zn :i s: iie . ud U*f'f!, k; : Va. hu svojih listi, in druge d^ lja, da smo . ci, kakor i bi n as Ra< oslali Slovi Štefan ! vence naj p hrvatske z<. pravzaprav <¦ »što, ampak Ko bodi sko agitirat / je, ostanite i; zgagc. Mi in jemo ne vele: čeve stranki. naših otrok, hočcnio ostal. SODOBNA I )C !*č«'T..n: J{;nlu: na/i;;:i'ijn po ¦ •¦¦ '•¦()¦\- v.-cii Fie.iuuirje ,e U< h v^isKa z -ra i.-. Li.a.i: ivtiUi.. u.: i'...- muninu bili.Ncin¦ :r.n 1-iii !rt;. !;¦:::¦. !:ui rKklrmjitir.o, da . '"'..< '.":'.'. ¦-.inii) i;i b( ino :. . > jirs- ;Mo<i!)rar;'l Srbi", nas SL>- ¦ '.ia niitn. '.Sl. bi ln.ili \tc pravk tio j <o ki,!,;i iited Sollo in Zagreboiu cv(;;.s':i. T'.tm ijutlje ne guvorijo »šia« ia : !-.i:'O i l:;, sJovenski »kaj«. :::i!:)i;iii hrvatski krošnjarji na Slovr.i. li;i(l!(vn, j)i)vejli jini novsud: IJ,;>lje Hrvat¦;'n p.i Hrv;:!slu:n, ni1 hodite k nam de!at m.ui svojo slovonsko siranko, ne j.oirel ;i:!!:k'- fušit-eve, ;:;i liiui ne hrvalske Radij i ii: \ Liiili nc { u.jlimu naše zeinlje, ne ¦if liasih iuadi.iv. Slovcnci smo, Slovenci '., . ;;j ra.- jc rodila slovaiska mali! mladež mična praznikom. Ski ¦poročne darcm Kaj delajo Slovsncis* fudi nocemo ;)ris'&h?, P3 pohm-tiii ne! Slovend smo se dolga desctletja borili proti po¦emčevanja. Odločno se bijemo tudi proli grdi nameri -Pašičevcev in Pribičevcev, da bi nas posrbili. Mi ne soTražimo Srbov, ampak smo prijatelji pravega bratskega sporazuma. Hočemo in zato se bomo tudi borili, da se nas Slovencev nikjer ne bo zaposta-vljalo. Saj niso priberačili v to državo. Mi hočemo Slovenci ostati, hočemo imeti s Srbi in Hrvati enake pravice. Slovenskega je- r.iOTRiVATsJA NAPREDNEGA K:>:ETOVALCA. Nostopili so ciulgi zimski vcčeri, ki se odlikujejo !>* vasi po svoji _> "Lcbiii pestrosti in svoilh stoletnih kmeii¦kih obKajih. Kcmaj so r.iinila presenočenja, ki jih je pripravil svojim l/.ibljcncern sv. Mikiavž, že je napočil g:-dl nedolinih otrc"ičev, kipoteče Luintam prav živahno, p istivši za seboj ¦. ii':ie sledove iv- koži razvnetih slavljcicev. Ob priliki i-šj-.-nji, bučnic iii f:ž...!a spletn nadetmd::^ ščilca k N-. vpdvii letu in posamezni:« ; e matere pa p;irejajo hJe in razli-čr.3 svcvm hčeiuiT. in sinovom. 1) ;¦ k::r\;h prilikrh umni iti; žic krr.etovelc!' Mar tudi omi si .-. criio o darovih.sv. Mi'k!av2a, ali čaka > na darilca božjc a detctca? «*4e. Napreden kmetovalec i\.i pričakuje od nik ;g; r gmoine oclpamoči iz stiske za vsekdanji živež, maT.rč se zonaša e-dinolp ^v-i svoj bister ra> um in na svoje mišičave roke. Urntn kmeiovalec go^oti &ploh nerad o -sivart h, ki jih fe rcdila in naio zopet p;;goltnila takoime.Tovtna »zlr.ta d;/ba«, temveč trezno pr^-. soja sedanji teži \en položaj kmetr tor dels načrte.za b dočnost na popt 'ih-ive trdni podlagi. Ka:ti časi se nagl> spreininjajo Ln tf. r,u primemo se morn rcvnati način vSv1ga življenja na zrmHi. Umni kmeto n!>c napravlja v zin\"';em času načrte ?i bodočo fcmetijsikc d-iovno dobt. On vrei polcmtakem p< leg navadnih tekjjih poslov tudi neaavadiie, kvanrednd posle. K tem poslon prištevamo: Preisknvanie zemlje z C2rrom na hranilne .fnovi in dfu^e s'>s;'.svine v njei, preiskc vanje doinačih gn">jil in, ftjifi sirovin. rerličnih krmil in k*-i milnih pripomočkov, dol-čitev k^.Mvosfi sc"i2n, določite^ tolščobe, mlečneg.n sla-ct::orja, belja^^ovin (a'huirnirvov), sirnme (kaseina) v nil^lui. nsdnl'"? an.Iito p:tns vode, prcizlcušnjo vina glede vscbine aJlcohoIa, sledkorja, prostih in izhlapnih kislin, ki\kor tiidi kemijsi-o ar.nlizo rr.odre gelice, določitev drolncsti ž\-eph; .^a vir.o^rade itd. itd. Preiskava njiv: ko zcmlje ie najboliše kazalo za gncjenje v splošnem, cs:;!>ito pa rudi ze grnjonje s posamerniTni umetnimi gnc'i!i. Nilcdo nnj ne cncii svojo zemlje z umetnim gnojem, r.? da bi jo <5n\ po;5rei preiskati po kemičnem preirkušev^lišču. Dcfcčitev najvažne|ših hrainilnih snovi za kme^JRke rasiline, dušika, fosforove kisline, kalija in apna stane 18 dinarjev, za člane kmetijskih podružnic pa polovico manj. Vposlati se mora najmanj 2 kg zemlje v primemi vrečici. ali zaboju najbližnjemu drž. kmetijsko-ikerničnem zavodu (Mari'bor, Ljubljana). Steošike odpašiljatve nosi odpoSUjatelj saim. Za določitev solirrnega dušika v hlevskem gnoju 6e plača 7 dinarjev (člani imetijskih podnižrvic plačajo polovico, t j. 3.50 din.). Poslati je treba na|mani ^O® gramov gnoja v stekleni posodi. Preiskava 3crmil z ozirom i\a vsebino sirovega proteina, sirove tolšče, brezdušičnega izvlečka., sirovega viakixa, ki je neprebavno, vseh beljakovin in amidov stane 3O din. (polovica 15 din.). Poslati je najmanj 500 gramov dotičnega krmila v stekleni posodi. Če nakupimo semengko žito ali travno seme, je »elovažno za nas vprašanje kalivosti semena. Kalivost se nava-dno jaimiči v odstotkih. Določitev stane 2 din. Poslati moramo 250 grajnov v papirnati vrečici. Napredmi gospodarji izmenjavajo krave, ld mobejoslaibo, vodeno mleko z dotbrimi molznicamL Kot dobr» molziuce veljajo krave, ki dajejo letno 1800 litrov m\xka, ki raora vsebovati najmanj 3% tolščobe. Za določitev tolščobe po Gerberju se plaea samo 1 din. Nap-rednemu lcmeiovalcu tudi ni vse eno, kaikšno pit— tio vodo ima na svojem dv-orišču in kakšrve kaJcovoslS So* različna sredstva za pokončevanje rastldnskih in živalddh škodljivcev. Vesten družinski oče se zanima celo za odpadke «yojih malčSkov, Tcajti od teh je odvisna pr&bava in njih t^tesno zdravje. On motri pazljivo mzne 'barvane otroške IjgPB-^ če, Iki bi utegnile škodovati zdravju otrok ter jih v eutnIjivih slučajih vpošlje kemičnemu preizkuševatUču v pnsiakavo. Na dlani leži zategadelj, da je od p.ravilnega razume— vadija tekšnih in enakih gospodarskih vprašanj odvirtvo gospodarsko in zdravstveno stanje posameznih kmetrfiJh. družin. Blagostanj« na fcmetih pomenja obenem tudi blagostanje države^ ld je sestavlj&na po ogromni reimi i* kmetskih družin. To so vprašanja, ki jih pretresa umni kmetovalec ofe* dolgih ziirvskih večerih. Vek. Šiampac, ekono».