so mogle eč razdeliti gozdn m delavcem, ki > že odšli nazaj v gozdove na svoj” sakodnevno delo. Tako je posloval-ica gozdnega magazina Lipnica v torek dopoldne sporočila upravniku Rusu, da mesa ne more razdelit in vprašala, kaj naj z njim stori. Odgovoril jim je, da ga pride pogledat Prišel je v sredo, si ogledal meso in ugotovi njegovo dejansko neuporabnost ter obljubil, da ga bo poslal iskat. Ko ga v četrtek še ni b lo in prav tako ne koga drugega, so bili v poslovalnici pr siljeni meso, k- ni bilo v hladilnici in se je popolnoma skvarilo, v petek pokopat. Tako se je uničilo zarad malomarnosti in neodgovornega dela upravnika Rusa 44 kg mesa, ki je bilo namenjeno kot dodatek za prehrano gozdnih delavcev, ki se danes borijo v prvih vrstah za izvedbo gozdarskega plana in oprav-1’ajo vsak dan odgovorno n težko delo. Ostale poslovalnice gozdnega magazina so meso sicer prodale, bilo je pa silno v slabem, malone pokvarjenem stanju, kar bi se pa dalo s pravočasno razdelitvijo in prodajo preprečit. Druga večja nerednost, M vzbuja potrošnikom gozdnega magazina nezaupanje in različna ugibanja, je zadeva z razdelitvijo dodatka pšerič-n h izdelkov za nameščence. Uprava gozdnega magazina je dobila pred nekaj dnevi dodatek enotne moke in pšeničnega zdroba, ki naj bi ga razdelala med upravičence. Na vsakega posameznika je tako pršlo skupno po 2 kg obojega. Upravnik Rus je določil skupno ceno za oba kilograma 47 din, ki je pa na vsak način previsoka, če je normalna maksimirana cena pšenčnega zdroba 11.5 din in enotne moke 6.5 din za kilogram in če bi na primer vračunal v skupno ceno še vrečko, bi ta znesla kvečjemu 19 din. Zato je nastalo vprašanje, kako je prišel do cene 47 din. Tako nepravilno in dvomljivo poslovanje vzbuja upravičeno kritiko in pritožbe ter nezadovoljstvo med potrošnik gozdnega magazina kakor njegovih poslovalnic. Po drugi strani pa je nepravilno in nerazumljivo tudi to, kako je mogoče, da opravlja upravnik Rus poleg svojega upravn škega dela tudi delo blagajnika n skladiščnika, kar je v vsakem primeru nedopustno. Prav tako so tudi vsa ostala poslovodska mesta posameznih poslovalnic zasedli bivš- privatni trgovci, kar onemogoča pravilno in natančno kontrolo nad poslovanjem. O preskrbi v Murski Soboti V poslednjem mesecu se je v Mur-•ki Soboti znatno zboljšala preskrba prebivalstva z mlekom, ki je sicer tudi že prej bila zadovoljiva. Poleg odrejenih količin v zajamčeni preskrbi lahko v poslednjem času vsaka družina nabavi še manjše količine mleka v mlekarni v prosti prodaji. V poletni sezoni bi lahko bil dotok mleka v okraju še večji, če bi »Mlekopromet« imel na razpolago dovolj posode za odkup in prevoz mleka v Mursko Soboto in ostale zbiralnice. Odkup mleka bi se lahko organiziral tudi ponoči, ko bi se odkupovalo večerno mleko in bi se na ta način dnevni dotok zvišal za približno 4000 litrov. Delitev živil v zajamčeni preskrbi v soboškem okraju v redu poteka, če .zvzamemo maščobe, ki ne prihajajo pravočasno, in sladkor, katerega bi moral okraj prejeti že v preteklem mesecu, pa ga še do danes ni dobil. Jač pa je v okraj zopet prispel slad tor v prosti prodaji. Dobro so oskrbovani delavci in lameščenci. ki se hranijo v delavsko-lameščenski restavraciji v Murski ioboti. Upravnik, ki se za poslovanje estavracije zelo zavzema, je znal amoiniciativno priskrbeti dovolj raznovrstne zelenjave in sočivja za cimo. Zadostne količine krompirja je prejela restavracija iz zajamčene Dskrbe, precejšnje dodatke v maščobi in mesu pa prinesejo prašiči, ki jih redijo z odpadki v kuhinji. Pri nabavi raznih poljedelskih pride! kov, ki jih restavracija v glavnem dobavlja iz mestne ekonomije, pa nudi precejšnjo pomoč državno posestvo v Rakičanu. Restavracija prejema tudi dnevno do 20 litrov mleka, tako da je z vso hrano v zadostni meri preskrbljena. Razvoj in nemoteno poslovanje restavracije je do idaj v precejšnji meri otežkočalo pomanjkanje prostorov. 350 abonentov se je moralo stiskati v majhnih prostorih. S prihodnjim mesecem bo tudi to vprašanje rešeno, ker bo restavracija dobila lepe dodatne prostore, v katerih bo prostora za 500 abonentov. Okrajni ljudski odbor je za splošno zboljšanje preskrbe sklenil, de bo organiziral posebno odkupno podjetje, ki bo odkupovalo proste presežke. Ker je preskrba v Murski Soboti v zadnjem času v marsičem pomanjkljiva, bi bilo potrebno, da b ta sklep eimprej uresničili. H. K Najboljši delovni kolektivi na gradišču Novega Beograda Delovni kolektiv, ki gradi Nov Beograd ter tekmuje v čast IV. kongresa SKOJ-a in I. kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije, je izpolnil septembrsko plansko nalogo z 110,6 odst. Generalna direkcija gradbenega podjetja »Novi Beograd« je sprejelr na predlog glavnega štaba mladinskih delovnih brigad in upravnega odbora sindikalne podružnice odločitev, da se podeli mesečna prehodn; zastavica za najboljše gradilišči Novega Beograda gradilišču št. 7, k je izpolnilo mesečni plan z 153 odst Generalna direkcija je pohvalile gradilišče št. 3, ki je izpolnilo mesečno nalogo z 124 odst. Gradilišče št. 2, ki je izpolnilo mesečno nalogr z 128 odst in gradilišče št. 8, ki je izpolnilo mesečni plan z 148 odst Prehodna mesečna zastavica za najboljše podjetje, ki dela za potrebe Novega Beograda, je bila podeljene delovnemu kolektivu Senjak. ki jr izpolnil mesečni plan z 131 odst. Generalna direkcija je nagradila gra dilišče št. 7 s 60.000 din, delovne kolektive gradilišč št. 3. 2 in 8 ter žage Sen tak pa z 20.000 din. Nagrade za najboljša državna posestva, najboljše zadruge in strojne postaje v Srbiji V nedeljo so na republiški kmetijski razstavi v Novem Sadu razdelili nagrade najboljšim državnim kmetijskim posestvom, kmečkim obdelovalnim zadrugam, kmetijskim zadrugam, strojnim postajam, kmetijskim šolam ter borcem za povečanje hektarskih donosov in za napredek kmetijstva. Nagrade znašajo v celoti nad 10 milijonov din. Nagrade po 100.000 din in letne prehodne zastave so prejele Kmečka obdelovalna zadruga »Crveni proleter« iz Kačareva, kmetijska strojna postaja v Nišu, srednja kmetijska šola v Prištini in kmetijska zadruga v Grlištu pri Zaječariu. V članku »Povečanje plana za gozdno-kulturna dela«, objavljenem 9. t. m., se je vrinilo nekaj tiskovnih napak, ki bistveno kazijo vsebinski smisel. Razume se, da je ta plan mišljen za leto 1949, in ne za 1948, kakor je bilo zaradi tiskovne napake objavljeno Na koncu drugega odstavka je v predzadnjem stavku treba brati, da »smo s tem načrtom že prekoračili 50 odst. povečanje plana pogozdovanja«. V naslednjem odstavku pa je treba brati v tretjem stavku »Namen tega gozdno-kultur near dela je. « Sedma obletnica vstaje makedonskega liudstva Včeraj — 11. oktobra — je makedonski narod, z njim pa tudi ostali jugoslovanski narodi, praznoval sedmo obletnico vstaje proti okupatorju. Na ta dan pred sedmimi leti so makedonski partizani, naiboijši sinovi in hčere makedonskega naroda, ki se ie dvignil na poziv Partije in maršala Tita na skupen boi z drugimi jugoslovanskimi narodi za svojo osvoboditev, napadli fašističnega okupatorja. S tem dnem je makedonsko ljudstvo-stopilo v zadnje razdobje dolgega in krvavega boja za svojo nacionalno in socialno osvoboditev. Odpor izkoriščanih makedonskih delovnih množic ie našel prvi revolucionarni izraz 1, 1893.. ko je bila osnovana »makedonska revolucionarna organizacija«. ki ie zbirala okrog sebe makedonske delovne množice in iih odpravljala za oborožen upor proti svojim zatiralcem. Tako imenovani »vrhovistL. agenti velikobolgarskega šovinizma, pa so uspeli izzvati, upor, oreden je bil dovolj pripravljen. Tako so se 2. avgusta 1903 dvignile tlačene makedonske množice in skoro golorok navalile na sultanovo armado. Ne glede na to. da je bila vstaja zaradi provokacije »vrhovistov« obsojena na neuspeh, ie makedonsko ljudstvo pokazalo brezmejno junaštvo in ustvarilo prve temelje svoje demokratične revolucionarne oblasti — kruševsko republiko. llindenska vstaja le bila zadušena s krvjo, toda makedonsko ljudstvo ie ostalo zvesto revolucionarnim idejam. Krepilo iih je z nadaljnjimi izkušnjami v borbi za demokratične pravice, za nacionalno neodvisnost in enakopravnost v stari Jugoslaviji ter se tako oboroženo dvignilo v novi vstaji proti fašističnim zavojevalcem. V narodno osvobodilni borbi je ramo ob rami z ostalimi jugoslovanskimi narodi pod vodstvom Komunistične partije in mar- šala Tita izvoievalo ne samo svojo svobodo in enakopravnost, ampak uresničilo tudi socialistično revolucijo ter tako ustvarilo pogoje za zgraditev socialistične družbe. Tako danes makedonski narod pod vodstvom Komunistične partije uresničuje svoje stoletne težnje. Dviga se iz gospodarske in kulturne zaostalosti in daje pri tem ogromne napore za zgraditev socializma. Z ogromnimi napori gradi makedonsko ljudstvo ob bratski pomoči ostalih republik svojo industrijo, velike tovarne in elektrarne. Člani Fronte so letos napravili prostovoljnih ur v vrednosti 87 milijonov dinarjev pri graditvi cest, osuševanju močvirnih predelov, regulaciji rek. pri pogozdovanju itd. Delovni kmetje s prostovoljnim delom gradijo bodoča središča političnega, gospodarskega in kulturnega življenja na vasi — zadružne domove, ki jih ie letos v planu 347. Pri tem jim pomagajo ostali člani Fronte, ki so dali doslej za zadružne domove 500.000 delovnih ur, mladina z 250.000 delovnimi urami. AFŽ s 50.000 delovnimi urami, itd. Bogato kulturno-prosvetno delo. odpravljanje nepismenosti, široka mreža knjižnic in čitalnic, nove šole. gledališča, muzeji in druga žarišča kultur* no-prosvetnega dela. kažejo giobok kulturni prerod makedonskega naroda ter brišejo težko dediščino zaostalosti. Ob svojem prazniku je makedonski narod z množičnimi delovnimi akcijami, s proslavami in velikim festivalom narodnih plesov in pesmi manifestiral vedro in odločno voljo za graditev socializma ter neomajno zaupanje Partiji, njenemu vodstvu, pod katerim je premagal težke preizkušnje v borbi za svobodo in enakopravnost kakor tudi za politični, gospodarski in kulturni dvig. V SKGPLJU SO POČASTILI BORCE ZA OSVOBODITEV MAKEDONSKEGA LJUDSTVA Skoplje, 11. okt. Včeraj so v Skopju slovesno odkrili spominske plošče m hišah, v katerih so živeli voditelji isvobodilnega boja makedonskega iudstva ah jia so sprejeli važne sklepe v zvezi z narodno osvobodilnim /ujem. Na hiši št. 37 v ulici Koče Racina ■o odkrili spominsko ploščo, v kateri e v začetku organiziranja narodno jsbodilnega gibanja Makedonije živel in delal 1941. leta tov. Lazar Ko-iiševski. Dne 5. oktobra 1941. leta je bil v hiši št. 37 v ulici Georgija Dimitrova '.estanek pokrajinskega komiteja Komunistične partije Jugoslavije za Makedonijo, na katerem so sprejeli iklep o ustanovitvi novih partizanskih oddelkov: veleškega, bitoljskega kruševskega, kičevskega in resenske-ga. V spomin na ta zgodovinski dan ;o na tej niši odkrili spominsko ploščo, ki jo je v imenu CK Komunistične partije Makedonije odkril lov. Kočo Zlatev. V bližini mesta v kraju Kozlija sc idkrili na hiši, v kateri je med oku pačijo ilegalno živel in v bližini tud: našel junaško smrt v boju s fašistično lolicijo narodni lieroj Kuzman Josi-'nvski - Pitu. član Centralnega komi- teja KP Makedonije, ki je prišel po prespanskem posvetovanju Centralnega komiteja Komunistične Partije Makedonije 2. avgusta 1943. leta v Skoplje, da bi vodil borbo makedonskega ljudstva v zaledju fašističnega okupatorja. Spominsko ploščo so odkrili tudi v Partizanski ulici na hiši. v k”*''” 'e živel narodni heroj Jugoslavije Arco Nikolov, čegar žmjcuje je ue.o. o oovezano z organiziranjem uporniškega gibanja v Makedoniji in bojem za očiščenje delavskega gibanja tujih, v glavnem oportunističnih ter sektaških pojmovanj. Arco Nikolova :o čestokrat zaprli in mučili. Leto dni pred okupacijo so ga znova zaprli, vendar mu je uspelo s 32. tovariši oobegniti iz zaporov v Mitroviči, nakar se je prebijal proti Makedoniji, kjer naj bi organiziral partizanske oddelke. Padel je na pragu veje domovine. V predmestju so nosto-'hi v imenovani »Čairc, na neki opuščeni • LÜ i’i Sji • • •’ aa narodnega heroja Jugoslavije Cve-tana Dimova. Na spominske plošče so potožili številne vence in cvetje. uredbe o plačali delavcev in učencev v Industriji Zvezna vlada je izdala, kakor smo že na kratko poročali, tri nadaljnje uredbe o plačah delavcev in učencev za vrsto industrijskh panog. S temj uredbami se bistveno izpolnjuje naš novi sistem mezd in plač, ki temelje na social stičnem načelu: vsakemu po njegovem delu, in jemlje za osnovo doseženi delovni učinek, težo dela. strokovno usposobljenost in odgovornost. Z novo ureditvijo plač se odpravlja nesorazmerje med plačami posameznih kategorj in panog, kar pomeni v mnogih primerih odstranitev vzrokov fluktuacije delovne sile in utrditev delovne d seipline. Že prej je zvezna vlada take uredbe za gozdne, gradbene, grafične, kmetijske, opekamiške. rudarske in transportne delavce izdala. Nove tri uredbe pa se nanašajo: 1. na delavce v metalurgij in kovinski panogi; 2. na delavce v lesni, kemični, medicinski. živilski, tekst Ini, oblačilni, tobačni, steklarski, papirni, usnjarski n čevljarski industriji ter 3. na delavce v industriji gradbenega materiala. Vse tri uredbe določajo, da dobijo delavci v navedenih strokah plačo po delu in vrst dela. ki ga opravljajo; plača za posamezno delo pa se določi po delovnem učinku ali pa po času, vendar je plača po času vedno nekoliko nižja kakor plača po delovnem učinku. Povsod, kjer se da delo meriti po učinku, se mora opravljati po normah delovnega učinka. Norme določi vsako podjetje posebej v okviru planskih normativov. ki jih razčleni operativni upravn voditelj glede na specifičnost tehbološkega postopka, različnost materiala in orodja, način dela n stopnjo mehanizacije, upoštevajoč pri tem mnenje sindikalne podruž-n ce. Zvezni resorni minister pa bo v soglasju z ministrom za delo še razporedil posamezna dela v skupine. V metalurgiji in kovinski panogi se del jo dela v devet skupin. Plače po merilni enoti delovnega učinka pa se gibljejo za posamezne skupine: v normalnih metalurških obralih od 10.80 do 30 din. v vroč h. smrtnn-nevamih ali za zdravje škodljivih metalurških obratih od 12.60 do 36 din ter kovinski panog od 10.80 do 30 din. V lesni in steklarski industriji se dela del jo v 10 skupin. Plača po merilni enoti delovnega učinka se v okviril teh skupin giblje v lesni industrij od 11 do 24 din. v. steklarski industriji na od 12 do 30 din V kemični, medi&nski ' živilski, tekstilni in oblačilni industriji ter v industriji papirja, celuloze in leso- vine, usnja in gumija se dela delijo v devet skupin ter znaša plača po merilni enoti delovnega učinka; v kemični industriji od 12 do 25 d n, v živilski od 11 do 23 din, v tekstiln in oblačilni od 11 do 24 din, v industrij papirja, celuloze in lesovine od 11 do 24 din ter v industriji obutve in gumija od 12 do 23 din. V tobačni industriji se dela delijo v 7 skupin ter znaša plača po merilni enoti delovnega učinka od 11 do 21 dri. V industriji cementa, salonita, žganega magnezita, mavca, apna, lahkih gradbenih plošč in betonskih izdelkov pa se dela delijo v S skup n ter znaša plača po merilni enoti delovnega učinka od 10.80 do 22.80 din. Delavcem teh panog gradbene industrije, ki delajo pod zemljo. pripada še dodatek 2 do 5 din na uro. o čemer bo pristojni resora minister izdal podrobnejše določbe. Skupne določbe Vse tri, uredbe imajo še naslednje važne določbe. Če opravljeno delo lo delavčevi krivdi ne ustreza določen kakovosti, se plača zmanjša, toda največ za 20%. Plača prirejevalca. ki pripravlja (regulira) stroje, se poveča po prvih dveh uredbah v odstotku, ki ustreza odstotku povprečnega prekoračenja norme na strojih, ki jih pripravlja. Delavcu, ki se uvaja v delo in ne dosega norme, pripada časovna plača ustrezne skupine. zmanjšana za prve tri mesece za 10%. po treh mesecih pa za 5%. Vse tri uredbe vsebujejo določbe o dodatku za nepretrgano zaposlitev pri istem podjetju. Ta dodatek znaša po enem letu 1 din na uro. po 3 letih 2 d n in po 5 letih 3 din na uro (pri tem se šteje čas nepretrgane zaposlitve po 1. januarju 1948; šteie se tudi zaposlitev pri drugem podjetju v primeru premestitve ali prevzema). Preddelavcu pripada dodatek 2 dn na uro, če njegova skupina izpolni normo, če jo pa prekorači, se mu temeljna plača poveča za polovico t-.stega odstotka, za kolikor njegova skupina povprečno prekorači normo (o tem bo zvezni minister mnister za delo izdal še natančnejše predpise). Delavcu pripada seveda tudi terenski dodatek po posebnih predpisih. dodatek za nadurno delo (50%). za nočno delo od 22. do 6. ure (12.%) in za delo na dan tedenskega počitka. Končno se delavcem v navedenih panogah lahko dajejo posebne premije za prihranek pri materialu ob predpisani kakovosti, za boljšo ka- kovost dela, za posebno prizadevanje in uspeh pri delu in za poseben uspeh in strokovni povzdig novih delavcev in učencev. Redni delovni čas znaša za vse navedene panoge 8 ur na dan. Zvezni minister pa bo odred 1, pri katerih delih je lahko delovni čas krajši, če to zahtevajo pogoji ali teža de’a. Po novih uredbah bodo podjetja plačevala delavce od 1. oktobra 1.1. ' POZIV Obveščamo -vse brigadii-je-brigadir. ke, ki so se javili v brigade za sečnja drv, da bo zbor brigad po naslednjem redu: 1. Zbor brigade, ki se formira iz prostovoljcev podjetij MLO, bo v torek, 12. oktobra točno ob 18.SO v Delavskem domu, 2. Zbor brigade, ki se formira iz prostovoljcev ostalih ustanov in tovarn, bo v sredo, 13. oktobra ob 19. v Delavskem domu, Bleiweisova cesta. Ker se bodo na sestanku obravna. vala vsa vprašanja glede točnega dneva odhoda brigade in glede prejemanja delovna obieke, pozivamo vse brigadirje-brigadirke, naj se sestanka zanesljivo udeleže. STAB ZA SEČNJO DRV PRI IO MLO, LJUBLJANA. Kratke vesti Poljska industrija je dosegla v septembru znatne uspehe. Usnjarska industrija je uresničila mesečni proizvodni načrt 114,5 odstotno. Tekstilna industrija je presegla načrt proizvodnje volnenih tkanin za 6 •/•, bombažnih pa za 10.3 •/•. Načrt proizvodnje pletenin je presegla za 7.1 V«, konfekcije pa za 4.3 ‘le. Na Norveško so odposlali prvi povojni kontingent — 300 ton poljskega žila. Ker so imeli na Poljskem letos bogato žetev, morejo po zagotovitvi lastnih potreb izvoziti presežke žita v skandinavske zahodnoevropske države in češkoslovaško. Lansko leto je uvozila Poljska, predvsem iz Sovjetske zveze, še 650.000 ton žita za lastno uporabo, z letošnjim letom pa je postala Poljska važen izvoznik žita. V Sofiji je bia podpisana nova trgovinska pogodba med Bolgarijo in Finsko. Vrednost blaga, ki ga bosta obe državi izmenjali, bo znašala predvidoma 3 milijone dolarjev. Po uradnem poročilu odbora za sprejem vojnih ujetnikov se je vrnilo do sedaj na Madžarsko iz Sovjetske zveze skupno 62.719 madžar. vojnih ujetnikov. V Debreczin so prispeli 1203 Madžari, ki so se vrnili iz ujetništva ZSSR v svojo domovino POROČEVALEC BT. 248 / TOREK, 12. OKTOBRA IMS Na skupščini okrajnega ljudskega odbora v Kamniku so sprejeli sklepe za gospodarski napredek okraja Na tretjem rednem zasedanju okrajnega ljudskega odbora Kamnik je bilo iz poročil podpredsedn ka, tajnika in zastopnikov posameznih krajevnih ljudskih odborov razvidno, da je bilo vse delo na okraju in po krajevnih odborih v glavnem posvečeno dvigu kmetijstva in izpopolnitvi lokalnega gosoodarstva. Težišče vsega dela je bilo torej predvsem na gospodarstvu. Delo posameznih krajevnih odborov je 1-ilo povpiečno, precej so vodii; vse akcije v Kamniški Bistrici, Godiču, Domžalah in Ihanu, medtem ko pa so v Srednji vasi, Tunjicah, Krašnji jn nekaterih drugih dokaj mlačno Izpolnjevali svoje naloge. Po krajevnih ljudskih odborih je opaziti, da delajo predvsem tajniki in predsedniki, ponekod pa celo samo administratorji. Smisel ljudske oblasti je v iem, Ja sodeluje vse prebivalstvo, najmanj pa ves izvoljeni ljudski odbor kot organ Ijudske ob-Iasti. V bodoče bo okrajni ljudski odbor dajal posameznim krajevnim odborom več pomoči in opore. V kamniškem okraju se je zadnje čase preskrba delno zboljšala, dasi je še nekaj težav, ki jih bo treba postopoma premagati in tako zadostiti splošnim potrebam potrošnikov. Odkup belega žita je bil doslej izpolnjen 96 odst. Za manjkajočimi 4 odstotki pa se v glavnem skrivajo vaški bogaiaši, ki bi se radi z zavlačevanjem odtegnili obvezni oddaji. Pri pregledu posejanih površin je bilo ugotovljenih precej utaj posevkov. Izvršilni odbor je vse tiste, ki so utajili posevke, primerno kaznoval. Pri kontrahiranju krompirja je bilo doseženih 65 odst. plana. Da ni bil plan v celoti izpolnjen je v flavnem kriva okolnost, ker so po rajevnih odborih mehanično in administrativno predpisovali enako memo vsem kmetom obvezno odda- jo, ne da bi upoštevali različne pogoje ter boljši in slabši pridelek. Na zasedanju je bilo tudi ugotovljeno, da je v okraju plemenska živina še vedno precej slaba, saj je bilo n. pr. pri licenciranju 82 biko\ potrjenih samo 34. Številčno stanje živine je še vedno za 2790 glav niž je, kakor je bilo 1939. Sprejeti se, bili sklepi za pospešeno zboljšanj' živinoreje. V prvem polletju so dosegla lo kalna gospodarska podjetja zadovoljiv uspeh. V tekstilni industriji so v prvem polletju dosegli točno 10( odst. polletnega plana, v lesni 10!-odst., v živilski 115 odst., gradben 113 odst., kemični 120 odst., zaostala je edino kovinska, ki je dosegla samo 80 odst.. Nekatera podjetja so sr prav dobro odrezala tudi v borbi /r zn:žanje polne lastne cene. Iz poročila okrajne planske komi sije je razvidno, da so doslej izkori stili za investicije samo 65 odst. raz položljivih kreditov. Krediti so ostali neizrabljeni v glavnem zaradi tega ker ni bilo mogoče nabaviti vsega materiala, določenega za investicije. Pač pa je kredit koristno izrabil' podjetje »Meso«, ki je postavilo take potrebno hladilnico. V teku so priprave za planska dela v letu 1949 ki bodo največja v celotnem petlet nem planu, saj zajemajo 30 odst vsega plana V prihodnjem letu bo zgrajenih nadaljnjih 33 stanovanj, « čemer bo precej omiljena stanovanjska stiska v Kamniku in drugih industrijskih krajih. Ker postaja gospodarska dejavnos-okrajnega ljudskega odbora čedalje večja, je skupščina izvolila v izvršilni odbor še tri nove člane. Po razpravi o mnogih gospodarskih vprašanjih je skupščina sprejela vrsto važnih sklepov za gospodarski napredek okraja. V Kamniku bodi ustanovili podjetje »Kmetijski pridelki«, ki bo z odkupom kmetijskih presežkov skrbelo za zboljšanje iplošne preskrbe. Za gojitev in rejo ivinj je bilo že ustanovljeno podjetje »Svinjereja«. Podjetje »Meso« bo idprlo več novih poslovalnic ter de-ikatesno trgovino v Kamniku, ki bo začela poslovati že ta mesec. Za od kup in zbiranje odpadkov, važnih za našo industrijo, bodo ustanovili podjetje »Odpad«. Ker se je število ikrajnih proizvodnih podjetij pomnožilo, bo zanje pri poverjeništvu za industrijo in obrt ustanovljena posebna uprava. Člani okrajnega judskega odbora so se zavezali, da bodo pospešili izpolnjevanje piana sečnje, tako da bo plan sečnje izpolnjen do 30. oktobra, posekan les pa bodo spravili do kamionskih ces: najkasneje do 15. novembra 1948 razen v tistih krajih, kjer je spravilo lesa mogoče samo po zimi. Nekateri člani so se kot zastopniki krajevnih odborov skušali izogniti 'ej obveznosti ter s tem dokazali, kako se še vedno svojega dela ne ’ntevajo s stališča koristi skupnosti, tmpak s svojim napačnim gledanjem n ravnanjem hote ali nehote koristijo tistim, ki bi hoteli še nadalje izigravati ukrepe ljudske oblasti in se odtegovati dolžnostim do skupnosti. Zraven sečnje in spravila lesa so ;e člani okraja zavezali, da bodo v tednu pogozdovanja storili vse, da bo v okraju pogozdenih čim več gozdnih goličav. V zvezi z rekonstrukcijo našega kmetijstva pa so sprejeli sklep, da bodo pridobili čim več kmetov za borbo za višji donos kmetijske proizvodnje. Kot poseben sklep je bil sprejet dodatni proračun 4,943.276 din namenjen izdatkom za prosveto, socialno skrbstvo in nakup plemenske živine v tolminskem okraju. Občni ikf Zveze prosvetnih delavcev V nedeljo dopoldne je imel republiški odbor Zveze prosvetnih delavcev za Slovenijo občni zbor, na katerem je podala sekretarka tov. Anka Gaber pregled dela. V tem letu, je poudarila, smo v kulturno prosvetnem delu precej naredili, vendar še vedno premalo, da bi mogla doseči zadovoljivo viifino. Temu je fcido vzrok zlasti pomanjkanje sposobnih kadrov, ki bi znali kulturno prosvetno delo zlasti na deželi pravilno usmeriti io dvigniti. Druga osnovna napaka je v tem, da naši kuliurno-prosvetni delavci posvečajo vse premalo pozornosti ideološki izgradnji, zato njihovo delo ne more biti tako uspešno, ker pri tem izgubljajo pravo smernico. Ideološko izgrajevanje pa mora biti najtesneje povezano s strokovnim delom. Na podlagi marksizma-leninizma morajo naši prosvetni delavci izkoriščati pridobitve naše osvobodilne borbe, boriti se morajo proti sovražnim po- litičnim vplivom kapitalizma na našo kulturo in za pravo socialistično idejnost. Prav tako se premalo poslužujejo sindikalnega in pedagoškega tiska, ki bi jih poučil o njihovih vsakodnevnih nalogah. Tudi povezava z enotnimi sindikati ni povsod najboljša. Prav tako je povezava s Fronto premalo množična. Tudi z mladinsko organizacijo bo treba zlasti v šolah uvesti tesnejše sodelovanje. S tem se bo dvignil tudi učni uspeh v naših šolah, ki je bil letos naslednji: na osnovnih šolah je izdelalo s pozitivnim uspehom 78.1°/o dijakov, na gimnazijah 86.3%, na učiteljiščih pa je bil uspeh najboljši — izdelalo je 94.9°/o dijakov. Republiški odbor bo dajal pri pravilni ideološki usmerjenosti prosvetnim kolektivom vso pomoč, kajti le tako bo mogoče uspešno izpolniti plan v kultu rno-prosvetnem delu. Ljubljanski mestni muzej zopet odpet Včeraj dopoldne le bila v okviru prireditev Ljubljanskega festivala otvoritev Mestnega muzeja v nekdanji Auerspergovi palači. Uvodno besedo je imel tovariš Milkovič, pover-iemiik za kulturo in umetnost pri MLO, ki je obenem pozdravil navzoče zastopnike Mestnega komiteja, MLO-a Iz Izvršnega odbora. Poudaril je današnji pomen muzejev, ki nimajo samo te naloge, da služijo za prijetno razvedrilo, ampak predvsem to, da se ob njih učimo in da se tako kulturna raven našega delovnega človeka dvigne. Naš mestni muzej obsega 14 sob, ki so urejene Po različnih zgodovinskih dobah. Najstarejši je gotski slog, ki prehaja v renesanso, barok, rokoko in empirski slog. Zanimiva je kmečka soba, ki je, kot pravi izročilo, bila Zoisova last. V eni izmed sob je razstavljena topografija Ljubljane. Sledi ji dvorana ljubljanskih županov. Razstavo zaključuje Prešernova soba, kjer so razstavljeni predmeti originali. Najzanimivejši del muzeja je prav gotovo tabernakelj iz 1701. z vložki iz slonove kosti, Zoisova zapuščina, izdelki ljubljanskih obrtnikov, razni cehovski predmeti itd. To pa je le del mestnega muzeja, ki bo obsegal tri dele: kulturno-zgo-dovinski muzej, vojno-zgodovinski in tipičen mestni muzej, ki bo pokazal zgodovinski razvoj Ljubljane od bar-janov dalje. Vseboval bo pa tudi mestni arhiv, ki le zelo obsežen in nudi odlične zgodovinske podatke. »SLOVENSKI KNJIŽNI TRG« Od 15. julija t L izhaja pod tem naslovom publikacija, ki ima namen, da seznanja našo javnost vsakih štirinajst dni s knjižnimi novostmi. Izdaja jo Državna založba Slovenije v prvi vrsti za radi pregleda slovenskih knjig, brošur, časopisov itd. »Slovenski knjižni trg« uvaja tu sistem, ki je potreben spričo množine in raznovrstnosti v naši knjižni proizvodnji. SKT pa se ne omejuje le na slovenske knjige, ampak opozarja tudi na važnejše druge jugoslovanske izdaje in na ona sovjetska dela, ki so na našem trgu. Knjižno področje je torej široko zajeto, naša kulturna javnost bo odslej stalno informirana o vseh novih delih, pa tudi o njihovem pomenu. Razen splošnih podatkov navaja uredništvo tudi vsebino ali značaj knjige ter jih ocenjuje. Vsaka izmed doslej izišiih številk SKT ima svoje težišče v aktualnih dogodkih našega tiska. Tako poroča št. 3—40 »Delu«, ki je izšlo kot glasilo CK KPS, obnovljeno in preurejeno, tik pred V. kongresom KPJ. Posebej omenja ta dvojna Ste vika še knjigi Josipa Broza-Tita »Graditev nove Jugoslavije« in J. V. Stalina »Vprašanja leninizma«, dalje opozarja na osrednjo slovensko revijo »Novi svet«, ki je doslej nismo dovolj propagirali in jo naši kulturni in politični delavci vse premalo poznajo. Peta številka »Slovenskega knjižnega trga« razpravlja na uvodnem mestu o šolski knjigi v svobodni domovini. Že v številu izvodov učnih knjig, ki jih je izdala Ljudska republika Slovenija od osvoboditve do danes, se zrcali vse ogromno revolucionarno delo našega novega šolstva. V treh šolskih letih 11945—1948) je izšlo nič manj kot 1,207.200 učbenikov in še posebej 72.000 učbenikov za strokovne šole. Zatem daje zvezek, ki je izšel 1. septembra, še pregled učbenikov za osnov- ne, srednje in strokovne šole, navaja pa tudi izišla učila in priročnike. Zadnja, dvojna številka (6—7) govori o vodilnih smernicah za naše založniško delo po poročilu M. Djilasa na V. kongresu KPJ. Te smernice so že globoko posegle v proces kulturne preobrazbe naše domovine. Vodilna načela so, naj izdajamo v čim večjem obsegu klasike marksizma-lenanizma, klasična in sodobna domača in tuja beletristična in znanstvena dela ter čim več šolskih knjig. »Slovenski knjižni trg« poživljajo vinjete, večinoma faksimili platnic pomembnejših knjig v miniaturi. STK bo dobrodošel povsod, kjer je količkaj zanimanja in ljubezni za dobro knjigo pa naj je znanstvena ali umetniška. Naše ljudske knjižnice, ki jim je do razvoja, knjigarne, prosvetne organizacije, študijski krožki in samouki se bodo vedno spet vračali po navodila in nasvete k temu praktičnemu vodniku po tisku. Ureja SKT Bogomil Gerlanc. P. LJUBLJANSKI FESTIVAL TOREK, 12. OKTOBRA: 1. A. Ingohč-J. Som: Udarna brigada. Predstava Lutkovnega gle. dališča v Mladinski dvorani — Frančiškanska ulica — ob 16. 2. P. I. Čajkovski: Evgenij Onjegin. Predstava SNG ob 20. SREDA, IS. OKTOBRA: 1. Revija godb na pibala. Nastop na Pogačarjevem trgu ob 19.30. NAGRADNI NATEČAJ ZA SKLADBE Ministrstvo za prosveto, Uprava za radio-fuzno službo pri vladi LRS in Društvo skladateljev Slovenije razpisujejo NAGRADNI NATEČAJ za naslednje vrste skladb: A. Priredba slovenske narodne pesmi za glas (ali duet itd), z orkestrom poljubne sestave ali s klavirjem: I. nagrada............ 6000 din tri II. nagrade po . . 4000 din B. Skladba z obdelavo narodne motivike v poljubni obliki (n. pr. uvertura, variacije itd.) razen potpurija za orkester poljubne sestave: 1, nagrada........... 15000 din dve II. nagradi po . . 10000 din C. Popevka z vedrim sodobnim bose dilom za glas s klavirjem ali orkestrom: L nagrada............. 4500 din tri II. nagrade po . . 3000 din POGOJI NATEČAJA: 1. Natečaja se lahko udeleži vsak državljan FLRJ s skladbami, ki še niso bile niti objavljene niti izvajane. 2. Skladbe je vposlati pod šifro, posebej v zaprti kuverti, na kateri naj bo oznaka »Za nagradni natečaj«, pa ime in naslov skladatelja na Oddelek za kulturo ministrstva za prosveto, Ljubljana — Kongresni trg, najkasneje do 15. decembra L 1. do 8. ure zjutraj. 3. Žirijo določijo sporazumno ustanove, ki razpisujejo natečaj. Za člana žirije lahko določijo tudi strokovnjaka iz drugih ljudskih republik FLRJ. 4. Izid natečaja bo objavljen 1. januarja 1949. 5. Za skladbe pod A in C z orkestrsko spremljavo se poleg navedenih nagrad prizna za instrumentacijo posebna nagrada, ki jo določi žirija. 6. Skladbe pod C. so mišljene kot skladbe lažjega značaja, ki naj se pa izogibajo jazz-ovskega žanra. 7. ‘Vpogled v narodno glasbeno motiviko je sikladateljem na razpolago v Glasbeno narodopisnem institutu pri Akademiji za glasbo vsak ponedeljek in petek od 8. do 10. ure. PO SLOVENIJI SODRAŽICA Z vso delavnostjo so Sodraščand začeli obnavljati svoje domove, vendar pa je bilo prvo delo pomoč pri graditvi nove šole. Projektivni zavod v Ljubljani je napravil načrt za enonadstropno in podkleteno šolo s sedmimi razredi, z desetimi učilnicami, prirodo-pisnim in fizikalnim kabinetom, čitalnico, knjižnico. V šoli, M bo najmoder-neje opremljena, bodo prhe s toplo in mrzlo vodo in šolska kuhinja s pritiklinami. Pionirji bodo dobili svojo dvorano, v kateri bo lutkovno gledališče. Za šoto je naša ljudska oblast dala kredit 2,300.000 din. Ministrstvo za prosveto je priskočilo na pomoč s 300 m* lesa. Družina Ivančeva je prispevala 20.000 din, tov. Zajc 5000 din, Kovačič st 15 m’ tramov, vozniki v trgu pa so se zavezali za brezplačen prevoz gradiva. Prebivalci so s svojim prostovoljnim delom pomagali pri kopanju temeljev in pri razkladanju gradiva, člani OF so opravili 500 ur prostovoljnega dela, mladina 200, žene pa 300 delovnih ur. Gradnjo je prevzeto okrajno gradbeno podjetje v Kočevju. Delavci so se zavezali, da bodo v čast II. kongresa KPS dogradili šoto v surovem stanju do 1. novembra. Sola, ki bo spomladi gotova, bo s svojimi prostori nudila našim pionirjem res to, kar naša mladina zaduži s svojim delom. KONGRES ZDRAVNIKOV JUGOSLAVIJE Beograd, 10. okt. Na kongresu zdravnikov Jugoslavije je v petek poročal o umrljivosti otrok v naši državi prof. dr. Matija Ambrožič, upravnik pediatrijske klinike v Beogradu. Poudaril je, da je otrok nad eno tretjino prebivalstva vsega sveta, v Jugoslaviji pa 34Vo vsega prebivalstva. Zato otrokom pripada od celokupne družabne in državne aktivnosti za zaščito narodnega zdravja nad eno tretjino skrbništva. Umrljivost otrok je bila pred pol stoletja v jugoslovanskih pokrajinah naravnost katastrofalna. Tako je povprečna umrljivost pred pol stoletja znašala pri dojenčkih približno 20*/« živorojenih. Ta odstotek se je pri otrocih do 9 let zmanjšal, skupna umrljivost otrok od rojstva do 9 let pa bi se mogla približno označiti s 37•/» živorojenih. Predvojna Jugoslavija je s svojo izgubo na otrocih do 10 leta ki je znašala 24"/i živorojenih, izgubila vsakega četrtega otroka pred 10. letom njegove starosti. Jugoslavija je torej spadala v vrsto najslabših držav na svetu. Izmed 45 držav je bito 11 izvenevropskih držav slabših kakor Jugoslavija, med katerimi so bile kolonialne in tem podobne države, v Evropi pa samo Romunija. Druga svetovna vojna je, kar je povsem razumljivo, umrljivost otrok še povišala. Po nekaterih podatkih s širokih področij pa je razvidno, da se je umrljivost otrok v letu 1947 zmanjšala. Tako je bila povprečna umrljivost dojenčkov v FLRJ 1947. leta manjša kakor povprečna v letu 1938 in 1939. Profesor dr. Ambrožič je nato govoril o vzrokih otroške umrljivosti. Nenaravna umrljivost otrok ima fiziološko-geološke vzroke, v mnogih primerih pa so posledice mnogo globlje in jih najdemo v gospodarsko kulturnem stanju prebivalstva. Splošni omiki in nauki o nravnem življenju je treba posvetiti toliko pozornosti kakor porodniški službi ter vsem drugim vprašanjem, ki se tičejo vzgoje otrok. Po poročilu dr. Ambrožiča so govorili še dr. Slavko Masek, dr. Fedor Mikič dr. Marija Gajič itd., nakar se je razvila razprava o umrljivosti otrok. Včeraj je na kongresu dr. Vojeslav Djukanovič, sekretar komiteja za zaščito ljudskega zdravja pri vladi FLRJ obrazložil v zelo obsežnem referatu osnovna načela in probleme organizacije naše zdravstvene službe. Glavna in osnovna značilnost naše zdravstvene službe je profilaktična smer naše medicine (t. j. prvenstveno preprečevanje bolezni), znanstveno planiranje zdravstvene službe, njena enotnost in zdrvastvena vzgoja širokih ljudskih množic. V Jugoslaviji je v predvojnih letih, v 1938. in 1939. letu, znašal proračun za zdravstvo za obe leti okrog 300 milijonov dinarjev, medtem ko je v 1947. letu znašal v iste namene skoraj 4 in pol milijarde dinarjev. Po podatkih, ki so nepopolni in neobsegajo Slovenije, Bosne in Hercegovine, je bilo v 1939. letu raznih zdravstvenih ustanov (otroških dispanzerjev, posvetovalnic, šolskih poliklinik, porodnišnic, zdravstvenih postaj in podobno) približno 840, medtem ko jih je letos že trikrat več 2470. V 1939. letu je delovalo 43 protituberkuloznih dispanzerjev, danes pa jih imamo že stodvajsetštiri, razen po- sebnih bolnišnic za pljučno in kostno-sklepno tuberkulozo s skopo štirikrat večjim številom postelj. Danes dela v državi skoro 300 zobnih ambulant. V kopališčih in zdraviliščih je bilo pred vojno nekaj nad 12.000 postelj, medtem ko razpolagajo kopališča in klimatska zdra-vališča v 1948. letu s približno 18.000 posteljami. Pred vojno je končalo v 23 letih obstoja stare Jugoslavije šolanje približno 2954 zdravnikov, medtem ko jih je že letos diplomiralo samo nekaj manjše število medicincev. V stari Jugoslaviji je v 23 letih delalo samo 6 srednjih in 6 nižjih medicinskih šol, medtem ko je lani naraslo število medicinsih šol na 92. Referat je posebno očrta! razliko; ki v načelu obstoja med našo novo zdravstveno službo in zdravstveno službo pod staro Jugoslavijo Profilaktična smer — glavni temelj naše nove zdravstvene službe — postavlja kot prvo nalogo, izvedbo širokih ukrepov za preprečevanje bolezni. Naše bolnišnice, poliklinike in ambulante ne bodo samo zdravile obolelih, temveč bodo sodelovale in pomagale pri podvzemanju ukrepov za preprečevanje bolezni. Osnovna zdravstvena ustanova ki jo po planu gradimo — sektorska ambulanta — bo zajela največ do 8000 prebivalcev, kar pomeni, da jih bo imel vsak okraj 4—5 al’ več. Profilaktičnih ukrepov ne bodo izvajale samo ambulantno - poliklinične ustanove, temveč tudi bolnišnice v svojem delokrogu. Noben zdravnik ne bo samo zdravil, temveč bo sodeloval in pomagal pri organizaciji izvedbe profilaktičnih ukrepov . Glede na naloge sanitarne inspekcije je velike važnosti tesno sodelovanje z našimi množičnimi organizacijami. Ker je pri vsem gospodarskem in kulturnem dviganju naše države glavno načelo — načelo planiranja — mora biti tudi v zdravstveni službi planiranje načeto vseh zdravstvenih delavcev To je planiranje kadrov, mreže zdravstvenih ustanov plansko izvajanje zdravljenja, zdravstveno prosvetljevanje, planiranje gmotnih sredstev, higiensko-epidemiolo-ških ukrepov. V okviru delavnega plana zdravstvene službe zavzema posebno in zelo važno mesto organizacija zaščite matere in otroka. Po združitvi zdravstvene službe socialnega zavarovanja s splošno državno zdravstveno službo se postavlja kot prva naloga združitve bolnišnic in poliklinik ter združitev bolnišnic in pohkliniških ustanov, ustanovitev enotnega sistema v vodstvu celotne terapeutično-profilaktič-ne službe. Naglasili smo že, je končal dr. Djukanovič, da je naloga naše zdravstvene službe v tem, da zagotovi svojemu prebivalstvu kvalificirane terapevtično-profilak-tično pomoč. Zakon pa je med vojno osnovna naloga sanitetne službe v armadi, da se vojaki vrnejo v borbeno vrsto k izvedbi nalog, za obrambo dežele, tako mora tudi naša zdravstvena služba zagotoviti zdravstveno zaščito predvsem aktivnim graditeljem socializma, da se čim hitreje vrnejo na fronto dela in izgraditve države. Po referatu dr. Djukanoviča je dr. Ivan Pinterič govoril o organizaciji ustanov z* zdravstveno zaščito mater in otrok. Dr. Robert Neubauer je v svojem fce-referatu naglasil smotre in pota organizacije protituberkulozne službe pri nas. Dr. Ante Pavkovič je v svojem korefe-ratu poudaril velik pomen zdravstenega prosvetljevanja kot osnovnega načela zdravstvene službe. Za dr. Pavkovičem so prebrali svoje referate dr. Niktopolin Cernozubov (o sanitetno - epidemološki službi), dr. Mita Savičevič (o nalogah zdravstvene službe pri higieni dela in poklicnih obolenjih) in dr. Miroslav Radovanovič o problemih prehrane. Dr. Bojan Pirc se je dotaknil v svojem kore-feratu pomena evidence in statistike v zdravstvenem prosvetljevanju. •m. Kongres zdravnikov Jugoslavije Organizaciji Združenih narodov Beograd, 10. okt. S svojega I. kongresa so jugoslovanski zdravniki poslali včeraj generalnemu sekretarju OZN g. Trygve Liu tole brzojavko: Zdravniki Jugoslavije, ki jih vodijo globoka človekoljubna in socialna načela, na katerih tudi temelji izvajanje medicinske znanosti, zbrani na svojem kongresu, ne morejo preiti molče preko dejstva, da v nekaterih velikih državah, ZDA in drugih. nekateri ljudje in klike, ki jih podpirajo celo najvišfi predstavniki državnih oblasti, hujskajo z vsemi sredstvi in načini na novo vojno.^ na novo ubijanje milijonov nedolžnih ljudi, žena in otrok. Pri tem si izmišljajo vedno nova in nova sredstva za uničevanje človeških življenj in se ne ustavljajo niti pred tem. da bi najsvetlejše pridobitve človeškega nma in znanosti, kakor atomsko energijo in podobno, izkoriščali za naj-surovejše, najbolj umazano in naj- bolj podlo uničevanje ljudstva v nasprotju z gigantsko borbo Sovjetske zveze in držav demokracije, za obvarovanje miru v svetu. Z nami se upirajo, protestirajo in dvigajo svoj glas tisoči generacij zdravnikov od Hipokrita in Galena do zadnjega današnjega zdravstvenega delavca po vsej naši domovini in na vsej zemeljski krogli, tisoči generacij predanih borcev za ohranitev človeških življenj. Ti zahtevajo od vas, ti se obračajo na Generalno skupščino OZN in vprašujejo: Kdo bo odgovarjal pred zgodovino za vse strahote nove vojne in kdo bo nosil odgovornost za vse množično pobijanje. ki ga pripravljajo nedolžnim narodom tovarnarji, propagandisti in hujskači na novo. kemično, bakteriološko in atomsko vojno? Predstavniki vlad teh držav morajo odgovoriti na to vprašanje ljudskim množicam vsega sveta!« Kako so „gospodarili“ misijonarji v Grobljah Pred kratkim je bilo razlaščeno v korist države veliko posestvo misijonske družbe sv. Vincenc je Pavel-skega v Grobljah pri Domžalah. Posestvo obsega nekoliko manj kakor 30 ha orne zemlje ter 6 ha gozdov. Posestvo je vod'1 predstojnik Alojzij Trontelj, Stanovanjska stavba obsega poleg gospodarskih prostorov še okoL 30 stanovanjskih prostorov s prit klinami. Komisija, ki je prevzemala poseč sno. je odkrila na posestvu strašen nered in naravnost saboterske primere uničevanja poljskh pridelkov in ostale hrane. Kljub temu, da je bilo treba obdelati vsak košček zemlje, so skoraj tretjino posestva travnik; odnosno zapuščene njive in zanemarjeni vrtov t velik del zemlje pa so oddajali v najem, ker hlapci r.so mogli obdelati vsega, gospodje in re-dovn'ce pa niso hoteli. Obdelane nj -ve so gosto zaraščene s plevelom, ponekod visokim tudi pol metra, zelnik zaradi zanemarjenosti ne bo dal nobenega pridelka, na vrtov h propada fižol, gnije v vel kih količinah vsakovrstna zelenjava, več sto kilogramov nepotrganega zrelega grozdja odpada td. V kašči in žitnici so ša od lanskega leta velike kol čine ajnde v zrnu, koruze, žita, po tleh in raznih zabojih je razmetan fižol, pomešan z moltveniki, starim' čevlji. nočnimi posodami itd. V kašči so zaboji ver. knjig in letakov, med njimi jermenice za stroje, deli razdrtih vozov, samokolnic in poljskega orodja, stari lonci, razbiti sodi itd. itd. Vse je pokrito z debelo plastjo prahu in pajčevin, kakor mačke velike in tolste podgane pa se tu mimo sprehajajo in gostijo. Ista slika je v žitnici, kjer je poleg vse ropotije ležalo na tleh v prahu Še precej plesnivega in pokvarjenega suhega mesa. klobas, salam, šunke td. V kletnih prostorih in velki shrambi pv eg kuhinje so hrano sabo tersko un:če-vail. Velike plesnive posode so bile point plesnive mast., ocvirkov in zaseke. V Meti je bilo «.'skladiščena v kozarcih ca. 50 kg še lan vložene zelenjave, ki je bila vsa pokvarjena gnila in plesniva. Po policah se je ;z velikih razbtih kozarcev cedil med Številne UNRR-ine konzerve so ble prežrte od rje in seveda pokvarjene. Prbližno 700 kg vskladi-ščenh jabolk je na pol gnilih. V kovačnici pa so našli cel kotel svinjske masti, M je plesnila in so z njo mazali kmetijsko orodje in vozove. Shramba poieg kuhinje je nudla prav isto sliko. Med raztresenim fižolom sta bila prava kava 'n riž. po base, mast in marmelada, maslo pa | :z Srbije, hodili na oddih n razve- it » r ol» lr»nz» V» in nAQ/m:ln : J.fl» nrorlwm kavo m belo moko so b'li pralni pra- 26 let gara na posestvu, pa je imel šk' vmes pa tudi zamazano perilo, brlog, slabši od svinjaka. Mimo lahko trd mo, da je bila uni- Dobra cesta — hitrejša oskrba z gradbenim materialom Dobra cesta — znižanje proizvodnih stroškov čena taka količina nrane, ki bi zadostovala večjemu številu ljudi za več mesecev. Na podstrešju stanovanjskega poslopja lež; med različno ropotijo vtč stran ščnih školjk, pisoarjev, malih o večiih umivalnikov, cel zaboj telefonskih aparatov in pr padajočega materiala. Na podstrešju seveda ne manjka uničenih ali raztresen n prehrambenih predmetov in semen. Vsa gospodarska poslopja so verna slika njihovega gospodarja, predstojnika Trontlja, ki pa je izjavil, da bi že ustvaril red, če bi vedel prej, da bo posestvo razlaščeno. Hlevi so skrajno zanemarjeni, vlažni, brez svetlobe, zajce imajo na tleh kar v navadnh zabojh, pokritih z deskami in med vsemogočo navlako in nihče ni vedel, koliko jih sploh imajo. Prva tako je s kokošmi. Imel: so tud mehanično — kovaško delavnico in mizarsko delavnico. Prva je imela videz, kljub dragocenemu orodju in strojem, k' jih ni n hče vzdrževal. prostora, kjer je vse navzkriž nametano staro železje. pomešano z drvmi, nerabnimi deli vozov, slamo, pepelom in prej omenjeno mastjo td. V mizarski delavn ci, če je zaradi nereda sploh moremo tako imenovati, je raztresenih okoli 2000 raznovrstnih knjig, orodje, steklo, raz-b'ti sodi. omare td. Red okoli gospodarskih poslopij in v raznih lopah je prav tak. Ropo-tja je pomešana z dragocenim) krae-t jskimi stroj', črpalkami, vozovj, kadmi namočenega sadja itd Gospod Trontelj ni skrbel za posestvo. temveč samo zase. Nikomur ni podajal obračuna o svojem delu, z denarjem je razpolagal sam, hlapci in deMe so garal samo za stanovanje in hrano. Imel je skrit h 21.000 din. cele bale različnega blaga za obleke in perilo, polne predale- novega posteljnega perila itd. Gospod Trontelj je za maše pobral denar vnaprej. bral iih pa n O tem denarju je po cerkveni dolžnosti vodil tudi evidenco. Dobival je za maše po 70. 90 in 100 din. v cerkvene evdenčne 1 ste pa je beležil samo 7. 9 alj pa 10 din. Ko so ga vprašali, odkod 21.000 din, čigav je denar in zakaj ne vod pravilnega knjigovodstva, je nosmehljivo odgovoril: >M slim, da je denar prav za prav moj. beležim pa kakor je meni všeč.« V njegovi sobi so našli tudi 50 hra-n lnih knj žic z vlogami, last raznih ljudi, ki so jih že pred let: zaupali Vsak gospod je mel v svoji sob: zbirko likerjev konjakov, žganja in najboljših butelčnih vin. Posestvo je razumljivo prinašalo precej dohodkov, saj so 'meli v hle-vh 14 glav goveje živine in 25 prašičev. Denarja je bilo pri gospodih in redovnicah dovolj, najraje pa so prodajal za bone vezanih cen. Če je kakšnemu kmetu zmanjkalo bonov, je moral dodati še svojo potrošniško nakazn co. Gospod Trontelj je shranjeval tudi stvari raznih gospodov, ki so iz Grobelj »zaradi srčne oslabelosti«, kakor pravi, »odšli« na zdravljenje v Trst in Ital jo. pri njem pa so shranili razne kovčege itd. Ljudstvu v bi žnji in daljni okolic; Grobelj menda ni treba naštevati še drug h vsem znanih »grehov« gospodov iz Grabelj. Da navedemo še nekaj vrst iz pisma, k: so ga bližnji vaščani, ki Groblje dobro poznajo, nap šali gospodu Trontju. Takole pravijo v pismu: »Ljudje se upravičeno zgražajo nad vašim delovanjem in pravijo: če bo šlo tako naprej, boste kmalu sami v cerkev bodil' in potem boste lahko pr digali praznim stenam. Danes so drugi časi. torej se ravnajte po času in kakor ljudstvo zahteva, ne pa tako. kakor ie bilo pred 20 let:... Ljudje ne hodijo več v grobeljsko cerkev, ki je vedno bolj prazna, ker se ljudstvu že vse neumno zdi. Če boste še naprej tako delali, potem prip Site posledice sami sebi itd.« Ljudstvo n njegova oblast sta dovolj močna, da bosta pomedla z izkoriščevalci ter s hinavsk mi in potuhnjenimi sovražnik-. Nov rudnik azbesta Generalna direkcija za azbest je začela s pripravljalnimi deti za otvoritev novega rudnika azbesta pri Petrovem selu na področju pogorja Ozrena, severno od Niša. Pri raziskovanju terena so strokovnjaki ugotoviti, da so tu obsežna ležišča azbesta. Doslej so pripeljati na področje novega rudnika že najnujnejše strojne naprave, hkrati pa so začeli graditi zgradbe za te naprave in za delavnice. V kratkem bodo prišli strokovni rudarji, ki bodo začeli odpirati rove. Pridobljeni azbest bomo pridelovati v novi tovarni, ki je nedavno začela obratovati. Pozneje Da je predvidena predelava azbesta v nes posredni bližini rudnika, IT. 243 / TOREK, 12. OKTOBRA 1948 S tOVENSKI Konjske dirke v Ljubljani -- izreden športni dogodek ^ PORO C E V A L E Cj STRAH 3 Športni užitek posebne vrste je doživela Ljubljana preteklo nedeljo, ki ca je pripravilo druStvo za konjski šport Partizan s konjskimi dirkami na štadionu Železničarja. Nadvse zanimiv spored je držal občinstvo od začetka do konca v taki napetosti, da tudi najrazvajenejši gledalci niso prišli med izvajanjem do oddiha. Ljubljana redko beleži, da je posamezno športno prireditev obiskalo preko 2Ö.000 gledalcev. Od blizu In daleč so Srlšli ljubitelji konj in konjskega športa. ted gledalci je bilo opaziti vse sloje delovnega ljudstva. Večino so tvorili mladinci In športniki Iz naših delovnih ko-lektitov. tovarn, uradov Itd.' Dirkam so prisostvovali zastopniki ljudske oblasti s predsednikom vlade tov. Mihom Marinkom in zastopniki jugoslovanske vojske. Program dirk, ki je bil obsežen in raznovrsten, se je na splošno zadovoljstvo hitro izvajal. Prireditev je imela namen prikazati ljudstvu lepoto konjskega športa in zbuditi ljubezen do konja ter pritegniti v ta šport predvsem sodelavce iz vrst pionirjev, mladincev in drugih ter zbuditi med občinstvom smisel za prireditve konjskega športa. Pri poteku dirk je bilo tudi videti, da je vzvišeno tekmovanje v uporabnosti, spretnosti, vzdržljivosti konja, jahačev ali vozačev pri gledalcih vzbudilo veliko pozornost. Ne samo posamezni tekmovalci, temveč cele skupino so izvedle spored prav mojstrsko. Prva in naj večja pohvala gre konjiški Šoli JA. ki je pod vodstvom kapetana Jovanoviča D. in ob sodelovanju podpolkovnika Stefanoviča P. Izvedla Hajlepšl in najtežji del sporeda. Concours hlppi-que, to je skakanje s konjem na določenem mestu čez zapreke (umetne meje, zid. plot. visoke in široke zapreke. Dresure konj, ki so uspeh večletnega truda-palnega dela v poslušnosti In prenašanju želj jahača na konja ter dvojno skakanje (v parih), so najtežja izvajanja v konjskem sportu. Konjiška šola JA je te točke izvedla tako mojstrsko, da bi lahko z največjim uspehom tekmovala na mednarodnih ali celo olimpijskih prireditvah. Na splošno so bili najholjšl tekmovalci ppor. Kazan. kap. Jovanovič, poroč. Jenovlč. podpor. Naumovski. Ker niso pravočasno prispeli najboljši konji, je konjiška šola JA Izvedla posebno točko v poslušnosti In pazljivstl konj To so bili preskoki preko zaprek, ki niso običajne na terenu. (Preko slame. Kapetan Djordje Jovanovič na konju »Ljubimac« sodov, stolov Itd.) Učenci Državne žreb-čarske šole Ponoviče pri Litiji so z lovno dirko pokazali, da se da s pravim vežba-njem tudi z žrebci, ki so po svoji naravi težko ukrotljivi, doseči uspehe. V svojem nastopu so dokazali, da razumejo pravilen pomen dela v konjereji in preizkušnji s plemenskimi živalmi, v ravni galopski dirki so se Izkazali jahači Narodne milice posebno v spretnosti jahanja, ki ga z uspehom uporabljajo pri Izvrševanju službe. Velika kmečka dirka je s sodelovanjem 17 vozačev pokazala, da bo tudi naše kmečko ljudstvo nadaljevalo delo s toplokrvnim konjem, ki je vsestransko uporabljiv. Prav posebno navdušenje je vzbudil nastop pionirjev. Šest ml-adih pionirjev je v ravni galopski dirki pokazalo, da pogum in volja do uspeha v jahanju premaga prve nastopne težave. Razveseljiv napredek kasaških dirk so beležili ljutomerski konji kasači, ki imajo veliko bodočnost doma in v tujini. S pravilno rejo in vežbanjem bomo vzgojili na tovrstnih svetovnih prireditvah najresnejšega tekmeca. Podrobni rezultati so naslednji: Dirka »Mladost«, proga 2000 m. nagrada 11.000 din: 1. NadoŠka — Markič Rudolf 1.47 min.; 2 Pristojna — Hercog Jože 1.48. Velika kmečka dirka: proga 2000 m. nagrada 8800 din: 1. Ela — Florin Jože 2:19; 2- Tulpa — Hoj« Konrad 2:20,5. Concours-hipique. Konjeniška šola JA. 1. kapetan Jovanovič Djordje — »Ljubimac« (konj) 1:36,5 brez napake; 2. pod»-poročnik Karan Dušan — »Kondor« 1:30,2, 1 nap.; 3- pod poručnik Naumovski Dončo — »Vitez« 1:46.2, 2 nap. »Dirka ministrstva za kmetijstvo* LRS« proga 1800 metrov — nagrade: častne: 1. Skubio Ludvik — »Maestoso Allegra X« 1:28.3; 2. AuddČ Ivan — »Maestoso Allegra XV« 1:29; 3. Sašek Jože — Alibaba« 1:29.3. Dirka »Slovenija«, 2200 m. 11.000 din: 1. Makoveo M. — »Delja« 1:36.5; 2. Vert-mik Ivan — »Lorin« 1:43. Nastop konjeniške šole JA — dresura: 1. podporočnik Karan na Maestosu; 2. por. Jelovič Nikola na Nedeljki. Velika dirka »mesta Ljubljane«: 1000 m, 12.000 din: 1- »Elba« — Skuhala Mirko 1:42.5; 2. »Pristojna» — Hercog Jože. Ravna galopna dirka za JA ln NM» 1600 m, 10-000 din: l. poročnik Sretanovič Petar — »Vera« 1,20; 2. podporočnik Raj-novič Nikola 1:21 — »Pubi«; 3 podporočnik NM na »Cezarci«. Nastop konjeniške šole JA — Dvojno skakanje: 1. poročnik Jelovič Nikola — podporočnik Naumovski Dončo na ^Majku« in »Vitezu«; 2. poročnik Jelovič Nikola — vodnik Stojanovič Aoo na »Gromu« in »Rekontra«. Tolažilni handicap. 2000 m — 8000 din: 1. »Živa« — Kodela Franc 2:0.2; 2- »Orlova« — Luznar Franc 2:0,3. Ravna galopska dirka »Pionir« — proga 1000 m: 1. Prešeern Peter na »Mici« 1:33; 2. Nusdorfer Edvard na »Mi-rci« 1:35,3. Galopska dirka za civiliste — 2000 ra — 10.000 din: 1 Drevenšek Hari na »Zori« 1:17; 2. Debelak Ivan na »Jonnyu«. Spominska dirka »Stane Rozman« — 2300 m — 15.000 dinarjev. — Dvoprežna vožnja: 1. Markič Rudolf — »Nadoška« in »Finduca« 2:00.2; 2- Makoveo Marko 1:46.3. Pet novih državnih rekordov Velik uspeh atletov na ekipnem prvenstvu v Zagrebu V soboto in nedeljo je bilo na novem štadionu v Maksimiru v Zagrebu ekipno prvenstvo Jugolavije'V atletiki. Za atletskim četverobojem v Beogradu je bilo to prvenstvo naša največja atletska prireditev in je kljub hladnemu in za atletsko tekmovanje ne ravno najugodnejšemu vremenu, večina tekmovalcev pokazala izredno dobro formo, hkrati pa je bilo izboljšanih kar pet državnih rekordov. Na prvenstvu je sodelovalo 6 moških, in šest ženskih ekip. k[ so se za finale plasirale v prejšnjih izločilnih kolih Moštva so bila med seboj precej Izenačena in je med moškimi ekipami favoritu Partizanu uspelo doseči naskok šele prav v zadnjih disciplinah prvenstva. V soboto je tekač Mihalič (Partizan) za 11 sekund izboljšaj prejšnji jugoslovanski rekord v teku na 10.000 m s časom 31:24,8 (31:35,8). Radosavijevičeva je presenetila to pot tudi v metu kopja, ko je z daljino 38.33 m prekosila prejšnji rekord Slave Deržek 38.08 m. Najpomembnejši rekord je postavil metalec kopja Mirko Vu-Jačič ((Partizan), ki je z metom 70,86 m postavil nov jugoslovanski rekord, ki pa Je hkrati za 1G9 cm boljši od rezultata, s katerim je Finec Rautavare osvojil zlato kolajno o metu na letošnjih olimpijskih igrah! Vujačjčev rezultat je peti najboljši met kopja v Evropi v letošnji atletski sezoni. Peter Segedin je znova prekosil Stefanoviča, ko je Izboljšal jugoslovanski rekcrd v teku na 5000 m s časc-r? 14:46.4. Marija Radosavljevič je v nedeljskem tekmovanju spet izboljšala državni rekord v metu krogle. Dosegla-je od prejšn jega rekorda za 24 cm boljši me: sicer 12.82 m. Poleg teh izvrstnih rezu.-atov v merilu državnih rekordov, so . :ieti 'n atletinje postavili še vrsto republiških rekordov, na splošno pa dose«.«;.; rezultati v posameznih disciplinah k, mogočen dvig jugoslovanske atletu v letosn.il sezoni in dajo upati, da buc::, naši atleti v bodočih mednarodnih sreč;:njih dosegali še lepše uspehe kot doslej. Organizacija tekmovanja Je bila na višini in je bila poverjena FISAH-u, ki je pukazal nekaj posrečenih organizacijskih prijemov. Zanimanje z a f ;mi.; čuetu^o prvenstvo je bilo med ljubitelji atletike precejšnje, saj je tekmovanjem v soboto in nedeljo prisostvovalo skupno blizu 10 tisoč gledalcev Tehnični rezultati ekip- nega prvenstva FLRJ v atletiki so bili naslednji: 110 m z zaprekami: 1. Srp (Mladost) 15.6, 2- Zurkovič (Sp) 15,9, 3- Rebula (P) 16.3. Met krogle: 1. Jevtovič (C. Z.) 14.31, 2. Sušiič (P) 14.02, 3. Galin (Ml) 13.18. Skok v višino: 1. Dimi tri jevič (P) 1.80, 2.—3. Sram in Zerkov (oba Ml.) 1.75. Tek na 100 m: 1. Stefanovič (P) 11.5, 2. Vanič (Z) 11.6. 3. Vinci j ano vic (Ml) 11.6. Skok v daljino: 1. Lenart (P) 6.73, 2. Rebula (P) 6.70, 3- Vineijanovič 6.63. 400 m: 1. Sa-bolovič (P) 49.7, 2- Kraljevič (Ml) 50.7, 3. Bulič (Zg) 51.3. 10.0000 m: 1. Mihalič (P) 31:24.8 (nov jugoslovanski rekord), 2. Bašič (P) 32:54.8. 3. Steiner (KI) 3ž:55.2. — Met diska: 1. Žerjal (P) 45.30, 2- Marčelja (Mio) 41.72, 3. Ivekovič (Zg) 40.67. 1500 m: 1. Ceraj (P) 4:01.8, 2. Hanc (KI) 4:02-2, 3. Smilj ko vič (C. Z.) 4:02.8. Štafeta 4X100 m: 1. Partizan 43-2, 2. Mladost 44.0. 3. Zagreb 44.0. ŽENSKE 109 m: 1. But ja (Ml) 13.1, 2- Šumak (Ml) 13.5. 3. Dujmušič (Sl) 13.7. Met diska: 1. Medveš (KI) 35,35, 2. Radosavljevič (B) 34.01, 3. Neferovič (M) 3362. Matej (izven konkurence) 39.80. 800 m: 1- Repovž (KI) 2:29.0, 2. Čanadi (Sp) 2:31-0, 3. Kokotec (KI) 2:32.2 Metja kopja: 1. Radosavljevič (B) 38-33 (nov jugoslovanski rekord), 2. Madžar (Sp) 33.02, 3. Sekulič (Ml) 31.33. Skok v višino: 1. Knez (KI) 1.45, 2. Gra-diiišar (KI) 1.40. 3. Dujmušič (Sl) 1.30. DRUGI DAN TEKMOVANJA: MOŠKI Skok s palico: 1. Samardžič (P j 3.70 m, ž. Dušanovič (P) 3.30 m, 3. Dolenec (Zagreb). 3-20- Poskus Samardžiča. da bi preskočil 3-85, ni uspel. 400 m zapreke: 1. Ferluga (Kladivar) 57.6, 2- Buliič (Zagreb) 57.8, 3. Kopitar (Kladivar) 58.9. Ferluga je tekel vso progo odlično ter mu je le hladno vreme preprečilo, da ni dosegel boljšega časa. Kladivo: 1. Gubian (P) 49.65 m. 2. Galin d Ml) 49-63. 3- Knežević (P) 40.59 m. 200 m: 1. .Račič (P) 22.7, 2. Kraljevič (M) 23.0, 3. Vanič (Zagreb) 23.3. Kopje: 1 Mirko Vujačič (P) 70.86 m. nov jugoslovanski rekord. 2- Dušan Vujačič (P) 62.93 m, 3- Urbič (M) 62.22 m. Novi rekord Mirka Vujačtiča je velike mednarodne vrednosti. Saj bi s tem rezultatom dosegel na olimpijskih igrah prvo mesto, ker je njegov današnji rezultat za celi meter boljši od zmagovalca na olimpijskih igrah. Troskok: 1. Dušan Serčič (P) 14.07, 2. Petranovič (Z) 13.86. 3- Zagorc (Kladivar) 13.56. Petranovič je postavil nov\ hrvatski rekord. 800 m: 1. Ceraj (P) 1:55.7, ž. Hanc (K) 1:56.0, 3- Maras (C. Z.) 2:00.2. To !je bila najlepša točka drugega dne. Ceraj in Hano sta se borila vse do zadnjih sto metrov pred ciljean, ko je izkušenemu Cerarju uspelo osvoboditi se nasprotnika in v sijajnem finišu zmagati. 5000 m: Segedin (P) 14:46.4. (nov jugoslovanski rekord). 2-SteJanovič (P) 15:08.8, 3. Ilič (CZ) 15:28.2. V, tej disciplini je Segedin izboljšal nov jugoslovanski rekord, ki ga jo postavil na polfinalnem tekmovanju v Beogradu. 4 X 400 m: 1. Partizan (Radulovič, Stankovič. Račič, Sabolovič) 3:26.0, 2. Kladivar (Kopitar, Ferluga, Hanc. Zupančič) 3:29.8, 3. Mladost (Vincijanovič. Despot, Lukač, Kraljevič) 3:30.6. Štafete Kladivarja. Mladosti in Zagreba so se borile vse do cilja in je šele na koncu prišlo do tega razporeda ŽENSKE Skok v daljavo: 1. Šumak (M) 5.28, 2. Dujmušič (Slaven) 4.96, 3. Knez (K) 4.93. Sumakova je postavila nov hrvatski rekord. 200 m: 1. Butia (M) 27.1, 2. Dujmušič (S) 27.8, 3. Rehar (K) 27.9. Cas Butia je Za hladno vreme odličen. 800 m ovire; 1, Posinek (K> 12,9, 2. Madžar (Sp) 12.9. 2. Seb (Sl) 13.0. Posinekbvi je uspelo premagati državno rekorderko Madžarovo. Krogla: 1- Radosavljevič (izven konkurence) 12.82, (nov jugoslovanski rekord), 2. Deržek (K) 10.87, 3. Borovec (Sl) 9.93. 4 X 100 m: 1. Kladivar (Knez. Majcen, Posinek, Rehar) 53-0, 2. Mladost (Kova-ževič. Šumak. Ferenčak, Butia) 53.2, 3. Spartak (Madžar. Kolar. Ca nadi, V aram -ža) 53 5- TUDI PETER SEGEDIN JE POSTAVIL NOV REKORD Končno stanje: moški: 1. Partizan 29.044. 2. Mladost 26.708, 3. Zagreb 24.632, 4. Kladivar 24.174. 5. Crvena zvezda 23.907, 6- Spartak 21.809- Ženske: 1. Kladivar 12-&3, 2. Mladost 12.070. 3. Spartak 11.940. 4. Sloboda 10-358, 5. Slaven 9-809, 6- Dinamo 8798. mučar i se vestno pripravijo na zimsko sezono Priložnost, ko so prišli v Ljubljano organizatorji in tekmovalci 38 smučarskih društev, je porabila Smučarska zvtzd Slovenije (SZS) za plenarni sestanek. na katerem je bilo govora o pripravah za bližajočo se zimsko sezono. Predsednik Primožič je govoril zlasti o potrebi in pogojih množičnega smukanja. Ugotovil je. da so na pr. v Gornji savinjski dolini, v Bomnju, na Blokah, in drugod objektivni pogoji za ustanavljanje smučarskih družin, vendar so ti kraji še vedno v zimsko* športnem pogledu pasivni. Treba bo v te kraje poslari več smučarskih potrebščin, potrebna bo naslonitev na mladinske in druge množične organizacije, potrebna bo iznajdljivost v pogledu novih akcij, kakor množič-nin štafet in podobnega, da bo smu-čarstvo pri nas nekoč resnično množični šport. Tu morajo sodelovati tudi tekmovalci, sleherni se mora zavedati, da je dolžan prispevati k razmahu in kvalitetnemu napredku. Zlasti pa je poudaril tov. predsednik potrebo smučarske vzgoje pionirjev, saj pomeni skrb najmiajšim največjo perspektivo. Sekretar inž. Pohar je poročal o blejskem posvetu, o novi smučarski literaturi, kakor tudi o rekvizitih in gradbenih akcijah. V teku bodoče zimske sezone bo razdeljenih 1600 parov navadnih smučarskih čevljev, 188 parov tekaških, 90 parov skakaških in 322 parov specialnih čevljev za alpske discipline. Turne smuči bodo v prosti prodaji, za tekmovalne pa bodo potrebna posebna nakazila. Naslednji referent je bil tov. Šramel, ki je poročal o skupščini Smučarske zveze Jugoslavije v Beogradu. Pri diskusiji so delegati iznesli nekaj koristnih predlogov : Finžgar je govoril o potrebi izdelave otroških smuči, Andolšek o propagandi med učiteljstvom, Potočnik o večerni vadbi na umetno razsvetljenih smučiščih. Cop o gradbenih potrebah Pohorja, Mušic .o možnostih smuškega razvoja v novomeški okolici itd. Po vsestranski diskusiji, ki je razbistrila mnoge pojme in privedla do jasnih zaključkov, je bilo govora o tekmovalnem koledarju in programu. Na sestanku so sklenili, da bo obvezen jesenski cross smučarjev 7. ati 14. novembra. smučarski dan pa prvo ali drugo nedeljo v januarju. Skakelne tekme v Planici bodo 6. ali 13. marca. Republikansko prvenstvo v klasični kombinaciji bo v Guštanju, v alpski kombinaciji v Slovenjgradcu. veleslalom bo na Kuku nad Livkom, mladinsko prvenstvo v Celju, štafetni tek v Novem mestu, patrolni tek na Rakeku, otvoritveno tekmovanje pa bo v Mariboru. Polnoštevilna udeležba v Tivoliju Naslednjega dne »o s® naši smučarski tekmovale! agedaj sjutraj v Tivoliju, kjer sil tekmoval; v tekih, skokih plezanju po vrvi. crossu ln hitri hoji V obilnem Dlanu predzlmsklh priprav. Je bila včerajšnja. nedelja-zelo uspešna, kajti preizkušnje v vzdržljivosti so se udeležili do malega vsi tekmovalci in tekmovalke. Zastopanih je bilo 38 društev s 352 tekmovalci. V teku na 60 m in na 100 m je bilo opaziti, da so se smučarji premalo pripravljali, kajti tudi nekateri vidni skakalci In smukači so dosegli samo rezultate okrog 14 sekund, kar je odločno premalo. Razmeroma boljši pa so bili uspehi v crossu po Šišenskem hribu; znamenje, da se naši smučarji resnično zavedajo koristi, ki jih imajo od planinstva, hitre hoje in tekov čez drn in stm. V naslednjem podajamo rezultate. Člani: 1. Čop. Enotnost 59 točk (tek 100 m 12.1. cross 3000 m 14:00, plezanje 7 m: 10.1, skok v višino: 1.50 m); 2. Forte, Zagorje 55 točk; 3. Ilija. Krim in Cesar. Slovenjgradec. oba po 54 točk. Sledijo Gaj, Kališnik in Keber. Dober rezultat v crossu na 3000 m sta dosegla Forte in Cesar, oba po 13 minut. Članice: 1. Ermanova, St. Vid nad Ljubljano 46 točk (tek 100 m: 15.9, hoja na 3000 m: 20:0, skok v višino: 1.27); 2. Ropretova, Jesenice 43 točk; 3. Jugova, Enotnost 38 točk. Sledijo: Oblakova, Kranj; Mihorkova, Ljubljana in Poharjeva, Jesenice. Lukančeva je na 10 mestu Jamnikova na -12 Mladinci: V vsakem je nastopilo 124 mladincev, med katerimi je dosegel največje število točk (69) Pernat iz Maribora. Njegovi podrobni rezultati so bili: 100 m: 13.2. hoja: 3000 m: 18:13, plezanje 7 m: 9.4, skok v višino: 1.48 m. Drugi med mladinci Je bil Paul iz Krope, ki je zaostal samo za eno točko, tretji pa Juvan iz Slo-venjgradca s 66 točkami. Kot zanimivost je omeniti, da so bili prvi trije mladinci tudi najboljši ■ plezalci, ki so se vzpeli po vrvi 7 m visoko v 9.3 oz. 9.4 sek. Potem sledijo v celokupni oceni naslednji mladinci: 4. Zorko. Novo mesto 65 točk, 5. Videčnik, Celje 63 točk, 6. in 7 Rotar, St. Vid in Koželj, Litija (oba po 62 točk). Mladinke: 1. Torkarjeva, Jesenice, 52 točk (tek 60 m: 9.2, skok v višino: 1.22, hoja na 1500 m: 9.30); 2. Kosi-jeva. Maribor, 51 točk; 3. Baumklr-cherjeva, Litija 51 točk. Sledijo: Ermanova, Krmi jeva In druge. Razveseljivo je, da so se včerajšnjega tekmovanja udeležili tudi olimpijski tekmovalci, kakor tudi skakalci Planice. Tekme v Tivoliju so trajale vse od 8. do 12., na kar so odšli tekmovalci v Union, kjer so si ogledali poučen film o zimskih olimpijskih igrah v St. Moritzu. Domov so s vrnili z novim navdušenjem in z novimi Izkušnjami za nadalje delo Prvenstvo srednješolcev v atletiki V LJUBLJANI Na štadionu Enotnosti so imeli atletsko prvenstvo ljubljanskega okraja ljubljanski srednješolci, ki so nastopili v lepom številu. Večina tekmovalcev in tekmovalk je bila iz vrst začetnikov, vendar pa so vsi pokazali precejšnjo nadarjenost za atletske panoge in jim je treba dati vso priložnost, da se bodo pod dobrim strokovnim vodstvom vadili in razširili vrste že znanih in uspešnih slovenskih atletov in atletinj. Srednješolci so tekmovali v metu krogle, teku na 169 m za mladince in na 60 m za mladinke, ter v skoku v višino. Povprečno so bil! za novince doseženi kar dobri rezultati, ki bodo po nadaljnjih sistematičnih treningih prav gotovo še boljši. V teku na 190 m je nastopilo 28 mladincev, med katerimi so prvi pritekli na cilj Pungertnik (Vič). Kokalj (klasična gimnazija) in štumberger (flzkulturna Sola) z enakim časom 12,8. Na progi 60 m Je teklo 23 mladink, med katerimi je zmagala Benčičeva (P. 8.) 9,9. druga pa je bila tudi gojenka Flzknltnrne šole Hrnševarjeva s časom 9,1. V metu krogle Je nastopilo 23 mladincev in 18 mladink. Mod mladinci je zmagal Stefančič (klasična gimnazija) 19,94. sledil pa mn Je Golob (TSŠ) 19,79, medtem ko Je med mladinkami »magala Hrnševarjeva (F. 8.) z metom 9.86 pred Jerčevo (19. drž. glntn.) 9.25. Najboljši rezultati so bili pač doseženi v skoku v višino, kjer je med mladinci in mladinkami tekmovalo po 18 prijavljenih. Med mladinci je go-Jeoeo flikulturue šole Kolbe dosegel od- ličen rezultat 165 cm pred Todorovsklm (F. š.) 155. med mladinkami pa je bila prva Pucova (19. drž. glmn.) 125 cm, druga pa Jezerškova (19. drž. glmn.) s tudi 125 cm Organizacij tekmovanj, posebno tekmovanj novincev v atletiki pa bi drugič priporočali več pozornosti! V DOMŽALAH Na novem štadionu v Domžalah je OFO Kamnik priredil okrajno prvenstvo v atletiki, na katerem so sodelovali člani telovadnih društev Kamnik, Domžale, Mengeš, Doto in gimnazije v Kamniku. Atleti omenjenih društev so dosegli nekaj prav dotordh rezultatov, posebno pa so se izkazali mladinec Kovač (Domžale) z metom kopja 48,30, Osredkar (Kamnik) z metom bombe 59,43 m, ter Zule (Domžale) in Žvokelj (Kamnik) s časom 11,9 v teku na 100 m. Med atleti je tekmoval tudi naš olimpijski plavalec Tone Cerer, Id je vrgel kopje 42,60 m daleč in s tem potrdil, da ni le dober plavalec, temveč tudi v atletiki nekaj pomeni. V skoiku v višino Je bil lep skok in dober rezultat Mihelčiča, ki je prvič preskočil 170 cm. Sodelujoči tekmovalci so pokazali, da so z uspehom premagali začetne težave v razvoju a1 jetike v Domžalah in da bodo v prihodnosti z marljivim treningom m še novimi tekmovanji prav gotovo pripomogli ,k dvigu atletike v Sloveniji. Tehnični rezultati so bito naslednji: moški 100 m 1. Žvokelj '(K) 11,9, 2." Zule (D). 11,9; 800m: 1. Orekeh (D) 2:13,0, 2. Neržima (K) 2:15,3; 3000 metrov: 1. Bručan (K) 10:06,0, 2. Dolenc (K) 10:22,0;. višina: 1. Mihelčič (Mengeš) 170, 2. Košir. (Domžale) 165; daljina; 1. Žvokelj (K) 579, 2. Demšar (D) 543; kopje: 1. Cerer Tone (K) 42.60, 2. Primožič (K), 39,80; disk:^. Košir (D) 30,0, 2. Pirnat (D) 29,45; krogla: 1. Iibriš (D) 10,30; 2. Neržima (K) 10,08; — članice: 60 metrov: 1.. Mesee (D) 9,6; višina: Mesec (D) 120; krogla: 1. Mali (D) 8,45; daljina: 1. Stifter - (D) 3j 92; mladinci: 100 m I Delač- (M) 13,2; višina: 1. Zimmer (D) 145; krogla: 1. Stele (K) 11,60; bomba: 1. Osredkar (K) 59,53; daljina: 1. Delač .(M) 507; mladinke; 60 metrov: 1. Zajc (D) 9,0; višina: 1. Zajc (D) 115; — krogla: 1. Rjžnarič (FA) gimnazije .(K) 7,75; bomba: Grintal (K) 24,10. DRŽAVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Presenetljiv uspeli Dinama v Splitu Pičla zmaga Enotnosti nad Proletetjem Slovensko nogometno Prvenstveno nogometne tekme pretekle nedelje so bile v znamenju hudih borb. Najvažnejše srečanje V. kola je bila tekma med Hajdukom ln Dinamom, v kateri se je DinamOvcem posrečilo že v pr-' vem polčasu iztrgati boljšemu nasprotniku obe točki. Tudi v. Beogradu sta bili na sporedu dve zanimivi srečanji ln sicer Crvena zvezda: Metalac ter Partizan : Budučnost. V začetka obetajoče moštvo Metalca je že drugič podleglo z visokim rezultatom, to pot proti Crveni zvezdi, ki se je s to zmago še nadalje obdržala na čelu lestvice. V drngi tekmi je nekoliko boljšemu moštvu Partizana komaj uspelo premagati žilavega nasprotnika. V Trstu je bila kljub vsem mogočim zaprekam od strani reakcionarnih elementov odigrana tekma med Pon-zlano ln Našimi krili, ki se je končala s tesno, vendar zasluženo zmago domačinov. , V drugi ligi sta bili na sporedu samo dve tekmi. Slovenski predstavnik je Imel na svojem Igrišču za nasprotnika borbeno moštvo Proleterja iz Osijeka. Čeprav je Enotnost Izšla kot zmagovalec, je treba ponovno pondarltl, da je bila napadalna vrsta spet boleča točka Ljubljančanov, saj bi bil rezultat ob malo večji pazljivosti gostov v streljanju gotovo drugačen. Hud poraz je doživel v Skopijo splitski Mornar v tekmi z Vardarjem. ki pa je še vedno ostal na vodstvu lestvice. Ostalo tekme Lokomotiva : Sloga Iz 1. ter Spartak : Sarajevo ln Dinamo (S) : Dinamo (P) lz II. lige so zaradi dragih športnih prireditev preložene na prihodnjo sredo. ENOTNOST : PROLETER 1:9 (9:9) Že v začetku igre se je opazilo, da bo tekma živahna in borbena, saj sta nasprotnika diktirala hiter tempo, pri čemer sta že oba vratarja pokazala svoje sposobnosti. Enotnost sl je z nekoliko hitrejšimi prodori ustvarila rahlo premoč na Igrišču, vendar so se gostje polagoma znašli in dokaj nevarno prihajali v kazenski prostor domačinov. Tako je srednji napadalec Proleterja v nenadnem obratu lz neposredne bližine ostro streljal na gol, toda dr. Lindtner je bil uspešnejši, ki je v zadnjem trenutku odvrnil nevarnost. Nato so se ponovno vrstile napadalne akcije Ljubljančanov, ki pa kljub tema niso rodile zaželjenega uspeha. Znano je, . da Enotnost v svoji napadalni vrsti nima niti enega strelca, ki bi znal že tako lepo Izpeljane akcije do nasprotnikovih vrat dokončno uspešno uveljaviti. Po odmoru je Enotnost nadaljevala z napadi ln že v 6. minuti je Žigon s 19 metrov močno streljal v prečko, odbito žogo pa je Hacler lz ant črte poslal v mrežo. Po tem uspehu so domači še naprej ostro pritiskali na nasprotnikovo stran. Povsem upravičeno je bilo pričakovati še nadaljnjih uspehov, toda zaradi prepočasnostl ln netočnega streljanja na gol so bila vsa prizadevanja že vnaprej obsojena na neuspeh. Neprestani razočarani vzkliki gledalcev so vsakomur pričali, da je v zaporednih trenutkih zapravil priložnost zdaj ta. zdaj drugi napadalec. V zadnjih 15 minutah pa se je položaj na Igrišču precej spremenil. Gostje so z neverjetno požrtvovalnostjo spravili svojega nasprotnika jpovsem v obrambo, v kateri se je kot rečeno, poleg obeh branilcev ln neumorne krilsk® vrste izkazal vratar dr. Lindtner, čigar zasluga je. da je ostal rezultat do konca nespremenjen. Tekmo, kateri je prisostvovalo okoli 5099 gledalcev, je zelo dobro sodil dr. Padjen lz Reke. OSTALI REZULTATI I. LIGA Ponziana : Naša krila 3:2 (3:1) Partizan : Budučnost 2:1 (2:1) Dinamo : Hajduk 2:1 (2:1) Crvena zvezda : Metalac 4:1 (3:9). II. LIGA Vardar : Mornar 4:2 (4:1) prvenstvo Tekme v slovenskem nogometnem prvenstvu so lž nedelje v nedeljo zanimivejše, pa tudi presenečenja tokrat niso Izostala. Mariborski Železničar je gostoval v Murski Suboti, kjer je z domačim moštvom beležil presenetljiv rezultat. Tudi celjski Kladivar je na svojem lgrl-šču prepustil Nafti obe točki, medtem ko je ljubljanski Železničar premagal Udarnika s tesnim rezultatom. Ostale tekme so se končale z več ali manj pričakovanimi rezultati. ŽELEZNICAH (LJ.) : UDARNIK 3:2 (3:1) Na stadionu Enotnosti sta se v prvenstveni predtekmi srečala ljubljanski Železničar ln Udarnik lz Kranja. Igra je bila nezanimiva ln na nizkem tehničnem nivoju. Poleg tega pa je bilo Be opaziti nešportne Izpade posameznih Igralcev, ki se vse premalo zavedajo, da Je nogometna Igra le plemenita borba, ne pa za medsebojna obračunavanja. Tako je moral sodnik lzkljnčiti lz igre Igralca Žnmbarja (Žel.), ki je prekoračil mejo dostojnosti. Tekmo Je z velikimi napakami sodil Dorčec lz Ljubljane, ki je z nepravilnim sojenjem često oškodoval oba nasprotnika. Rezultati ostalih tekem: I. SKUPINA Železničar (M) : Sobota 4:2 (4:1). Nafta : Kladivar 1:9 (9:9). II. SKUPINA Postojna : Ločan 6:2 (3d) Tržič : Gregorič 3:3, Krim : Proletarec 1:9 (9:9). LJUBLJANSKA SKUPINA I. RAZRED Triglav : Rdeča zvezda 4:1 (1:1), Miličnik : Domžale 1:9 (9:9). M. Pero : St. Vid 3:9 (ife L). IT. RAZRED Litostroj : Zadrugar 8:9 (3:9). TEKMA ZA MEMORIAL P. ZORNADE PIONIRJI: Krim : Predileo 9:1. MLADINCI: Partizan : Enotnost 9:9. I. SKUPINA Rudar 4 2 2 0 14:8 6 Železničar (M.) 5 3 0 2 14:9 6 Železničar (Lj.) 4 2 1 J. 10:8 5 Sobota 5 2 1 2 13:11 5 Nafta 5 2 1 2 9:14 5 Polet 4 1 2 1 11:8 4 Kladivar 4 1 1 2 3:4 3 Udarnik . - 5 1 0 4 7:19 2 II. SKUPINA Gregorčič Proletareo Gorica Postojna Tržič Ločan Krim Predileo 21:14 13:7 9:6 13:9 16:13 9:12 4:9 5 0:13 0 DINAMO (ir. ZAGREB) : POLET 4:r (iStf V Maribora je bila v . nedeljo prijateljska nogometna tekma med domačim Poletom in drugim moštvom zagrebškega Dinama. Po zanimivem poteku ee je tekma končala s tesno zmago gostov Mednarodne nogometne tekme ŠVICA : ČEŠKOSLOVAŠKA 1:1 (1:9) V Baslu je bila v nedeljo odigrana mednarodna nogometna tekma med Svioo in Češkoslovaško, ki se je končala neodločeno. Čeprav so imeli Čehoslovaki nekoliko več od igre je bila tekma nezanimiva. Sodil je Italijan Carpani. Poljska : Romunija 0:0 Anglija : Severna Irska 0:2 (0:1) Danes ob 15.30 bo na igrišču v Tivoliju prijateljska tekma v košarki CD J A PARTIZAN (Beograd) : ENOTNOST Ker nastopajo v moštvu Partizana državni reprezentantje bo ta tekma zelo zanimiva. Športni dogodki v Mariboru s 32:27 koši. Odločilna tekma za drugo mesto med Enotnostjo ln Poletom pa se Je končala z zmago Enotnosti 64:24 k®-šov. Uspeh Železničarja je tem večji, ker je premagal moštvo Enotnosti, ki je na državnem prvenstva v košarki v Beogradu vendarle doseglo znatne uspehe. Tudi moštvo Poleta je pokazalo lep napredek, medtem ko je Enotnost to pot razočarala. Organizacija tekmovanja ni bila najboljša. V zadnjem času se je flzkulturno življenje v Mariboru precej razvilo ln skoraj vsako nedeljo zabeležimo vrsto najraznovrstnejših športnih dogodkov, ki nam kažejo, da je tudi na severu naše države na športnem polju led prebit. AVTO-MOTO DIRKE Mariborski motoristi so v nedeljo po mariborskih ulicah priredili motodirke, na katere so povabili najboljšo ljubljanske dirkače. Dirke so, privabile lepo število gledalcev, ki so bili priča napetim borbom naših najboljših motoristov. V posameznih skupinah so zasedli prva mesta naslednji dirkači: do 299 ccm: Dergano (LJ.); do 359 ccm: Mrak Slavko (Lj.); nad 350 ccm: Ponikvar Leo (LJ.); motorji s prikolicami: inž. Mi-klavčič-Stefe (LJ.); hitrostna dirka vseh kategorij: I. Ponikvar Leo (LJ.). Med dirkači sta nastopila tudi avtomobilista Malnarič (LJ.) in Noth Mrb.), ki pa sta. obadva odstopila. NAMIZNI TENIS V ligaškem tekmovanju v namiznem tenisu sta se v nedeljo ‘dopoldne pomerila jeseniški Gregorčič in domači Polet. Po izenačenem dvoboju se je šele v. zadnjih igrah odločil zmagovalec. Med moškimi je Zmagal Polet z rezultatom 5:4, ženska ekipa Gregorčiča pa je domačinke premagala s 3:0. Najzanimivejša je bila tekma, med Korberjem (Gregorčič) in Kochom (Polet), ki ee je končala z 2d, KOLESARSKE DIRKE Mariborski kolesarji. so preteklo nedeljo priredili kar dve dirki in sioer prvo po mariborskih ulicah, drugo pa na Po. horju. V dirki po ulioah Maribora sl je prvo mesto priboril Štirn (Miličnik — Lj.), medtem ko sta favorita Rozman in Podmilščak zaradi defelftov na času precej izgubila. Rozman ee. je priboril na drugo mesto. Podmilščak pa je odstopil. V gorskih dirkah na Pohorju, ki so bile posvečene padlemu borcu Ivanu Hrenu, jo bila proga najtežja v državi, od Maribora do Areha s 15 km dolgim vzponom. Med tekmovale) se je razvila »rdita borba. Kmalu po startu so prišli v vodstvo dirkači iz Pulja, medtem ko .60 Rozman. Podmilščak, Grajzer in drugi dohiteti vodilno skupino šele po prvihr kilometrih Končni vnetni red na cilju je bil naslednji: 1. Sironl 1:15,4. 2. Mauri (oba- Pulj) 1:15,5. 3. Grajzer (Krim Lj.l 1:16,48. 4. Podmilščak (Polet) 1:17.34 POKALNO PRVENSTVO LRS V KOŠARKI V soboto In nedeljo je bilo na Igrišča Enotnosti v Tivoliju pokalno prvenstvo Slovenije v košarki med moštvi ljubljanske Enotnosti, ljubljanskega Železničarja ln mariborskega Poleta. Po dokaj tom ‘»bib Igrah sl Je pokaf priborilo moštvo Drobne zanimivosti Dublin. 10. okt. V tekmovanju v namiznem tenisu za evropski cup je reprezentanca Irske premagala reprezentanco Walesa 5 :0. V polfinalu zapadne cone bo Igrala Irska proti Belgiji. Gunar Nordahl, srednji napadalec švedskega nogometnega društva Norköping in obenem tudi švedske državne reprezentance, odhaja v Pariz, kjer bo igral za Stade Franoais. Po vesteh švedskih časopisov bo plačalo francosko moštvo zanj 75.000 švedsOdh kron, to je nad milijon din ter se je poleg tega obvezalo, da bo odigralo tudi dve tekmi na Švedskem. Francozi na ee zanimajo tudi za Carlssona, igralca društva AIK. ki je bil na olimpijskih igrah eden najboljših igralcev. Na atletskem tekmovanju v Stockholmu je Nizozemec Slljkhnis s časom 4:99,2 (nov nizozemski rekord) v teku na 1 miljo premagal Šveda Stranda, ki je Imel čas 4:11,8. V metu diska ^e zmagal Madžar Nemeth s 56,78 m, Nizozemka Blan. kers-Koen pa na 199 m z 11,7 ln na 89 m z ovirami v 11,5. Na atletskem tekmovanju v Poljski so nastopili tildi nekateri madžarski ln češkoslovaški atleti. V posameznih disciplinah niso bili dosežen posebn rezultati, ker je ves čas deževalo: 199 m: Kisz-ka (P) 11.3. 499 m: Rek (CSR) 51.9, 899 metrov: Garay (M) 1:56,77 3999 m z ovirami: Roudny (CSR) 9:38,2. 5999 m: Szl-lagyi (M) 15:99.6, daljina: Adamczyk 9,99. palica: Meronczyk 3,79, krogla: Lo-movskl (vsi P) 15.14, disk: Kulltz 46,92, kopje: Varszegbl (oba M) 64,24. V kolesarski dirki za veliko nagrado Švice, ki je bila kot zadnja prireditev sezone v Zürlchn, je zmagal na 100 km dolgi progi Kühler s časom 2:30:39.2 pred Leonijem (D 2:34:30,6. Bčrtonom (F) 2:86:25.8. Lambreohtom 2:37:35.0 in Kete-leerjem (oba B) 2:38:34.0. Na atletskem prvenstvu Italije so ženske dosegle nekaj prav dobrih rezultatov. 191 m: Tagtiäfferi 12.8 seit. 899 m: Tonani 2:25 man.. višina: Palme, sino in Pierucci 1.53 m; krogla: Piooi-nini 13.20 m: disk: Oordiale 43.55 m. V boksarski tekmi, je framoookl boksar srednje kaitegorije Marcel Gordan knockoutiral ameriškega boksarja Ton-nyja Suleja v 12 krogu in ed s tem psyojiä svetovno prvenstvo v ted kategoriji. KOLEDAR Torek, 12. oktobra: Maksimilijan. Drugi- slav- Sreda, 13- oktobra: Edvard. Rostoa. SPOMINSKI DNEVI 12. X. 1944. — Izide «Slovenski partizan«, glasilo Glavnega štaba NOV in POS pod naslovom »Naša vojaka«. 13 X. 1944. — Zavezniki vkorakajo v Atene, glavno mesto Grčije. • DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromoetje, Marijin trg št. 5 SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARLBORO Drama v Ljubljani Sobota, 16 oktobra ob 20: Turgenjev: Meeeo H na na kmetih. Zaključen* pred-stava za sindikate (v Operi). Opera v Ljubljani Torek. 12- oktobra ob 20; Čajkovski: Evgenij Onjegin. Red B. Gostovanje Valerije Heybalove. * ,, Četrtek. 14. oktobra ob 20: Beethoven: Fideldo. Gostovanje Valerije Heybalove. Zaključena predstava za sindikate. Za sindikalno predstavo Turgenjeve drame. »Mesec dni na kmetih«, ki bo v soboto. 16. t. m. v opernem gledališču, pridejo na vrsto sledeče sindikalno po-družnice: kovinarji št. 5 in 25, živilci št- 7 in 12. usnjarji št. 1, 2. 9 in 11, gradbeni št. 2 in 19. gostinci št. 12. železničarji: sekcija za vzdrževanje proge, trgovinski št- 7. 16 in 51, administrativni št. 3, 5 in 7, prosvetni št. H in 21. Bone za nakup vstopnic dvignite obvezno v četrtek 14. t. m. od 17. do 18. ure na kultur-no-prosvetnem oddelku KSS-a. Vstopnice na izdane bone dobite kot otoočajno na Upravi SNG. Gradišče 4/1, v petek 15. t m od 8. do 10. ure- Pozivamo sindikalne podružnice, ka še niso poslale prijav za obisk gledališča, da to čimprej store. PEVSKI ZBORI LJUBLJANE Predzadnja vaja za festival bo v ti“®* v gimnazijski telovadnici v Vegovi ulici. Mladinski zbori in fanfare ob 19. uri. Moški zbori ob 19.30 uri. Mešani zbori ob 20. uri. Godbe ob 20-30 uri. Držite se točno napovedanih url — MLPS. , • Denar za štipendije štipendistov ministrstva težke industrije je na razpolago. Dvigne ee lahko v dneh 9., 11., 12. in 13. oktobra t. 1 od 10. do 12. na univerzi, I. nadstropje v dekanatu Tehniške fakultete. Titovi zavodi Litostroj. 1942-n Dr. Jože Jakša, Kongresni trg 8, spet redno ordinira 1952-n Namesto venca na grob pokojnima Jorgu in Igorju Tavčar so daroval* otroške negovalke iz otroške bolnice in Dečjega doma v Mariboru RKS vsoto din 600. za kar se jim Mestni odbor RK iskreno zahvaljuje Planinci, pozor! PD Ljubljana priredi v nedelja 17. t. m. skupinski izlet združen z udarniškim delom pri gradnji vzpenjače na Vitrance Vožnja brezplačna. Odhod 5.25. vrnitev 21-10. Prijave v pisarni. Masarykova 14-11. do četrtka do 18. ure. 1953-n Preskrba DELITEV DODATKA MOKE 01/) Ljubljana - okolica opooarja vse poslovodjo OM, LM, PZ in KZ. da ®o deli kot dodatek moke 0.50 kg na posameznega potrošnika zagotovljene preskrbe za mesec oktober enotna moka. TOVARNA GLASBIL V MENGŠU sprejema do preklica v popravilo in uglasitev VSE VRSTE HARMONIK in GLASOVTRJEV. OKLIC o razgrnitvi podatkov dosedanjih poizvedb zaradi morebitnih ugovorov zoper te podatke v postopku za osnovanje nove zemljiške knjige za katastrsko občino š AVARSKO v sodnem okraja Ljutomer. Dne 27. oktobra 1948 do 10. novem, bra 1948 bodo na Šafarskem štev. 29, razgrnjeni vsakomur v pogled po po-sledkih dosedanjih poizvedb popravljeni posestni tisti, seznami parcel in lastnikov, zemljiškoknjižne mape, primerjalna tabela parcel in zapiski o dosedanjih poizvedbah zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino gafarsko. Ob zgoraj navedenem času in poleg tega še dne 11. novembra 1948 se smejo vlagati ugovori zoper pravilnost in popolnost posestnih listov in primerjalne tabele parcel in to pismeno ali ustno na zapisnik pri sodnem odposlancu. ki bo ob tem času posloval na kraju razgrnitve na šafarskem št. 29. Ce bodo dani taki ugovorf, se bodo istotam dne 11. novembra 1948 o njih uvedle nadaljnje poizvedbe, h katerim naj tudi brez posebnega povabila pridejo tega dne ob 8. uri osebe, ki so vložile ugovore Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 7. oktobra 1948. OKLIC o začetku poizvedb zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino GIRINA v sodnem okraju Ljutomer. Z dnem 12. novembra 1948 se začno poizvedbe zaradi osnovanja nove zem-ljiške knjige za katastrsko občino Gi-bina. Poizvedbe se bodo vršile od 12 novembra 1948 dalje vsak delavnik od 8. do 15. ure na Gibini št. 17. K poizvedbam naj pridejo vsi posestniki. hipotekarni upniki in vse ostale osebe, ki imajo pravno korist od tega. da se poizvedo lastninske pravice aii da se ugotovi istovetnost sedanjih označb parcel s prejšnjimi označbami, navajati smejo vse. kar utegne služiti za to, da se pojasni stanje stvari in da se obvarujejo njihove pravice Posestniki zemljišč in drugi upravičenci morajo prinesti k poizvedbam v izvirniku ali v prepisu vse spise, izpiske iz zemljiške knjige, sodne odločbe ali druge listine, kolikor so potrebne za osnovanje nove zemljiške knjige in kolikor jih imajo oni ati njihovi zastopniki Da se vsakomur omogoči pogled v podatke, ki jih je sodišče do sedaj že zbralo, bodo razgrnjeni posestni listi, seznami parcel in lastnikov ter zemljiškoknjižne mape od 27. oktobra 1948 do 10. novembra 1948. vsak dan od 8. ure do 15 ure na šafarskem št. 29 Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 7. oktobra 1948. VREMENSK POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 11. oktobra: Od severozahoda pod vplivom atlantskih depresij razkr: področje visokega zračnega tlaka, ta da se središče premika proti jugovzhoi Kljub temu je v naših krajih, računati nadaljnjim trajanjem lepega vreme: Mrzli val je zajel celotno Rusijo, k; sneži v osrednjih in vzhodnih prede ter celo na Kavkazu, v zahodni Evrt pa prodira topel zrak. Vremenska napodev za torek 12. ok Pretežno jasno z jutranjo meglo v ki linah. Jutranje tempenatnlre še okn ničle v krajih brez megle dana, čez d razmeroma toplo. STRAH 6 S£0TE RS Kl riTi ★ POiQJQgTAtEG ST. 243 / TOREK, 12. OKTOBRA 1948 Šolstvo Stenografski tečaj pri Državnem učnem zavodu v Ljubljani. Vpisovanje če danes dopoldne do 11. ure za dnevni tečaj dm »večer od 18. do 19. ure za večerni tečaj v pisarni ravnateljstva na Domobranski eesti 15. — Ravnateljstvo 1954-n Koncerti V okviru ljubljanskega festivala bomo imeli ta teden *ava pomembna koncerta. V četrtek 14. oktobra bo Večer solistov: Nada Vidmarjeva, Miro Brajnik, Karlo Rupel, Anton Trost im Ljubljanski trio. V petek 15. oktobra pa bo simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. Večer solistov bo v Filharmoniji, simfonični koncert v Unionu. Predprodaja vstopnic v Knjigami muzik ali j. 1951-n Simfonični koncert v okviru Ljubljanskega festivala v petek 15. oktobra ob 20. uri v Unionu dana naslednji spored: Osterc: Klasična uvertura. Lajovic: Pesem jeseni, Kozina:Bela Krajina, Dvoršak: Simfonija F-dur. Vstopnice v Knjigarni muzi k ali j. 1950-n Celjane opozarjamo na jutrišnji simfonični koncert ob pol 19. uri v veliki dvorani kina Metropol v Celju. Igra «orkester Skmmske filharmonije, dirigent Jakov Cipci. Glede na ugodne železniške »veze, koncert konča ob 8. uri. opozarjamo tudii okoličane. 1949-n Kinematografi LJUBLJANA UNION: francoski .film: »Fantastična simfonija«, tednik. — MOSKVA! evojetski film: »Beli volčjak«, tednik. — SLOGA: sovjetski film: »Ga-vnofthe«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — SISKA: sovjetski film: »Poslednji tabor«, tednik. Predstava ob 20. _ KODELJEVO, radi renoviranja za- prto. SIABIBOB. ESPLANADE: sovjetski film: »A3ašer Navoi«. tednik. — GBAJSKI: sovjetski film »Za srečo tistih, bi so na morju«, tednik. Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30. „ CELJE, METEOPOL: sovjet, film »Tretja udarec«, tednik. — DOM: sovjetski fulm »Učenka prvega razreda«, tednik. KP. AN J MESTNI: ameriški film: »Vojna divjih mačk«, tednik. . , .... PTUJ: sovjetski film: »Arinka«, tednik. Radio Ljubljana Maribor in Sl. Primorje SPOBED ZA TOREK too Množične pesmi. 6.10 Napoved časa tn poročila 6.20 Jutranja telovadba- 6.30 Jutranji koncert 7.00 Napoved časa, radijski koledar. poročilo in objave. 7.10 Klavir v ritmu. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.40 Zabavna giaaba, mali oglasi in objave. 13.00 Opoldanski pisan spored. 13.40 Gospodarska oddaja: V borbi za plan. 13.50 Igrajo slovanski umetniki. 14.10 N&Todne pesmi raznih narodov. 14.30 Napoved časa, poročial in objava večernega sporeda 14.45 Zabavne kompozicije igra na saksofon Srečko Dražil, pn klavirja Mitja Zebre. 18.00 Igra vaška kvun; tet- 18.30 Oddaja za pionirje: Železni stroj, njegovo rojstvo in rast. 18.50 Glasbena medigra. 19-00 Radijski dnevnik. 15.10 Male skladbe velikih mojstrov. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 P. i-Cajkovskij: »Evgenij Onjegin«, lirična opera v 6. slikah. (Prenos Iz opere). 22.30 Zaključek oddaje. __________ ODSTRANITEV NEUSTREZAJOČIH NAPISOV Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane je izdal odlok o odstranitvi neustrezajočih napisov, ki 3o bil objavljen v »Slov. poročevalcu« dne 27 avgusta 1948, stran 4. V smislu določil tega odloka so vsa gospodarska podjetja, obrati in. poslovalnice državnega, zadružnega in privatnega sektorja v območju mesta Ljubljane dolžni v 2 mesecih po uveljavitvi odloka odstraniti vse zunanje napise firm, ki ne ustrezajo več dejanskemu stanu, in si oskrbeti nove ustrezajoče napise. Pozivamo vsa gospodarska podjetja, da se omenjenega odloka strogo drže, ker bo po preteku dvomesečnega roka kontrola in bodo vsi kršilci odloka kaznovani v smislu odloka. Nadalje pozivamo tudi vse lastnike odnosno upravitelje hiš, da odstranijo vse napise po zidovih in nalepljene lepake. Prav tako so dolžni odstraniti tudi vse neustrezajoče napise firm, če v stavbi ni poslovnega prostora kakega podjetja ali obrata. Opozarjamo vse lastnike, da bo vsak kršilec odloka strogo kaznovan. Poverjeništvo za komunalno gospodarjenje MLO AMBASADA Češkoslovaške reoubiike v Beogradu paziva vse češkoslovaške državljane — lastnike posesti, Bi je na področju FLR Jugoslavije prišla pod nacionalizacijo po zakonu o spremembah In dopolnitvah zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij od 28. aprila 1948, da takoj sporočijo ambasadi nsLednje po- 1. Vrsto posesti (poslopja, zemljišča in podjetja z označenjem tvrdke in predmeta poslovanja). 2. Velikost in obseg posesti (število stanovanj'skih prostorov, površino zemljišč z označenjem kulture, število prometnih objektov s spiskom prometnih naprav in zalog). 3. Občino, na katerem področju je nepremičnina z navedbo številke zemljiškoknjižnega vpisa. 4. Ime. poklic in kraj prebivališča lastnika. 5. Višino in vir vseh letnih dohodkov lastnika in višino njegovega letnega dohodka lz nacionalizirane posesti 6. Dan, kadar so pristojne oblasti prevzele posest v državno last, z morebitnimi prepisi zadevnih uradnih odločb in zapisnika prevzemanja POSTREŽNICO za nekaj ur dnevno, pametno, resno, takoj sprejmem. — Hrana in stanovanje v hiši. Rimska cesta 24 Župančič. 30657-4 FANTKA,’ tri mesece starega, dam za svojega. Naslov v ogL odd. 30627-4 POSTREŽNICO sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Rimska cesta 7, vrata 4. 30649-4 ITALIJANŠČINO pridem poučevati na dom. Ponudbe na ogl. odd. SP pod: »Hitra nietoiia.«. 30646-4 KATERA ŠIVILJA me sprejme v učenje nekaj ur dnevno, proti plačilu. Naslov v ogl. odd. 30643-4 VIOLINO poučujem v popoldanskih urah. Naslov V'ogl. odd. 30611-4 KNJIGOVODJA bilancist, revizor In inštruktor v administraciji, išče honorarno zaposlitev za par ur dnevno. Ponudbe pod Inštruktor na ogl. oddelek. 30341-4 INSTRUIRAM vse predmete za gimnazijo. Ponudbe na ogl. odd. pod Vestnost. 30595-4 DEKLE, ki bi nekaj ur dnevno pomagala v gospodinjstvu, vešča kuhe, dobi brezplačno brano in stanovanje. Naslov v podruž S PKranj. 30490-4 GLAVNA UPRAVA kmetijskih strojnih postaj LRS. sprejme v namestitev : posluževalca (kurjača) za centralno kurjavo. Plača po dogovoru. Zglasiti se je na pers. odd. Gustroja. Ljubljana, Vilharjeva cesta številka 33. — Sem je poslati tudi pismene ponudbe. 30662-4 PRODAM GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in posteljico, dobro ohranjeno, prodam. — Celovška 112. 30675-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, malo rabljen, prodam. Strmi pot 3. 30736-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basov. popolnoma novo, prodam. Na ogled od 9 do 11. Naslov v oglasnem oddelku. 30637-5 KOZICO, zgodnjo švicarsko, angleško ŠKOLJKO z armaturo, zidan ŠTEDILNIK, gamaše in dvovrstno HARMONIKO prodam ali zamenjam za radio. Ogled opoldne in zvečer. Naslov v ogl. odd. 30638-5 LEP OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Ogled dopoldne. Naslov v ogl. odd. 30660-5 2 PRECIZNI ŠESTILI Staedtler po 2600 din, prodam. Ponudbe na ogl. odd. SP pod: »Novi«. 30653-5 OTROŠKO IjtTAJICO, zelo dobro ohranjeno. prodam Kozina, Masarykova št 19-1. levo. 30680-5 MOTORNO KOLO znamke Saks — 98 mm, dobro ohranjeno, prodam. — Naslov v ogl. odd. 306S1-5 RADIO Telefunken, 5-cevni. z magičnim očesom, naprodaj. Naslov v ogl. odd. SP. 30650-5 MANJŠA KREDENCA, naprodaj. — Pavšičeva ul. 14. 30602-5 PRODAM: vinsko sesalko s cevmi, tricikel, mali filter in lege za sode-ležake. Ogled od 11. do 12. Naslov v ogl odd., 30584-5 ŽENSKE ŠKORNJE črne št. 37, zelo dobro ohranjene, prodam. — Naslov v ogl. odd. 30621-5 RADIO 6-cevni »Blaupunkt« prvovrsten, prodam. — Naslov v ogl. odd. Slov poroč. 30618-5 NOVE MOŠKE ČEVLJE št. 41—42, črne, lakaste, prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 80619-8 ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, prodam. Naslov v ogl. odd. 30639-5 ŠTEDILNIK na 3 plošče, prostostoječ, rabljen, prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč. 30607-6 OGLEDALO brušeno, čisto in japonsko omarico za zdravila, prodam. — Naslov v ogl. odd. 30608-5 NAVADNO OMARO za obleko ln straniščno školjko prodam. Kodeljevo — Malejeva ulica 22. 30603-5 AVTORADIO. 7-cevni — amerikanske znamke, prodam. Naslov v podružnici SP, Maribor. 30625-5 LEICO »Sunitor« prodam — Naslov v ogl odd. 30628-5 MOŠKO SIVO OBLEKO za srednjo močno postavo In žepno uro. štoparico, prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč. 30664-5 JUGOREKLAJVL Ljubljana, Tyrgevall sprejema Oglase, objave in obvestila za vse časopise , v FLRJ. Dva kasarni SUHEGA ŽAGANJA ZA KJURJAVO k u p 1 UPRAVA »SLOV. POROČEVALCA« DELOVNE KNJIŽICE V zvezi z novo odredbo zvezne vlade (Uradni list FLRJ št. 84-48) o reviziji delavskih knjižic paziva Poverjeništvo za delo MLO v Ljubljani vse delodajalce (direktorje In upravnike podjetij) državnega, zadružnega ln privatnega sektorja na tozadevno ZBOROVANJE. ki bo dne 12. oktobra ob 18. uri v dvorani Doma sindikatov. Miklošičeva cesta štev 22. Z ozirom na važnost te odredbe, na kratek rok ln visoko kazen, ki jo odredba določa za delodajalca, apeliramo na prizadete, da se tega zborovanja zanesljivo udeleže! NAROČNIKE, ki prejemajo naš list po pošti in so z naročnino-v zaostanku, opozarjamo na poravnavo, sicer jim lista od 15j t. m. dalje ne moremo veš pošiljati. Naročnike pa, ki redno plačujejo naročnino, prosimo, da jo nakazujejo 15 dni pred potekom zadnjega nakazila; Uprava NAVADEN VOZ, dobro ohranjen, prodam. Nosilnost 3—4 tone. — Cesta II Cesarjev štev. 34. Trnovo — Hrastar. 30671-6 MOTORNO KOLO DKW 350 ccm, dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 15. do 16. Poljanska cesta 75, Ljubljana, (Sosič), dvorišče. 30672-5 BELO ANGORA VOLNO — spredeno. prodam. Janševa 12-1. 30669-5 KREDENCO, trd les - z marmorjevo ploščo, ugodno prodam, šišenska 12-b nasproti remize, za vilo »Raja«. 30670-5 VRO Z UMIVALNIKOM, fin rožnat porcelan, 6 skodelic s podstavkom in 6 kavnih žličk, prodam. Streliška ulica št 8, priti. levo. — Od 10. do 11. ure. 30666-5 SOBNO KREDENCO in raztegljivo mizo iz hrastovega lesa v naravni barvi, starejšo a zelo dobro ohranjeno, prodam skupaj za 8000 din. Tržaška cesta 47. dvorišče — pri mizarju. 30665-5 BELO CISTO POSTELJO z žimnico na vzmeti, prodam. Pavlin, Verov-škova 22. 30644-5 BELO OTROŠKO POSTELJICO, železno. prodam. — Velika Čolnarska štev. 21. 30645-5 POVRŠNIK, dobro ohranjen, za močno postavo, in dva otroška suknjica do 14 let naprodaj. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč. 30667-5 KLOBUCARSKE MODELE, moške in ženske, stroj za slamo In žensko kolo prodaml Naslov v oglasnem oddelku 30510-5 DVA PLAŠČA in zračnici znamke Pirelli, dimenzija 26Xl3/8 — prodam. Naslov v ogl. odd. 30616-5 SIV ZAJČKOV KOŽUH za 6 let in bel jagenčkov za 3 leta, prodam. Naslov v ogl-. odd. 36617-5 MOŠKO KOLO, skoraj novo, z novimi gumami In škornje št. 44, prodam. Ogled od 13. do 15. Kamniška ulica štev. 44. »30596-5 KAVČ. zložljiv, naprodaj. Naslov v ogl. odd. 30568-5 LEPO PTIČJO GAJBICO prodam. — šmartinska cesta št. 1. 30599-5 PIROTSKO PREPROGO, novo. predvojno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku, 30592-5 KAVČ ugodno prodam. V račun vzamem tudi mizarski klej. Pleteršniko-va 26, klet. Ogled od 14. dalje. 30593-5 RAZNAŠALKO za Stražišče^pri Kranju prej me PODRUŽNICA SP V KRANJU ZAVESE (store) za dva okna. iz finega belega blaga, vezene, prodam. — Naslov v ogl. odd. 30243-5 KAVČ z omarico, 4 stole in okroglo mizo. primerno za jedilnico, prodam. Ogled vsak dan od 15. dalje. Foto-atelje, Tyrševa c. 35-a. Lj. 30588-5 PLAŠČ za srednjo postavo, gojzerice 42, 1 kg kave prodam. Miklošičeva cesta 7-V. 30571-5 RADIO Hornifon, 6 cevni, velika salonska oblika, prodam. Sv. Petra c. 25 levo pritličje. 30570-5 MOŠKI POVRŠNIK, dobro ohranjen, nove moške visoke čevlje št. 45 s flanelo podložene, belo posteljno pregrinjalo in lavor z vrčem prodam. — Ogled med 10. In 16. Naslov v ogl. oddelku. 30585-5 USNJENA SUKNJA, škornje, črni št. 41—42 za moškega ali žensko, malo nošeno, predvojno blago, zložljiva železna postelja in kuhinjska miza naprodaj. Vprašati Tyrseva 15-11 — nad kavarno Evropa — levo stopnišče, desna vrata. 30447-5 JAHALNE USNJENE HLAČE (boks) za srednjo postavo, prodam ali zamenjam za dobro ohranjen usnjen površnik. — Naslov v podružnici SP Kranj. 30492-5 PLAŠČ iz črnega klota in moški dežnik prodam. Naslov v podružnici SP Celje. 30464-6 DIVAN, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 30433-5 ROČNO BRIZGALNO znamke »Rosen-bauer« proda Gasilska četa Maučice pri Kranju. 30491-5 MOTORNO KOLO, 350 ccm, »Humber« — prodam. Cirče 85, Kranj. 30488-5 2 FOTELJA prodam. Crne čevlje št. 39 zamenjam za št. 41—42 z nizko peto. Ogled V Podmilščakovi ulici 16a, pri Bončar, 30576-5 POSTELJO z žimnico in zapestno uro prodam. Ogled od 12. do 15. ure. Naslov v ogl. odd 30573-5 DESNI ŠTEDILNIK na dve plošči in tridelno kompletno okno 140x140 — prodam Naslov v ogl. odd. 39365-5 ZRACNIĆE. nove. za kolo prodam. — Stankovič, Bohoričeva št. 27 — od 14. do 15. 30364-6 5 m TEŽKE SVILE, črne, predvojne, mizo in dva stola prodam. Naslov v ogl. odd. 30405-5 ŽIMNICO na vzmeti in nekaj kuhinjske posode prodam. Naslov v ogl. oddelku. 30395-6 OTROŠKE GOJZERICE št. 28. moške težke št. 45, 43 in ženske št. 37 — prodam. Naslov v ogl. odd. 30583-5 KUPIM KUPIM KNJIGE: Botanika, Ruska vadnica. Zemljepis. Zemljin, Zgodovina, Slovenska slovnica. Aritmetika II. del, za II. raz. gimnazije ali zamenjam po dogovoru. — Ramovž — Stožice 51. 30674-6 AVTOMOBILSKI MOTOR na pogon z nafto (Diesel), jakosti 100—150 HP, kupimo. — Hitre ponudbe poslati Tovarni glinice in aluminija, Strnišče. 30633-6 VETERNI JOPIC ali ustrezajoče blago kupim. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Izletnik«. 30601-6 35 VZMETI, tudi rabljenih, kupim. — Naslov v ogl. odd. 30663-6 EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, kupim. — Naslov: Dvoršek Marija, Tiskarna Slov. poroč. 30587-6 VEC SPECIALNIH KOMPASOV kupimo' Zavod za fizkulturo — Tabor, telovadni, dom. '30586-6 MOTORNO KOLO od 100—750 ccm — kakršne koli znamke, lahko tudi s prikolico, v katerem koli kraju Slovenije. kupim. Ponudbe poslati z navedbo cene na naslov: Kuhar Štefan, IKŠ, Maribor 5. 305Ü6-« KOMPLETNO ELEKTRIČNO vodno črpalko za hišni vodovod, nekaj vodovodnih cevi in parkete, 16 ali 42 m2, nove ali dobro ohranjene — kupim. — Ponudbe z navedbo »Takoj 1«. 30605-6 KUHINJSKO OPRAVO ali samo tridelno kredenco, novo ali dobro ohranjeno, porcelanasto skledo z ročko za umivanje, stiskalnico za sadje in mali zapravljivček za ponija, kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Ohranjeno«. 30604-6 DINAMO istosmerni tok, 0.75 KW — štev. obratov ni važno, 110 ali 220 Volt. lahko nov ali rabljen — kupi Slov. steklarna Hrastnik. 30623-6 DVE VOLNENI ODEJI, 1 kg puh perja in gumijaste škornje št. 32—33 kupim. Naslov v ogl. odd. ' 30629-6 KOMPLETNO ORODJE za rezljanje, za deška ročna dela, kupim. Ponudbe pod Deček na ogl. odd. 30513-6 KNJIGE: izdale Modre ptice, Hrama in naše založbe kupuje v vsaki količini Knjigama in antikvariat Mladinske knjige. Ljubljana. Frančiškanska št. 3 (preje Sfiligoj). 29134-6 KNJIGE, znanstvene, poljudno znanstvene in druge, domače in tuje, kupuje Knjigama in antikvariat Mladinske knjige, Ljubljana Frančiškanska 3 (preje Sfiligoj). 29133-6 DOBRO OHRANJENO obleko kupim. Ponudbe na oglasni odd. pod Vitka postava. 30572-6 MIZARSKI KLEJ kupim. Pleteršniko-va štev 26, klet. Doma od 14. ure dalje. ' Š0594-6 CRNI ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ za srednjo postavo, nov ali malo rabljen ali blago kupim. Ponudbe pod: Kranj, poštni predal 4. 30590-6 KUPIM ŠOLSKE In zdravstvene knjige : Zemljepis: .Kranjec-Vazaz, Zgodovina starega’ veka I. raz. s. šol. Binter-Petaver, Zgodovina starega veka — Mišulin. Botanika, II. vaje aritmetike in algebre: šušteršič-Si-vec. Kunc Slov. čitanka IV. razr. s. šol. Bajec-Kolarič Naše domače rastline, Dinand poslovenil Mozetič. Gabrič. Podllmbarskega 41. 30564-6 TRODELNE ŽIMNICE za eno ali dve postelji, kupim. Plačam po dogovoru. Benčec. Crnelavci. Murska So-' bota. 30459-6 PRIKOLICO za motor eventualno brez gume, orehovo kombinirano omaro ali kredenco, knjižno polico, fotelja in stojala za cvetlice kupim. Naslov v ogl. odd. 30581-6 ZAMENJAM ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno — zamenjam za moški šivalni stroj z okroglim čolničkom. Doplačilo po dogovoru. Repič Darinka, Sv. Jurij št. 41, Hrastnik. 30635-7 1 KG PRAVE KAVE zamenjam za 2 kg fimeža» Ponudbe pod »Fimež« na ogl. odd. 30652-7 16 m GRADL A zamenjam za 3 m boljšega predvojnega blaga, temnega s podlogo. Naslov v ogl. odd. 30610-7 HRASTOVE PLOHE, suhe, zamenjam za smrekove deske ali pa iBte kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod: Zelo nujno. 30606-7 ZA ŽIMO (pravo) dam čevlje, posodo ali blago. Naslov v ogl. odd. 30648-7 NOVO GUMO 8.25x20 zamenjam ža nove ali dobro ohranjene 6.00x16. — Ponudbe pod 6.00x17 na oglasni oddelek. 30260-7 SVINJO s 7 prašički zamenjam za prašiča za zakol. Naslov v oglasnem oddelku 30574-7 4 kg BELE OLJNATE BARVE zamenjam za nove gojzerice, razliko doplačam. Naslov v ogl. odd. 29941-7 25 m NOVE VRVI 15 mm premera zamenjam za zidne ploščice. Naslov v ogl. odd. 30580-7 NEPREMIČNINE STAVBNA PARCELA na Bledu — naprodaj Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Bled«. 30651-8 POSESTVO z vinogradom pet oralov, pet minut iz mesta Maribora, prodam ali ‘zamenjam za eno- ali dvostanovanjsko hišo ali vilo; malo posestvo v okolici Ljubljane; parcelo v Žalcu 1518 m2 ob cesti prodam za 46.000 din. Tovornik. Celje. Mariborska cesta 30624-8 TRISTANOVANJSKO HIŠO, komfortno ln parcelo za enodružinsko hišo prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod Tramvaj. 30891-8 PARCELO v okolici mesta kupim. Ponudbe pod Primeno na oglasni oddelek. S0E82-8 V NAJEM KDO POSODI pianino odrasli osebi na dom proti odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Slov. poroč. pod: V dobrih rokah. 30612-9 SOBE - STANOVANJA SOBO v strogem centru oddam dijaku ali vajencu z dežele, starost do 18 let. Majhna najemnina se plača v natu-ralijah. Ponudbe pod: Prijeten dom. na ogl. odd. 30677-10 DVOSUB.NO STANOVANJE s predsobo. prostorno in čisto, v strogem centru, zamenjam za večje komfortno enosobno. Ponudbe pod: še pred zimo. na ogl. odd. 30676-10 SOLIDEN URADNIK išče opremljeno sobo v centru Ljubljane ali zamenja za sobo pri Sv. Križu, Ljubljana. Naslov v podr. SP Celje 30630-10 ZAMENJAM prazno sodo v strogem centru za istotako v šiški — v bližini Ilirskega bloka. Ponudbe pod »šiška« na ogl. odd. 30640-10 ZAKONSKI PAR 5 mesecev v letu odsoten, išče sobo s kuhinjo ali zamenja sobo s kopaliiico za sobo in kuhinjo. Pogoj : mir in bližina tramvaja — Ponudbe pod »Mir« na ogl. odd. SP 30658-10 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam z enakim v okolici Ljubljane. Naslov v ogl. odd. 30656-1 TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE ^ Ljubljani, zamenjam za enako 2 do 3 sobno v Zagrebu ali Beogradu. Točen opis stanovanja oddati pod: »Moderno«, na ogl, odd. 30654-10 NEMŠKI SPECIALIST — soliden ln čist, išče nujno sobo po možnosti v centru ali bližini. — Ponudbe pod: Specialist, na ogl. odd. 30678-10 ŠTUDENT tehnike išče sobo. — Ima lasten kauč. Ponudbe pod: »Kemik« na ogl. odd. 36620-10 DVE PRAZNI SOBI iščem. Stane Majer »pri Urbanc«. Sv. Petra cesta štev. 1. 30615-10 VISOKOŠOLEC, miren, išče sobo z lastnim perilom. Naslov v ogl. odd. Slov. poročevalca 30614-10 PRI MIRNI 'DRUŽINI v Celju išče uradnica opremljeno sobo. Naslov v podružnici SP Celje. 30622-10 ENOSOBNO STANOVANJE s prltkli-naml. udobno in čisto, zamenjam za dvosobno. Ponudbe na ogl. odd. SP z navedbo števila članov pod: Plačam selitev. 30642-10 ENOSOBNO STANOVANJE na lepem kraju, oddaljeno od Viča 30 minut, zamenjam za enako kjer koli v bližini cestne železnice. Ponudbe pod: »Suho« na ogl. oddelek 30668-10 DVA VISOKOŠOLCA Iščeta dobro opremljeno sobo pri dobri družini. Plačata po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. pod Inozemcl. 30375-10 ŠTUDENT išče stanovanje v centru ali tramvajski progi. Ponudbe na oglas, odd. pod Soliden 30. 30567-10 OPREMLJENO ali prazno sobo iščem ali grem tudi kot sostanovalec takoj ali pozneje. Stupica Zvone, Uredništvo Tovariša, Knafljeva 5. 30598-10 MEDICINEC starejših semestrov išče opremljeno sobo. Ponudbe na oglas, odd pod Soliden III. 30591-10 SOBICO po možnosti blizu gl. kolodvora iščem. Grem tudi kot sostanovalec. Ponudbe na ogl. odd. pod železničar. 30408-10 PLAČAM V NATURALI JAH za opremljeno sobo v bližini cestne železnice. študent tehnike-cand. ing. Ponudbe pod Banat na oglasni oddelek. - 30.661-10 RAZNO NA MEDNARODNI RAZSTAVI PSOV v Ljubljani dne 11. in 12. p. m. se je izgubil ali pa je bil ukraden pes jazbečar, rjave barve, nizek, sliši na ime »Cik«. Kdor kaj ve o njem, prosim, da takoj sporoči na naslov Demšar Anton. Rakek 13, proti dobri nagradi. 30631-14 KATERA DRUŽINA bi posodila za nekaj časa dober radijski aparat proti mesečni odškodnini? Ponudbe na ogl. odd. pod »Radio 5«. 30600-14 NAJDITELJA izgubljene zapestne ure ure prosim, da mi jo vrne proti nagradi, ker mi je drag spomin. Kante, Idrijska 17.' 30659-14 TOVORNI AVTO za prevoz klavirja iz Kranjske gore v Ljubljano iščem. Naslov v ogl. odd. 30613-14 V VEČERNEM VLAKU iz Kamnika sem pozabil aktovko z dvema knjigama z znamkami Najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi na naslov : Rado Vidmar, Soška ulica št. 6 Ljubljana. 30647-14 ZATEKEL SE JE velik svetlorjav pes, sliši na ime žicar. Najditelja prosimo, da ga proti nagradi vrne lastniku : Institut za patološko fiziologijo, Zaloška 4, Ljubljana, telefon štev. 38-51. . 30641-14 V NEDELJO ob 19. zviečer sem Izgu- bila v tramvaju od pošte do Ambro-žovega trga rjavo torbico z živilskimi, oblačilnimi in kartami za kurivo ter osebno izkaznico na ime Pogačnik Miljana. Najditelja prosim. da vrne dokumente proti nagradi in obdrži denar. 30673-14 DNE 6. OKTOBRA na železniški progi Celje—Hajdina vzeto denarnico iz - črnega lak usnja z din 1540, je vrniti vsaj prazno proti nagradi. Mici Oštir, Ljubljana. Poljanski nasip štev 6 pri Reichu. 30543-14 OSEBA, ki je dne 7. oktobra 1948 vzela moško zapestno uro v otroški trgovini v Gradišču je bila opažena in jo svarim, da jo takoj vrne na ogl. odd. Slov. por. 30555-14 IZGUBLJENO od Stritarjeve do Trdinove drap denarnice s ključi, prosim vrniti Trdinova 8-III. desno (za sodnijo). 30569-14 DVA KLJUCA sem izgubila 4. oktobra Pošten najditelj, naj jih vrne proti nagradi v ogl. odd. 30402-14 V ČETRTEK dne 7. X. 1948 sem 1»-gubil na avtobusu Polhov gradeč— Ljubljana denarnico z Mladinsko izkaznico, potrdilo v popravilo sprejetega gramofonskega strojčka na ime Završan Božo. oblačilno nakaznico na Ime Završan Marjeta ln nekaj derihrja. Poštenega najditelja prosim da mi vrne dokumente in denarnico na naslov v dokumentih. 30578-14 IZGUBIL SEM 6 ključev 3. X.. zvečer od Klanca do Kranja. Najditelja prosim, naj jih odda proti nagradi v podružnici SP Kranj. 30486-14 ŽIVILSKO NAKAZNICO TD na ime Rogelj Joža. Stražišče 9, Kranj sem Izgubila dne 7. X. Pošten najditelj naj jo vrne na gornji naslov 30485-14 8 OKTOBRA ob pol 10. zjutraj v Drogeriji na Miklošičevi cesti vzeto rjavo usnjepo denarnico z nekaj denarja, OF legitimacijo ln osebno izkaznico na ime Lesjak Marija, trg. pomočnica, prosim vrniti čimprej na naslov v legitimaciji. 30544-14 6. X. NA POSTAJI Murska Sobota sem izgubil listnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov Suhlč Janez, Martinje 2, pošta Gornje Petrovce, Prekmurje. 30279-14 OSEBO, ki mi je v soboto dne 9. X. 1948 v večernem vlaku med Kranjem in Jesenicami, menda v Lescah, pomotoma vzela aktovko s klarinetom In eno srajco, prosim, da odda proti vrnitvi svoje na naslov Mesec Ja-• nez. Koroška Bela, Prosvetna c. 11, p. Slov. Javornik. 30579-14 IZGUBILA SEM 9. X. 1948 v vlaku Ljubljana-Reka listnico z živilsko karto TD na ime Kobi Franc, Podpeč 41 p. Preserje. Najditelja prosim. naj vrne vsaj potrošniško po-trdllot na gornji naslov. 30577-14 + Dotrpela je naša nadvse ljubljena dobra mamica, stara mamica, tašča, svakinja FANČI GÖTZL bivša trgovka Pogreb drage pokojnice bo Iz žal, kapelice sv. Nikolaja v sredo ob 16. Ljubljana. 11. oktobra 1948. ŽALUJOČI OSTALI. + Naznanjamo žalostno vest, dfr je preminula moja dobra žen», mama, stara mama in prababica ANA PICHLER roj: ŠPAROVEC Truplo pokojne leži na Žalah v kapeli sv. Frančiška. Pogreb bo v torek ob 1§. uri na Viču izpred cerkve Sv. Antona. Žalujoči: mož Martin, hčerka Karolina, sin Franci, zet, snaha, vnuki in ostalo sorodstvo. Naznanjamo žalostno vest, da je umrl naš dragi in ljubljeni mož. oče, sin, brat in dedek VALENTIN BREZAR upokojenec Dragega pokojnika smo pokopali včeraj 11. t. m. popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Ljubljana, Srednja. Bela. železny Brod (CSR), 10. oktobra 1948. Žalujoče družine: Brezar, Kraigher in Pave. + Vsem sorodnikom in znancem javljamo žalostno vest, da nas je v 80. letu starosti zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra, in svakinja FRANČIŠKA KRALJIČ roj. ŠVIGELJ Pogreb drage pokojnice bo v torek ob 15. uri na farno pokopališče na Igu. Kremenca, Tomišelj. Staje, Bevke, Ljubljana. 11. oktobra 1948. Globoko žalujoči: Ivan. sin; Jožefa, Frančiška. Angela, Marija, hčerke, in ostalo sorodstvo. ZAHVALA. — Vsem znancem in sorodnikom, ki so spremili našo nadvse ljubljeno in nepozabno mamo MARIJO BRVAR roj. PUNGARTNIK na njeni zadnji poti, posebno tov. dr. Grumu, ki le žrtvoval mnogo truda pri lajšanju njene bolezni, č. duhovniku Ä: spremstvo, družinam širceljevi, -Totnikarjevi. Rožarjevl In Keršnlk Karli pri nadvse požrtvovalni postrežbi ob njeni postelji, vsem darovalcem vencev in številnega cvetja ter vsem, ki so pismeno in ustno izrazili sožalje, se najiskreneje zahvaljujemo. Zagorje, 2. oktobra 1948. Globoko žalujoči: Minka in Emil Brvar ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA. — Kruta usoda nam je po nesrečni roki iztrgala iz naše srede našega nepozabnega sina. brata in strica FRANCITA VRAČUNA Spremili smo ga k zadnjemu počitku dne 6. oktobra 1948 na pokopališče Dol pri Hrastniku. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov nogometašem, pevcem za ža-lostinke. godbi za vse poklonjene vence, ter upravi steklarne Hrastnik. — Vsem, ki ste izrazili sožalje prav lepa hvala. Hrastnik, 7. oktobra 1948. Žalujoči: mama. brat Vili, sestra Elza ln ostali sorodniki. Ivan Ribič - Stojan: Ljudje onkraj reke Romao 259 »Misliš?« »Seveda! Glejte — prav tja v podstrešno okence jo bom postavil. Ni vrag, da bi je ne videl»!« , »Pa če opazi tudi on?« Tedaj je že Folte pričel vzpodbujati Wolfa: »Brez skrbi; na streho ne bo gledal. Sicer pa luči ne bom pustil dolgo goreti. Tako, nekaj minut samo. Vaši naj pa pazijo. Vam je prav?« » »Gut, sehr gut.« »Zdaj pa grem.« »Le še to, Pasterk: če ne bo sam... ?« Pomislil je in povedal: »Bom prižgal dve sveči.« Wolf ga je spremil prav do hišnih vrat. Mel si je roke in se predel prijateljsko. * »Aufwiedersehenl« Dal mu je celo roko. »Heil Hitler!« »Heil Hitler!« se je poslovil Folte in šepaje odšel po poti. Obšel je vas, da bi ne utegnil kdo zasumiti, kje je bil. Šlo mu je skoraj na žvižganje, takšne volje je bil. Saj je bilo vse, kot si je zamislil. Zdaj naj le pride Andrej! Ne bo se mu treba skrivati pred lastnim bratom. In Wolf? O, tudi njegova ura pride! Dovolj ga je zmučil____ Prišel je do kolovoza, ki je držal v gozd in spomnil se je skrite puške. Ozrl se je, če ga kdo ne opazuje, in ko je videl, da je sam, jo je ubral proti gozdu. Kraj, kamor je bil zakopal paško, si je dobro zapomnil; ni mu ga bilo treba dolgo iskati. Puška je bila še tam, kjer jo je pustil. Od vseh strani si jo je pozorno ogledovaL Rja je še ni toliko načela, da bi ne bila za rabo. Cev je potisni v hlačnico, kopito pa stisnil pod pazduho. Tudi če bi koga srečal — prava reč; nihče ne bi mogel uganiti, kaj nosi. Vso pot do doma je mislil na Wolfa in mrmral sam zase, stiskaj e puško: »Še kesal se bo, da mi jo je dal, hudič prekleti!« Ves dan je vladala v taborišču globoka tišina; vsak je govoril le, kar je res moral, in še to šepetaje. O mraku pa je nekdo povedal skoraj na glas: »Gregi je prišel.« ,J In od ust do ust je završalo: »Gregi... Kdo?... Gregi, kurir.« Ime malega kurirja jih je vezalo na toliko reči, katere so se jim zdele, odkar so se prebili na severne bregove Drave, tako daljne kakor čudni, nedosegljivi svetovi. Kajti Gregi je prihajal iz štaba, iz Karavank... Od tam, kjer so koroški bataljoni rasli iz dneva v dan. Razvedelo se je, da so že povezani s štirinajsto divizijo, s Štajersko. Tam so spali partizani v hišah in od tam bo nekoč spet prišla četa, morda tudi bataljon in za njim še drugi, tretji, vsa vojska, ki ji oni pripravljajo pot v Celovec, v Beljak. Gregi je prinašal pozdrave prijateljev iz Roža, z Obirskega in Kort, da, celo z Jezerskega in izpod Pece. Zato so tudi tisti večer šepetaje pripovedovali drug drugemu: »Gregi je prišel... Kurir Gregi.« On pa je medtem sedel na krivenčasti drevesni korenini jn bil zatopljen v pogovor v četnim komandirjem in Petrom. »Deset, dvanajst borcev, meniš, da bo dovolj?« je vprašal komandir Petra. »Če je tako, kot je Gregi povedal, dovolj. Okrog enajstih, praviš, da bodo prišli?« »Da. Andrej mi je še posebej naročil da mu pošljite samo en vod, ker so v štabu rekli’ tako.a Peiter je pogledal komandirja: »Si ti že odbral ljudi?« »Zdaj jih bom.« »Katerega vodniki boš poslal z njimi?« Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica 8t. 6/H — Telefon uredništva tn uprave SL 55-22 do 55-26. telefOD uprave za ljubljanske na ročnike St. 38-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« __ Odgovorni urednik Čepe Kranje