t' "V 15. Številka. 7. V Ljubljana, v ponedeljek 20. januvarja 1896. XXIX. leto. Izhaja vsak dan sveder, izimfii nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gUl , za pol let* 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbb leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .'i0 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa, se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vr**»y"po »Kkr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po S kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolA frankioRTi.^^^kopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npmvniStvo je na Kongresnem trgu fit. 12. UpravniStvu yfaj se magovblijb pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Popolnjenje ministerstva. Včeraj je uradni list dunajski priobčil imenovanje dveh novih ministrov. Iznenadil s tem ni nikogar, ker se je že nekaj tednov poprej govorilo, da postaneta podmaršal vitez Guttenberg in pa dr. Rittner ministra. Prvi bode železniški minister. Bil je nekaj časa podnačelnik generalnega štaba. V tehničnem oziru morda tudi nekoliko pozna železniške zadeve, o upravi železnic in o občni železniški politiki pa najbrž nima pojma. Vidi se, da so na njegovo imenovanje v prvi vrati vplivali vojaški krogi. Vsa železniška politika se bode vršila le s strategičnih ozirov. Gradile se bodo železnice, ki ne bodo ničesa nesle, ker bodo generali trdili, da so velike strategične važnosti, če tudi potem ne bode česa po njih voziti, za narodno gospodarstvo važne proge se pa ne bodo gradile. Posebno Poljaki so zadovoljni z novim ministrom, ker pri sedanjih razmerab vojna uprava želi le popolniti železniško obrežje na vzhodu. Zal, da se pri imenovanji ministrov in višjih uradnikov ne ozira na njih sposobnosti, temveč vsi drugi oziri poprej pridejo v poštev. Posebno o generalih se misli, da so za vse sposobni, če tudi jih baš vojaški stan bolj ali manj odtujuje potrebam navadnega državljanskega življenja. Posebno za železniškega ministra so imeli na razpolago sposobnejšega moža. Sekcijski načelnik Witt>k razume se v železniških vprašaujih kakor malo kdo. Ta mož pa liberalni levici ni všeč, ker je vedno politiko tako zasukoval, da bi židje z železnicami | reveč ne polnili žepov. Itnel je vedno pred očmi le državne koristi in pa koristi prebivalstva v obče. Zaradi tega pa minister postati ni smel. Dr. Rittner je imenovan ministrom za Galicijo. Ž njim se pomnoži ministerstvo za jednega Poljaka. Poljaki vladajo Avstrijo, kajti štirje Poljaki ministrnjejo, ako jim prištejemo ministra unanjih stvarij. Po našem skromnem mnenju se težišče države preveč prestavlja v Galicijo, če tudi nas vedeli, da je imenovanih več Slovanov za ministre. Galicija ima svojega ministra, a mnogo važnejše dežele češke krone bo pa brez njega. Govorilo se je, da se ob jednem iimnuje tudi minister za Češko, kakor je bil dolgo v Taaffejem ministerstvo. Zakaj se ni imenoval, ne vemo. Morda se je Dadeni bal zameriti Nemcem. Mislil si je najbrž, da bi bilo preveč, ko bi naredil Mladočehora še jedno uslugo, ko je jim na ljubo odpravil grofa Tinina. Toliko je gotovo, da imenovanje novih ministrov na Čehe ni moglo napraviti najboljšega utiša. Imenovanje Rittnerjevo je pa še v nekem oziru značilno. Dosedaj se je izbral navadno minister za Galicijo izmej poljske šlahčičev. Dr. Rittner pa ne spada mej to poljsko šlahto. Kako da je grof Radeni ravno njega izbral? Morda se je prepričal, da se ne gre samo na plemenitaše opirati se. Kakor je odpust grofa Thuna nekaka rahla brca za češko veleposestvo, tako je Rittnerjevo imenovanje tudi taka brca za poljsko plemstvo. Poljska šla lita bode gotovo malo nevoljna, a dvomimo, da bi si upala pokazati nevoljo bvojo, ker dobro ve, kaj se ima zahvaliti grofu Badeniju. Odločilno za imenovanje Rittnerjevo je bilo najbrž to, da je on izdelal načrt nove volilne reforme in ga bode zagovarjal v zboruici poslancev. Rittner je bil dober uradnik in utegne biti dober minister, če tudi je njegov delokrog jako imejea. Deželni zbor kranjski, (VII. seja dne 16. januvarja 189 C.) (Konec.) Posl. M urnik poroča o prošnji društva „Mar-burger Unterst iitzungsverein fiir entlassene Stt&f linge" za podporo in predlaga, naj se dovoli .r>0 gld Sprejeto. Posl. K lun poroča o prošnji učiteljeve udove Filomene Vidmar za podaljšanje miloščine letnih 120 gld. in predlaga, naj se podaljša za tri leta, zaprošeno povišanje pa naj se odkloni. Sprejeto. Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji Tere/.ije Tonite za podporo in predlaga, naj se odstopi d»ž. odboru. Sprejeto. Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji podobčini Vrbpolje pri Vipavi glede podpore za vodovod in predlaga, naj se prošnja odstopi dež. odboru v primerno rešitev. Posl. Lav renči č priporoča prošnjo in pravi, da prošnjiki že itak premalo zabtevajo, naj se torej ta znesek preveč ne skrči. Predlog finančnega odseka se odobri. Posl. Len k h poroča o prošnji kmetijske podružnice v Čatežu pri Trebnjem glede podpore za vzgledni vinograd, in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. Sprejeto. Posl. dr. Papež poroča o prošnji županstva Medvode za podporo proti škodi vode Sora v ka-tastralni občini Draga in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. Posl. Po v še podpira prošnjo Predlog finančnega odseka se odobri. Posl. dr. Majaron poroča o prošnji vasi Raka za podporo za napravo vodovoda in predlaga, naj se v ta namen dovoli iz deželnega zaklada 30°/0 prorauinjene potrebščine v znesku 4686 , ako se ostali znesek pokrijo z državno subvencijo in pa s prispevki udeležencev. Poal. dr. Tavčar pravi, da se skoro vsaka občina oglasi za vodovod. Vedno sem te prošnje simpatično pozdravljal. V tistih časih, ko sem smel še uhajati v kranjske farovže, sem prežil nekaj časa v kiki, in zato vem, če kaka vas, je potrebna Raka vodovoda. Kadar nastane suša, nimajo za živino vode. Priporočam dež. odboru, naj postopa kar na i hi t reje in ne prestrogo. Predlog finančnega odseka se v?prejme. Posl. Povše poroča o p08pe& vanju vinoreje na Kranjskem. Trtna nš je naredila mnogo škode, a dasi je v deželi več trtnic, vendar primanjkuje požlahtnjenih lit. Doseglo pa se je vsaj, da se je izjalovila bojazen, da bo naše ljudstvo obupalo, nego je jelo z vnem naporom delati na to, da se zopet nasade vinogradi. Posl. Sclnveiger govori na dolgo in na široko o vinarskih razmerab na Dolenjskem. Dež. predsednik baron Ilein pojasnjuje vladno stališče glede nekaterih točk poročila finančnega odseka. Posl. Lavrenčič govori o vipavskih razmerah. Posl. PovŠe ntiektira na nekatere opomnje dež. predsednika in predlaga potem: 1. Pepinijera za vzgojevanje trt pri deželni prisilni delavnici ostane tudi še 189t). leta ter se bode razširila, ako bo zadostno število ameriških trt. Zraven pepinijere se napravi Matičnjak za ameriške trte. 2 C kr. vlada Jeden večer pri „Našem prijatelju". (SpiBal Ni s Voiloran.) II (Dalje.) Stisniti se je trebalo. Vzeli sta majhno stanovanje in delali; s šivanjem, pranjem in likanjem služili sta si vsakdanji kruh, da se jima ni trebalo dotikati skromne glavnice, vložene v hranilnici. Ali to ni trpelo dolgo. Gospa Ana je zbolela; vdobila je prsno bolezen, katera jej je delo onemogočila. Polegala je in se od dneva do dneva bolj »učila. Zdravnik ni mogel pomoči Zahteval je pre-membo zraka. Le čist gorski zrak in dobra, primerna hrana mogla bi pomagati, dejal je. Ali kako zmagati stroške ? Že tako je šlo trdo in uboga Fra-nica je morala napenjati vse svoje moči, da je mogla pieskrbeti najpotrebneje. Še bi bila pomoč mogoča, •B se gospa Ana ni mogla »dločiti, da bi vzela denar •s hranilnice. Namenila je bila vloženo svoto Fra-n,c'- »Ako porabim še to, potem revna moja hči po l»o moji amrti ne vdobi ni krajcarja" — govorila je blaga mati. — Ko bi bil prišel sleparski Vran sodišču v roke, vdobili bi bili vsaj jeden del pone-verjene svote nazaj, ali o Vranu tedaj ni bilo ne duha ne sluha. V takem položaju sem torej našel goBpo Ano iv Franico. Videl sem, da je pomoč potrebna, ali kako pomagati? Šel sem k zdravniku, kateri je lečil gospo Ano. Potrdil mi je, kar sem bil /•• zvedel, namreč da ni druge pomoči, kakor počitek, dobra postrežba in gorski zrak. Šinila mi je misel v glavo. Ali prej, kakor sem jo mogel izvesti, zbrati sem moral vso svojo zgovornost Kje češ boljšega zraka, nego je na Čelu? Samota je gori, to je res, ali ne čutiš se osamljenega, ako imaš količkaj smisla za naravno lepoto. Prekrasen razgled razveseljuje Ti oko in oživlja dušo. Ne manjka Ti hladne sence na zeleni trati, in ta* men gozd z vonjavim zrakom vabi te na sprehod po senčnatih stezah. In pri Oelanovih se bode tudi kaj vdobilo, kar bolnemu človeku tekne. Tako sem si mislil, in nisem miroval, dokler nisem pobil vseh pomislekov gospe Ane. Tretji dun potem jo bilo vse pripravljeno za pot. Zjutraj smo jo odrinili na vozu iz Ljubljane in popoludne smo bili že v Podgorju. Še tisti večer pohitel sem na Čelo, kjer sem Čelaou in Čelanki stvar razložil, ter jih prosil, naj vzamejo gospo Ano in njeno hčer za par mesecev v hišo in naj jima dajo na moj račun, kar bodeti potrebovali. Čelanovi mi prošnjo niso odbili, in drugo jutro prišel je Čelanov hlapec z voeom v Podgorje po gospo Ano in Franico. ('isti zrak, prijetna okolica, zmerno gibanje v smrekovem gozdu, mleko izpod krave, ajdovi žganci, pečena repa, krepka juha od mastne kuretine, ne-katera domača zdravila in prijazna Čelanova rodbina ugajali bo c,ospej Ani tako, da se je vidno krepila. Vsi domači so se zanimali za njo, ker jim je vso svojo Otođo iskn no »azodela. Pa tudi Franico 80 vsi radi imeli, ker je, ko je videla, da materina bolezen gine, ladebila svojo prejšnjo živahnost in dobrovoljnost. Skoraj vsak dan po šoli korakal sem na Celo, da vidim, kako se gespej Ani zdravje boljša, in da se poveselim s prijateljico Franico. Da, s prijateljico 1 Da jo gojila zamo prijateljska in bratska uiv- se naprosi, da za pepinijero potrebne ameriške trte brezplačno prepusti 3. Ceno cepljenim ameriškim ukoreničenim trtam določi deželni odbor, ki pa )ih revnejšim vinogradnikom, kmetijskim podružnicam in občinam sme tudi brezplačno oddajati. 4. Revnim vinogradnikom, kateri so vsled trtne uši prišli v stiske, sme deželni odbor dovoljevati brezbrestna posojila, katera pa za vsakega posameznega posestnika ne smejo presegati zneska 200 gld., če vlada dovoli jednaki znesek. 5. Potni pavšal vinarskega potovalnega učitelja se od letnih 400 gld. zviša na G00 gld. br fe mu dovoli pisarniški pavšal 50 gld. na leto. G Za stro?k« v svrho pospeševanja novega vinarstva dovolijo se za 1896, leto sledeči zneski iz deželnega zaklada: a) Zi pepinjero z matičnjakom pri deželni pr silni delavnica vred 3 000 gld., b) za vinarskega potovalnega učitelja 1.450 gld, c) za denarne podpore kmetijskim podružnicam in občinam za DSOrne vinograde, kakor tudi revnim vinogradnikom 1500 gld , il) za kemična preiskavanja vinogradske zemlje 150 gld., e) za brezobrestna posojila 20.000 gld, skupaj 20.100 gld. Posl. 3ohweiger toži, da so trte po 7 kr. jako drago in predlaga, naj se đi ž. odbor ozira na belokranjske siromake na vsak način pa naj se določa cena na podlagi dejaujskih troškov. Posl. Povle pojasnjuje, da so skoro polovico trt odda brezplačno. Posl. Schvveiger jo predlagal resolucijo, da bi se omogočilo napravIjati tudi manjše vinograde. Posl. Povše prit rja Scbv/eigerjevi resoluciji. Nasveti tinančnega odseka se odobre in se vzprejmo predlagane res lucije. Posl. Jelovšek poroča o prošnji županstev Borovnica in Preaerje za imamova nje živinozdrav-nika s sed» že m v H kovnici in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. Sprejeto. Posl. Jelovšek poroča o prošnji občin Črni-vrb, (Jodovič, Spodnja Idrija in Idrija, da se mitj nica na colu zopet preloži na dt sedanje mesto, in predlaga naj te odstopi dež. odbora. Posl. Lavrenčič podpira prošnjo. Predlog finančnega odaeka se odobril Prihodnja inja bo v sredo 22. t. m. Y 1 Jaibijaillr, 20. januvarja. Kdo bode Thunov namestnik. To vprašanje sedaj zanimlje vse politične krrg-». Imenujejo se ! razne oaebe RPolitik", ae poroča a Dunaju, da najbrž i na tO mesto s* daj ne pride noben veleposestnik češki, temveč se bode za namestnika vzel iz visokega i uredništva kdo, ki se je že izkazal v dižavni službi. Če bi hh pa le vzel namestnik izmej čeških vele-posestnikov, ima največ upanja grof Baq>10i, da pride Da to mesto. Bolje je če pride kak uradnik, ker bode [ lo/.je nepr atransk, kakor bi bil veleposestnik. Iv*-keršne so sedaj razmere, je mali upanja, da bi kak veleposestnik mogel pr d< biti si zaupanje Ml.do-čehov. — Zi Tbunom še vedno žalujejo uemški liberalci, nemški na< ijonalci pa pišejo po BVl j h listih da ga ni bilo prav im' škoda. Nadejajo se, da novi namestnik ne l.odn podpiral več liberalcev proti nemškim necijonaloem. Krščanski socijalisti na lU-naju, kakor je vidno iz njih glasil, nikakor niso veseli, da poj de grt f Tbun. Upali ho, da bode de'al vladi redne (.vire. Obirali ho vedno Bujenja, da Stva. o tem nisem mogel dvomiti. Seveda zadnja leta, kadir sem o počitnicah prišel k svojim dobrotnikom, ni skakala okolo mene, sedala mi na kolena in vesila se okrog vratu, kakor prej, ko je bila še otročja, ali vendar ni nikdar skrivala svoje prijaznosti preti meni. Moja čuvstva proti nji bda so jako nežna. Brat sestre svoje ne more ljubiti nežneje, kakor NB ljubil jaz njo. Razun tega vezala me je ž njo hvaležnost, kajti le njo sem imel zahvaliti, da so me njeni loditelji vzeli v hišo in skrbeli zame, kakor bi njihov bil. Nekako eudno, tesno mi je bilo pri srsu, ko sem pomislil na bodočnost. Kri nica se je bila razvila v mično devo. Ne bom ne hvalil, ah tako ravno-merno razvite postave, tako neprisiljene, naravne elegancije v kretanju, tako lepih čruih las, tako čarobnega pogleda m imeli nobena mladenka, kar sem jih jaz poznal. V, In, teg« 1« blažena, vesela, simpatičnega vedenja in hči bogatega trgovca, ali 8^ ne h dO kmalu jeli oglašati lepi, bogati iu ugledni častilci m muhačif* In kaj ptd m, ko si Prsnica Ubere lantna? Kaj mi bode potem njeno prijateljstvo P (Đa\]a prdi.) ima pogum le proti njim, proti Thunu ga pa nima; sedaj, ko vidijo, da je Badenijevo stališče dovolj trdno, da je mogel izpodmakuiti Tinina, pa zopet niso zadovoljni. Češkonemška sprava. Kakor izvemo iz po govi ra dr. Rtegra z nekim časnikarjem, so Staročehi zahtevali, da se punktacje raztegnejo tudi na Moravsko, a se je temu upiral grof Ta«fl\ R»kel je baje, najprej je treba mir narediti na Češkem, potem se bode sprava že razširila na Moravsko. Ravnotako so Staročehi zahtevali, da se k pogajanju pokličejo Mladočehi, a je Taiiffe rekel, da to ni mogoče, kajti potem bi morali povabiti tudi nemške n icijonalce, kar bi spiavo onemogočilo. Staročehi so se zopet udali. Jeli to res ali pa hoče dr. Rieger le svojo stranko oprati, ne vemo. Čudno je vsekako, da staročeški vodja tega ni nikdar povedal, dokler je bil grof Tafifo še živ. Pa bodi kakor koli, Staročehi so bili jako slabi politiki. Nikakor bi ne smeli privoliti, da se Moravska in Šlezija i/.ključita od sprave. Vsik razsoden človek ve, da bi Nemci na Moravskem ia v Šleziji Ao brez-ozrnejs postopali, ako bi njih stališče na Češkem bilo zavarovano, da bi jim Č^lii ne mogli do živega. Noben pravi Ceh ne more biti za spravo, ki bi se ne razte^ovala na vse dežele čeSke krone. V tej stvari ni umestna nobena prijenljivost Srbi in Grki 80 si najboljši prijatelji. Sklenili so že neko podgmlbo, kako bodo mej seboj razdelili Makedonijo. Seveda so se mej seboj tako zmenili, da za Bolgare ne bi nič ostalo. To so sklepali kupčijo za medvedovo kožo. Turčija ima še sedaj v rokah Makedonijo ter Grki in Srbi jo ie niso kos odtrgat1. Računati je s tem, da v Makedoniji ne marajo niti za Sibe niti za Grke. Oboji nis^dozad njega nič storili za Makedonijo, dočim so se Bolgari vrdeo zanjo zanimali. M tkedonoi bi se jim uprli z < roŽjem v roki. Srbi in Grki pa nimajo dovolj poguma, da bi se bili s Turki in še s krščanskimi Makedonci. Posebno Grki se grozno b)je vojne. Srbi pa morajo s tem računat', da jih napadejo Bolgari, ako bi skušali prodreti v Makedonijo. Mjč bolgarskega orožja so že skusili. Da bi ložje prodirali na Bdkanu so tudi s Črno goro se nekaj zbližali, pa tudi že moledujsjo za pomoč Rusije, a najbrž se v Petoiburgu ne bodo več odločili, da bi šli t omagat Srbom ali Bolgarom. Rusi predobro vedo, da bi Sibi le tako dolgo bili jim naklonjeni, dokler bodo jih potrebovali, potem pa bodo jim cbrntli hrbot. Sicer pa Grkom in Sibjin primanjkuje denarja za vtLke akcije. Volilna reforma v gorenje avstrijskem deželnem zboru Liberalci so pre ilagali v gorenje« avstrijskem deželnem zboru, naj se volilna pravica razširi na vse polnoletne moške. Seveda so nemški liberalci s tem predlogom le komedijo igrali, kajti da niso za tako volilno pravic.) so pokazali v državnem zbcrii. Proti temu predlogu se je pa oglasil dr. Eibenbocb, jeden glavnih vodij katoliško ljudske stranke. ()a je trdil, da ni proti občni volilni pravici, a misii, da tedaj še ni mogoče o tej stvari sklepati, kajti poprej se mora izvršiti volilna reforma v državnem zboru in sedaj tudi še ni potrebnega statističnega gradiva. R izlogi Kbenhochuvi so po-i polnoma prazni. Mož se boji občne volilno pravice, to je vse, ker ve, če se število volilcev pomnoži, bi župniki in kapelanje ne bi mogli več tako volilcev komandirati, brez tega bi pa on gotovo ne bd več voljen. Ih-lavci pa imajo s^daj nov dokaz, kako prijazne so jim stranke, katere se imenujejo katoličke, in mislimo, d* se bodo pač tudi po t*>m ravnah. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. januvarja. (Najvišje odlikovanje.) Cesar je podelil upokojeni mu ravnatelju pomožnih uradov pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani Frideriku I p a v i t z u zlati zaslužiti križ s krono. — (Imenovanje) Predsedstvo kranjskega fi nančnega ravnateljstva je imenovalo davčnega prakti kanta Jakoba I) r o I I a za davčnega pristava. — i Koper ton- slovenskega gledališča) Jutri se bode pela po daljšem presledku zopet mojstra Smotane „Prodana nevesta", katero po vs*j pra vici smemo šteti mej najpriljubljenejše opere slovenskega repertoirja. Skoro vse prve uloge so se morale študirati na novo in pojo vsi novi člani oper« svoje partije slovenski, tako Marinka (gdčna Že včikova,) Jan (g. Pur k rabe k) in Agata (gdčna. J u n g m a n o v a) ; novi so nadalje: Vašek (g. Podg rajski) Lud mila (gdčna. N igri no vaj ia Indijanec (g. črne) Od prvih izvajalcev so ostali samo: gdčna Pol ako va (Euneralda) in gg. Vaši ček (Kecalj) J. Nolli (Krušina), Šta m ca r (Miha), lin s, (vodja glumačev) in V ero v še k (atlet). Velika priljubljenost te opare nam je porok, da bode tudi v novi izdaji nekaterekrat napolnila gledališče, kakor vedno doslej. — (Slovensko gledališče.) V soboto 18 trn. predstavljala se je noviteta „Moj Pepček", narodna igra s petjem, katero je po L' Arronge-ovem „Mein Leopold" poslovenil in lokalizoval g. V. Benkovič. Godba je Konradinova. Komad nam predočuje srečo in nesrečo obogatelega babača, ki de mora pokoriti za grehe, storjene pri vzgoji svojega „Pepčkau. Igra sama ni brez psiholoških neverjetnosti in formalnih hib, vendar bi se dal ž njo doseči lep uspeh. Žal pa, da ne moremo šteti te premijere mej dovršene uprizoritve, kakeršnim smo se zadnji čas privadili na našem odru. Zdi se nam, da je prišla za nekatere igralce — prerano na vrsto. In ker tudi toliko važna oseba — šepetalka — ni mogla biti na svojem mestu, ker je obolela, ne smemo se čuditi, ako ni bilo vse zaokroženo ter se ni vjemalo, kakor smo pričakovali. — Tudi nosilec glavne uloge, g. Verovšek, katerega imamo sicer priložnost le hvaliti, kot zastopnik velikomestnega »procerstva* ni znal — molitve. Vrb tega mu je še organ nagajal. Mnogo bolj nam je prijal v drugom delu igre kot ponižni krpač. — Gospića Slav-čeva, da govorimo ž njenim izrazom, bi se „žiheru malo bolj sprijaznila s besedilom svoje uloge. — Na sebi dobra igra g. Dan i I a, popačenega „Pepčka" trpela je v obči nerazpoloženosti. — Zidovoljni smo biti z g. Inemauovim muzikom Tipcem in poslovodjo Lukanom g. Lovšina. Tudi nekatere manje uloge so bile v dobrih rokah. Tako je bil g. Puš kot Gladež vojak o.l pet do glave, a ga-spica Nigrinova vredna mu nevesta. Gospića Po lak ova pa je našla v tej igri kot Ema zopet svoj pravi živelj. Radi priznavamo, da nas je njeno izrazito igranje in presrčno petje obilno odškodovalo za nedostatke ostalega ensambla, o katerih mislimo, da m bodo pri prvi reprizi popolnem izgubili. — Gledališče je bilo dobro obiskano. — (Maškarada „Sokolova") Kakor vsako leto, priredi tudi letos ljubljanski „Sokol" svojo običajno maškarado. Vršila se bode na pustni torek 18. svečana 1896, in sicer v n o vodo dela n i h prostorih Sokolske telovadnice v „Narodnom domu". .Sokolova" maškarada prištevala se je do sedaj še vsako leto najlepšim in najelegantnejšim narodnim veselicam, go tovo pa je tudi, da je maškarada „Sokolova" vedno bila najbolj obiskau ples. Tako je bilo v dosedanjih starih prostorih. — Smelo se tedaj pričakuje, da bo letošnja maškarada v novi telovadnici dalječ nadkrilil < svoje prednice. Elegantni, zračni, visoki prostori telovadnice same, pa tudi udobnost postranskih prostorov in kar je posebne vrednosti, električna luč, vse to nam je porok, da bo narodno občinstvo iz Ljubljane in z dežele prihitelo udeležit se prve večje narodne veselice v našem „Narodnem domu". Pomnoženi odbor za maškarado trudi se na vse strani, da čimbolj ustreže si. občinstvu v vsakem pogledu. Skrblje.no bode za prostorne garderobe, za prijetno galerijo, gostilniški prostori ustrezali bodo vsej komoditeti, poglavito pa je obsežna dvorana za ples, nastope skupin itd. Tu se bode lahko razvilo narodno društveno življenje, kakor de nikdar do sedaj v Ljubljani ne. Vabila prično se razpošiljati prihodnji teden. Kdor bi vabila slučajno ali vsled pomote ne prejel, pa bi želel priti na maškarado, naj se blagovoljno obrne do odbora Sokolovega, ki bo rad ustregel ujegovi želji. I iver jeni smo, da tako živahne in mnogobrojno obiskane maškarado še ni bilo v Ljubljani, kakor bo baš letošnja. Kakor slišimo izza kulis, predočevala nam bode maškarada „Narobe svet". V tem ozira storili so se že koraki za posamezne skupine v tem smislu in odboru se je posrečilo več jako dovtipnih narobesvet-skupin pridobiti. OJ kod so in kaj so, še danes ni bilo moči poizvedeti. Upamo pa, da pregovorimo odbor ter zvemo tako kakih podrobnost, ij glede zanimivih skupin. Pa tudi ostalo občinstvo naj se blagovoljno ozira na vodilno idejo, ki daje vsakemu toliko raznih mask na razpolago, ob jednem pa pušča popolnoma prosti roki. Na svidenje torej dne 18. svečana t. 1. v novi telovadnici ! — (Razstava o. kr. avstrijskega trgovskega muzeja v Ljubljani.) Avstrijski trgovski muzej na Dunaji ima mej drugim tudi nalogo, da pospešuje domači obrt, in to ne samo v dunajskem glavnem mestu, temveč tudi po posamičnih krono-vinah. V to svrho vzdržuje muzej tesno zvezo z raznimi obrtnimi učnimi zavodi. Nalašč v ta namen kupljene zbirke tujezemskih izdelkov, osobito po hišno orodje, rezbarijo itd., francoske in angleške provenijence pošilja šolam, ki jih razstavljajo v korist lokalnim obrtom. Domači podjetniki dobe s tem vzgledne in veljavne vzorce, ki jim kažejo, kako dela danes sloveča tnjezemska konkurenca in kako je posnemati, kar je dobrega in priporočila -vrednega. Na željo in prošnjo ravnateljstva tukajšnjih c. kr. obrtnih strokovnih šol je trgovski muzej sklenil, da priredi v najkrajšem času razstavo originalnih angleških stolov v prostorih obrtne strokovne šole za obdelovanje lesa v Ljubljani. Na to razstavo že danes opozarjamo svoje Čitatelje in naše lesne obrtnike Ko se otvori, jim bodemo podali daljšo etrokovnjaško oceno razstavljenih vel-zanimivih predmetov. — (Strokovno društvo mizarskih pomočnikov za Kranjsko) bode priredilo plesni veuček dne 2."). t m. v Koshrjevi pivovarni. Svirala bode c. in kr. godba pešpolka kralj Belgijcev št. 27. Začetek oh 8. uri. Ustopnina 40 kr. Prej kupljene ustopnice 30 kr., pri blagajnici 40 kr — (Avtomatični nabiralniki.) „ Avtomatični aparati kot nabiralniki malih doneskov v dobrodelne in društvene namene" — je naslov ravnokar izišli brošurici, ki se je razposlala raznim društvom po vseh slovenskih pokrajinah. Ideja, ki se v tej bro šumi razvija ni slaba ter tudi ni brez vsega praktičnega pomena. Kakor razvidno iz broiur.ee same, so se stvari nekatera tukajšnja društva tudi že dejansko poprijela. Zato bodi taista kot upoštevanja Vredna in vsem drugim društvom priporočena, osobito, ker so dotični vabljivi aparati v resnici prav lično in solidno izdelani. — (Policijske vesti J Na južnem kolodvoru ljubljanskem bilje včeraj aretovan 20 let stari Martin jMaćkožtč iz Drašič, ki se je hotel izseliti v Ameriko, predao je zadostil vojniški dolžnosti. Kazven voznega listka imel je Matkovič za dolgo pot le 11 gld. denarja. Izročil se je deželnemu sodišču Raz ven tega aretovala je mestna policija včeraj še 0 oseb in sicer 5 zaradi razgrajanja 3 zaradi pijanosti in 1 zaradi tatvine. — (Ušel) je iz tukajšnje deželno bolnice v noči dne 17. t m. prisiljenec Tomaž Koti ,r s Ko roškega. B h so ^ a poslali v bolnico, ker je bohhen na očeh. — (Bolniške blagajnice ) „Edinost" poroča, da občuje zavarovalnica proti nezgodam v Trstu z laškimi okr. bolniškimi blagajnicami v laškem, s slovenskimi pa v nemškem jeziku ter dol ž i kranjske blagajnice, da dopisujejo zavarovalnici v nemškem jeziku. Nam se zdi to skoro neverjetno zakaj kranjske blagajnice uradujejo kolikor nam je znano največ slovenski, ako pa je res, kar trdi „Edinost" potem je to nezaslišan, sramoten škandal, kateri se mora takoj odstraniti. — (Narodna čitalnica v Cerknici) priredi dne 2G. januvarja v prostorih gospoda Antona de BobiavS veselico. Vapored: 1, . t. m. popoludne v večernem mraku 52 let stari Janez Martinček iz Svibne pri Radečah na potu iz Suhadola na Zidani most čez pečine na železniški tir tako nesrečno, da je ponoči umrl. — Na Klju-čevei pri Kumu šli so trije kmetski lovci drug za drugim po potu. Hkrati se sproži puška Janeza Mandelca in zadene Jožeta Strgrška na temenu glave, da ae mu je lobanja in možgani poškodovala. Zdravnik »odi, da je rana smrtna in da mož ue bo ozdravel. Pač neverjetna lahkomišljenost in v novic svarilo, da puško mej hojo ne imeti nabasano. — (ViničarBke tečaje) je štajerski deželni odbor ustanovil pri Ptuju, v Mariboru in v Lpnici. — (Ćehovinova slavnost) Piše se nam : Z ozirom na notico, katero ste priobčili v št. 10. cenjenega svojega lista, naznaniti Vam danes mo-*H"i slednče zanimive podrobnosti: Gospod Anton Jakobi, rodom G ričan, učitelj na mastni ljudski soli v Gorici, je res uprizoril akcijo v proslavo Čebovinovega imena. Kot c. kr. domobranski stotnik in predsednik goriškega vojaškega veteranskega društva je uplival na to, da se izda oklic na rodo ljube in domoljube v to svrho, da se bodo nabirali doneski za Cehovi nov spomenik ali v .-a j za spominsko ploščo. Jakobi je energičen mož, jako priljubljen in vpliven na Goriškem. On je prijatelj našemu naro 1u ter, kar se doslej pod njegovimi predniki ni dogodilo, ogovarja ob slavnostih slovenske veterane v slovenskem jeziku. Ves prešinjen avstrijskega patrijotizma, vživa Jakobi v merodajnih in vplivnih krogih spoštovanje. Č )sar se je doslej lotil on, izvršil je vse vselej častno, lu tako ni dvomiti, da se mu posreči tudi „Ćehovinova elav-nost". Lahko vam naznanim iz povsem zanesljivega vira, da so Jakobiju v tem obziru obljubili vsestransko podporo visoki dostojanstveniki, višji častniki in druga gospoda. Po tem, koliko novcev se nabere, priredi se tudi slavnost. Ako bode dovolj novcev, postavi se spomenik; ako ne, se vzida vsaj spominska plošča na rojstveno lfšo slavnega junaka. Dotični oklic izide te dni ter mu ž- luno mnogo uspeha. Slavnost ho namerava prirediti v proslavo 50 letnega vladanja našega cesarja. In tedaj se bode bliskalo v prijazni vipavski dolini, okoli Rokčeve hiše gotovo dokaj svetlih uniform. To bode lep dan. Omeniti mi je še, da bode vojaško veteransko društvo goriško imenovalo životopisca Čebovinovega, gosp. nadučitelja Janka Le bana svojim častnim udom. Želeti bi bilo, da bi do dneva slavnost i izšel tudi slovenski življenjepis Cehovinov. Iz gotovega vira smo doznali, da je tak življenjepis Že pr*d leti kupila od g. L bana slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ta knjižica naj se torej izda; gotovo se hode dobro razpečevala v dan slavnosti, h kateri gotovo pri Vič vsaj iz vipavske doline vse, kar čuti še kaj narodnega ponosa v srcu ! — (Mestna slovenska šola v Gorici) otvorila se bode dne 20 t. m. Magistrat je samo z laškimi lepaki naznanil, kedaj se bode vršilo vpisovanje. Otroke sta vpisovala dva Liha. Značilno je tudi to, da na mestno šolo ni prišel nobeden dosedanjih učiteljev na Sloginih zavodih. — (Živa zgorela) Pri trgovcu Bernardini v Giadiški službujoča Marija Togavu. je 15. t m. kuhala polento. Obleka se jej je unela, a dani so jej ljudje prišli koj na pomoč, se je tako opekla, da je dan po nesreči umrla. — (Promocija) Gospod Ivan Geiger, rodom iz KošatiH na Notranjskem, bo v soboto, dne 25. t. m. na dunajski univerzi promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Častitamo. — (Gosp Fran Pogačnik) prvi lirični tenorist berolinske dvom« opere nastopi v pet-k dne 24. t. m. zajedno z Amerikanko Nikita, angaževan na pariški operi, v koncertu v „gr. Musikvereinsaal" na Dunaju. Naš roj k je pri dunajski kritiki v najboljem spominu izza njegovega gostovanja na dvorni operi, kateremu je sledd ujoga ustop v be-rohnsko dvorno opero, — („Akademično društvo „Slovenija") se jako lepo razvija. „ Do sedaj uedoseženo število nje članov, katerih je preko stotine, priča, da je ostala še vedno zbirališče starejih in novodošhh vse-OČiliičnikov. — O vodnem napredovanju drušHva priča društvena čitalnica, kjer so razpoloženi razni napredni tarnali in najmodernaje revueje. Vsibavo pa priredi društvo v tekočem tečaju jeden koaiers in jeden „večer". * (Lep poslanec.i Lvovski list .Monitor" poroča, da je državno pravdnistve v Stanislavu začulo kazensko preiskavo proti dež. poslancu Vinuaiku, ker je baje storil mnogo tatvin in goljutij, zlasti dokler je bil župan v llgrinovu. * (Iz pobožne Tirolske.) Iz tiste presrečne deželo, kjer se ljudstvo strogo versko vzgojuje in kjer uživa najobsktirnejši f ater več spoštovanja nego največji učenjak, se poroča, da se 12. t. m v neki vasi blizu Inomosta ni mogel vršiti določeni pouk v nedeljski šoli, kor so bile učenke, stare 14 do 15 let, žganja tako pijane, da so ukale in vriskale kakor rekrutje. Tudi v drugih tirolskih vaseh niso taki prizori redki. * (Najnovejši francoski akademik ) Naj novejši mej štiridesetimi neumrljivimi je Jules Le-mairre. Mož je spisal nekaj dram, sicer pa se bavi samo n kritiko, literarno in gledališko, kot ki- lik pa je gotovo prvi mej pariškimi žurnalisti Lemu i tre je šele 44 let star. * (Dva poštenjaka), namreč ravnatelja hipo-tečne banke Herking či Miiller v Berolinu je sodišče dalo zapreti, ker sta poneverila veliko svoto. Uradniki so na zaprta vrata prilepili listek: Zaprto zaradi današnje patrijotične slavnosti. * (Grozno maščevanje) Oženjeni gimnazijski profesor Gran v Perpignanu je imel ljubovno zvezo z ženo krojača Pujola. Ker sta bila zasač-ma in sta se bala škandala, sta sklenila umreti. Žena naj bi se zastrupila, profesor pa ustrelil. Gospa Pujol je res zavžila strup, a hitra zdravniška pomoč jo je rešila. Ko je izvedela, da se profesor ni ustrelil, počakala ga je pi ed šolo in mu vrgla vitrijola v obraz. Profesor je bil strašno opečen in je po pol noiiia oslepel; njegova ljubimka se je sama ovadila sodišču, nje mož pa je sebe in svojo hčerko ustrelil. * (Pojedina zapuŠčenk.) Nenavadna pojedina se je vršila na sveti večer v nekem velikem hotelu v Novem Yorku. Malo dni pred Božičem se je v nekem listu čitalo povabilo od svojega moža zapuščene žene, naj se oglasi dvanajst od moža za puščenih žen, da bi skupno slavile sveti večer. Na 8veti večer zbralo se je v salonu določenega hotela dvanajst dam, ki se niso nič poznale. Katera nas je povabila, so se zbrane dame vpraševale in nekatere so že mislile, da si je kdo dovolil slabo šalo, ko je natakar slovesno naznanil, da je servirano. V krasni dvorani je bila pripravljena res kraljevska večerja. Zbrane dame so bile seveda kmalu najboljše prijatljice, a baš ko so zalele ugibati, kdo jih je povabil, je prinesel slugi to-le brzojavko: Mir na zemlji zapuščenim ženam. Tista, ki vas je povabila, Vas pozdravlja in Vam želi dobro zabavo. Pozabite ves svet, kakor jo svet pozabil na Vas. 1 . ......----^ Slovenci in Slovenke 1 no zabite 1 dražbe sv. Cirila In Metoda 1 K A f"*----^> Darila : Zahvala. Podpisano vodstvo hvaležno potrjuje, da mu je izročilo si. uredništvo „SIov. Naroda" 1051 kron 74 vin., katero vsoto so rodoljubni darovalci in darovalke doposlali v mesecih oktober, november in december min. leta za druž-bine namene. Te vsote so bile izkazane v štev. 230 — 310 „Slov. Naroda". Nadejaje se, da tudi v sedanjih, vsled potresne katastrofe težavnih razmerah, ne bode opešala požrtvovalnost slovenskih rodoljubov, izreka najtoplejšo zahvalo vsem rodoljubnim darovalcem in darovalkam vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Književnost. — Slovanska knjižnica. Snopič 40. prinaša na 104 straneh srbsko povest „Ikon i j a, vezir-jeva mati", spisal Čeda Mijatović", poslovenil Podravski. Ta povest se prišteva najboljšim proizvodom srbske pripovedne literature in je bila že preložena na nemški in angleški jezik, srbski akademija p* jo je nagrad Ia s prvo ceno iz Marino-viceve ustanove za I. 1891« — „Matica hrvatska") je nam poslala svoje knjige za 1805. Člani dobe po 10 kuj'g. in sic^r: 1. „Naše nebou. ('rtiče iz astronomije. Napisao Anton Kučera. Sa 14 2 slike u tekstu iu četiri priloga. 4.J0 str. — 9 „Radoslav Lopačić. Oko Kupe i Korenje*. Mjeetopisne in poviestne crtice. 32s str. — 8. „Ruska kn|iž"vnost D oeemnaestem stoljeću*. Napisao V. Jagič 28 4 str. — 4 „Prievodi grčkih in rimskih klasika." Sofoklove tragedije. 3 10 str. 5. „Mirko BogOVid*. Pjesnička djela. Svezak treći. 21t> str. — 6. „liez nade". Pripoviest iz mostarskoga života. Napisali Asman-Az z. 262 str. — 7. „August Harambaš:ć". Izabran« pjesme. str. — 8 N Potarenko. Izabrane pripovjesti. „Generalova kć.u. Seoski roman. 3 II str. — !». „Kkvinocij". Drama u četiri prikaze. Napisao Ivo Vojnović. 130 str — 10. „Za kralja — za dom\ H storička pripoviest. Napisao Janko Ivigt-n Tom ć dio drugi. — Za slovenske člane je pa pridejaua še 11. knjižica: „Hrvatsko slovenski slovarček" v drugi pomnoženi izdaji Knjiga so jako lepe po vsebini in Unanji obliki. Bal „Matica hrvatska" nam dokazuje, kako napredujejo naši bratje Hrvatje Knjige so pisane v jako lepem lahko umljivem jeziku brez iu o n jašku suho]>aruosti. Đunaj 20. januvarja. Včeraj je cesar vzprejel v avdijenci grota lJidenija, danes pa Bilinskeg* in Guttenberga. Dunaj 20. januvarja. Najvišje sodišče je odločilo, da je dopustna prisega odvetnikov v češčini. Dunaj 20 januvarja. Podnarial Gutteu-berg je prestavljen mej dopustnike in je dobil red ieleSM krone II. reda. Krakov 20. januvarja. V pravdi zaradi ogledustva so razen Aline Struuipier vsi zato-lenoi obsojeni v večletno ječo. Budimpešta 20. januvarja. Madjari so koniiskovali za Miletiea nabrane denarje. Madrid 20. januvarja. Glavni poveljnik na Kuhi maršal Martinez Gampoa je odložil glavno poveljništvo. Odprto jpiHiuo.*) Bog ve, kdaj vendar že bodo siti moji nasprotniki! Do kosti so me že obrali, a — čutijo, da še nisem poginil. Treba je zadnji kamen na me! Da nisem učitelj, imel bi to notico v „Slovencu" iz „ Notranjske-, za pustno burko. Kot učitelj pa moram lažnjive besede v „Slovencu" št. 6 *) 7,\ vsebino toga Hpiim jo uredništvo odgovorno 1* toliko, kolikor doloma zakon. odločno zavrniti. Ta liat pi&e: „Na Pivki so liberalci poparjeni, ker izgube načelnika svojega štaba, učitelja Jelenca, ki je bil neumorno delaven agitator za svojo stranko". Kdo ne ugane hudobnega namena teh vrstic ? Če je to res — gorje učitelju ! Če pa ni res, bode potrpel; malo smo ga vender pocrnili in namen je dosežen. Vi, lažnjivi obrekovalec, ki ste vedoma one besede poročali, imate li kaj vesti ? Povem Vam, da sem ne strogo držal ministerakega ukaza glede postopanja pri volitvah. Vsaki čas sem pripravljen pri kompetentni oblasti odgovarjati in dokazati, da nisem prestopil meje ministerskega ukaza. Ce pa Vi trdite dragice, vložite pritožbo; vrši naj se preiskava. S samim sumničenjem Vam je le malo pomagano. Gosp. dopisnik! Zakaj ne pišete kaj resničnega? n. pr. o škandalih v svetem adventnem Času in o Božičnih praznikih. To bi bilo bolj zanimivo ! Kdo je pouzročil, da so morali gospodje žandarmi na svet, večer popraševati po hišah, če se je res nekdo pregrešil po §>Q -1(18 k. z? Nedolžni otročiči so jokali, kakor, da je prišel Herodež. Kdo je z zavijanjem napotil gospode žandarmeV To se je pokazalo pri obravnavi v Postojini dne 13. t. m. Dovolj, le uganjajte burke, ki se najbolj Vam spodobijo, bo že prišel čas spoznanja. „Lapidabant Stephanum invocantem et dicentem: .Domine! ne slatuas illis hoc peccatum!" V Trnji na dan sv. Antona puščavnika 1893. >>«l|>ko .1 el( iiee. odbornik plavne občine in učitelj. gtev.41. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.-oi. Opera. V lorek, «liu- 01« J«nuv«r)ta Prodana nevesta. Komična opera v treh dejmijih. Spisal K. Sabina. Uglaiibil b. Smetana. IN) cefikem izvirniku preložil A. Fantek. Kapelnik j,'. Hita rij Henisek. Vprizoril režiser g. Josip Nolli. BlagAJM se odpre ob 7. tiri. — Začetek točno ob ',,8. uri. Konec po 10. tiri zvečer. Vstopnino glej na gledališkem listu. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pcspolka 6t. 27. Prihodnja predstava bo v petek, dne "21. januvarja 185UJ. 1% iirailncjca llsla. I'»r»llui« uli •Ln«-UiiiI>im> ilrHtb«- | Franceta Jeniča posestvo v Ghtborji, cenjeno 1966 gld., dne 23. januvarja in l?.">. febrnvarja v Novcmmestii. Matije Lavronctča posestvo vPottojini, in Andreja F r a n k o v i č a posestvo na Kalu, (oba v drugič) dne 'JI januvarj:i v Postojini. Antonu Mizgurja posestvo v Ilirski Bistrini, cenjeno gld. in 24O gld, dne 21. januvarja in 24. februvarja v Ilirski Bistrici Jožefa Meterce zemljišče v Z il.rezniei (preloženo) dne 84. januvarja in 98. tebruvarja v Radovljici. Umrli so v LjubUanl: 17. januvarja: Makso Strnit*, krojačev sin, 4 leta in S mes.ce, Trnovski pristan fit. 18, davica. — Elizabeta Krzen, čevljarj ev.i hči. 8 let. Opekarska cesta st !», skrlatira 19 januvarja 1 Makso CossrOO, magar.iuerja sin, 4 leta, Farne ulice, meningitis — Ana Palovec, postnega sluge hči, 14 mesecev, Frana Josipa crsta St. 11, oftpice. — F.mil I.ukus, čevljarjev sin, 11 mesecev, Kongresni trg st 17, CTOUp V otroški bolnici: o\plot 17. januvarja. Antouija Čarraan, kajžarjeva hči, 1 leto, Meteorologično poročilo. ea = —1 L'as opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 18. 19, ■» i*, zvečer 7. zjutraj 9, po po C 748 9 743 8 148*9 — 07 - 12 + M brrzvetr. bresvstr. si. jv/.h. oblačno oblačno oblačno 0*0 »» 90. ■ itooSi 7. zjutraj 2. p»»pi>|. .lil il» ■«.♦ j 11 B + 15 — OH + if> si. vzhod si. vzhod ur. V/.hod oblačno oblačim jasno 00 Sn.loja temperatura lobot« in nedelje —0 3' in -fOli nzironm za li*] in 8"0" nad uurmaloiu. XD\xn^Ljsi?ca, borza dne 'JO januvarja 1800. Bkopni drsavni dolg v notah..... 100 gld. bkupni drtavni dolg v srebru .... Ion Avstrijska zima renta....... 122 [ aVVBtrfjlka kronska renta 4°....... ion , Ogeihka zla-a renta 4" „....... 1Q2 Ugi-rsua kronika r.-nta 4 ,..... BJ Avstro ogtraka bančno delmce .... lOOt. „ Kreititue delnice......... y(}o London vibta........... 121 Nemški drž. bankovci r..\ 100 mark , . 59 ' 'iO mark.......... ' j i 20 frankov.......... a Italijam.ki bankovci.......] 44 C kr. ceki 111..... r, ........ " • Dot* 18. januvarja 18«Mi. 4 dr.'.avue sivčke iz 1. po 960 gld. 147 gld. Državne sivčke iz I. l.siit pt) 100 gld.. . 1V2 Dunava reg. m .'■ 1. ,■ „ po |uO ,.|d. . . i o.s I Zemlj. obč avstr. 4'/', zlati zast. listi . I :M , Kivdilne srečke po 100 gld...... 1*17 Ljubljanske sn-čke...... Rudolfov« irofika po io gld, . . ' 99 akciji anj'lo-a\ str. banke po 900 gld.. ! 166 Trauiway-dni8t. volj. I.u ghl. a. v. . |gfi Papirnati rastU........ i " Bo 46 40 66 10 86 ;.r> 40 hi 88 80 71 60 60 ,riO kr. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da ju nus preljnbljeni sin, oziroma brat, gospod IVIirlio Borštnih dijak IV. gimnazijskega razreda dnncs popoladne ob '/«4. uro po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajočo, r 15. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predrnzega raincoga prepeljalo se bo v torek, dn6 91. t. m., ob '-,4. uri popoludne iz hifte žalosti, Kurja vas St. 5H, na pokopališče k sv. Krifitofu. Sveto malo zadušnice brale so bodo v tukajšnji župnijski cerkvi sv. Jakoba. Nepozabnega rajneega priporočamo v blag spomin in molitev. (1807) V Ljubljani, dne 19. prosinca 1890. Mnrl|M ltorfttnlk. mati. — Drd. med Ivan HorAtullt, Vran llorfttnlk, učitelj, l.itvimlav Borfttntk, trgovski pomočnik, Viktor Rorrit-nlk, dijak VII gimn. razreda, Sreek«» RorAt-ulk, bratje. — Ivanka Borštnik« Bestra. Potrtega srca javljamo vaem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna muti, oziroma sestra, stara mati in tašča, preblagororina gospa Gelestina Ekel 4 pl. Stransky c. kr. vladnega svetnika vdova dn6 19. januvarja t. 1. ob V^- uro zvečer po kratki mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, v 611. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage rajnke se bode v torek 21. dne januvarja ob 2 uri popoludne v hiši žalosti, Gledališke ulice fit. 4 slovesno blagoslovilo, na to na Eokopalifiće pri sv. Krištofa prepeljalo in v rod-insko rak. v k večnemu pofiitku položilo. Sv. maše zadušnico se bodo v raznih cerkvah brale. (1810) V Ljubljani, dno 19. januvarja 1890. Olga Ant rojena F.kel, Emilij«, <:i/.«>ti». Hr. n. Alwco«|Me v redu usmiljenih sestra od sv. Križa. Ida i:i»«»l, hčere. — Karol Ekel« c. kr. dež vlade koncipist, sin — Karol pl. MiiuisUj, c. kr. feldmaršallajtnant v p, brat. — Fran trii. c. kr. major pri deželne hrambe polku fit. H, zet. — Olga Ar/.i, u u ukinja. Zahvala. Za mnogobrojna dokaze presrčnega sočutja povodom smrti naSe iskrenoljnbljene n.at»»re, oziroma tafič.e in stare matere, gospe Alojzije Schunko bivši lastnice restavracije Be iskr.-no zahvaljujemo. Istotako prcsrčna zahvala vsom mnogobrojnim udeleženi cm pri pogrebu. (1806) /alujuri oslali. Zahvala. Globoko ganjeni po obilih dokazili Ifttnvga sočutja moj boleznijo in ob smrti BllOga iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, rospoda Vincencija Jamar-ja izrekami tem potom bvojo zalivalo vsem čč go-spoiloni duhovnikom, darovalcem prekrasnih vencev, gg uradnikom in gg. pevcem za ginljivo aagrODnico, W 3kofjI Loki, dne 19. janinarja 189»;. (1808) Žalujoči ostali Prešernove poezije v novi zelo elegantni izdaji v usnje vezan, zlatoobrezan izvod 1 gld., po pošti 1 u Id. 5 kr. prodaja in priporoča Anton Zagorjan kiijiflnr v Ljubljani. (1801-2) C. tf. glavno ravnateljstvo avstr. drž, žetalc. Izvod iz voznega reda "»-•Ija-vnar«. od X. olctoTora, 1895 ■Mtopao OM«a)«al prihajalnl In odhajalnl aaal oaaaAanl to , Odhod li lajnbljano (Ju*, kol.) Oa 14. wr4 « «N4a. pm t*»M OMbni vUk t Trbli, Poutabal, Baljak, O«. Iotm. Vranaaaafaat«, I^obno, Aaa BalatbaJ t Auaaaa, Iaohl, Oman. An, Bolaaajrad, Stajrr, Lina, Badajarioa, PUanJ, Marijina vara, Ileb, Karlov« v*ra, Vranaova vara, Prago, U p« ko, Dunaj tU AmataHon. 0» 0. mri 10 anlta. a>atr«ai malani rlak t Kooar)«, Noto maato. Oa r. aar* 10 min. *f%*trnf oaebnl Tlak v Trbla, Pootabal, Ilaljak, Oa- Iotm, Kranaanafaaaa, UJnbno, DnnaJ, aaa Salathal f 8olno«TraJ, Du&a; ria Amatatian. O* 111. uri BS m 4 atri pojta-kaaTtaa oaabnl vlak t Trbli, Baljak, Ooloreo, Ljubno, Oaa Balathal t Bolnoffrad, Land- Oaataln, ZaU na Jaaeru , Inooioat, Braiieno, Ourlh, OanaTO, Parta, mnyr, Uno, flmumlan, Iaohl, Brni«. jartoa, PlianJ, Marijin« Tara, Ilab, VnuieoTO Tara, Karlora vara' Prago, I.tp»ko, Dnnaj rla Ajnatattaa. O* 7. %*ri JtO m4ia. meitnl Tlak t KooaTJa, Noto maato Kaann ta^a ob nadaljah In praanlklh ob 3. uri »8 minut popoludua oiobnl Tlak t l^ioa-nied. Prihod t LJubljano (juž. kol.). O* g. Mri 0» Mi«, njutrn) oaabai Tlak a Danaja Tla Am.uu.n, Lip. ■kega Prag*> Pranoorib TaroT, KarloTih TaroT, Ileba, Marijinih TaroT. flmnja, Badajario, Solnograda, I.luna, Htarra, Omundana, laahla, A m •aaa, I^ubna, OaloToa, Baljaka, Pranaanafaata, Trblaa 0» B. uri 19 uUu. itfutrut motani Tlak la KoooTJft, NoT«ga maita. Oh 11. uri VO min. ot>vturr oaabnl Tlak a Dunaja prako AmatarUoa It LJabnaga, Baljaka, Oaloroa, Pontabla, Trblia. Odhod lz LJubljano {dri. koU oa 7. uri »3 aaa«. *tutrt\t t Kamnik. . B. . 03 n popoludu* . , , fl. . 90 . ••ar^ar' . « Prihod v IOubtJano (drž kol.). (>a 6. uri 00 mUn. *futr,ij la Kamnika a II. a lil a dopoluAu* . ,, s. .. »O »x»črr (1705-lf>) Mlad trgovski pomočnik želi premeniti svojo dosedanje mesto in vstopiti v kake drago solidno trgovino. Izurjen je v vseh strokah trgov-Htva in veBC slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika. Ponudbe naj se pošiljajo upravnifitvu »Slovenskega Narodu" pod „P. 5 K.«>._(1798-a) Založnik piva jamačine zmožen in veSc nfmakpga in italijanskega jesika, «c» Imvv. — Ponudbe naj se pošiljajo pod lifco: WS. štev. 100" upravniStvu „Slovenskega Naroda". (1771— fi; Lepo posestvo (arondovano), s hišo In gospodarskim poslopjem, z dobro zasajenimi vrti itd v NoAiali. 5 minut od M. P. na Brezjah, se daje takoj z ugodnimi pogoji v Narančnrje poizvo ae pri Fr. Ko-cijančič-u v Nošah, posta Radovljica. (1809—1 1,4'niio vsililo (fino oblanje) kot nujbolJHev najceneje in naioisteje zamotalno gradivo: lesene otieje aa poiiljatve vzorcev vsake vrato; vlnt lin«' IreNelce za pivovarne in tovarne octa; KfSlloJtt vsake obliko in velikosli in za vsako rabo; s Htrnji izdelan«* V.ohlliU«'. bigijenič-no ciste; spe- cijaliteto: itkljnćno patentovsue e*»vl4.f* #.« Mlltotk