n, Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v cAmeriki* The f»rst Slovenic Daily in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. Matter. September U. 1903, at the Post Office at Hew York, If. Y., under the Act of Ooncreaa of March S. l«7t. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR- NO. 120. — ŠTEV. 120. NEW YORK, TUESDAY, MAY 22, 1906. — V TOREK, 22. VELIKEGA TRAVNA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Strajk premoprjev mehkega premoga. PREDSEDNIK PREMOG ARSKE ORGANIZACIJE JOHN MIT-CHEL IZDAL EODE NO-VE INŠTRUK-C I JE. V par dnevih je pričakovati v državi Ohio važnih dogodkov. NA JUGOZAPADU. -o- ja. Z ozimni ivi Ohio pri- Predsednik Roosevelt | Poslovanje kongresa, na politično potovanje.; Razni proračuni. c* bu.«, Ohio, 22. na premogovo obrt v « čakovati je tekom prihodnjih dni važnih dogodkov. larvrševaLui odbor pre-mogarje\ v Ohio bode jutri tukaj zl»»-roval iti lastniki rovov so mnenja, da lx n 1 e predsednik John. Mitchell dal svojim tajnikom* nova navodila, ta»o da se bodo polo/aj z ozirom na strajk ptpo.noma spremenil. Danes ni nikjer prišlo do nemirov, toil a za pri-eetek dela p> neunijskih premogarjih je že vse 'pripravljeno. V dveh okrajih okrog SteUbenville je 900«> linijskih premogarjev. Kansas City, Mo., 22. maja. Zastopnici lastnikov rovov v jugozapad-nih državah in odbor premo:iarjev i/ Mi—ourijti. Kit i:-asa, Ai kansasa i.) Indian Territoryja -e včeraj posvet -vali o plači I rem carjev. Ako In i,{i i [m • m.igarji zahtevali, tla se jim poviša plača za tri co ite pri toni, za-•vršila se bode konferenca brezuspešna. i,i i; ut<■ i. lil- --- maja. Semkaj se poroča, da >«» štrajkujoči pre-nii-ua1 ji -U (šali zažgati rov < .1 Cardiff C«Kil < »mpauv v Cardiffu, ker je družila .-kuša a pričeti /. delom - punočjo nennijsvih premogarjev. NOVI VODOVODI ZA MESTO NEW YORK. Najboljši vodovod v Ameriki. M»--'" Now Volk prične te dni z o-gromnim de!««m. kako i š njega dosedaj še liijcduis mesto lii pričelo. Vodovod-na državna komisija je ravnokar dala ntrstu formrlno dovoljenje, dobivati j h 11 ivhno vodo iz Catskillov in mestna . <':ia ob:a.-t nan naznanja, da :. i - takoj z delom pri.elo. Novi X. bo l." veljal *UJ1.0!>0.U00. Še tek« : i ti-ira leta liode mest« najelo 15 ti- -'• delavcev, da rim preje izvrši o-grou.no poi! j»*t je. V p det ju prihodnje- PRIHODNJE LETO BODE PREDSEDNIK ODPOTOVAL NA VELIKO POTOVANJE PO ZAPADU. Velike politične govore bode govoril v Missouri ju, Iowi in Michiganu. PRIPRAVE. Washington, 22. maja. Načrti za veliko predsednikovo potovanje pt za-padnih državah v lotu 1H07 postajajo vedno bolj znani. Pred par dnevi je sprejel predsednik povabila /a obisk držav Missouri, Iowa in Michigan. Sedaj se naznanja, da bone obiskal tudi Torre Haute, Ind.. iti s časom bode-mo izvedeli še o drugih mestih. Predsednikovo potovanje jx> zapadu bode brezdvomno velikega pditičnega pomena, ker se bode predsednik v svojih govorih pečal tudi z ekonomičnimi vprašanji. Prodno odide predsednik na potovanje. lx»de minolo še 12 me-seeev in tako za moro jo nastati še druga vprašanja, s kterimi se bode potem predsednik bavil. SENAT JE SPREJEL PRORAČUN ZA UPRAVO. POSTA^O-DAJO IN PRAVOSODJE. Tozadevni proračun znaša $29,815.259 Zlat?, rezerva. $150.000.000. -o- Washington, 22. maja. Senat je včeraj ]>otrdil proračunski predlog za po-stavodajo, upravo in pravosodje tor dovolil v te s vrhe $29,815.259, oziroma .^59.345 več. nego je predlagal proračunski odsek. Predsednik trgovinskega odseka, senator Frve, je naznanil. da ima njegov odsek opraviti z raznimi dovolitvami v svrho preiskave bombaževih trgovišč ter je priporočil tozadevni aniendement. Ta predlog je bil odobren in onih $59.345 je senat dovolil v to svrho. Nato je senat sprejel več manjih predlogov in se je bavil nato do 5. ure popoludne s pokojninskim predlogom. Washington, 22. maja. Zastopniška zbornica sprejela jo danes predlog, ki spremeni paragraf <> valutnega zakona z dne 14. marca 1000 in zvišuje zlato rezervo*na $150,000.000. TRGOVINA Z AVSTRALIJO. Ameriiki izvoz v Avstralijo je še enkrat večji, nego uvoz iz Avstralije. Washington, 21. maja. Trgovinski oddelek naše vlade naznanja, da je znašala vrednost trgovinskega prometa Z jed. držav /. Avstralijo v 1. 1905 >o8,. Iz Avstralije se je uvozilo k nam lani za 12 milijonov dolarjev blaga. V Avstralijo se iz Zjed. držav uvozi več blaga, nego iz vseh drugih krajev sveta skupaj, ako se Anglije ne upošteva. ga le: a bode že 30.000 delavcev na delti, da giade baz» tie in 900 milj doljfi vodovod. Pred vsem Itode mesto kupilo za v. Jo vod p.trobilih 18.000 oral žemljica. Z; rezervoarje pri Ashokanu l>,,.Ii) jkitrebovali 10.000 oral zemljišča, na k te rem je x*dnj devet vasi. ktere 1 „»do p»p>lnoma zgitiole. Drugih sedem rezervoarjev IxmIo zgradili na na (>000 oralih in 2<»l»<> oral pttrebu-jejo za vodovod in stavbena zemljišča. Za vodovodno komisijo dela sedaj 300 inženirjev, kterih število bodo pa že te dni ptvišali na 1»HM». Najtežavnejše delo lxxlo zgraditi pod vele tokom Hudson"m tunel za vodovod. Ta tunel i ptracija p> bančnih zakonih terito-b«"le tako velik, da lx»deta za mogli p> rija Arizona, kteri ne zahtevajo vpla-I.jem \«iziti dve lokomotivi, jodna kraj Slon ustavil vlak. Indianapolis, Ind., 21. maja. Naj večji slon B;Uviusonovega cirkusa, imenom (.Jtieen, je včeraj zvečer usta vil vlak. v k tereni so je vozil, v Bel l'nstu. za pol ure. Vrhu tega je slot o nevarno ranil nečesa moža. kteri a • iz. druge-;! vagona opazoval. Slon je !iii v prvem vagonu za lokomo- i\o in In je utaknil >voj rilec .Juambo vodo tri pri 11 brizgati na strojevodjo in kurilee. Slon je toliko asa pdival uslužbence z vodo, do-kler ni izpraznil vso zalogo vode v re zervoarju. Pri tem je ("has. Williamson iz Bel fa sta bil tako pobit, da je padel na platformo in si zlomil tri rebra. Delavska banka. «"hi'*ago, 111., 21. maja. Člani tukajšnjih delavskih unij. kteri so že davno nameravali .ustanoviti delavsko banko, so to končno storili in (»tvorili banko imenom ** Commonwealth Trust & Savings Bank.'' Nova banka je kor- druge. Na prostoru, kjer bode stal re-zervoar, biva sedaj 5000 ljudi. Pritožbe vojaških žen. Denver, Colo., 21. maja. Ivacih 50 žen zvezinih vojakov izdalo jo peticijo, klora zahteva, da se tira majorja A. Augura pred vojno sodišče. One trdijo, da major samo da pokaže svojo moč, vojake radi vsake malenkosti denarno kaznuje ter jim prepoveduje o-biskovati rodbine, ki žive izven vojaških rezervacij. Ko so poklale žene svoj poseben odbor k majorju, da zahteva boljše ravnanje z vojaki, se ni zmenil zanje. V vseh vojaških taborih razun v Fort I»ganu pri Denverju, smejo oženjeni vojaki stanovati izven rezervacije. Cole je ubil ženo, hčer in samega sebe. Parniški mašinist John "Cole v Woodeliffu, N. J., je s sekiro ubil svojo ženo in !9Ietno hčer, na kar je sebe ustrelil. Vzrok groznemu činu ni znan. Rodbina je prišla šele pred tednom dni iz L*mg Irianda v Wood cliff. čanja gotovega delniškega kapitala pred otvoritvijo, kakor določajo za kotii države Illinois. Prometna glav niča znaša le $25.000. Delniška glav niča je določena na $500.000 v delnicah po $25. PO DOLŽNOSTI. Humboldt trdi: "V življenju velja geslo, da se ne smerno preveč brigati za srečo in nesrečo, temveč moramo se posvetiti predvsem našim dolžnostim, potem pride sreča sama tudi sredi življenja neprilik in skrbi. Mnogo ljudi živi v neprestanih skrbeh radi svojega ali pa svoje rodbine zdravja, pri tem pa pozabijo na dejstvo, da je njihova dolžnost, omisliti si tako zdravilo, ktero pomaga v vsakem slučaju. Trinerjevo ameriško grenko vino podeli vedno dober tek in moč, ono prisili, da vsi organi v truplu delujejo ter popolnoma očisti kri. V vseh slučajih izgube teka, slinastega jezika, nervoznosti, glavobola in izmučenosti, rabite takoj to izborno naravno sredstvo, izdelano iz trtinega vina in želiš«. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI. GOZDNI POŽARI POGASNILI. V Michiganu je radi požarov zgubilo 200D ljudi vse, kar so imeli. Milwaukee, Wis., L'l. maja. Nek čas-niški poročevalec iz tukajšnjega mesta, kteri se je s posebnim vlakom vozil | o pokrajinah severnega Michiganu, ktere je opustošil požar, brzo-javlja, da >o gozdni požari sedaj jx>-gasnili. Požar je opustošil l>4 milj dolgo |H>krajkH> ob železnici Escauaba & Lake Superior. V onem kraju je 2000 in v Quinueseku 100 ljudem zgorelo vse, kar so imeli, tako, da so sedaj v naj več je j bedi. Požar v Quinneseku je nastal na polju. kjer >o ljudje izkopavali in seži-gali štorove. Ta požar so je* razširil jh> mestu in razdejal vsa poslopja razun treh hiš. Potem je požar dosegel gozd in se razširil 40 milj daleč proti severu, na kar so je končno združil s jh.žarom, kteri je istočno od Escauabe že divjal. Danes >e je zvedelo, da je , «>;ar razdejal mesteca Woodlawn. ivingsley in Perkins. V veliki nevarnosti je bilo me.-teee Northland. Un:or na Pocontico Hills. Ilarrytuwn, N. V.. 21. maja. Na Poeontieo Hills, kteri so last inilijar-darja John D. Rockefeller j;t. prišlo je včeraj do lx>ja in streljanja. John Contento je takoj umrl, Tonv Domenil'!) umira in tretji- ranjenec je bežal v gozd. Streljali so se Italijani mod s<-lx>j. Vzrok prepira še ni znan. Neunijski premogarji. Steuben vi lie, O.. 21. maja. Lastniki rovov mehkega premoga so danes v svojih rovih pričeli z delom s pomočjo neunijskih premogarjev, kteri prihajajo semkaj ":ar trumoma [x> Cleveland & Pittsburg železnici. Štrajkarji nočejo sprejeti pogojev lastnikov rovov. Včeraj se je vršilo več štrajkar-skih zborovanj. Zopet velik požar. Na Staten Islandu. ZGORELA SO POSLOPJA AMERICAN COTTON DOCK CO. ŠKODA JE 350,000 DOLARJEV. Tudi postaja zvezinega svetilnika je bila v velikej nevarnosti. TEŽAVNO GAŠENJE. Izdaten potres v južnej lllinoi V I Na Staten Islandu v newyorskej Inki razsajal je včeraj velikanski požar. kteri je razdejal poslopja American Cotton Dock Company pri Touip-xinsville iti tudi postajo zvezinega svetinika in železniško p »stajo v St. George. iPužar je razsvetljeval vso dolenjo luko in pri gašenju so morali pomagati tudi nowyorski gasilci. Xa lice mesta so prišli tudi gasilski par-niki iz Brooklvna. Požar se je tako hitro razširil, da je bila jedno uro potem. 'ko jo pričelo goreti, vsa fronta ob vodi v plamenu in sicer med Tompkins vil le in St. George. Goreti je pričel-o ob 10:20 v skladišču. št. 2, kjer je zgorelo GOOO zavojev bombaža in od tu se je požar razširil na skladišče Št. 3. Skoda, ktero je napravil jx>žar. z;i::ša $350,000. Kako je ogenj !ia--tal, lii znano. Zgorelo je vsega skupaj S000 zavojev bi mbaža. IVi gašenju sla bila ranjena dva gasilca. Nesreča v sled mačke. White Plains. N. V.. 21. maja. Danes so morali prepeljati otroka Estelle in Adele Graves v bolnico, ker sta grozno opečena. 0!>e deklici sta spali v gorenjem pad-tropju hiše svojega očeta, pri goreče.i ]>etrolejskej svetilki. ko je prišla v sobo mačka in svetilko prevrnila. Obleka deklic kraj jm>-steljo se je takoj vnela in deklici, ki sta se takoj probndili. sta >kušali o-genj jxkgasiti. to«la končno sta morali bežati na streho verande, kjer so ju zapazili sosedje. Olx- sta zadobili tako opeklino, da ne bodeta okrevali. POTRES JE BILO ČUTITI V RAZNIH MESTIH PREMOGO-VTH OKRAJEV. Tudi vodovodi so poškodovani. — Pri potresu je bilo čnti podzemsko šumenje. STANOVNIKI SO HIŠE. O STAVILI St. Ijouis. M o.. 22. maja. Včeraj popoludne ob jednej uri bilo je po vsej južnej Illinois, zlasti pa v premogov ih o-krajih čutili jak }x»tres, kteri pa ni napravil velike škode. Prebivalstvi* je prestrašeno bežalo iz hiš na prosto. Potres, ki je trajal dve do tri se-'Ivutule. se jo pojavil v smeri od iztoka proti zapadu. Zajedno je bilo čuti i>od zemljo zamolklo bobnenje, ktero je provzročiio več straha nego potres. V Flori se je jx»kvaril vodovod Baltimore and Ohio železnice, tako da voda uhaja in da je škoda velika. V Louisville, 111., so se jxipadale posode na tla. To velja tudi o Clay Citv. Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 20.50 ............ 100 kron, za I 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina j« všteta pri tok notak. Doma se nakamae vsote popolnoma izplačajo bras vinarja odbitka. Kaše denarno pošiljatro izplačuj« cJfcr. poštni hranilni ara* ▼ 11. do 12. da«h. D«narj« nam poslati Jo aajprilič-n«J« do $26.09 ▼ rotovini t priporočo-ali registroTaaom pisma, v«čj« po Order aH pa IN I7M šk Olab kretanje parnikov Dosueli Barcelona 21. maja iz Hamburga 1101 letniki. Mannheim 21. maja i/. Hamburga. Nieuw Amsterdam 21. maja iz liottev dama z 2.~)J>4 j)otniki. Furnessia 21. maja iz Glasgowa z S12 potniki. Finland 21. maja iiz A-ntwenpena i 170-"> potniki. Dospeti imajo: Armenian iz Liverpoola. Friedrieli der Grosse iz Bremena. Teutonic iz Liverpoola. Deutschland iz Hamburga. Pennsylvania iz Hamburga. St. I^aureut iz Havre. La Provence iz Havre. Cedric iz Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. St. Louis iiz Southamptona. Prinz Oscar iz Genove. Ca.edonia iz Glasgowa. Vaderlajid iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Main iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. KronpriiBZ Friedrieli iz Bremena. Carmania iz Liverpoola. Bo vie iz Liverpoola. Trave iz Bremena. Odpluli so: Kaiser Wilhelm II 22. maja v Bremen. Slavonia 22. maja v Reko. Caronia 22. maja v Liverpool. Odpluli bodo: Oceanic 23. maja v Liverpool. Noordam 23. maja v Rotterdam. Kaiserin Auguste Victoria 24. maja v Hamburg. La Savoie 24. maja v Havre, Princess Alice 24. maja v Bremen. Finland 26. maja v Antwerpea. New York 26. maja v Southampton. Campania 26. maja v Liverpool. Furnessia 26. maja v Glasgow. Bulgaria 26. maja t Hamburg*. Georgia 26. msja v Trst. Rodbinska žaloigra. Philadelphia, Pa., 2i. maja. Gospa Eliza Foikiranova, IS let stara vdova, ktere mož jo umrl pred tednom dni radi žalosti, ker so njegovo ženo zaprli radi dozdevne tatvine, tožila jo šiviljo liano Shutovo, ktera jo Folk-manovej izpislovala aretacijo, tožila r.a plaf ilo odškodnine v znesku 1"» tisoč dolarjev. Shutovo so zaprli. Folk-manova sta so jxiročla sredi aprila, toda 1. ninja so Folkmanovo zaprli, ker je Shutova prisegla, da jej je u-kradla $126. Had i vzrujanosti je njen soprog zbolel in dan potem, ko je bila oproščena, je njen mož vsled žalosti umrl. Umor v Akronu, O. Pri Akronu, O., so našli v nekem skednju truplo 261etne Minnie Bren-dove. Policija jo kot umora sumljivega zaprla nekega Leona Diebola. kteri je I udi priznal, da je dekleta ustrelil, ker mu njena mati ni pustila z njo se |x»! očiti. Štrajk opekarje;-. Kingston. X. Y., 21. maja. Štrajk tukajšnjih opekarjev traja daljo. \'o-dje štrajka so prepričani, da delavci ne bodo š!i na delo. dokler delodajalci ne lx»do pripozuali unijo. Unija lx»dc sedaj delodajalce tožila radi kršitve zakona, ki določa 1 "urno dnevno delo. Zidarske unije v Now Yorku so sklenile rabiti le oj>eko onih opekarn, ktere pri pozna vajo opekarsko urijo Iz Balkana. Kakih GO bolgarskih vstašov }x>d vo'dst voin Boteva in Kvetadina je /.božalo preti turškimi vojaki v samostan sveti .1 »van. Turki so samostan co. i dan oblegali, konečno pa jih je pregnala nova četa, ki je prišla obleganim na pomoč. Vstaši so izgubili 11. Turki pa ") mož. A' Belgradti je v franncoskem je-zi'ku jel izhajati list "La Correspondence balkanique". List urejuje liole->lav >pl. Pogis. List ima zlasti dobre čldnke o fjnančnem položaju kraljevine Srbije. Novi minister. Novi pruski železniški minister je I*»sta. Pavel Breitenbach. "Ahileon". "Ahileon*', bivši grad avstrijske cesarice Elizabete na otoku Korfu, -premeni neki nem-^.ii konsoreij v lep hotel. Anarhistična zarota. V Barceloni na Španskem so razkrili anarhistično zaroto. Policija je našla osem bomb ter zaprla 16 anarhistov. Vesti iz Rusije. Razne novosti Gos. duma in cai. iz inozemstva. DOLENJA ZBORNICA GOSUDAR-STVENE DUME SE NE ZMENI ZA ODKLONITEV SPREJEMA PRI CARJU. Agrarno vprašanje je važnejše nego adresa. — Ameriški podkon-zul Stuart v Batumu umorjen. NAPAD NA POLKOVNIKA KEL-LERJA. MAROKANSKI POMORSKI ROPARJI SO NAPADLI PRI ME-LILI VELIKI AMERIŠKI PAROBROD. Ognjenik Vezuv je napravi z blatom veliko škodo. RAZNOTEROSTI. M Petrograd, 22. maja. Krizi, ktera je pretila nastati, ker car ni hotel direktno sprejeti adrese dolenje z!x»r: ee gosiularst veno dume, so st- poslanci izognili. Zbornica je včeraj sprejela resolucijo, vs.erl ktere se rešujejo tr-koča in agrarno vprašanje. Zmerni vodje ustavnih demokrat«>\ so se morali mučiti, da s«> radikaiee prepričali, da bi bila napaka pro-vzročiti konflikt radi ničevosti. Končno so sprejeli resolucijo, vsled ktere je glavna stvar adresa, ne pa na i:i. jxi k te rem se adresa izroči cai it. S tem se jo kotitlikt jx>ravnal. Poslanec N »vogor«>deev iz Ji-kateri-noslava je takoj nato vložil resolucijo, ila se prične z debato o a_ urnem vprašanji-. Profesor K«« a o - o je tudi /.g dil«>. Br.';u, Transkav ka/., 2J. u.aia. lasti so pr.::ta>Ie tunel, ki jo \«-«li! v vojaške zap«'!o. Tudi >« iašie ta;:.«« tiskamo, v kterej -o tiskale anarhistične pruklainacije. Petrograd. 22. maja. S. A. Alek-a.n-drovskij je imenovan ravnatelj« :n ;••-1 i c i j^''k ega d epa rt men t a. Petrograd. 21. maja. Hevohicijo narno gibanje so j;o vsem carstvu z «-pet razširja. Na deželi -«> z ve »kim zanimanjem sledili razpravam gosu-dai-stvene dume in splošno odobravajo energične nastope ljudskih zastopnikov. Grol* Wit te skuša >1 biti 1-stvo nad liberalnimi sloji, toda ns-jH-hi so malenkostni. Kriza [»-»staja v« d nevarnejša, tako da ni pričakovati mirne rešitve. London, 21. maja. List "Tur:: tietli Century", kteri ne verjaii -. «!:i je znani ru>ki duhoven (iapi a v t- - ann ia p ►tU S, . radi pta- Melila. Mar-. :«-. 22. u.:> ski iiK»rski rop..-ški pamik Mars - i. k-> i/. To t nana v M»'i!«>. li vedli selioj par p t: ik«.v se jx»kva:\!; čosar so jo t:.«-1 skenm obre.". ti. pa' vaje na (tarn i k i. -«> kapita.-a p lsihli. da jim jo i/.r-.-i; .» j : rodu Beni I>arrai:;if!. Neap »I j, 21. > a ja. \

.Ia ■ I .išati velikanske količino p«ska in p ;»e!a. kteri je ležal na -_-ori še edaj ltiiru.jo.M . Dr. LapjKUii. ki ia. da j,- S Hesino in T« * vardov šir»»-. t vse seboj. M jati ill. Ognjeni! Him, 'J-. i: a poža zdravi, a/ 'a ia. 'a j. >..1:0 mirno -pal in da _a « .oli; . t» h skoraj pip««! «► . a >»-:av:!. P ip. n , . ,* sedaj vsak: d;vt v-ta:i . . t-.ir ur. Capotow!'.. Ju -a A: lika. J2. • « Angleški pa • w ' »:; 011; - ! , Crostluva te. j.. >. p tu N." v. .v v Sydney. Av-tra! a. pri 1» .. l' Poi 11 tu obtičal na poščeninah. M« -tvo so jo rešilo. Pariz, 21. iru; : . Brivci, kteri - :-čeli štrajkati v , :«1 nedeljskega j -čitka, so zmagali .1 - ti« š«-n nač \ nedeljo so pridobili mno^o vojak«-v i:i mornarjev, kto .. j os!ali tan v met mrtev. ženo, otroka flko si nameoiBQ „ wmrnštm» ter »rifatef« t Ameriko vzeti, piii za pojasnila in volne cene na: FRANK SAKSE& m toMfkk St, New Ywfc, N. Y, ker ta bodei najpoitenefe In najbolje poimlitt. Fr, Salaer je ^rtmam^ lastog« ,..........v.. pislal je v Ozerko na i Finsko tri p-»i\n*e\aloo. da «1 :: ie-li tamkaj najdeno obešen « '. i: ! - I . . 1 v resnici ono duhovna 1; poroča imenovani li-t. da .: ■ .:«.'!■ trujdo v resnici tu k »ik.> p . 1.i liovnu Capi.nn. da pa ni t i.; novo. V Terjokih. kjer živi .; > ■ ljubica Cstaljova, se je (iapoti mudi! l»aš to dni. Ni-k pontčevalec, \teri Gapma dobro pizna, trdi,, da jo bil 0 našli v Ozerkih. jo ono co. « ..'.. 21. ma;a. <;«'-log in njineralog Goorge Madeira j«, napravil izborno odkritje, ktero je v zvezi z zadnjim pitiv^'it*. Bdzo Hea.'s-burga pri šoli v Maaeami našel .;>•, •!.» se je jeden iztr.ed tan.-.►šnjih treh gričev pipilnoma razstrelil. Madeira i-mnenja, da jo nastal p«»ros vsled v« i-ko razstrelite plinov v notranjih prostorih zemlje in da so plin našli -k . i razdejani grič p»t na prosto. Radi potresa se je blizo Santa Ro-o izsušilo mnogo vrelcev, d«»čim so zopet drugod nastali novi. Hodovi mineralni vrelci pri Cloverdale so po}tolnon:» zginoli, dočim je v vodovodu Sant;i Rose več vode, nego jo je bilo pre je. Zopet štrajk na jezerih. Chicago, 111., 21. maja. Na pamikilr velikih jezer pride najbrže zopet do štrajka, kajti sedaj nameravajo štraj-kati kuritci, kteri danes glasujejo za ali pa proti štrajku. Clevelandske lokalne unije so se izjavile za štrajk, ker se ne strinjajo s plačami lanskega leta. O izidu glasovanja se izve šele tekom prihodnjih dni. f^ani unij izjavljajo, da miru ni pričakovati. Ako pride day, except Sundays and Holidays Subscript icn year.y $1.0(1 Advertisement on agreement. Zz oglasa co deset \r->uc se plača 3C fleatov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ae natisnejo. Denar naj se blagovoii pošiljati po Mor.~y Order. Pri spremembi kraja naročnikov trosimo, da se nam tudi prejšnje bivali« »če naznani, da hitreje najdemo n=slov- ftika. - Dopisom in pošiljatvam naiedfte "Gfa ^ Naroda" Greenwich Street. New York Citv, Kapital in delo. Ako natančno in vestno opazujemo tia.š gospodarski razvoj, {x>tem pridemo i nehote do zaključka, da se, kar rit* tiiV razmerja med kapitalom in delom, hitro bližamo katastrofi, in sicer v gi*s]»>darskem oziru. Vendar je pa večini čitateljev {x>vsem neznano, na kak način pride do te katastrofe. Ker nam je bodočnost naravno nejK)znana, .-v je natančno izraziti nemogoče, toda do gotove meje nam je vendarle mu-g<'(*•♦> vptgledati v ono tajinstveno 1k>-dočnost, dasiravno 4e v teoretičnem smislu. Medtem napredujejo jh»>1i po svojem potu in tr a-iio govore. Minoli r»o časi, k > je bilo radi tekmovanja med podjetniki delavcem potoin štraj-1 :i mogoče izboj^ati -i svoje stanje. Delodajalci -o namreč nastopili po ■\7.oru delavcev in -> se organizovali, tako da na v-aki lokalni strajk odgo-vore z odslovit vami delavcev, in sicer kar na debelo. Tako postopajo v no-\cjsem V-asu ne le pri nas, temveč tudi v inozemstvu, kjer je obrt saj deloma tak i razvita 'kakor pri nas. Tako postopanje je identično z zaroto in je po zakonih kaznjivo, toda o tem ne i*Mlemn >edaj razpravljali, ker to nima praktičnega pomena. k juh temia da je lo vsakemu razsodnemu delavcu znano, pa vodje ameriške organizacije Federation of Labor tega uečejo računati ter še vedno govore o harmoniji med delom in kapitalom, ozhvma z drugimi Iwseda-mi *-tla naj razsodi v prepirih med delavci in delodajalci. Ta sila se po • •vej.šiii načrtih imenovane organizacije voiicentrira v |Kditičnem nastopu imenovane organizacije. S tem mislijo člani organizacije, da bode za nje V«e dobljeno in za delodajalce vse izgubljeno. 1-te.ra mnenja so pa naravno i udi didudajalei, kajti oni imajo ne le denar za l»oj. temveč na nji ho vej strani je tudi policija, vojaštvo, sodišče in vse državno oblasti. Oni javno t .»vdar',:ijo d« jstv . da sila reši v.sa _iro-)n»'i;tr-ka vprašanja. O tem mora. i- t idi delavci dobro vedeti in to liaj jim odpravi v se iluzije, s kterimi -e jih kar sistematično pita, to tem b«>lj, ker v novejšem času delodajalci vedno lxdj rabijo kruto silo proti delavcem. Medtem. k:> - » delavske plače za časa proste »konkurence tako .-labo razvija e, da nikakor niso odgovarjale vedno večje j draginji, sedaj, \ dobi vlade trastov še slabše napredujejo. Ako >o nekteri delavci kljub temu - pomočjo svojih organizacij dobili saj nekoliko boljše plače, zgodilo .^e j«' to le ra«li ugodnih okolnosti, i.ca-tere pa vedno lxdj redke. Sedaj, ko sta delo in kapital v svojem od ičilnem boju s}>oznala, da je njuno borno sredstvo sila, delavci tudi ne vedo več, kake vrste sile naj se poslužijo. Ivo t taka sredstva se jim priporočajo revolucija, generalni št raj k, direktna akcija politične organizacije, volitve itd. in vsakdo jim zatrjuje. da je njegovo sredstvo jedino dobro. V resnici so vsa ta sredstva dobra, ako se jih poslužujejo mase, kajti le na ta način pridejo do veljave. Toda med vsemi temi sredstvi boja proti kapitalizmu so gotovo ona najboljša, kterih se delavci v največ-obseiru poslužujejo. JOHN VENZEL, 1011 E. 62nd Bt., N. E.t Cleveland, 0 Izdelovalec (kranjskih in nemških HARMONIK ae priporoča rojakom za izdelovanje io popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevan je naročnikov, ('ene »o primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrainih od $22 do )M5. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikeija ali medenine. Cena tri vratnim je od $45 do $80. Nagrobni spomeniki. Znani milijonar in č an Standard Oil Company, Arch bold, si je dal na svojem grobišču zgraditi mavzolej, in sicer v obliki velikega rezervoarja za petfrolje. To je brezdvomno originalna ideja in je posnemanja vredna. John I). Rockefeller bi si moral po tem vzoru zgraditi mavzolej v obliki petrolejske svetilke. Ker smo že baš ■pri tem, mis.imo, da ne grešimo, ako prihajamo v javnost z nekterimi predlogi za bodoče nagrobne s|>ome-nike: Theodore Roosevelt — velika palica iz kamenja z napisom: Kdor laže, dobi batine. La>tnik t nista za sladkor, Mr. H. O. Ilavemeyer — kamen v obliki soda za sladkor. Lastnik poti ulične železnice, Mr. A. Belmont — jx>stajo železnice. Lastnik tLspresnih družb, Tom C. 1'latt — ekspresni vagon. J. Pierpont Morgan — t rust m- par-nik. Bivši predsednik Grover Cleveland — veliko denarnico. Mr. Mas a'r — sandwich iz sira " I.imburger" ali pa "Formage de bru", namazan z maslom. Toman Tomanovič — kotel poln "Mixed Ale". Zahrbtnik — povsem izsušen "peanut ' Konda — ovčjo kapo, Ikakoršne so v modi v državi Idaho. Nova Domovina — cockroach, ka-koršni se zarede za baržunom brivskih s t obrv. Tajnik sv. Petra v Brooklynu — pantofelj. Nick Longworth — polno luno, in Sveti Janez Krst nitk Comstoek v New Yorku — žensko spodnjo kiklo. Izvirna poročila iz Ljubljan V Ljubljani, 7. maja. V s« hot o zvečer dne .j. t. m. nam je išla vest i/. Zagreba, da je hrvatsko--rli.--.va t,pozicija sijajno zmagala in b bode torej imela odloči no besedo hrvatskem saboru. To je največji !ek zadnjih dni, i bode imel ves ; liv na daljni razvoj hrvatske politike in sploh svobodnega političnega ivljenja na Hrvatskem. Zmaga hrvat sko-srbske opozicije je najbolj razveselila Slovence, saj je znano,, da ravno napredni Slovenci najbolj simpatizujejo s hrvatskimi na-]*rednjaki in z njihovim glasi om •• Pdcretom". Takoj na nedeljo dne >>. t. m. aranžova! se je v hotelu Union koncert, na kterem se je slavila hrvatska zmaga in kterega so se udeležili vsi tisti Slovenci, kteri resnično smatrajo Hrvate in Srbe za svoje politične zaveznike in kteri so prepričani, tla je hrvatska zmaga na Ikorist ne -anio Hrvatom in Srbom, ampak tudi Slovencem, to je sploh vsemu južnemu Slavjanstvu. Dosedaj nam je znano, da si je od sS saborskih mandatov priborila opo-zieija ~>4. ti i »čim je dozdaj gospodujoča narodna ali madjaronska stranka rešila ie .'14 svojih mandatov. Zdru-■ la ojnizicija bode torej odločevala '. hrvatskem saborun, tn>de mermlajna . bratski upravi in iz njene srede bode se setavila vlada in iz njenega kola i.:i le tudi novi ban hrvats&i. Go-%; i i se, tla bt>tle novi ban grof Miro--lav Kulmer. Ako se ta vest uresni-i. imtem smemo Hrvatiun le čestitati. Sedanji ban grof Pejačevič je že ptnlal sta\ko, ker je uvidel, da je njegova vlada neniofrtx'a. Največjega jximena je to, da je narodna stranka poražena, to je ona stranka, ki je gazila najsvetejše pravice hrvatskega in srbskega naroda in ki je s svojim nasiljem udušila svt>-bodno življenje. Propast "narodne" stranke ni se i/.vrši n nepričakovano. Odkar je prišla na krmilo na Ogrskem združena koalicija ]>od vodstvom Kossuthovim, videli smo, da se je jel na Hrvatslkem majati vpliv narodne stranke. Na Ogrskem je padla liberalna Tiszova stranka, ktero je podpirala narodna stranka na Hrvatskem. Ko pa je padla liberalna stranka na Ogrskem, bilo je jasno, da mora pasti nje zaveznica na Hrvatskem. Kossuthova koalicija je skrbela, da se izbriše vse, kar bi ie količkaj spominjalo na liberalno stranko in njeno zaveznico. Še pred padom madjarske liberalne stranke izvršil se je na Hrvatskem ve-lik preobrat. Tlačeni Srbi in Hrvati so se združili, najprej v Dalmaciji, potem na Hrvatskem in v Slavoniji. Zjedinili so se, da hočejo skupno nastopati ob prihodnjih sabodskih volitvah proti vsem madjaronom. Na Reki so sklenili znano resolucijo, s ktero so pozdravili in odobravali borbo ma-djarske neodvisne stranke proti ma-djardkim liberalcem. Ko se je namreč šlo za življenje Kossuthove stranke, ko je Dunaj hotel uničiti Kosšu-thovo neodvisno stranko, takrat je ves svet pričakoval, na ktero stran se obrnejo Hrvati, to je ali se oklenejo Dunaja ali Budimpešte. Hrvati so dobro kaikuiovali. Mislili so si, da od Dunaja nimajo ničesar pričakovati in so poskusili okleniti se Budimpešte. Ponudili so Kossuthu stojo pomoč in Kossuth je takrat, ko se je vsa njegova stranka na-haja a v največji stiski, Iko je policija s honvedi razgnala parlament in ko je krona že hotela uvesti absolutizem na Ogrskem, sprejel pomoč Hrvatov in se večkrat izjavil, da se bode njegova stranka ozirala na hrvatske zahteve. Tako so se združili Madjari in Hrvati. Kako»r znano, Kossuthma (koalicija je zmagala na Ogrskem in Kossuth je prevzel vlado. Wekerle je sicer mi-nisterski predsednik, ali vladno krmi o ima v rokah vendar le Kossuth. Zdaj pa je Kossuth hotel strmoglaviti tudi narodno stranko na Hrvatskem, kakor je strmoglavil liberalce na Ogrskem. kajti narodna stranka hrvatska mu je bila na potu . Bile so razpisane saborske volitve na Hrvatskem in Kossuth je izdal povelje, da sme vsak uradnik na Hrvatskem in v Slavoniji voliti po svoji volji. To je bilo znamenje, da se bliža konec narodne stranke hrvatske. U-radniki so začeli javno nastopati in so se malone vsi pridru<žili hrvatsko-srb-sii opoziciji. Kossuthu je to bilo po godu, ker je vedel, da pade hrvatska narodna stranka, ktere sploh ni maral, a Srbi in Hrvati, to je "oporbe-njaci", združeni v koaliciji, pa so bili veseli, da bodo smeli svobodno voliti in so vedeli, da morajo zmagati. Tako se je obema ustreglo. Saborske volitve so pokazale, da je hrvatsko uradništvo narodno, kadar ima proste roke. Ves hrvatski narod si je oddahnil od nasilstva, ktero je uvedel na Hrvatskem brezdušni Kbuen-He-derva rv. Nemožno bi bilo našteti vse grehe, ktere si je nakopl Khuen s svojo strahovlado. Hrvati niso imeli samostojnih sodnfikov. 'Sodnik je moral, ako je hotel ostati v službi, tako soditi, kakor je ukazovala vlada. Khuen je odpravil point no sodišče, in to samo zato, da ne bi narodni porotniki imeli nobenega vpliva in da je on lažje po kr. državnem odvetništvu preganjal vsakega opozicijonalnega Hrvata. Ivliuen je odpravil' svobodo tiska in shajanja; teptal je torej vse pravice. Kadar so se vršile volitve, dal je opo-zicijonalne volilee 'kar trumoma zapreti. da niso mogli voliti. Ko so bile volitve končane in je vladni kandidat bil izvoljen, takrat pa je zaprte kmete pustil iz zapora. DogajaV> se je celo, tla je vladni komisar kar na volišču dal zapreti opozicijonalnega kandidata, samo da ta !e ni mogel za-se agi-tovati. Zgodilo se je tudi, da je bil izvoljen opozicijonalni kandidat. A ca j je storila vlada? Ona je volitev utiičila. razveljavila. Tako je bivši ban s svojo strahovlado zastrupil vsi javno življenje. Vladala je toraj surova sila, krivica, nepoštenost. Vse višje uradništvo je bilo demoralizova-no, za Hrvatsko niso veljali zakoni, ampak veljala je samovolja jednega človeka. In mož, ki je tako grdo teptal hrvatski narod; mož, kterega je zaničeval vsak pošten Hrvat, ta mož je bil tisti ban Khuen, ki ga je v sa-ljoru hrvatski poslanee v zifdnjico sunil vpričo mnogih poslancev. Ta ban Khuen je bil tisti mož, ki ga je porotno sodišče na Ogrskem, kjer ima posestva, obsodilo radi goljufije; ta mož, ta grof Khuen je več ko dve desetletji užival popi d no zaupanje krone in kralja! To je škandal, da morda ni takega v vsej Evropi. Naslednik njegov grof T. Pejačevič tudi ni bil nič boljši. Jedino dobroto je izkazal Hrvatom .e s tem, da je malo časa banoval. Razmere so bile zadnji čas za Hrvate nekoliko ugodnejše, zato se pa Pejačevič ni uipal biti tak Urvob k, kakor je bil Khuen. Ali hrvatsko časopisje je preganjal brezobzirno. Pri nas še o tem niti pojma nimamo. Še nedavno je bil urednik " Pok ret a". Večeslav Wilder, obsojen na šest mesecev težke ječe, a sam list je izgubil kavcije 2000 kron! Največje zlo pa je bi o za Hrvate javno glasovanje. Vsak volilee mora javno povedati, kterega 'kandidata voli. Tako so uradniki, učitelji in vsi tisti, ki so le količkaj odvisni od vlade, morali tako voliti, kaSkor je bilo vladi po volji. Kdor se ni udal, zgubil je službo. Vladni mameluki so volitvah strogo pazili, kako je kdo volil. A ne samo to; kdor je bil odvisen, moral je priti volit. Ako ni prišel, bil je izgubljen. Zdaj je vsemu Ikonec. Vsi Hrvati so si oddalmili. Stebri nasilstva: dr. Tomašič, dr. Spevec, Pliverič in še mnogo drugih, podrli so se. Hrvati in Srbi so se politično združili. To je največji dogodek, to je dobro znamenje za bodočnost. Hrvati in Srbi so storili svojo dolžnost, zdaj pa so na vrsti Madjari, zdaj bode imel besedo Fran Kossuth. Zdaj bodemo videli, ali bodo Madjari storili, kar so obljubili, namreč da bodo spoštovali nagod-bo in svobodo na Hrvatskem. Zdaj bodemo videli, kako bodo Madjari poplačali zvestobo Hrvatov, ki so jim takrat, ko so bdli v najhujših stiskah, priskočili na pomoč. A zdaj bodemo tudi videli, koliko se bodo Hrvati in Srbi zmenili tudi iza tiste svoje brate, ki prebivajo onkraj Drave, ki stoik a jo v " Magyarorszagu". Ali se bodo smatrali z njimi solidarne t Oast in hvala doktorju Leonardu Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahva.na pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, Cal.; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New Ydrk, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenieni glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. Ta moment bode najzanimivejši, najvažnejši. Francoski list "Jourrnal des De-bats" se je bavil z vprašanjem, kakšna bodočnost čaka Slavjane v Evropi. Francoski list konštatuje, da Slavjani zavzemajo dve tretjinki o-zemlja v Evropi in da tvorijo jedno tretjino vsega prebivalstva v Evropi. Že te številke zagotavljajo Slavjanom veliko bodočnost. Našega pesnika Prešerna besede, da pol sveta otrokom sliši Slave, so torej resnične. Najmočnejši narod smo v Evropi, vendar nimamo na Evropo tistega vpliva, ko bi ga morali imeti po svojem ogromnem številu. Slavjani so še mrtva skupina, ktero je treba oživiti. Slavjanstko časopisje skuša oživiti to mrtvo telo, ktera se imenuje velika slavjanska skuipina; išče pota, po kte- j rib naj bi se zbližovali posamezni j slavjansKii naodi. Mnogo je že storilo j v tem ozirit, toda težavno delo je pri- ! b'izevati razkropljene in se nezaved- j ne narode. V Parizu je začel izhajati j list "Revue Slave", kteremti je namen seznanjati evropsko čitateljstvo | z gibanjem in težnjami vseh Slavja- j nov. 'S tem pa hoče tudi dosezati, da bi se v Slavjanih vzbudilo neko jed-notno, za skupnim ciljem težeče gibanje. Slavjanofili uvidevajo, da bi Slavjani igrali v Evropi važnejšo ulo-go, ako bi se zavedali svoje številske moči in ako bi vsaj v svojem življenj-jJ.iem vprašanju irae.i vzajemne ideale in težnje. Vse to, kar listi pišejo, so le teorije, ktere je še le treba uvesti v praktično življenje. Treba je mož, kteri velike idoje uresničujejo, izvršujejo. To teorijo o skupnem postopanju vseh Slavjanov je vzel v svoj program v Avstriji češki leposlovni časopis* "Maj" v Pragi, ki ga urejuje več odličnih cešlah književnikov, med njimi tudi slavni češki pesnik Jaroslav Vrchlickv. Imena teh urednikov so nam poroštvo, da se list "Maj" resno baivi z omenjenim problemom. "Maj" je v svojih predaiih otvoril anketo o vprašanju, ali je možno vzajemno postopanje vseh Slavjanov v Avstro-Ogrski. Uredništvo "Maja" se je obrnilo do odličnih Slavjanov s prošnjo, naj mu izrazijo svoje mnenje o teli dveh vprašanjih: 1. Ali je skupno postopanje vseh slavjanskih narodov v naši državi možno, v 'kteri smeri in na kterem polju? 2. Kako bi se to skupno postopanje lahko najuspešneje organizovalo in oživotvorilo? Razni pisatelji so odgovorili na ti vprašanji. List "Maj" prinaša na prvem mestu odgovor, ki ga je dobil od slovenskega pesnika Antona A-škerca. Jedro Aškerčevega mnenja je to: Skupno postopanje je potrebno, sicer - pa ta Skupnost že zdaj obstoji. Slavjani čutijo, da tvorijo jedno celoto, a ta naravni čut je najmočnejši dokaz, da je skupno delo mogoče. Skupni, diplomatski jezik nam je potreben; o tem naj se dogovorimo. Ni misliti, da bi se kterikoj_slavjan-ski narod hotel odreči svojemu jezi-l.iu. Med nami naj se širi znanje slavjanskih jezikav. Slavjanom je lahko razumeti druge bratske jezike. Vsakdo naj torej razume še kak drugi, a govori naj svoj materin jezi'k. Potem še Aškerc govori o tem, naj bi se zastopniki vseh strok shajali vsako leto na dogovorjenem mestu in tu naj bi se pretresovala slavjanska vprašanja. Znanje jezikov in knji-ževnostij slavjanskih naj bi se energično širilo v javnosti. Dober vzgled so nam shodi slavjanskih časnikarjev in sestanki, kakoršni so se vršili v Zagrebu^ Belgradu in Sofiji. Mestna občina ljubljanska je imela pravdo s tukajšnjim nemškim "kazinom". Te stvari ne bi omenjali zopet, ako nas v to ne bi prisililo najvišje sodišče, ktero nas je z razsodbo presenetilo. V Ljubljani imamo krasen drevored "Zvezdo". Tu rastejo košati divji kostanji, ki nas poleti hladijo s svojo senco. Pred to "Zvezdo" sitoji poslopje, kazino imenovano. e n s L katoliško svete Barbare Z)edln]ene državo Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. dno ai. januarja 1903 v državi Pttnn*vK- rrri, - -----o-o- ODBORNIKI: Predstdnik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547. Forwt Ottj. f$ Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Eum. Pa L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest Citj( P* Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forert City P« NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, P* ANTON PIBNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thoma« V? FRANK SUNK, P. 0., Luzerat, Pa. Tu je zbirališče ljubljanskih Nemcev. V pritličju je kavarna, seveda nemška Ikavarna. Zunaj pred kavarno so si Nemci napravili verando, kjer Nemci posedajo in kavo srebajo. Ker pa poleti vročina tudi naše Nemce nadleguje, postavljali so si mize in stole pod košatimi kostanji, torej ne na svojem svetu7 ampak na svetu, ki je last mestne občine ljubljanske. Nihče ni temu ugovarjal, četudi so Nemci z mizami in sstoli ovirali javni promet. Več nego 30 let je že minolo, da so Nemci, ne v kavarni, ampalk v "Zvezdi" kavo pili in se tu šopirili. Mestna občina pa je zdaj. ko je v slovenskih rokah, mislila, da vendar ne gre, da bi si kazinoti prilaščali občinski svet in je provzročila pravdo. Tnži a je društvo "nemški Ikazino" radi motenja posesti. Sodišče je imelo razsoditi, ali imajo kazinoti pravico lastiti se verande in sveta v "Zvezdi". Prva iuštancija je razsodila v korist mestu, druga in tretja pa je rekla, da imajo kazinoti pravico imeti verando in piti kavo pml košatimi ■kostanji v "Zvezdi", torej na mestnem svetu. Ta razsodba najvišjega sodišča je osupnila vse Slovence. Dve novi, in sicer stanovski društvi. dobili smo v Ljubljani. Slo--venski uradniki osnovali so si društvo "Naša zveza", slovenski profesorji pa " Društvo slovenskih profesorjev". "Naša zveza" je uradniška organizacija. Slovenski uradniki tvorijo sploh največji del slovenske inteli-gencije. Dozdaj so bili brez vpliva na javno življenje. Dili so razcepljeni, vsa'k je živel in deloval za-se; zdaj pa so si ustvarili organizacijo, ktera bode nastopala s programom in s skupnimi cilji. Najvažnejše je, da je "Naša se razmere v uradništvu ddkaj zlx ljšale in da ima slovenski narod v svojem uradništvu zanesljivo in trdno zaslombo. Društvo "Naša zveza" hode prvi čas delovalo le na Kranjskem. Ko pa se tu utrdi in organizuje slovensko uradništvo, raztegnilo htnle svoje de-'o van je čez kranjske meje ter pod svojo zastavo združilo vse slovenske uradnike. Drugo društvo je "Društvo slovenskih profesorjev". To je le strokovno društvo, ktero se bode pečalo le z vprašanji učnimi in pedagogiškimi, ki se tičejo naših srednjih šol. Taka društva imajo vsi narodi. Izmed 200 slovenskih profesorjev je pristopilo k društvu 'že 100. "Društvo slovenskih profesorjev" je imelo občni zbor, Iki je bil pravo zrcalo mišljenja naših profesorjev. Tu smo slišali besede, ktere so nas navdale z velikim upanjem v bodočnost. Naši profesorji se pečajo s svojo stroko, ali pečajo se tudi s seboj. Nekterim profesorjem ni bilo po godu ime in so zahtevali, naj bi se društvo imenovalo "Društvo' slovenskih in hrvatskih profesorjev", drugi so zopet predla gali, naj se mu da ime: "Društvo jugoslavjanskih profesorjev". Ali se bode društvo imenovalo tako in taiko, o tem bode sklepal prihodnji občni zbor, ali vsekakor je veselo in tolažil-no znamenje, da slovenski in hrvatski profesorji ^ostop«jo solidarno in da stoje na narodnem stališču. To je POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, P* JOHN SKODLAH, P. O., Forest City, Pa. -ANTON BORŠTNIK, P. 0„ Forest City, P*. DopiU maj m pobijajo L tajniku: Ivan Telbam. P. O Bu «H P oily, Pa. Druitv«no flaailo j« "GLAi NARODA". Rojalki! Sedaj so na SLOVENSKO - HRVATSKEM ZDRAVLŠČU nameščeni najbolj izkušeni zdravniki, kteri so sestavili in izdali velepouč-no knjigo z natančnim opisom raznih bolezni, tako da vsaki po prečitanju te knjige takoj lahko razvidi, na kakšni bolezni boluje. V slučaju kakor-šnekoli bolezni se poslužite prej, ko se na kakšnega druzega zdravnika obrnete, po pomoč, te knjižice, iz ktere boste natanko razvideli. na kakšen način zamorete najbolj zanesljivo in najhitreje zopet svoje popolno zdravje dobiti. Doktori tega zdravišča zdravijo vse, tudi najstareje akutne -n Kronične bolezni, ter vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejmejo za popolno ozdravljenje pismeno jamčijo. Kdor torej želi popolno zdravje zadobiti, naj piše po to knjigo na SPODAJ NAVEDENI NASLOV IN NAJ VPOŠLE NEKOLIKO ZA POŠTNINO POTREBNIH ZNAMK ALI MARK, NA KAR SE MU BODE KNJIGA NEMUDOMA VPOSLALA Ovo je naš naslov: Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. J. E. T h O IVI RS OIV. 334 W. 2Qth. St. NEW YORK. tem bolj (značilneje, ker Slovenci dozdaj nimamo nobene srednje šole — lovenske! A. T. Resna beseda rojakom Vedno se oglašajo in ustanovljajo takozvani "bankarji", kteri rojakom gostobesedno obečajo ze:o "hitro" in ceno pošiljanje denarjev v staro domovino. Koliiko je med obečanjem in resnico, se je žalibog že mnogo rojakov prepričalo in trpelo občutno škodo, ker težko prislužene novce ni videl ne on. niti njegovi sorodniki \ stari domovini. Več tacili banka r jev lahkomišljeno špekulira s tujim denarjem, zvrtoglavi se jim, obečajo veliko in gostobesed.no, prekladaj« pošiljatve od tedna do tedna, ali z rame na ramo, ko se pa le ma!o kriza pojavi, ali pa zaupani denarji v prevelikem številu zašpekulirajo, nastane ropot". Ta (kropot je po navadi zelo žalosten: ječa, ubeg ali samomor, — zato naj postanejo naši rojaki previdni in zelo oprezni, da ne bode kesanje prepozno. Dosedaj je skozi 13 let vseskozi pošteno in hitro rojakom v vseh bančnih potih postregel FRAN SAKSER v New Yorku in njegova podružnica v Clevelandn, O. Njegove visoke varščine jamčijo vsalkomu zaupani denar. Največji ia najbogajte denarni zavod Ljubljanska mestna hranilnica ga je že pred leti imenovala svojim zaupnikom, enako Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Ti zavodi so dobro informirani o vsem poslovanju Mr. Fran Sakserja in so mu zaradi njegove kulantnosti dali to zaupno mesto. Zatorej, rojaki, bodit prvidni in se j vedno tje zatekajte, kjer veste, da ste na sigurnem. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam najidkreneje g. .J. Zabu-kovca, kakor tudi drugt- prijatelje in znance, zlasti sina in stričuika. Oln-m najtopleje priporočam tvrdko Frank Sakserja v New Yorku. na Utero >e naj obrne vsak Slovenec, Ker tu so potniki res najbolje postrežeui.iu od-premi jeni na paruike. New York, 21. ve!, travna, l!»iKi. Fran Aliklavčič. Pri odhodu v staro domovino ]h>-zdravljam vse rojake širom Amerike, z.asti pa brata Franja v Pueblu, CoL, ter '.cličem vst-in skupaj: Srečno! New York, 21. vel. travna. l!IU(J. Ivan Križman. Ker odhajam v staro domovin. , pozdravljam iskreno vse prijatelje in znance, zlasti pU John Lesarja v Pu-ebli, 061.. ter kličem \ >em skupaj: Zdravo!1 New York, 21. vel. travna. 190ti. Alojzij Mihelič. Anton Tihel, po domače "Mež-i.ar". pozdravi svoje zete in hčere ter Oplotarjevo družino in sploh vse svoje (prijatelje "roštarje" v Puebli, Colo.; ostanite vsi skupaj zdravi in služite kar naj bo je. New York. 21. vel. travna, 1!>00. Podpisani iščem brata JOSIP PL"-STOTNIKA. kteri je doma i/. Škofje Loke na Goreujskem. Pred S meseci je prišel v Zjedinjene države in ne vem. kje se je nastanil; zato prosim cenjene rojake, če kdo zna za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. Peter Pustotnik, Box 201, Cardiff, 111. (22-24—o) NAZNANILO. Rojakom t Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. FRANK BAUD K KA, stannjoč 342 Reed St., Milwau kee, Wis., ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila za list, oglase in ima ▼ zalogi raznovrstne slovenskk knjigo. Upravniatvo "Glasa Naroda". Kdor rojakov želi dr. Thompsono-vo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, alko se ogtaa pri njem. Kje je ANTON PIK NAT ? Pred jed-nim letom je bival v Roslvnu, Wash., Imam mu nekaj važnega sporočiti, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti: An-tonia Nataš, Box 171, Roslvn, Wash. (21-23—5) Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rahijo, 78 North James St. (Armour Sta.), Kansas City, Kans. Ta je pooblaščen za pobiranje naročnine za naš list, kakor tudi za knjige in inserate. Pošilja tudi denar v staro domovino po našem posredovanju. Upravništvo "Glasa Naroda". " ; : ^ ? : - : Jugos! ovan ska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNISx: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIO, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Fwing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Bur dine. Pa. POROTNI ODBOR: JAXOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 Bo. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarna pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAI^OB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo J«: "GLAS NARODA". DR0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Kobilo ubil. Tadej Modic iz Cerknice je dninaril pri Janezu Peršinu v Prevoljah in opravljal senitert ja tudi vožnjo s konji. Bil je pa na kobilo "Muro" jezen, ker ga je ta enkrat ugriznila in enkrat brcnila. Zaradi tega jo je trpinčil na vse načine. Dne 66. mal. travna je peljal z upresro gnoj na mah, oddaljen četrt ure od hiše. Tu >e ga je lotila jeza, da je udaril kobilo s kopačo po glavi, da je bila takoj mrtva. Obdolženec je tudi lansko leto v Brestu izmaknil Janezu Likoviču h K vredno uro in leto- v noči na lii>. prosinca v Sviglje-vem hlevu bel jopič in denarnico z 1 K 20 vin. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe. T epe ž. dane/. Trpine, posestnik v (iradu, se je spri z Jakobom Pogaear-jem zaradi neke vrvi, takozvane "ka- Top se je prevrnil dne 7. maja do- poldne na ljubljanskem vežbališču, pri čemer sta dva vojaka, ki sta sedela na njem, padla podenj. Težko ranjena so prepeljali v vojaško bolnico. Grozen strah pred smrtjo je prestala 601etna Ana Cemič iz Krške vasi. Dne 2. maja dopoldne je šla v vrbino brežiške graščine režat vrbice. Vrbino obdaja Sava kroginkrog kot kak otok. Komaj je Cemič nekoliko časa rezala vrbice, je začela Sava naraščati. Vsa v strahu je hotela brž ko mogoče domov, a bilo je že prepozno, ker voda je nastopila že tako visoko v jarku, da ga starka ni mogla več prebresti. Čakala je torej, da voda upade, a vse zastonj. Klicala je na pomoč, a v bližino ni bilo nikogar. Tako je v groznem strahu prebila tri dni in dve noči in bila je že pripravljena na smrt, ko so tretji dan jk> Savi prišli splavarji na splavih in začuli njene klice ter jo rešili z velkim trudom gotove smrti. Belo zastavo so obesili dne 8. maja opildne na magistratu v Ljubljani v znamenje, da ni bilo ]n> 12. uri nobenega aretovanea v zaporu. Kaj takega mrnicc". Prišlo je do pretepa. Pri tem ie Tinine Po'račaiia s kolom tako iw I T . ,,- . , ,, , , . . ■i' 1 i 1 - 1 ! udaril, da je takoj padel. Obso- Zapore ^ najzadnje zapustili od-jen je id na tri meseee ječe. ^ j gnanci. Bogat Amerikanec. Dne 7. maja. j ]Mi|M.!di:i .„■ prijel na južnem kolo- PRIMORSKE NOVICE, dvoril v Ljubljani stražnik Večerin Vlom. V Pulju so neznani tatovi Jožefa Kobetiča. rojenega v Naklem | vlomili v železno blagajno prodajalne pri < riiondju, ki je imel oj vec | jest vin Mohorja Perešie in odnesli iz oseb, k indjati An i nI Ki e hotel na svojo roko oil-tu iko iti bi bil za vsakega - tujezemske agenture 12 r je bil že dvakrat v A-tudi ameriški državljan, me I 1713 K avstrijskega, in f)0 centov pa ameri-a. Kobetič nje 7">0 K in nekoliko dragocenosti. Obesil se je Andrej Petarin, nadzornik hleva tovarne za luščenje riža v Trstu. Zakaj se je oOletui mož končal, ni znano. Tct/ina. vrednostnih stvari. V Trstu so neznani tatovi pokradli pri gospe Ani bil vsega | Calliuaris vrednostnih stvari za 2ue 7. maja je stala pred celjsko poroto Marija Paj iz Belega potoka pri z južnega kolodvora v Ljubljani Žusmu, rojena 31. oktobro 187!), obtožena detoniora, ker je v noči od dne 25. na 26. decembra 1. 1. pri porodu zadavila svoje nezakonsko dete. Ob-toženka prizna svoje dejanje v polnem obsegu, navaja kot vzrok dejanju bojazen pred bodočnostjo in sramoto V Ameriko. 1 Ijal v Ameriko 50 Slovencev, 100 Hrvatov in 40 Črnogorcev. Napad. Polirja Josipa Manjana so napadli delavci Anton in Josip Spiko-ti j a ter Valentin Petmša pred neko gostilno na Viču. ga podrli na tla, te- pli - pdeui in ga davili, da ima več pred ljudmi, skrb za bodočnost sebe zmečkanin in na glavi veliko rano. Do- in otroka in posebej sramoto, ker je šla žanda-merija je rešila Manjana imela otroka z oženjenim človekom. O napadalcev, ki so grozili svoji žrtvi, da jo ubijejo, če jim ne izplača takoj plače brez vsakega računa. Požar, ki je zahteval več življenj. Na sv. Florijana dan ob polu 11. uri nadaljnih hudobnih činih na otroku, k t ere ga so orožniki našli med nekim koljem, ne ve obtoženka ničesar. Na porotnike se stavi vprašanje: Ali je Marija Paj kriva, da je v noči od 25. zategnjen zvok gasilne trobe po Mokronogu ogenj. Gorela je sosedna vas Moste. Na hlevu posestnika Borštnar-ja se je pokazal plamen ter tako naglo in strahovito završal po sosednih poslopjih, da je v nekaj urah uničil tri je naznanil plat zvona in pa na 26. decembra z zadavljenjem umorila svoje detet Porotniki potrde vprašanje z 11 proti enemu glasu in sodni dvor obsodi obtoženko na štiri leta težke ječe s postom vsak mesec. Požar. 29. aprila se je igral mali re-jenček posestnika Janeza Pichlerja iz 2 gospodarskih poslopij. Zgo- i vasice Weichselbaum, v gospodarskem se do tal in Borštnarju še 12 (»oslopju svojega rednika. Naenkrat eje živine, dva konja in en priteče otrok iz listnice in v tistem Ca.jhu.iša nesreča pa je, da so trenutku je stalo poslopje, krito s sladka bitja žrtva te nesreča Že tn«>. v ognju. Na otrokovo klicanje so Jra^tli otroci Borštnarjevi. ki j >ieer hitro prišli sosedje na pomoč, pa v hievu. v kterem je vsplam- preprečiti nisso mogli, da ne bi zgorelo j. so mrtvi. Najmlajši, osem -atuo ^»spodarsko poslopje, ampak te popolnoma zgorel, 14 let j tudi bKa sama. Ogenj je uničil vse p rije prizadobil take opekline, j delke in svinje v hlevu. Ubogi pa po-taj ur potem izdihnil, najsta- šteni Piehle«- j* bil zavarovan za maki fetari, pa tudi kmala za ; lenkocitea rnesek. Najbrze je otrok za-uaia nesreča! Ubogi sta riši* j žgal, ker se je igral z užigalicami. Iz Trbovelj. Nedavno se je v nekem premogovem rovu ponesrečil rudar F. Gralička. Neki usad ga je smrtno-ne-varno poškodoval. Nezgode. Dne 4. maja se je konj F. Večernika iz Poberš splašil, ko je vozil proti Mariboru pod železniškim mostom. Ravno takrat je namreč železniški stroj zapiskal, konjttega nevajen, se je ustrašil in v diru vrgel hlapca Jerneja Sirca z voza. K sreči se je Sire le neznatno poškodoval. Isti dan se je v Celju na Glavnem trgu splašil konj Jakoba Škraber, posestnika iz Griž. Predno se je zgodila večja nesreča, je z lastno smrtno nevarnostjo ustavil konja ključavničarski mojster Gradt. Čez sedem let pride vse na dan. V papirnici pri Sv. Štefanu pri Gradcu so zaprli OOletnega Andreja Kol ar j a, doma iz Berkov pri Mariboru in njegovo priležnico Marijo Rieser, ker sta obdolžena, da ju je pred sedem leti najel v Hočah pri Mariboru Rajmund Wieser, da sta zažgala njegovo zalo-iro špirita, da je Wieser dobil 40.000 kron zavarovalnine. Smrt na cesti. 251etni posestnik Iv. Resnik iz Hrastnika pri Trojanah je na potu z Vranskega začel bruhati na cesi kri in, ker ni bilo nobene pomoči, umrl. Našli so ga ležečega v mlaki krvi. Trbovlje. Dne 1. maja se je razobesila na tamošnjej centrali frankfurta-rica. Raditega se je pritožilo nekaj zavednih Slovencev na občinski urad, da se zastava odstrani. Gospod župan Roš je bil tedaj sam v uradi, a se ni potrudil k centrali in stvar uredil, ampak na lice mesta je samo svojega namestnika odposlal. Kdor je v resnici ponosen na slovensko srce, bi moral sam storiti svojo dolžnost. KOROŠKE NOVICE. Umor beračice. Pri Luši blizu Železne Kaplje so našli nedavno temu pod neko strmino ubito beračieo Amalijo Gradišnik iz Ljubljane. Sedaj so zaprli delavca Andreja Lukanca, ker je na sumu, da je beračieo umoril in oropal. Lukanc- se izgovarja, da ga je Gradišnik razžalila, za kar jo je sunil, da se je zvalila po strmini ter se u-bila. Napisi na novi železnici od Celovca do Bistrice. " Dentselinationale Cor-respondenz" se silno jezi, da je železniško ministerstvo ukazalo napraviti na novi progi od Celovca do kranjske meje dvojezične, to je nemško-slovenske napise na postajah, dočim je bilo prvotno nameravano, napraviti le sa-monemške napise. Nemci nameravajo proti tej odredbi nastopiti s protesti, in utemeljujejo svoj odpor s tem, da odredba ne odgovarja dejanskim jezikovnim razmeram in da se hočejo z njo prastara krajevna nemška imena {Hisloveuiti. V nemških poslanskih krogih se trdi, da je bila ta odredba izdana po vplivu sekcijskega šefa dr. Foršta. Če je res tako, bodi dr For-štu izrečena zahvala. Storil je svojo dolžnost, kajti pravica je na naši strani. Nemška trditev, da odredba ne odgovarja dejanjskim jezikovnim razmeram, je navadna nesramnost. Slovenščina je na Koroškem ravnopravna in je v deželi navaden jezik, nova proga pa bo tekla po slovenskem o-zemlju, po slovenskem delu dežele, kjer so vsa krajevna imena izvirno j slovenska in so nemška imenovanja dotičnih krajev umetno skrpane spake. — BALKANSKE NOVICE. i Belgrad, 5. ma ja. Ta večer je dospela vest o dozdaj največjem boju v Maeedoniji. Dvoje bolgarskih čet, ki j pripadajo notranji macedonski orga-, nizaciji. je prišlo pred nekoliko dnevi | iz Bolgarije v Maeedonijo in šlo po-tem srbskim četam nasproti v okolici Prilepa. Te dve četi je spremljalo dvoje čet iz veleške kaze in še vmes mnogo kmetov veleškega okraja. Zato je zvedela turška vojaška posadka in ce-(la garnizija v Velesu se je dvignila in krenila za četami. Dospela jih je v vasi Kožlju pri samostanu Svete Bo-gorodice blizu Zelenikova v skopski kazi in jih obkolila. — Pričel se je kr-jvav boj, ki že nekaj dni traja. Čete in .ž njimi oboroženi kmetje se junaško bore, a obstoji komaj upanje, da ostane kdo živ med njimi. Misli se, da je med obkoljenimi tudi šef notranje ma-cedonske organizacije, revolucijonarec Damjan Grujev, kterega smrt bi bil^ za te razmere neprenosljiv udarec. Obkoljene čete s kmeti vred štejejo 150 do 170 ljudi. Četniki se silno junaško bore in dozdaj je že padlo in bilo težko ranjenih nad 300 turških vojakov. A tudi med četniki samimi je bilo že prva dva dni boja nad 100 mrtvih. Tudi znana vojvodi Bobe in nadporočnik Konstantinov sta padla. Junaštvo četnikov je napravilo Turke besne, a jih obenem zavrnilo od napada iz bližine. Turški oblegalci so se obrnili v Skoplje in prosili topov. Danes potujejo na bojišče pomožne čete s topovi, ki imajo namen popolnoma uničiti zdaj že tako maloštevilno, a hrabro se borečo četo. RAZNOTEROSTL Poljaki in volilna reforma. Posla- < nec "knez Sapieha piše: Ker Poljaki < nismo pritrdili Gautschevi volilni reformi, iz tega ne sme nihče sklepati, da sploh .nočemo volilne reforme. Nasprotno, mi hočemo volilno reformo v interesu države in Galicije, mi hočemo, da dobe volilno pravieo najširši sloji prebivalstva. Nočemo pa, da bi zopet dobili prednost posamezni narodi na škodo drugih državljanov. Prepričali smo se, da je sedanji parlament onemogel, zato . hočemo razširiti delokrog deželnih zborov in državnemu zboru dati nov poslovnik. Mi smo torej za pravično volilno reformo in zahtevami tudi reformo ustave in poslovnika. V II a VAM POMAGA sreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelj! OZNANILO. Rojakom v Pueblo, Colo., in okolici priporočamo našega zastopnika M*-, JOHN CUZAKA, 1227 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Dotičnik i™ g. pravico sprejemati naročnino in oglase za naš list. Upravništvo "Glasa Naroda". NAZNANILO. Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALARJA ml., P. O. Bos 547. Dotičnik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju. V zalogi ima veliko število raznih slovenskih knjig. Uradfifc ure: vsak dan od 6. do zvečer razun nedelj in praznikov v pisarni občeznanega hotela g. Martina Muhiča. Forest City, Pa. Uredništvo in upravništvo. "Glas Naroda." Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g Fran Gabrenja, 519y2 Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. Upravništvo "Glasa Naroda". ""Bllnrltf1.....^'"inlai.....^ii- Domače podjetje. Vsak Slovenec ali Hrvat pije naj v korist svojega zdravja •'Triglav" zdravilno greuko vino in "Ban Jelačič gren- | čico" ktero je vse narejeno iz I pristnih zelišč in pravega I vina. * Dobi se pn: r "Triglav Chemical Works", t 568 W. ISth St., | CHICAGO, I L,L, ■ Wijf liHiiffljKqp Pravi blagoslov za vse ===== človeštvo! - Knjige za idrave in bolne v slovenskem, hrvatskem in drugih modernih jezikih po naukih in izkušnjah MGR. S. K iN E1 "DOMAČI ZDRAVNIK" v slovenskem jeziku. Cena f>uc. 4 MOJE LIEČENJE IL1 KUČ-NI LIEKAK"' v hrvatskem jeziku. Cena I. 25 dol. Iz starega kraja dobivam in razpošiljam vsakovrstne suhe rože, kakor: pelin, žajbel), tavžentrože i. t. d., in tudi druge stvari, priporočene od Mgr. S. Kneippa. — Denar blagovolite poslati po Money Order. Priporoča se K/AUSENIK,: 1146—<0th Street Brooklyn, N. Y. Alojzij Češark 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje pa rob rod ue listke, (šifkarte) za razne prekomorske črte. V zalogi ima veliko število zabavnih in podučiilvili knjig. Ali ni bolezen največ ja nesreča ? Radi tega rojaki Slovenci ,, Yi" kateri si mors, e s težkim delom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi Vi- ikovrstnim boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji'prijatelj naš slavni in povsod spoštovani Dr. E. C. CoiHns Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje ra povrnjeno zdravje in blagostanje. Citajle kaj p&ejo rojaki. VeleuČeni gospod ? Dajem Vam na znanje, da so *ne Vaša zdravila popolnoma oz-dravila, če prav nisem imel u-panja, da bi še kedaj ozdravil Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vase izkušeno zdravljenje. Anton Klapčlč, Box 83. Barberton, Ohio. Mili Profesor 1 Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodemži-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni Vinko Sušanj, 1214 R.Road St. McKeesportjPa. Velespoštovani Profesor 1 Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli.a j >0 pre j me je celo telo bolelo, jaz sedaj tako dobro iugjedam, da se mi vsaki čudi in me praša kedo me je zdravil in katera zdravila da pijem, a jaz poverr vsakemu, da ste me samo vi ozdravili, a j prejmi ni mojjel r.oben doktor pomagati in mi rekel, da ne ve kakšno bo lezen i nam. Ko bi me oni videli, kako sem bila sh -ba in mršava, vsaki mi je rekel da sem taka ko smrt. a vi ste me z svojim velikim znanjem popolnoma ozdravili. Bog vam bo to dobroto stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso še gotove. Za dobrih 8 dni vam jo doposljem in zahvalo. Za sedaj oštajam vaša hvaležna Paulina Žagar, 1516 Hecla St., Calumet, Mich. Spoštovani g. Profesor 1 Vaša zdravila sem zopet do-malega ponucal ter vam sporoča jem, da se mi bolezen že dolgo ni več povrnila iz česar sklepam, da sem popolnoma zdrav, ker se tudi drugače počutim krepkejšega. Prepričan ifcm to raj, da sem popolnoma rešen svoje padavic ne bolezni. Za nekaj dni vam doposljem še jedno Zahvalno pismo in mojo sliko. Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvaležni prijatelj. Gregor Fabjančič, Box 45, Large, Pa. Slavni Dr. Collins M. 1.1 Vam naznanjam o bolezni mojega detata, katero je po vaših drugih zdravilih popolnoma ozdravilo, nobenih znakov bolezni ni več. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, zato se vam iskreno zahvaljujem za vaŠ trud in zdravila ter vam ostajam hvaležna. Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. C. COLLINS M. J., On je edini kateri garantira za popol 110 ozdravljenje vseh bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezni moške in ženske. kakor zastruplienje krvi: Sifilis —izdravi v kratkem času. Zatoi'aj I Zakaj bolujete in trpite ? Vse vaše liolezni trpljenja in rane točne opišite v svojem materinem • JV.i — natanko naznanite koliko ste stari kako dolgo traja bolezen in vse druge podieonost: ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New York, N. Y. . .potem smete biti preprifami v kratkem popolnega ozdravljenja. — Za tiste kateri želijo sami osebno pnti v ta zdravniški zavod, je i~t\ odprt od 9 ure zjutraj — do 6. popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10. ure dopoludne do 1. popoludne. , POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske doge in za doge za kadi. Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ngodni. j FRIEDLAENDER & OLIVEN CO., Shreveport, La. P. O. Bex 502. <8 it KOMAR" ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI Čast mi je naznaniti slavnemu £ občinstvu v Chicagi, lii.. kakor 0 tudi rojakom po Zj?d. državah, da sem otvoril novo urejeni 1 saloon pri "Triglavu", 617 S. C«n'er Ave., Chicago, III., hlirj 19. ulice. kjer točim prist -o uleža^.D Atlas-pivo, izvrstni vina in dišeče smodketo pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na ra^pola^o dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodein dobro postregel. Za obilen obisk 3e priporoča » ' Mohor Mladič, * 617 So. Center Ave., Chicago, I1L za celo leto stimo jeden dolar. & & & & h & & & & & Čuy. Phone Cent. 161Q Eiell Phr.ne: I- THE3WNBARD8REWIK0 M Ko Me St. rs p nv 137 Train Cleveland. tras rc*«wtKa»rw4strr ! JOHN KBACKER PROTI IZPADANJU LAS, PRA-HAJU IN LUSKINAMI je najbolje dosedaj poznano in po najznamenitejših kemikih in zdravnikih preskušeno in priporočeno sredstvo "CRESCENT". -"*- "*- T fii m e je že jutro in nebo se je nalahko jasnilo na vzhodu, ko je do-sj>el France domov. Oruirega dne pa je ležal v hudi vročini. K« r pi opoldne i i bilo iz sobice, je prišla mati gledat ter ga našla v \li »i liolan?*' vpraša ona. '•|i<> kmalu bolje!" V tem trenutku ugleda starka ne-k. krvave oblike, ki je ležala kraj l> -tel ic. " '/.,;i božjo voljo, ali >i si' te-pel?" vzklikne. "Tiho l»odite in nikari ne govorite o tem; udaril sem se malo. Mrzle vode mi prinesite!" A uiati je sedaj vedela, da je vse to z "luteranskiini" v zvezi, in prešinilo jo je pri tem kakor neko tiho, skrivno veselje. "To je zavoljo luteranke!" je dejala pri sebi. ko je-šla po stopnicah iskat vode. Zato je pa doli v veži molčala o tem. da je France ranjen. "Ali ga ne Ix> doli?" je vprašala mlajša hči. ** Pravi. iia je ltolan in ne bo jedel!' reče mati. Tudi drugega dne ga še ni bilo doli, a vroeina mu je odlegla; ponehavala je te!i->na bo!e>t, a želja ]>o maščevanju mu je rastla od uiv do ure. Gotov je hotel biti o tem, kilo ga je udaril, in plačati mu .je hotel to, ali pa sam | »-j niti. Tako strasten je ptstaja! ta < ui \ njem. da se slikar < >lge in svoje bie'tipi. - ljubezni >koro spominjal ni. Tret jega dne je stopal počasi po Mopnicaii doli in snval v veži mater; bila je -ama. "K;r pa lioreš ? Slab si še; kar p; < 1 liišo sedi!" deje ona ter gleda skrbijivo za njim. " V ura«! pojdem!" reče slikar kratko. "K j b iš tam? Žive duše ni gori; včeraj -<» >e vsi odpeljali na Nemško; samo stari Jaka je v gradu." France izostane en trenutek, kakor bi okamene!. a jx»tem se obrne in gre gori v sobico. Tam je padel na stol ter podprl glavo z obema rokama: vedel ni. kaj bi mislil, kaj bi počel; strast njegova je bila tako silovita, on sam pa tako slab, tako onemogel! S veda—slutiti ni mogel, da že ima maščevalca, bridkega in gotovega. vi i r. Bilo je skoro tri leta pozneje. Krasna (M.mlrtd. kakor je mogoča le pod ju t.im nebom. -t> jc» smehljala mul st • itn Rimom. Po obljudenih cestah : !.!.)>!■ ii!i bilo videti mnogo tuj- < -\ iz severnih krajev, in ločiti je bilo le h ko v-ake ^i. kakor je to povsodi. 0 i domačinov. Tudi slikarska in kiparska razstava .i-' Via nekaj tednov odprta in do-bro obiskovana. Fdeležilo se je i~te !e;< > rniiotr.) un etnikov. zlasti mnogo novih imen je kazal zapisnik. rim ti ikon: pri jazen plemenit a£ je j>r-pustU i n'stavi svojo palačo ob <'"r-n. i:i v njenih visokih sobanah je bilo videti dan za dnevom več domači :u in tujega odličnega občinstva, ki je s kritičnim očesom sodilo razstav- 1 s :e ki[»e in slike. Bilo je nekega gorkega dopoldne, ko je vstopil eleganten par. gospod in gospa, očitno tujca, v razstavne prostore. On visokorasten, bledega, rumenkastega obraza in že sivih las. ona srednje postave, mlada in lepa. Melanholična poteza preko nalahko stisnjenih usten je delala mlado, morda koma j dvajsetletno ženo — zakaj to je bilo videti na prvi pogled — še bolj zanindjivo. In ^e nekaj drugega je opozarjalo nanjo. Sla sta tako čudno, tako mrzlo drug poleg drugega, in akoravno jo je vodil on. je bilo vendar, kakor bi se ga ona niti ne dotikala. Tudi govorila nista. &la sta po sobanah, on malomarno gledaje sedaj to, sedaj ono sliko, časi pa malo dalje mudeč se pred eno ali drugo. Tudi ona je pozorno ogledovala u-motvore; a oko njeno je hitelo skoro vedno le bolj po ljudeh ooklo, po občinstvu, med kterim se je sukalo tudi mnogo umetnikov. Oster opazovalec bi bil sodil, da mlada dama nekoga išče. Pa sedaj je zrla zopet po podobah, in v tem trenutku ji je obviselo oko na mali, skoro neznatni sliki. Stopila za pol koraka bliže, a vtem se je ttresnila, tako da se je obrnil njen soprog, ki je ogledoval veliko Venero, k njej ter vprašal: "Kaj ti je, Olga?" "O, nič, nič; vroče, tako zadehlo jo tukaj!" "Pa pojdiva vun!" reče on ter se obrne k vratom. Ona se ozre še en pot naglo po podobi, ki jo je bila tako vznemirila ter {>0110vi v mislih številko, ki je bila prilepljena pni sliko. Gospod vsega tega ni bil zapazil. Zunaj je stopila na veliko senčno al-tano ter ukazala mimogredočemu slugi prinesti kozarec vode. Soprog njen se je vrnil v razstavo v kiparski oddelek. Hlastno je izpila Olga, sedaj pl. Be r go v a — zakaj ona je bila — kozarec in potem velela slugi prinesti razstavni zapisnik. S tresočo roko je prebirala liste, in glej. tu je stala številka: 235, številka one slike 11 poleg nje ime slikarjevo: Francesco Kosan. "Oh, kako dobro sem vedela," je šepnila Olga sama pri sebi, "to je moja jx»doba. ista. ki jo je edaj doma slikal!" Vrnila je slugi knjigo in mu stisnila cekin v roke. "Preskrbite mi takoj adreso in stanovanje tega slikarja!" reče, kazaje na številko 235. Ni trajalo dolgo, se je vrnil sluga iz razstavne pisarne z malini lističem i:i tu je stalo: Via di Porta Maggiore, ("asa Carminati. "Torej vendar enkrat!" je zdihnila mlada žena ter zamišljeno, a z gorečim očesom zrla iznad altane. Sama ni znala, doklej je slonela tam, ko jo zbudi z njenih sanj glas soprogov. "Ali greva domov?" vpraša isti, stoječ za njo. "Pa, da!" reče hlastno ona ter, ne ozrŠi se vanj, položi svojo roko v njegovo njej ponujeno. Odšla sta molče, kakor sta bila prišla. Stanovala sta v hotelu na spodnjem koncu ('orsa in tamkaj tudi obedovala. Berg je bil tu tnalo bolj živahen, in zpivši nekaj kozarcev pikrega Sar-dinca. je govoril o domu. o Olgi nem očetu, doklej bode trajalo se potovanje in o enakih predmetih. Olga mu je malo odgovarjala. Zrla je največ -kozi vi>i.ko okno. ob kterem sta sedela. vun v živahno gibanje po širokem Corsu. Kje -o bile njene m si i ? Daleč, daleč od tu in zopet tako blizu! Tamkaj v zelenem podnožju gorenjskih planin je stal beli jxdoski grad in nad njim temno zarast en holm; vrhu njega nad strmim robom pa ona košata bukev, ki je zakrivala nekdaj prvi njen poljub, prvi poljub gorke prve ljubezni; in kakor tedaj mlademu dekletu, tako so skipele prsi sedaj mladi ženi ob spominu na oni trenutek. Solnce, jasno solnce ni moglo prodreti tedaj k njima v . večerno senco, ko jo je bil objel oni mladi mož; in v vso njeno ljubezen, v življenje njeno od onega trenutka sem ni bil posijal jasen žarek. I11 potem! Ona grozila dva večera doma! Pri očetu prvi in na vrtu drugi, ko se je bila zgrudila nezavedna poleg slikarja. Na cesti, na Oorsu je kričal prodajalec ter ponujal zgodnje sadje. Zveneli so ji ti glasovi na uho. a dozdevalo se ji je, da ji šumi le glas in klic po ušesih: Via di Porta Maggiore! V a di Porta Maggiore! I11 kam sh, kako sramotno, kako bridko je bilo to! Otrok nista imela, a zvesta 11111 je bila — temu možu. ki ga je zaničevala. In zakaj inu je bila zvesta ? Ker je bila zvesta in udana onemu, ki ga je videla tedaj v krvi na tleh in o kterem vsa leta dozdaj ni več besedice čula. O zvestoba! T11 sedaj se ji je zopet zdelo, da kriči Lah zunaj 11a cesti: "Via di Porta Maggiore! Via di Po rte Maggiore!" In tako mehko, tako sladko ji je zvenel ta glas! Pa (in? Kakov je on? Je še tak ko nekdaj? Ali še misli nanjo? Ozrla se je na uro na nasprotni strani; kazala je že skoro dve. Berg je vstal in odšla sta v svoje zgornje sobe. Ona je vedela, da soprog popoldne ne ostaja doma; kam hodi, to je ni brigalo; ona se je vozila vtem mnogokrat sama po mestu. Storila je to samovoljno, kadar se ji je zljubilo, a naznanjala tega ni nikdar poprej svojemu možu. Danes pa je vendar postala še med vrati v svojo sobo ter se obrnila k Bergu rekoč: "Jaz pojdem morda zopet v razstavo!" "Dobro," meni on; "zvečer se vidiva torej tukaj. Jaz pridem nocoj morda malo pozneje domov.'' Ko je pa zaprl vrata za seboj, je postal sredi sobe ter dejal poluglasno: **Čudno, v razstavo! In čemu mi to V slučajih nesreče imjenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabit« takoj Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na eti-/Tiketi. ^^^ V vseh lekarnah po r 25 in 50 centov. F.AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York- RED STAR LINE Prekoaorska parobrodna družba „Rudeča zwzda* posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenosn & + + <* ♦ ♦ ♦ ♦ Philadelphia in Antwerpenom LrM HP pravi? Tako raztresena, razmišljena je danes!" Pa druge misli so mu šinile v glavo. Zunaj pred mestom v vili Venuzzi so ga čakali stari znanci, prijatelji, in oj>era in gledališče sta bila tudi zastopana. Jel se je opravljati, da pojde tja. (Daijo prihodnjič.) CUNARD LINE PARNIK9 PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO iN NEW YORKOM. MBXTKl IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR KBOTU ZA fcETANJK POTKI* O t TRETJE tU RAZBKDc odpluje iz New York a dne maja. CARPATHIAN" SLAVIM i Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik BRZOPARNIKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer: V H a v r e : La Savoie... .24. maja ob 10. uri dop. La Pro vence. 31. " " 10. " " La Lorraine.. 7. jun. " 10. " " La Touraine. .14. " " 10. " " La Savoie...,21. " " 10. " " La Provence .28. " " 10. " " La Lorraine.. 5. juL " 10. " " V Bremen : Kaiser Wilhelm II. 22. maja ob 6. uri zjutraj. Kronprinz AVilhelm 5. junija ob 5. uri zjutraj. Kaiser Wilhelm der Grosse 12. junija ob 10. uri dopoludne. Kaiser Wilhelm II. li). junija ob 5. uri zjutraj. Kronprinz Wilhelm 3. julija ob 12.30 popoludne. V H a m b u r g : Deutschland. .31. maja ob 10.30 dop. Deutschland. .28. junija ob 9. uri dop. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril. -000- Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cnnard-črte: Slavonia.. .22. maja opoldan. Pannonia ..29. maja ob 10. uri dop. Carpathia. .12. junija ob 11. uri dop. Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop. Parniki Austro-Americana-črte: Georgia .........26. maja opoldan "^raneesca ........13. junija 11 Erny ............19. " " Sofia Hohenberg ..30. " " Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka: V A n t w e r p e n : Finland ....2(5. maja ob 7.30 zj. Vaderland . . 2. jun. opoldni Kroonland ,.9. 11 ob 8. uri dop. Zeeland ....10. " opoldne Finland ....23. " ob 7. uri zj. Vaderland ..30. " " 10.30 dop. V Hamburg: Aug. Victoria 24. maja ob 5. uri zj- Pennsylvania 2. jun. < < 1. 41 pop. Amerika 7. < < < < 5. " zj. Blueelier . . . .14. « i t 11.30 dop. Aug. Victoria .21. < < (t 4.30 zj. Gr. Waldersee 30. C t ti 11.30 dop. Amerika . 5. jul. te 4. uri zj. ftevafc pctaiufes f> Redečimi r-ožtninii parnik*. VADtM d« .Ijaita 12017 ien.lfChUOflLAND-".......12760 te j ZEtLAHO............t. 305 tonjFINNLAKC.............i27» sploh na Slovensko. Železnira velja <1<> Jul -Ijime le SO centov. Potniki ilospo isti dan na parnik. ko od doma ^.redo. 4824 Elackberry Alley Pittsburg, Pa. l'ra«!ne lire: vsnk da« ure, t» r ob sobot ill do I 8. me zveuT. , - ... .......j Comoapis Generale Transatianfique, [Francoska parohrodna družba.j NO! Slika prc-ilstavlja uro za go- fp-uče 7. si..ti m prcvltf nn dvojnimi pokrovi velikasi K'-", 'ii je jamesna za 2y ief. Kolesovje ie najnoljšepa anif-rikanskega izdelka ^ Elgin «11 Sppingiield na IS kamnov. Blago se pošilja r,^. z- ht»".*o ;n stane sedaj sanic $13.00. Za obilne naročbe se priporoča in beleii z velespoštovanjem Jacob Stonich, 73 B. Madison St.. Chicago, 111. v ■ o t V Rotterdam : Xoordam . .23. maja ob 5. uri zj. New Amsterdam .....30. " " 10. " dop. Statendam .. 6. jun. " 10. " dop. Rymlam ...13. " 10. " dop. Potsdam ...20. " " 5. " zj. Noordam ..27. " " 9. " zj. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na pamik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene pamik e prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK 8AK8EB 109 Greenwich St, Hew York OityJ h Nilje poo pisala priporo •5am potujočim Slovencem in Hrvatom svoj....... < SALOON iuf-ivy urecnwitii ------- NEW YORK c « w katerem točim vedno pivo, dom« j^rešana in ixnpor*irana vina, fine likerje tor prodajam izvrstne sinodke...... lamm vedno pripravljen dober •prigrizek. Potujoči Slovenci In £br •vatje doM.............. stanovanje In brano Postro proti nizki ceni fba solidna....... Za obilen poeet se priporoča FR10A VON* KROGE M7-lt9 Oreeswkk Street, New Veafc. t ........ i - DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. FAPiZA. ŠVICE. 1KOKOSTA IN UUEUANL pos T.Ni Rrs ai > - "La Lorraine" na dva vijaka............... "• J • ' kon^kih moču "La Savoie" ,, ., '„ ................. I-.< • .. . .• ■ '» ,, "La Touraine" „ ,, ,, ............,... 10,« • ■ .. > "L'Aquit?ire" ., ,, ,, ................. I«- < ;■ ." •>> "La Bretagne"................. ............ i n M •,!« '> it >( "La Champagne" ............................. ■ •«• ,, «,1*10 "La Gascogne"................................ m ,, :',oini , M Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. vri dopolndne iz pristanišč* št. 42 .Wtli Kiver, ob Morton St., N. I. •LA SAVOIE 24. maja I'MMS *LA PROVKNCE 2S. junija 1906. *LA HKOVENCE 31. maja 1906. *LA LORRAINE julija 1906. LORRAINE 7. junija 1906 "LA TOURAINE 12. julija 1906. •LA TOURAINE 14. junija 1906. La Bretairue 11». julija 1906. •LA SAVOIE 21. junija 1906. »LA PROVENCE 26. julija 1906. Parnima z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITBA: La*Bretagne 19. maja 1906 3. P. M. S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. razreda. M. Kozminski, generalni agent za zupa i 71 [)e»rborn St., CIiIcuko, lil. THE FOREST CITY BBEWIi GO. J edina Češko-Slavjanska protitfustna pivovarna družba — ' ~ v Clevelandu, O. ------- Yari iz najbolj^eira amerikansKe^a sladu iu iz i ni port i-ranesa češkega lnuelu iz Žatca pravo plzenško pivo 'Prazdroj', Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteral drugega. Radi tega, rojaki, xahtefajt© od gostilničarjev edinole plzenško pivo "Prazclrol**. Podpirajte le one, ki vas osvobojnjejo od trnstovega jarma. Naša pivovarna nahaja še na XJnioil Street? nasproti Wheatland in lomewood St. - Mate] Bečko, kolektor. ===== «