Štajerski
Ptuj, četrtek, 1. aprila 2004
letnik LVII . št. 13 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Referendum
O čem
naj bi odločali Stran 2
Sv. Tomaž
Odprli novo pošto Stran 9
Haloze
Slabše kot v Albaniji Stran 15
Ekologija
Zaskrbljeni Šturmovčani Stran 17
Nogomet
Dravi točka v Šmartnem Stran 24
Ptuj
Kdo si upa zapreti interni
oddelek
Stran 3
u^kio na \t Obrokov
S preprostim potegom kartice do izredno ugodnega kompleta letnih pnevmatik.	I

KUMHO
TYRES
Na vratih izbranih prodajnih mest poiščite označbo Kumho. Najmanjša vrednost obroka znaša 5.000 SIT. j
Lenart . Afera hotel Črni les
Ali gre za tajna poročila?
Poročali smo, da sta ZD Ptuj in ZD Lenart prejela poročila o nadzoru.
V ZD Ptuj so nam povedali, da v poročilu komisija, ki ji je predsedoval dr. Janko Kersnik, ugotavlja, da pri izvajanju zdravstvene dejavnosti za bolnike, ki so bili za~asno nastanjeni v hotelu Črni les, ni bilo najti nepravilnosti, ki bi jih bilo moč pri-
pisati organizaciji dela ZD Ptuj. Komisija je v ZD Ptuj tudi ugotovila, da je bil v izvajanje zdravstvene dejavnosti v hotelu Črni les brez vednosti vodstva vključen zaposleni delavec iz ZD Ptuj, ki se je upokojil pred izdajo sklepa o upravnem nadzoru in komisiji ni bil dostopen.
Več prihodnjič.
Zmago Šalamun
Spet bo minus. Do - 270.000 SIT.
•	klimatska naprava • štiri vrata
•	daljinsko zaklepanje z alarmom
•	do 270.000 SIT prihranka*
-IM.C»iH.anlhiaTDLiaOKM.
Domrnko d.a.o.. Zadružni trg S, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
število vozil in modelov je om^eao.
;iemencic Ivanusa
Po nedavnem obilnem dežju bo narava začela z bujno vegetacijo in vrtičkarji bodo pokukali na plano. Zato se velja pravo~asno oskrbeti s sadikami.
Računalniki po odličnih cenah
www*coiiitraii*si
Ptuj . Začetek gradnje novega ptujskega hotela
Danes ob 12. uri v Termah
Ena od cokel razvoja ptujskega turizma je pomanjkanje turisti~nih postelj. Za novi hotel si Ptujčani prizadevajo že od zgodnjih sedemdesetih let, ko so se prepirali, ali bodo imeli topliskega ali mestnega. Na koncu so se obrisali pod nosom in niso zgradili ničesar, le v začetku devetdesetih let kot obliž apartmaje v Termah.
Po tolikih letih gre zdaj zares. Danes ob 12. uri se bo v Termah Ptuj zgodilo tisto, kar bi se moralo že davnega leta 1977, ko so Ptujčani imeli skoraj v celoti pokrito investicijo za novi ptujski hotel. Andrej Kla-sinc, direktor Term Ptuj, d.o.o., Dušan Bencik, glavni direktor Term 3000, d.d., Moravske to-
plice in Janez Bohorič, predsednik uprave Save, d.d., Kranj bodo položili temeljni kamen za gradnjo prvega topliskega hotela.
Gradnja hotela, ki se bo pričela maja letos, bo stala 2,5 milijarde tolarjev. Svečana otvoritev z veličastnim ognjemetom bo 25. maja 2005, odprla pa ga bo-
sta mega zvezdi Claudia Shi-frer, ki se je udeležila tudi odprtja ljubljanskega Emporiu-ma, in filmski James Bond Pierce Brosnan. Na zabavi, ki je Ptuj se ni doživel, bo koncertira-la svetovno znana skupina U2.
"Hotel bo popolna novost na trgu turističnih storitev. Imel bo 140 vrhunsko opremljenih sob v
rimskem slogu. Velik vodni park se bo raztezal skozi več nadstropij, ki jih bodo povezovali ka-skadni bazeni. Na vrhu hotela bo razgledna steklena kupola z večnamensko dvorano," je pred gradnjo prvega topliskega hotela na Ptuju povedal direktor Term Andrej Klasinc.
MG
Foto: Projektna dokumentacija
Računalniška simulacija novega prestižnega ptujskega hotela.
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
^^ Slovenske železnice ■ms CLRadio'^
VMS na alranl S.

IZDePLSI
Vseslovenski portal malih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh In naj vas navdušijo kadrovski oglasil
Brskaiile po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
DELO
Novice
VĚSTNÍK
RADIOPTUJ
OHrtùte
32k Î^Tune In!
^PodmlajU nai na inisxndixl
www.radío-ptuj.si

zo novo

Vîi^^aloplo


www.zlher.com
ŽIHER, podjetje la p'cv0;'"i:štvc. trgovino in storitve d.o.o. AKciio velja od 1 S. 3. do 30 i. 200á
Doma
Ministra sta se obdržala
Ljubljana - Potem ko je državni zbor v torkovih zgodnjih jutranjih urah zavrnil predlog za razrešitev ministra za zdravje Dušana Kebra (ministrovo razrešitev je podprlo le 28 poslancev opozicijskih SDS, NSi, SNS in SMS ter poslanec koalicijske SLS Stanislav Brenčič), so poslanke in poslanci zvečer zavrnili še predlog poslancev opozicijske SDS za razrešitev ministra za notranje zadeve Rada Bohinca. Slednjo je namreč podprlo 30 poslank in poslancev, proti ministrovi razrešitvi pa jih je glasovalo 46 (79 navzočih). Nezaupnica in s tem razrešitev ministra pa bi bila izglasovana, če bi zanjo glasovala večina vseh poslank in poslancev, torej najmanj 46.
Vstop v Nato - razlog za slavje?
Ljubljana - Premier Anton Rop je ob sprejemu sedmih novih članic, tudi Slovenije, v zvezo NATO v ponedeljek poudaril, da se Slovenija zaveda odgovornosti in je pripravljena biti zanesljiva partnerica drugih članic zavezništva. Po njegovem mnenju je bil za Slovenijo velika pridobitev že sam proces vstopanja v NATO in EU, saj je izvajala preobrazbo in posodabljanje svojega gospodarskega, političnega in vojaškega sistema. Stranka mladih Slovenije je v torek izrazila mnenje, da po vstopu Slovenije v zvezo NATO ni razloga za slavje, saj bo kot polnopravna članica zavezništva s Slovensko vojsko enakovredno sodelovala v vojaških telesih poveljniške strukture, to pa pomeni, da bodo slovenski vojaki sodelovali na vseh kriznih območjih. SNS pa je v odzivu na sporočilo SMS ocenila, da je zaskrbljenost stranke mladih zaradi vstopa Slovenije v NATO skrajno komična, predvsem pa je časovno popolnoma neusklajena. SDS je medtem pozdravila vstop Slovenije v zvezo NATO, saj po mnenju stranke zagotavlja višjo nacionalno varnost in hitrejši gospodarski razvoj ter predstavlja logično nadaljevanje slovenskega osamosvojitvenega procesa. Slovenski zračni prostor sta v torek preleteli prvi italijanski letali F16 in s tem opravili prvi prelet zavezniških letal v okviru zavezniškega integriranega sistema zračne obrambe.
Jasno ali nejasno - to je zdaj vprašanje
Ljubljana - Parlamentarni odbor za notranjo politiko (ONP) je prekinil že drugo nadaljevanje seje, ki se je začela že v petek, in na kateri naj bi poslanci sprejeli sklep za odločanje na plenarnem zasedanju državnega zbora glede najnovejšega referendumskega vprašanja, navedenega v pobudi za predhodni zakonodajni referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih. Potem ko so namreč v poslanski skupini LDS ostalim članom ONP podali prečiščeno različico ponedeljkovega predloga sklepa, ki predvideva, da je vsebina zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih v nasprotju z ustavo, se v torek člani niso uspeli domeniti, o katerih sklepih naj najprej odločijo. Predlog sklepa LDS namreč predvideva, daje referendumsko vprašanje jasno, a v nasprotju z ustavo, prvi sklep, ki ga je predlagal odboru v sprejem predsednik DZ Borut Pahor, pa predvideva, da je vprašanje nejasno. Kdaj bo nadaljevanje seje, zaenkrat ni znano, verjetno pa se bo ONP sestal pred predvideno zadnjo točko v torek na seji DZ, ki je namenjena temu referendumskem vprašanju.
Rektor potrdil navedbe o honorarjih
Maribor - Rektor mariborske univerze Ivan Rozman je v izjavi za medije potrdil, da je v zadnjih treh letih prejel avtorske honorarje v bruto znesku nekaj manj kot 45 milijonov tolarjev, v lanskem letu pa je bil neto znesek Rozmanovih avtorskih honorarjev od 500.000 do 600.000 tolarjev mesečno. Po Rozmanovih zagotovilih vir avtorskih honorarjev niso bila proračunska sredstva, temveč prodaja avtorskih pravic oziroma projektno delo na privatnem trgu. Glede nedavne pobude dekanov šestih fakultet, naj rektor senatu univerze predlaga razrešitev Dušana Zbašnika s funkcije prorektorja za gospodarske in finančne zadeve, pa je Rozman dejal, da bo še razmislil o morebitni podpori pobudi dekanov. Ob tem je Rozman opozoril, da sta v torek k pobudi pristopila še dekana Medicinske fakultete in Visoke zdravstvene šole, Ivan Krajnc in Dušanka Mičetič Turk.
Darila za pediatrično kliniko
Ljubljana - Ustanova za novo Pediatrično kliniko je predstavila donatorsko akcijo z delovnim naslovom SMS donacija za novo pediatrično kliniko, ki bo potekala pod geslom Danes je pravi dan za darilo!. Sredstva se bodo namreč zbirala s pomočjo SMS sporočil preko mobilnih telefonov. Donatorja bosta vedno dva: posameznik, ki se bo odločil za donacijo, ter mobilni operater, ki bo v lastnem imenu doniral zbrana sredstva od poslanih SMS sporočil.
STA
EU in mi • Novi ukrepi programa razvoja podeželja
Finančna pomoč na kmetijah
Popolnoma nov ukrep, imenovan podpora izvajanju EU standardov, je namenjen kmetijam kot pomoč pri uvajanju evropskih standardov oz. meril kmetovanja na področju varstva okolja, dobrobiti živali, zdravja rastlin in varstva pri delu. Za vsako od naštetih področij bo z vložitvijo zahtevka, in seveda ob upoštevanju pogojev, možno pridobiti določeno višino finančne podpore.
Zakonsko so sicer na kmetijah dolžni številne pogoje, ki jih zahtevajo EU standardi, že sedaj izpolnjevati, zato so ti novi ukrepi, ki ponujajo možnost financ-ne podpore, za kmete še toliko bolj zanimivi za koriščenje.
Z upoštevanjem in izvajanjem nitratne direktive tako lahko kmetje vložijo zahtevek za pridobitev posebnih sredstev. Nitratna direktiva predpisuje več stvari: ureditev ustrezno velikih vodo-tesnih prostorov za skladiščenje živinskih gnojil za obdobje več kot šest mesecev, določa količino vnosa organskega dušika na hektar obdelovalnega zemljišča, ki mora biti manjša od 170 kilogramov na leto, gnojenje pa je možno le na predhodno opravljeni analizi tal in na oblikovanem letnem gnojilnem načrtu. Z upoštevanjem nitratne direktive bodo živinorejske kmetije na podlagi poslane vloge lahko do-
bile 66.500 tolarjev na glavo velike živine, poljedelske pa 25.000 tolarjev na kmetijo.
Finančno pomoč pa je, kot omogoča ukrep, pridobiti tudi na osnovi izvajanja zdravstvenega varstva kmetijskih rastlin, kar pomeni, da mora imeti prosilec potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine, za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev mora uporabljati le certificirane naprave, zagotoviti mora ustrezen prevoz, ravnanje in skladiščenje teh sredstev in voditi evidence o njihovi porabi. Plačilo, ki ga z vlogo lahko dobi, pa znaša 43.200 tolarjev na kmetijo.
Za sredstva lahko zaprosijo tudi tisti, ki bodo na kmetijah izvajali predpise o varnosti in zdravju pri delu. Ti predpisi oziroma pogoji vključujejo: izjavo o varnosti z oceno tveganja za delo na kmetiji, dokazilo o usposobljenosti za varno in zdra-
vo delo, zagotavljanje kontrole in testiranja delovne opreme in pripomočkov ter zagotavljanje zdravniških pregledov delavcev, zaposlenih na kmetiji. Višina plačila, ki ga kmet lahko pridobi na osnovi izpolnjevanja teh zahtev, znaša 250.000 tolarjev za vsakega zaposlenega delavca na kmetiji.
Upravičenci bodo plačila za izvajanje omenjenih standardov lahko prejemali pet let. Prvo leto bo znesek teh plačil stoodstoten, potem pa se bodo vsako leto plačila postopno zniževala za 20 odstotkov.
Možnosti tudi za "zamudnike"
Kmetje, ki na svojem gospodarstvu še nimajo ustreznih kapacitet za skladiščenje živinskih gnojil, lahko izkoristijo poseben ukrep tako imenovane prilagoditve standardu nitratne direktive, ki jim omogoča zgraditi zahtevane vodotesne skladiščne pro-
Referendum • V nedeljo o izbrisanih
O čem naj bi odločali?
Vprašanje, ki bo na nedeljskem referendumu pričakalo volivce, je resnično višek politikantske besedne umetnosti. Glasi se namreč tako: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28 (EPA-956-III), sprejet v državnem zboru RS, dne 25.11.2003?"
Če se boste referenduma udeležili in če seveda veste, o čem naj bi odločali, lahko obkrožite za ali proti ter tako pomagate (predvsem) vodilnim državnikom, ki se ne morejo zediniti, kateri in kakšni zakoni naj bi v naši državi veljali.
Skrajno poenostavljeno pojasnjevanje, da gre pri nedeljskem referendumu za uresničitev zahtev izbrisanih ali proti njim, ne pride čisto v poštev, čeprav bi bila to še najbolj razumljiva razlaga. Ne glede na izid glasovanja naj bi namreč njihove težave zakonsko podrobneje uredil oz. urejeval nov, t. i. sistemski za-
kon, ki ga še kuhajo in pečejo v državnem zboru.
Tokratni referendum je posledica dileme, ali naj obvelja zakon, ki podpira odločbo Ustavnega sodišča in na osnovi katerega so nekateri izbrisani že dobili (drugi pa naj bi še) odločbo o stalnem prebivališču v naši državi od datuma izbrisa naprej, ali pa je ta zakon neveljaven. Ker se o tem nikakor ne morejo dogovoriti politiki, pač naj odloča ljudstvo.
Ustavno sodišče je sicer že leta 1999 ugotovilo, da je bil izbris nezakonit, državni zbor pa je novembra lani sprejel zdaj sporni
Slovenija • Se 30 dni
Kdo bo slavnostni govornik?
Sedem slovenskih mest in krajev bo zadnjega aprila ter prve dni maja pripravilo prireditve ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Osrednja prireditev bo v Novi Gorici, kjer bodo med drugim prisotni tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, predsednik vlade Anton Rop in predsednik državnega zbora Borut Pahor.
Za severovzhodni del naše države bodo gotovo v ospredju prireditve, ki jih bodo pripravili v Gornji Radgoni. Od 30. aprila do 2. maja bodo tam številne prireditve, za katere je zadolžen 25-čIanski organizacijski odbor na čelu s predsednikom Dušanom Zagor-
cem. Dokončna verzija programa prireditev je že znana, vedno pa še ni dokončno znano, kdo izmed najvišjih predstavnikov države bo takrat obiskal Gornji Radgono.
Organizacijski odbor za pripravo prireditev v Gornji Radgoni je na svoji tretji seji obravnaval in sprejel finančni načrt. Skupaj bodo potrebovali dobrih 25 milijonov tolarjev. Dušan Zagorc pa obljublja, da bodo prireditve vrhunsko pripravljene.
Miha Šoštarič
Zakon o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča (t. i. tehnični zakon), ki omogoča izbrisanim pridobitev stalnega prebivališča in vpis v register prebivalstva od leta 1992 naprej. Če bo referendum pozitiven, torej če bo večina državljanov na lističih obkrožila ZA, bo to pomenilo, da je zakon legitimen in veljaven, s tem pa bodo veljavne tudi vse doslej in v bodoče izdane odločbe izbrisanim o ponovnem vpisu v register stalnega prebivalstva s stalnim prebivališčem v Sloveniji od leta 1992 naprej. Če pa bo rezultat referenduma negativen (večina proti), bo to pomenilo, da je zakon neveljaven, s tem pa bodo postale nezakonite in nelegitimne vse doslej izdane odločbe o priznanju stalnega bivališča izbrisanim za nazaj. Zakon, ki bo na referendumu ustoličen ali pa zavržen, torej ureja le vprašanje stalnega bivališča izbrisanih za celotno obdobje izbrisa, ne pa tudi njihovega državljanstva.
Opozicija, ki je pobudnik referenduma, poziva volivce h glasovanju proti, saj naj bi tehnični zakon omogočal neselektivno izdajanje odločb kar vsem izbrisanim povprek, ne glede na to, ali so dejansko ves čas po letu 1992 živeli v Sloveniji, in ne glede na to, ali so bili morda celo med napadalci. Večina vladajoče koalicije (razen SLS) pa referendumu in njegovemu izidu ne namenja
store v treh letih. Za pokritje investicijskih stroškov bodo z vložitvijo zahtevka lahko pridobili 154.300 tolarjev po glavi velike živine, vendar je ta znesek omejen z intenzivnostjo kmetovanja.
Podoben je tudi ukrep prilagoditve reje pri ekološki živinoreji, ki ga lahko izkoristijo tiste kmetije, ki so že vključene v ukrep SKOP-ekološka pridelava. Tudi pri tem ukrepu je potrebno investicijo zaključiti v treh letih, obstoječe pogoje reje pa je potrebno prilagoditi predpisom, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo. Velikost plačil v okviru tega ukrepa znaša za krave molznice 210.000, za plemenske svinje 90.000 in za ostale živali 60.000 tolarjev na stojišče.
Zadnji rok za vložitev zahtevkov za vse navedene ukrepe je 31. avgust.
SM
posebne pozornosti, saj naj njegov izid, kot pravi predsednik vlade Tone Rop, ne bi imel nobenega učinka. V državnem zboru namreč že pripravljajo nov, sistemski zakon, ki sicer z nedeljskim referendumom nima nobene zveze, pod večji drobnogled pa naj bi vzel vprašanje statusa tistih izbrisanih, ki še nimajo urejenega stalnega bivališča. S tem zakonom naj bi uvedli strožje kriterije za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, postopek ugotavljanja stalnega prebivanja od februarja 1992 naprej, postopek pridobitve dovoljenja za tiste, ki niso ves čas živeli v naši državi itd. Skratka, po prihajajočem sistemskem zakonu ne bodo mogli dobiti dovoljenja za stalno bivališče tisti, ki so po 26. 2. 1992 za več kot leto dni odšli iz Slovenije - razen v upravičenih okoliščinah.
Če bodo v primeru "padca" tehničnega zakona na referendumu že doslej izdane odločbe postale nelegalne, potem bodo, kot je razumeti, morali podati nove vloge za pridobitev stalnega prebivališča ponovno vsi izbrisani, čeprav o tej možnosti zaenkrat ni jasnega stališča.
Političnih iger, ki se tokrat v ringu predvolilne kampanje začenjajo presenetljivo zgodaj, še lep čas ne bo konec. Tema izbrisanih je ena od odličnih variant za pridobivanje točk ne le sedaj, ampak tudi v bodoče, saj je pričakovati še kakšen referendum, najprej o veljavnosti prihajajočega sistemskega zakona, potem bo verjetno vložena še kakšna zahteva o presoji ustavnega sodišča, ali se o takšni zadevi, kot so človekove pravice, sploh lahko odloča na referendumu ... Vse skupaj s priokusom farse in igre (odraslih), za katero se trošijo milijoni.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 250 tolarjev Celoletna naročnina: 13.000 tolarjev, za tujino 25.480 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ptuj • S 16. seje mestnega sveta
Ptuj noče med Soka in Trofenika
Pobude in vprašanja so že po tradiciji ena od točk dnevnega reda, ki ptujske svetnike najbolj zaposluje. Na več pisnih pobud s prejšnjih sej so dobili odgovore, nekaj so jih postavili na novo, nekaj pa podali ustno.
Z odgovori občinske uprave v večini niso bili zadovoljni, zahtevali so dopolnitev, svetnik SLS Maks Lecnik pa jim je celo s fotografijami dokazoval, da mu pišejo napa~ne odgovore oziroma ga celo ignorirajo.
Marija Magdalene (ZLSD) na večino svojih pobud in predlogov s prejšnje seje ni dobila odgovorov. Zanimalo jo je, kako je z aktivnostmi pri ustanavljanju samostojne enote zavoda za spomeniško varstvo na Ptuju, kako je s prenosi vojaških objektov na kulturno ministrstvo, ki že sedaj burijo duhove bližnjih sosedov, kako v zvezi s tem potekajo aktivnosti med ministrstvom za kulturo in mestno občino Ptuj, kdaj
bodo na mestnem svetu razpravljali o problematiki osnovnega zdravstvenega varstva, če je ustanovljena komisija, ki bo odločala o upravičenosti sofinanciranja bivanja v domovih starejših, kaj je z notranjim nadzorom v javnih zavodih, ali bo za njihove potrebe občina najela zunanjega revizorja ali ga bo zaposlila v okviru uprave. Marjana Kolarica (SDS) je zanimalo, zakaj so Gajke tako razsvetljene, kot da bi šlo za letališče, ne pa za smetišče. Zanimalo ga je tudi, kaj se dogaja v odnosih med Ormožem in Ptujem. Zapleti, ki se dogajajo, če se, naj ne bi bili dobri za odnose med dvema sosedoma.
Na njegovo vprašanje se je
odzval ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je bil takoj za javni poziv vodstvu Ormoža, občinskemu svetu in občinski upravi, objavili bi ga v Štajerskem tedniku, da bi se odkrito pogovorili, ker tudi njega zanima, kaj je tako strašnega na Ptuju, kar ogroža razvoj Ormoža. Dvakrat je bil v Ormožu, pa ni dobil konkretnega odgovora o tem, v čem jim Ptujčani nasprotujejo in v čem ovirajo občino Ormož. Meto Pukla-vec (DeSus) je zanimalo, ali so izčrpane vse druge možnosti, ker se je zdi malo čudno, da bi se tako pogovarjali s sosedi. Župan je povedal, da so, ostali so na pol poti in se niso uspeli dogovoriti. Tudi Milan Čucek
(LDS) je menil, da bi, preden si bodo pisali preko medijev, še enkrat poskusili s pogovorom. Gre za ormoška notranja trenja med poslancem Alojzem Sokom ter poslancem in županom Vilijem Trofenikom, ki se v predvolilnem obdobju še zaostrujejo, Ptuj pa noče med Soka in Trofenika. Dejstvo pa je, da Ormož bolj nagiba k Ptuju kot Prekmurju. Bolje je biti drugi v regiji kot pa peti, sicer pa je najbolje, da glede regije najprej sami razčistijo. Svetnik Zelenih Ptuja Ervin Hojker je soglašal z javnim pozivom, da bodo ljudje vedeli, da Ptujča-nom ni vseeno, kaj se dogaja v odnosih z Ormožem in kaj želimo doseči. Zgodovina je skupna, prihodnost pa najverjetneje tudi. Ptujski župan je še povedal, da bi se z veseljem udeležil seje ormoškega sveta, če bi prejel povabilo, vendar ne verjame, da ga bo dobil. Kot je lahko izluščil iz dosedanjih pogovorov z ormoškim županom Vilijem Trofenikom, "ni on tista baraba, tvoji predhodniki so bile barabe." Milan Petek (SDS) je bil še eden od svetnikov, ki je Ormožane pozval, naj odkrito povedo, kaj je narobe, če je kaj. Za javni poziv Ormožanom so se Ptujčani odločili, da bi ga ljudje videli, ker doslej nekatera vabila niso dosegla naslovnikov.
MG
Ptuj • Bolnišnica v letu 2003
Kdo si upa zapreti interni oddelek?
Po enajstih letih pozitivnega poslovanja je ptujska bolnišnica poslovanje v letu 2003 sklenila z rdečimi številkami. "Pridelala" je za okrog 70 milijonov izgube, kar je 1,5 odstotka njenih prihodkov na letni ravni.
Lani so znašali 3,8 milijarde tolarjev. Glavni vzroki izgube so v nedorečeni kategorizaciji, posledica so neenotne cene v slovenskih bolnišnicah, ki so jim odvzele za 92 milijonov prihodkov od zavarovalnice, presežek v oddelanih programih, ki pa jim ga nihče ne plača, v izpadu prihodka na transfuzijskem oddelku, kjer kri samo še odvzemajo, testirajo in predelujejo jo drugje, v Mariboru in Ljubljani, ter v izpadu prihodka pri dializi tipa I, ki jim po izračunu dela izgubo.
Dogovorjene delovne programe so dosegli in presegli na vseh oddelkih, najbolj na internem oddelku, kjer so za skoraj 1800 odklonjenih pacientov prav tako
morali opraviti vse diagnostične postopke, s katerimi so ovrgli razloge za sprejem v bolnišnico, ker je uspešno zdravljenje v teh primerih bilo mogoče tudi brez hospitalizacije. Če bi delali po črki pogodbe, bi na primer morali interni oddelek zapreti že konec oktobra in do konca leta več ne sprejemati novih bolnikov Ker se prebivalstvo stara, se potrebe po zdravljenju na internem oddelku povečujejo iz leta v leto, letni obseg sredstev pa ostaja bolj ali manj nespremenjen. Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko pravi, da je zelo težko gospodariti v takih razmerah, ko celo leto ne veš, s kakšnimi sredstvi boš razpolagal. Lani so letno pogodbo podpisali šele
pred prvim novembrom. Letos jim obljubljajo, da se bo to zgodilo do konca aprila. Prešli pa naj bi tudi na nov sistem financiranja, po primerih. Težko pa je tudi povedati pacientom, da ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja. Pogosto od zavrnjenih pacientov slišijo hude besede obtožb, "da so celo življenje plačevali za zdravstvo, zdaj pa ne morejo priti niti v bolnišnico, ko bi takšno zdravljenje potrebovali". Težko jim je v takšnih trenutkih odgovarjati. V vseh slovenskih bolnišnicah poteka racionalizacija. Sanacijo, ki jo že izvajajo zaradi lani ugotovljene izgube, gradijo na temeljitem izkoristku delovnega časa in zniževanju stroškov Sicer pa
ugotavljajo, da so s svojim delom za zavarovalnico še zelo poceni, če bi storitve, ki jih sicer opravijo v ptujski bolnišnici opravili drugje, bi to zavarovalnico zaradi še veljavnih neenotnih cen stalo kar celo milijardo in 400 milijonov tolarjev več.
Lani se je na petih oddelkih ptujske bolnišnice zdravilo okrog 10 tisoč bolnikov, v specialistični dejavnosti pa so opravili več kot 70 tisoč pregledov Vseh dializ je bilo okrog 10 tisoč. Gravitacijsko območje ptujske bolnišnice se nenehno širi, trenutno presega 110 tisoč prebivalcev Vlaganja v opremo in znanje se obrestujejo, vedno več je pacientov, za katere je ptujska bolnišnica prijazna bolnišnica. Lani je bilo vseh vlaganj za več kot 220 milijonov tolarjev.
420 zaposlenih se bo tudi v letu 2004 trudilo, da bi izpolnilo pričakovanja bolnikov V letošnjem letu, ko praznujejo 130-letnico, si nalagajo še dodatno obveznost. Izvedli bodo vrsto prireditev, osrednje bodo oktobra, ko bodo javnosti predstavili tudi obsežno monografijo o dosedanjem delu bolnišnice. V spomin na dolgoletnega ravnatelja ptujske bolnišnice in kirurga Aleksandra Kuharja bodo izvedli učne delavnice za specialiste. V prostorih nekdanje dialize bodo uredili prostore za več specialističnih ambulant in knjižnico, ki bo neke vrste učni center za študijske programe, ki se bodo uresničevali v okviru nove Medicinske fakultete v Mariboru.
MG
Ta teden
Veliki dogodki že pred velikim tednom
Po izbruhu pomladi je z začetkom tega tedna Slovencem pognala kri po žilah tudi kopica drugih pomebnih dogodkov, ki že sedaj stopnjujejo napetost pred velikim tednom in velikonočnimi prazniki. Začeli smo ga z nedolžnim nedeljskim prehodom na poletno računanje časa, že naslednji dan pa nadaljevali z nadvse resno odmevno širitvijo zveze Nato z vstopom sedmih držav novink, med katerimi je tudi Slovenija.
In medtem ko so se v Beli hiši na najvišji ravni dogajale pristopne slovesnosti ob največji širitvi Nata v njegovi 55-letni zgodovini, ko so naš zračni prostor začela nadzorovati in varovati italijanska lovska letala, smo bili na domači politični sceni priča vročim, na čase že neresnim političnim razpravam o interpelacijah proti dvema ministroma, s čimer so naši vrli poslanci skorajda zasenčili pomembnost širitve zavezništva.
Za nekaj dodatnih poslastic so poskrbele sicer tudi na videz manj pomembne, a šokantne domače novice, med katerimi je izstopala tista o astronomskih honorarjih nekega dekana, za kar bi mnogi raje verjeli, da gre le za prvoaprilsko potegavščino. A medtem ko je v zraku prijeten predpraznični občutek, ko se je že začela predveliko-nočna nakupovalna mrzlica, nas konec tedna, na cvetno nedeljo, čaka še nebodigatreba naknadni zakonodajni referendum, na katerem se bomo volivci izrekli o tako imenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih, ki so jih neki ksenofobi bojda preimenovali v prebrisane.
In če je res, da je konec zimskega spanja, je res tudi to, da bi sedaj morala biti na vrsti pomladna utrujenost. A vprašanje je, ali si jo bomo lahko sploh privoščili, saj smo vsi napeti v pričakovanju Evrope, do katere nas loči še slabih 30 dni. Kajti že sedaj vemo, da se nam po 1. maju ne bosta cedila med in mleko.
Martin Ozmec
Gornja Radgona • Megra
Tokrat še obrtno-
-podjetniški sejem
Letošnji 17. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA bo od 6. do 10. aprila bogatejši za promocijo malega gospodarstva pomurske regije, saj se bodo na 1. regijskem sejmu obrti in podjetništva na okoli 1200 m2 razstavnih površin predstavili člani območnih obrtnih zbornic Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
V dveh razstavnih halah bo postavljenih 80 stojnic, na njih bo 167 zasebnikov prikazovalo svoje izdelke in storitve, večina (122) jih bo nastopila v sklopu svojih strokovnih sekcij, preostali (45) pa samostojno. Na sejmu bodo sodelovale tudi ustanove (19), ki so v neposredni povezavi s podjetništvom: Obrtna in Gospodarska zbornica Slovenije, razvojne agencije, podjetniški grozdi, Zavod za zaposlovanje, šole, banke, zavarovalnice ... Svojo predstavitev so napovedale zbornice iz sosednje Hrvaške (Čakovec, Varaždin, Split) in Madžarske (županija Zala).
Sicer pa bo največja slovenska predstava gradbeništva na skupnih 19.500 m2 notranjih (9.000 m2) in zunanjih sejemskih prostorih, združila s podjetništvom vred 500 razstavljavcev iz 21 držav, ki bodo prestavili dogajanja in trende s področja, ki zajema široko gradbeno paleto - od planiranja in projektiranja, informatike, visokih in inženirskih gradenj do gradbenih materialov in stavbnega pohištva ter nenazadnje varstva okolja. Obsejem-ski strokovni program bo v petih dneh ponujal aktualno in raznovrstno tematiko. Zvrstilo se bo 14 različnih predavanj, posvetovanj in okroglih miz, še zlasti zanimivo za obdobje, ko smo pred
Foto: N. ;
Na tiskovni konferenci so sejemsko dogajanje na MEGRI predstavili: Marja Dolamič, Goran Šoster in Janez Erjavec (z leve).
vstopom v EU, naši podjetniki pa bodo pripravili poslovno srečanje z gospodarstveniki iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Tradicionalna bo tudi predstavitev izobraževalnih programov za gradbene poklice s sodelovanjem vseh srednjih in visokih šol, novost predstavlja dvodnevno (6. in 7. april) 5. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev Slovenije, že vsakoletno pa je tekmovanje srednješolcev v zidanju. Na dan svečane otvoritve sejma, v torek, 6.aprila, ob 12. uri, bo podelitev znaka kakovosti v graditeljstvu 2004, kjer bo predvidoma nagrajeno osem proizvodov, posebno priznanje pa bo prejela najboljša sejemska predstavitev.
Niko Šoštarič
Ptuj • S Petrom Vesenjakom o prireditveni dvorani
Do dvorane z javno-zasebnim partnerstvom?
Ptujski župan dr. Štefan Čelan poudarja, da Ptuj potrebuje najmanj dve prireditveni dvorani. Tistih, ki bi gradili, je kar nekaj, samo vsi nekaj pričakujejo od občine. Taksnih ne potrebujejo. Med temi pa so tudi tisti, ki občini v zameno nekaj ponujajo, a jim ta na pisne projekte in ponudbe ne odgovarja.
Zakaj Ptuj se vedno nima prireditvene dvorane, je bilo prvo vprašanje, ki smo ga postavili Petru Vesenjaku, direktorju podjetja Hosting iz Ljubljane, ki ima na Ptuju poslovno enoto. Kot je poznavalcem turističnih tokov na Ptuju znano, je bilo to podjetje skupaj s podjetjem Bel-vi Sport eno prvih, če ne prvo, ki je ptujskim oblastem predstavilo zelo konkreten projekt prireditvene dvorane oziroma rešitev tudi za prireditveno, zabavno, kongresno in še kakšno dejavnost, za katero Ptuj že leta išče kvalitetne prostore; to so storili že leta 2002, a še do danes niso prejeli odgovora na svojo ponudbo.
^"Vzrok za takšno stanje je v
protislovni politiki razvoja na tem področju in sistema, ki bi spodbudil zainteresirane investitorje ali neko javno-zasebno partnerstvo, na osnovi katerega bi lahko nastala takšna dvorana. Naša družba Hosting je v sodelovanju s podjetjem Belvi sport že avgusta 2002 posredovala ptujskim občinskim oblastem, občinskemu svetu in županu v prejšnji sestavi zelo natančen predlog za izgradnjo večnamenske dvorane. Projekt smo na osnovi prijaznega vabila prejšnjega župana tudi natančno predstavili mestnemu svetu, vključno s	poslovno-finančnim
predlogom. Predstavili smo tudi idejno-programsko zasnovo tega projekta, ki je zajemal ureditev
in izgradnjo večnamenske dvorane na desnem bregu reke Drave, ob Petovia centru, na prostoru, kjer vsako leto stoji tudi karnevalski šotor. Naš cilj je bil pripraviti načrte in izgraditi dvorano v velikosti od 2000 do 4000 m2 površine z več funkcijami. Na 1000 m2 bi se razprostirala osrednja dvorana, ki bi lahko služila za kulturne in zabavne prireditve, tudi za nekatere športne prireditve, večje kongrese, srečanja. Naš projekt je vključeval tudi gostinski del. Tretje programsko področje je vključevalo ureditev dnevnega welness centra.
V takšni programski strukturi smo v prvi fazi načrtovali izgradnjo 2000 m2 veliko dvorano, v drugi 4000 m2, pri čemer bi se
Ptuj • Zadnja novica
Vendarle začetek gradnje!
Potem ko so v mestni občini Ptuj dve leti odlašali z odgovorom glede projekta večnamenske dvorane, sta zainteresirana investitorja, podjetji Hosting in Belvi sport, končno prejela pozitiven odgovor na projekt in tudi podpisano pogodbo, s katero se je mestna občina Ptuj odločila, da se vanj vključuje z zemljiščem v velikosti 10 tisoč m2.
Objekt predstavlja center za zabavo, sprostitev in preživljanje prostega časa ter druženje, ki na enem mestu ponuja med seboj
združljive programe. Iz objekta je odličen pogled na veduto starega mestnega jedra z gradom in komunikacija preko mostu do
mesta Ptuja.
"Obdelava objekta naj bi z določenimi stiliziranimi oblikami v sodobnih formah prikazala zgodovinsko noto okolja mesta Ptuja na desni strani Drave in v svoji podobi zrcalila tako zgodovisko podobo mesta, ki mu stoji nasproti, in reke Drave, ki teče med mostom in novim objektom. Ponudba investitorjev se bo v drugi fazi razširila tudi na reko Dravo (plovila, rekreacija), kar tudi pomeni, da bi morali objekt locirati relativno blizu reke," je o začetku gradnje nove večnamenske dvorane na Ptuju v imenu investitorjev povedal Peter Vesenjak.
MG
Ptuj • Donacija Perutnine Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Peter Vesenjak, direktor podjetja Hosting, d.o.o., Ljubljana
dvorana s 1000 m2 lahko po potrebi razširila na 2000 m2. Ob predstavitvi smo bili sicer mnenja, da ta program v tej fazi še predstavlja določeno tveganje, zato ni mogoče zlahka zapreti finančne konstrukcije. Smo pa prepričani, da Ptuj takšen program potrebuje in bi zagotovo še spodbudil investiranje v manjše in večje nastanitvene objekte, spodbudil oblikovanje novih turističnih izdelkov, nove zaposlitvene možnosti. Ptuj bi z novo ponudbo postal prepoznavnejši doma in v tujini,"je uvodoma o načrtovani gradnji prireditvene dvorane na Ptuju povedal Peter Vesenjak.
Občina odgovarja že dve leti
Finančno so projekt zasnovali kot delno obliko javno-zasebnega partnerstva. Predlagali so, da 18 tisoč m2 površine med železniškim in cestnim mostom, ki so v lasti mestne občine Ptuj, zamenjajo za storitve, ki bi jih občina koristila v tej dvorani v obdobju 10 let. Občina bi po tej ponudbi za vse prireditve brezplačno uporabljala veliko dvorano 20 do 30 dni letno. Ponudili so tudi ureditev 300 asfaltiranih in tudi sicer urejenih parkirnih mest, ki bi jih prebi-
valci in gostje Ptuja uporabljali brezplačno vse dni v letu. S tem načinom zamenjave bi občina v 10 letih pridobila ob upoštevanju obrestovanega vložka milijon do milijon dvesto tisoč evrov več koristi, kot bi bila vrednost zemljišča, danega v zamenjavo. To javno-zasebno partnerstvo naj bi spodbudilo začetek gradnje več kot potrebne namenske dvorane na Ptuju.
"Mislim, da smo pripravili kvaliteten program, ga jasno in javno obrazložili, brez skrivanja, vendar od jeseni 2002 do danes nismo prejeli pisnega odgovora na naše pisno posredovan in obrazložen predlog. Občinskim oblastem smo takrat tudi posredovali že predlog pogodbe v pisni obliki. V ustni obliki smo projekt skupaj z Belvi sport predstavili tudi novemu ptujskemu županu in njegovim sodelavcem, vendar tudi na tako podan predlog še nismo dobili nobenega odgovora. Naš projekt je, kot kaže, romal v pozabo. Čudno pa je, da na svoj pisni predlog nismo prejeli nobenega pisnega odgovora," je še dodatno pojasnil Peter Vesenjak zgodbo okrog Hostingovega in projekta Belvi sporta za izgradnjo večnamenske dvorane na Ptuju.
Ptujski turizem je v tem trenutku, pravi Vesenjak glede na iz-
kušnje, ki jih ima v Sloveniji in v sosednji Hrvaški, kjer je polno zaposlen, vse manj opazen v slovenskem in mednarodnem merilu. Sooča se z mnogimi problemi na več ravneh in z več vidikov Bistveni so na področju oblikovanja novih inovativnih turističnih programov in izdelkov, oblikovanja razvojnih investicij in udejanjanju le-teh ter na področju organiziranosti turizma in njegovega aktivnega trženja ter promocije. Tudi razvojne investicije, ki sedaj potekajo v Termah Ptuj, se izvajajo preveč stihijsko, odločitve se sprejemajo od danes na jutri, brez resnih strateških in taktičnih usmeritev, brez podatkov o tem, kaj se dogaja v okolici, Sloveniji, Evropi in v svetu. Posebno vprašanje pa je strokovna podpora v tem načrtovanju. Posledice takšnih odločitev so lahko manjša donosnost in težje vračanje sredstev, ki jih bodo za te namene porabili. Na Ptuju bi se morali načrtneje lotiti spodbujanja turističnih investicij in prostorskega urejanja možnosti za njihovo izvedbo, na primer ob Ptujskem jezeru.
Veliko problemov ima ptujski turizem tudi na organizacijskem področju. Lokalna turistična organizacija ne funkcionira tako, kot bi lahko, ni vodena tako, kot bi morala biti, ni dovolj prodorna, ne ukvarja se dovolj s koordinacijo turističnih subjektov, ne pripravlja inovativnih turističnih programov in podobno. "Čas je za prevetritev vseh ptujskih turističnih aktivnosti, potrebno je poiskati prave ljudi za prave položaje, da se bodo oblikovale usposobljene in motivirane ekipe, ki bodo lahko izpeljale vse razvojne in izvedbene projekte na področju ptujskega turizma," je še povedal Peter Vesenjak, direktor Hostinga, ko je ocenjeval trenutne razmere na tem področju.
MG
Nova naložba v zdravje
Prejšnji četrtek, 18. aprila, je bila v sobi direktorja ptujske bolnišnice Lojzeta Arka, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije, krajša slovesnost ob vpisu prve letošnje donacije v častno knjigo donatorjev, ki so jo ptujski bolnišnici podarili ptujski lionsi, ki jih vodi dr. Štefan Čelan.
Foto: MG
Dr. Roman Glaser, ob njem direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, se vpisuje v častno knjigo donatorjev. Za nakup potrebne medicinske opreme je Perutnina prispevala 20 milijonov SIT.
Letošnje vpise je začela Perutnina Ptuj, ki je bolnišnici donira-la 20 milijonov tolarjev za nakup potrebne medicinske opreme. Donacijski vpis je opravil predsednik uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser.
Direktor bolnišnice Lojze Arko je ob tej priložnosti poudaril, da je Perutnina ena tistih donatorjev, ki je že spoznala, da zdravstvo ni poraba, temveč naložba. Z donacijo v višini 20 milijonov tolarjev bo pomagala pri nakupu ultrazvočnega aparata za potrebe operacij sive mrene. Gre za novo dejavnost v ptujski bolnišnici, v lanskem letu so jih opravili 200, letos že 42,
do konca leta pa jih načrtujejo še 200. Z dodatnim programom bodo skrajšali čakalne dobe, ki so pri operacijah sive mrene izredno dolge. Perutnina Ptuj se je z najnovejšo donacijo zapisala kot dober sosed bolnišnici Ptuj, je še povedal direktor ptujske bolnišnice, ki tudi letos pričakuje čim več sredstev iz naslova donacij in sponzorstev, da bodo lahko na gravitacijskem območju, ki že presega 110 tisoč prebivalcev, ponudili najkvalitetnejše zdravstvene storitve in za vse paciente postali prijazna bolnišnica.
Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, je pred vpisom v častno knjigo donatorjev povedal, da se zavedajo pomena te bolnišnice za Ptuj, okolje in Perutnino Ptuj kot največjega za-poslovalca v tem območju. V okviru možnosti se odločajo za donacije, ki lahko pomagajo čim širšemu krogu ljudi, ki pomoč potrebujejo. Uspešno sodelovanje s ptujskim zdravstvom poteka že nekaj časa in na več
nivojih, z novimi donacijami ga samo nadgrajujejo. Z najnovejšo, 20 milijonov tolarjev, bodo omogočili nakup sodobne opreme za operacije sive mrene, za boljše in hitrejše storitve, v korist
zdravja ljudi. Upajo, da bodo njihovemu zgledu sledili tudi drugi donatorji. Prispevek Perutnine je spodbuda in zahvala ptujskemu zdravstvu.
MG
Ptuj - Zavrč • Karitas
"Post za človeka"
9. marca je bilo pri sv. Ožbaltu na Ptuju redno mesečno srečanje župnijskih Karitas Ptuj in Zavrč, na katerem se je zbralo 14 župnijskih Karitas z voditelji in duhovniki.
Prisotni so obravnavali nekatera pereča vprašanja, ki jih bodo izpostavili tudi na Plenumu Škofijske Karitas v Mariboru 20. marca. Dekanijska Karitas Ptuj Zavrč bo pomagala s svojim sodelovanjem pri maši. Po njej bo plenum v Andreanumu, kjer bodo sodelavci škofijske Karitas pregledali delo v preteklem letu v vseh Karitas, ki delujejo na področju škofije.
Po vseh župnijskih Karitas teče
postna akcija "Post 2004 — post čas za človeka", ko zbirajo sredstva, namenjena škofijskim Kari-tas Mostar, Sarajevo in Beograd ter za potrebe v Kongu, Albaniji in na Madagaskarju. Tudi otroci zbirajo pri verouku sredstva za svoje vrstnike, ki trpijo revščino in pomanjkanje. Pomagajte jim in jih spodbujajte s svojim vzgledom, da se naučijo solidarnosti in soodgovornosti do bližnjih.
Angela Trafela
Ptuj • Pogovor z Alenko Jeraj, predsednico SDM
"Bojkotiranje referenduma je nesprejemljivo ..."
Prejšnji petek so zborovali člani Mestnega odbora SDM Ptuj, ki jih vodi Andrej Korpar. Letne konference so se udeležili tudi predsednica SDM Slovenije Alenka Jeraj in glavni tajnik Zoran Mojškerc ter predsednik Mestnega odbora SDS in podpredsednik sveta SDS Miroslav Luci.
Čeprav je bil bolj poudarek na srečanju, so člani SDM govorili in razpravljali o nekaterih aktivnostih ter o nekaterih aktualnih politi~nih temah. Med drugim si bodo prizadevali za to, da bi Ptuj na novih volitvah ponovno dobil župana iz vrst SDS. Rdeča nit vsega pa je bila resolucija 9. kongresa SDM pod naslovom Slovenija, dežela mladih, ki je bil januarja letos v Dobrni. Na njem je Alenka Jeraj dobila drugi mandat predsednice SDM Slovenije.
Trenutno je aktivnih okrog 40 občinskih odborov SDM z več kot 4300 člani. V SDS predstavljajo mladi četrtino članov. Pri svojem delu izhajajo iz vrednot evropske demokratične tradicije in iz programa Slovenske demokratske stranke, ki ga sprejemajo kot sestavni del svojega lastnega programa. Svojo idejno in moralno držo mladi slovenski demokrati črpajo iz vrednot slovenske pomladi. Temeljne vrednote SDM so svoboda, pravičnost, solidarnost in slovenstvo, ki se izraža z domoljubjem in ljubeznijo do slovenskega naroda in države. Enakost razumejo predvsem v smislu enakih možnosti.	Človekov
socialno-ekonomski položaj ob rojstvu ne sme določati njegovega položaja skozi vse življenje. Država mora imeti poseben posluh za socialno šibke, zlasti se kar zadeva dostop do znanja. Mladi SDM verjamejo v družbo, v kateri je posameznikov položaj v prvi vrsti odvisen od njegovih sposobnosti. Od vlade zahtevajo, da nemuodma ovrednoti znanje in izobraževanje kot najpomem-
Alenka Jeraj, predsednica Slovenske demokratske mladine, samostojne organizacije mladih v okviru SDS.
bnejši kratkoročni in dolgoročni cilj. Sprejeti mora ukrepe, ki bodo olajšali dostop do znanja. V SDM se jim zdi nesprejemljivo, da je med brezposelnimi toliko mladih z izobrazbo. Vlado pozivajo, da z različnimi vzvodi spodbudi prve zaposlitve mladih. Stanovanjsko problematiko mladih pa bi lahko učinkoviteje reševali v okviru sklada za subvencioniranje najemnin za stanovanja mladih, zlasti še mladih družin. S kongresno resolucijo pa so državnemu zboru predlagali, da spremeni 1. člen zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, tako da za Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, določi 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna.
Pesem za Slovenijo
Alenka Jeraj je med obiskom na Ptuju predstavila tudi stališča SDM do izbrisanih in do refe-
renduma: "Zavedamo se, da so nekaterim morda bile storjene krivice, zahtevati nekaj za nazaj pa za nas ni najbolj sprejemljivo. Poleg tega v proceduri, ko je bilo to še nekako možno, ni bil sprejet amandma, da bi se vsak primer obravnaval individualno. Zato se ne strinjamo, da bi vsem povprek dali stalno prebivališče za nazaj, ki je pogoj za pridobitev državljanstva. Se vedno vztrajamo na tem, da bi morali vsak primer obravnavati individualno, zato bomo na referendumu glasovali proti temu, da se da stalno prebivališče za nazaj. Do referenduma bomo izvajali nekatere aktivnosti v smislu udeležbe na njem. Moti nas, da forum za levico nekako poziva k bojkotu, ker je to nedopustno. Če je referendum možnost in ustavna pravica, da se o nečem odloča, bi morali spodbujati k temu, da se ljudje referenduma udeležijo in o nečem odločajo. Z referen-
Ptuj • Zupan o odvetniškem pozivu
Poziv nestrokoven?
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo zapisali, da so starši nekaterih otrok, ki jim je ravnatelj OŠ Olge Meglič Ervin Hojker zavrnil vpis v prvi razred v šolskem letu 2004/2005, odvetniško pisarno Branka Resnika pooblastili za zastopanje zaradi nezakonite zavrnitve vpisa.
Na mestni svet so naslovili poziv za spremembo programa ukrepov za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol za šolsko leto 2004/2005 oziroma njegovo razveljavitev v
Dr. Štefan Čelan
delu, ki se nanaša na omejitev vpisa v prvi razred OS Olge Me-glič za šolsko leto 2004/2005. Zaradi nezakonite zavrnitve vpisa v 1. razred OS Olge Meglič je odvetnik v imenu prizadetih staršev vložil tudi pritožbo in pobudo za izvedbo nadzora nad zakonitostjo dela organov Mestne občine Ptuj na ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Varstvo zakonitosti bodo iskali tudi na ustavnem oziroma upravnem sodišču.
Na poziv odvetnika Branka Re-snika se je te dni odzval ptujski župan dr. Stefan Čelan. Ugotavlja, da iz poziva, kljub temu da je kot odvetnik Branko Resnik vešč prava, ni razvidna pravna podlaga za njegovo vložitev. Zato ga poziva, da na osnovi zakona o lo-
kalni samoupravi in statuta mestne občine Ptuj poziv dopolni v osmih dneh, skladno z zakonom oziroma statutom, v nasprotnem primeru se bo štelo, da pobuda ni bila vložena. Ptujski župan tudi ugotavlja, da se ob vložitvi poziva odvetnik Branko Resnik ni izkazal s pooblastilom staršev, ki ga v pozivu sicer navaja. Pri dopolnitvi pobude pa ptujski župan dr. Stefan Čelan več ne pričakuje Resnikovega razmisleka kot občana, volivca, davkoplačevalca in očeta otroka, vpisanega v OS Olge Meglič, "ker je to v dobrobit pravne stroke, ki jo naš vrhunski pravni strokovnjak dr. B. M. Zupančič upravičeno razlaga za najbolj inovativno stroko."
Na mestnem svetu bodo o
dumom smo se odločali tudi za svojo državo. Zato je nesprejemljivo, da nekdo poziva k bojkotu."
Vstop v EU po prepričanju SDM ponuja velike možnosti za mlade, tudi kar zadeva zaposlovanje. ^"V naši kongresni resoluciji smo se ob tem posebej zadržali. V Sloveniji potekajo različna izobraževanja za delo v evropskih institucijah, ki pa niso dostopna vsem. Do tega imajo pristop le izbrani posamezniki, drugi pa ne, študentje in tisti, ki imajo interes. Napisali smo pismo predsedniku vlade, da bi to izobraževanje moralo biti omogočeno vsem. Verjetno se s prvim majem ne bo kaj tako konkretno spremenilo. Nekatere stvari pa se bodo vendarle pričele spreminjati. Tudi kakšen zakon, ki je v tem trenutku le še na papirju, se bo moral pričel izvajati in tudi upoštevati."
V SDS se zavedajo pomena mladih za strankino delovanje in kredibilnost, zato bodo na njenih listah tudi mladi. Alenka Jeraj zagotovo na listi za držav-nozborske volitve, SDM jo predlaga tudi za evropske volitve, vendar lista še ni potrjena. Od projektov, ki jih SDM uresničuje na državni ravni, sta še posebej pomembna vsakoletni tabor dr. Jožeta Pučnika in projekt ob dnevu državnosti, v okviru katerega bodo letos delili zgoščenke s slovensko himno, ki ji bodo dodali tudi evropsko himno, da bi vsaj malo spodbudili narodno zavest. Potekal bo pod naslovom "Pesem za Slovenijo".
MG
nadaljnji usodi poziva razpravljali, ko bodo podane vse potrebne pravne in strokovne podlage predlagateljev, ki z zdajšnjim pozivom žal niso podane. Nesporno je tudi, da starši, ki so navedeni v pozivu, le v enem primeru resnično spadajo v šolski okoliš Olge Meglič, ostali otroci spadajo v druge šolske okoliše, eden se je celo marca letos začasno preselil v šolski okoliš Olge Meglič. Izigravanje šolskih okolišev po zakonskem roku za vpis pa je tako in tako že znano dejstvo.
Ptujskega župana osebno zelo veseli ustanavljanje nove stranke akademikov. "Skrajni čas je, da se v politiko vključi čim več izobraženih ljudi, ki bodo s svojimi znanji pripomogli k uspešnejšemu reševanju številnih problemov v naši občini. Upam, da bom kot akademik lahko vsaj podporni član, če me v članstvo ne bodo želeli sprejeti. Z veseljem sem jim pripravljen predati župansko mesto, če bodo s programom dela pokazali, kaj ponujajo in na kakšen način bodo ponujeno tudi izvajali. Upam, da ne na takšen način, kot predlagatelj poziva."
MG
Od tod in tam
Sv. Andraž t Zaenkrat le šestletka
V	torek, 23. marca, so se na 10. redni seji sestali svetniki občine Sv. Andraž. Soglašali so z investicijskim programom za gradnjo osnovne šole z vrtcem in telovadnico, ki ga je izdelalo podjetje TMD Invest iz Ptuja. Program je izdelan v obsegu šestih oddelkov od 1. do 6. razreda, dveh oddelkov vrtca in telovadnice. Celotna investicijska vrednost znaša 628 milijonov tolarjev, od tega bo država v treh letih zagotovila 313,5 milijona tolarjev, delež občine s štiriletnim financiranjem pa znaša 314,5 milijona tolarjev. Izdelana dokumentacija vsebuje tudi prostore za tretjo triado, ki je ministrstvo ne financira in se v tej fazi ne bo gradila. Gradbeni odbor sestavljajo vsi člani občinskega sveta in župan. Svetniki so še sprejeli zaključni račun občine za lansko leto in se seznanili z razdelitvijo sredstev društvom. Svetnikom je bilo podano tudi poročilo o zbranih sredstvih občinskega samoprispevka za obdobje 2000 do 2003. (ZŠ)
Ljutomer t Cene zemljišč so se povišale
Na minuli, 10. seji občinskega sveta občine Ljutomer so člani sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni, stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti stavbnih zemljišč v občini Ljutomer za letošnje leto. Povprečna gradbena cena kvadratnega metra uporabne stanovanjske površine na območju občine Ljutomer na dan 31. decembra 2003 znaša 149.321 tolarjev, leto poprej pa je bila cena 140.089 tolarjev. Novo ceno so na občini Ljutomer dobili glede korigiranja z indeksom cen v letu 2003. Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Ljutomer znašajo 15 odstotkov vrednosti objekta, in sicer 8% od vrednosti objekta znašajo stroški kolektivne komunalne opreme ali 11.946 tolarjev za kvadratni meter stanovanjske površine, 1% od vrednosti objekta pa znašajo stroški individualne komunalne opreme ali 10.452 tolarjev za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine. Člani ljutomerskega občinskega sveta so sprejeli tudi ceno za kvadratni meter stavbnega zemljišča, ki se določi od povprečne gradbene cene. Na območju mesta Ljutomer znaša cena za leto 20041,2% ali 1.192 tolarjev na kvadratni meter, v ostalih strnjenih naseljih 0,8% ali 1.195 tolarjev za kvadratni meter, na območju razpršene gradnje pa 0,6% ali 896 tolarjev za kvadratni meter. Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč se med letom valorizirajo skladno z indeksi rasti cen gradbenih storitev v stanovanjski gradnji, ki jih vodi GZS - Združenje gradbeništva in IGM Slovenije. (MŠ)
Markovci t Usposabljanje pripadnikov CZ
Pod okriljem občine Markovci je konec marca v Markovcih potekalo usposabljanje pripadnikov reševalnih enot v sestavi tehnično reševalnih enot civilne zaščite (CZ). Usposabljanja, organizirano na pobudo poveljnika CZ občine Markovci Ivana Goloba, se je udeležilo 16 pripadnikov tamkajšnje CZ. Udeleženci so se med drugim seznanili z ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč, uporabo sredstev za osebno in vzajemno zaščito, organizacijo in delovanjem sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, organizacijo in nalogami tehnično reševalnih enot CZ, vrvmi in vozli, uporabo sredstev zvez ter vodenjem reševanja iz ruševin in sodelovanja z drugimi enotami. V reševanju iz ruševin so se udeleženci usposabljanja praktično usposabljali na Igu, teoretično pa so si pridobili tudi znanje glede vodenja ljudi ob nesrečah, osnov prve pomoči, varnostnih ukrepov in reševanja izpod ruševin, osnov urejanja in gradnje nasipov ob naraslih vodah in urejanja lokacij za začasno nastanitev ogroženih prebivalcev. S petdnevnim usposabljanjem so pripadniki CZ končali v četrtek, 25. marca. Ob tej priložnosti jih je v prostorih občine Markovci nagovoril tudi Milan Majer, predsednik komisije za zaščito in reševanje ter požarno varnost občine Markovci. (MZ)
Markovci t O varnosti v cestnem prometu
V	petek, 5. marca, so se v prostorih osnovne šole Markovci na 46. rednem občnem zboru sestali člani Avto moto društva (AMD) Markovci. Glede na ugotovitve predsednika Jožeta Kram-bergerja se društvo v zadnjih letih zaradi konkurenčnih oblik pomoči na cesti sooča predvsem z upadanjem članstva. Sicer pa je predsednik AMD Markovci med svojim nagovorom spregovoril še o prireditvi s področja varnosti v cestnem prometu, ki se bo v Markovcih odvijala prihodnji mesec. Prometno preventivno prireditev organizirajo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Markovci, AMD Markovci in policijska postaja Ptuj. Prireditev bo posvečena mednarodnemu tednu prometne varnosti, svetovnemu dnevu zdravja, namenjenega varnosti v prometu, in prazniku občine Markovci. Svojo dejavnost na področju prometne varnosti bodo prikazali policijska postaja Ptuj, svet za preventivo republike Slovenije, gasilci, reševalci in avto šola. V okviru tekmovanj v počastitev občinskega praznika pa bo potekalo tudi tekmovanje vaških ekip v spret-nostni vožnji s kolesi. Organizatorji pričakujejo na prireditvi številčno udeležbo vseh občanov, saj upajo, da bodo s tem povečali prometno varnost na območju svoje občine.
Zbrane na nedavnem občnem zboru je nagovoril tudi častni predsednik društva Vladimir Korošec, s strani občnega zbora pa je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo. Po dolgih letih vodenja društva so nalogo predsednika še naprej zaupali Jožetu Kram-bergerju, za podpredsednika pa so potrdili Martina Zamuda.
(MZ)
Ormož • Obrtniki praznovali 35-letnico
Visok obrtniški jubilej
Ormoški obrtniki so minuli konec tedna slavili 35-letnico delovanja svoje zbornice. Jubilej so počastili s slovesnostjo, izdajo zbornika, uredili pa so tudi nove spletne strani.
Predsednik zbornice Ivan Ku-kovec je povedal, da se je praksa obrtne organizacije že nesteto-krat potrdila, da so obrtniki lahko uspešni le združeni v stanovski organizaciji. "Člani zelo pogosto sprašujejo, kaj dobijo za članarino, ki so jo obvezni plačevati. Odgovori na takšna vprašanja niso enostavni in jih je težko povedati v splošni obliki. Zaposleni in voljeni se zavedamo, da je potrebno delati za dobro članov." Predstavniki obrtne zbornice so bili s svojimi predlogi
vedno prisotni pri kreiranju občinske in državne politike.
Zbranim obrtnikom je ob jubileju čestital tudi župan Vili Trofe-nik, ki jim je priznal pomemben delež pri soustvarjanju okolja, v katerem živimo, in socialnih pogojev zaposlenih. Zaželel jim je uspešno delo še v naprej.
Ob jubileju so na sobotni svečanosti podelili 80 priznanj za 10 let, 13 za 20 in 4 za 30 let dela v obrtništvu. Poleg tega so Stanku Pesrlu podelili posebno bronasto, Alojzu Ivanuši in Aloj-
Priznanja Obrtne zbornice Slovenije so prejeli Ivan Kukovec, Danilo Ivanusa, Ivan Babic in Anton Kirič (z leve).
zu Skrjancu posebno srebrno ter Janku Antoliču, Zlatku Jaušov-cu, Ediju Voljču, Jožetu Kosiju, OOZ Ljutomer, Frančku Zemlji-ču in Ivanu Zemljaku posebno zlato priznanje za predano delo na področju obrtništva. Večina dobitnikov se je s svojim znanjem in delom še posebej aktivno angažirala pri izgradnji doma društev, kjer imajo obrtniki danes okrog 60 kvadratov lastnih površin, in pri nakupu počitniških kapacitet. Poleg tega so najstarejšemu obrtniku Jožetu Koscu iz Miklavža podelili naziv častnega člana.
Zbrane obrtnike je v imenu Obrtne zbornice Slovenije pozdravil predsednik UO Štefan Pavlinjek. Povedal je, da nas s pridružitvijo Evropi čaka 400-milijonski trg, ki se nam ga ni treba bati, saj se lahko opremo na svojo visoko strokovnost, pridnost in fleksibilnost. Poudaril je še, da so obrtniki edini domači lastniki, na katere se država lahko zanaša, saj industrija prehaja v roke tujcev. V imenu Obrtne zbornice Slovenije je izročil tudi priznanja Ivanu Kukovcu, Danilu Ivanuši, Ivanu Babiču in Antonu Kiriču.
Slovesnosti, ki so jo s svojim petjem polepšali člani Miklav-
Prejemniki posebnih priznanj Zlatko Jusovec, Jože Kosec, Edi Voljč in Alojz Ivanusa (z leve).
ževskega okteta pod vodstvom Leona Laha, so se udeležili tudi gostje iz sosednjih zbornic. Jože Kos iz OOZ Ljutomer je na kratko strnil lepe spomine na skupne začetke, ki so ga popeljali v obrtnikom precej neprijazno leto 1969, ko so se obrtniki oz občine Ormož udeležili sestanka obrtnikov v Ljutomeru. Obrtništvo si je, kljub temu da niso bili zaželeni, le počasi in uspešno utiralo pot. Po petih letih skupnega delovanja pa so razmere v Ormožu dozorele in Ormožani so se osamosvojili.
Danes so obrtniki pomemben gospodarski subjekt v občini. Skupaj z nosilci dejavnosti je v obrtništvu okrog 1000 zaposlenih. Številka že nekaj let vztrajno narašča. Največ obrtnikov se ukvarja s prevozništvom, širokim spektrom gradbeniških dejavnosti, veliko je osebnih storitev, gostinstva, trgovine. Številni gospodarski subjekti imajo firme
registrirane za več različnih dejavnosti in po nekaterih spadajo med obrtnike in potrebujejo obrtno dovoljenje. Nanj vse prevečkrat pozabljajo. Iz obrtne zbornice jih opozarjajo, da naj ne pozabijo nanj, saj jih lahko takšna malomarnost v primeru delovne nesreče še posebej drago stane. Med težavami, ki pestijo obrtnike, so tudi nesorazmerne kazni, ki niso izražene v odstotkih glede na dohodek, ampak so enake za tistega, ki ima 100, in onega, ki ima 1 milijon dohodka. Pokritizirali so tudi šolski sistem, ki vse preveč forsira družboslovje, pa tudi šolanje je po njihovem predolgo.
Ob jubileju so svojo dejavnost preselili tudi na spletne strani www.ooz-ormoz.si, kjer poleg registra članov lahko najdete različna navodila, obrazce, kako do obrti, zgodovino obrtništva in zanimive povezave.
vki
Ptuj • ISO 9001/2000 za VGP "Drava'
Potrjena kakovost in novi izzivi
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bila na jožefovo slovesnost, na kateri je Vodnogospodarsko podjetje "Drava" Ptuj prejelo certifikat kakovosti ISO 9001/2000. Direktorju Dragu Klobučarju ga je izročil predstavnik Inštituta za kakovost in meroslovje Slovenije mag. Dušan Zorc. Slovesnost so združili s praznovanjem svetovnega dneva voda, 22. marcem.
V imenu ministrstva za okolje in prostor ter energijo in ministra mag. Janeza Kopača se je slovesnosti udeležila sekretarka za vode Gabrijela Grčar, ki je tudi nagovorila svečani zbor, mestno občino Ptuj je predstavljal župan dr. Štefan Celan, občino Starše Vili Ducman, Agencijo Republike Slovenije za okolje mag. Ne-
venka Colnari~, prišli pa so tudi predstavniki naročnikov, poslovnih partnerjev in nekateri drugi gostje. Za ubrane trenutke sta poskrbela absolventa akademije za glasbo v Ljubljani flavtistka Nina Kodrič in kitarist Marko Potočnik.
19. marec je bil praznični dan za podjetje, ki bo čez dve leti
Gabrijela Grčar, sekretarka za vode v ministrstvu za okolje in prostor, v pogovoru z direktorjem Vodnogospodarskega podjetja "Drava" Ptuj Dragom Klobučarjem.
praznovalo 60-letnico uspešnega dela in v katerem je zaposlenih okrog 100 ljudi. Sicer pa je organizirano vodarstvo na tem območju še starejše. Že pred 130 leti so se prebivalci in oblasti ob Dravi in Pesnici že organizirano ukvarjali z vodami in vodnim gospodarstvom. V tistih časih je bila osrednja pozornost posvečena varovanju življenj in premoženja, ki jih je ogrožala voda.
Skozi 58 let delovanja je Vodnogospodarsko podjetje "Drava" Ptuj doživelo številne organizacijske in statusne spremembe. Kot samostojno Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj deluje zadnjih 15 let, od leta 1989 dalje.
Med govorci je bila v petek tudi sekretarka za vode v Uradu za okolje ministrstva za okolje, prostor in energijo Gabrijela Grčar. Povedala je, da Vodnogospodarsko podjetje "Drava" Ptuj sodi med vodilna slovenska podjetja na področju vodarstva. S pridobitvijo certifikata kakovosti je dokazalo, da se je tudi vodar-ska stroka sposobna odzivati na izzive na tehnološkem in strokovnem področju.
Vodnogospodarskemu podjetju "Drava" Ptuj je ob pridobitvi certifikata čestital tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Volicina • Interles
Odpravili vse napake
Kot smo poročali, je županovo podjetje Interles Lenart na osnovi dopisa civilne iniciative 18. decembra lani obiskal gradbeni inšpektor Bojan Oberleit. Ugotovil je, da Interles uporablja skladiščno-proizvodni objekt brez uporabnega dovoljenja.
Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu je razvidno, da je inšpektor ugotovil, da je bilo pridobljeno enotno dovoljenje za legalizacijo skladiščno-proi-zvodnega objekta z dne 4. februarja 2002 in da je bil tehnični pregled opravljen 22. maja 2003. Pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnem pregledu, niso bile v celoti odpravljene. Posledica tega pa je bila, da za obravnavani objekt ni bilo izdano uporabno dovoljenje.
Podjetje Interles je za tehnični pregled proizvodno skladiščnih prostorov v Zg. Voličini 34 ponovno zaprosilo 29. januarja letos in predložilo manjkajočo dokumentacijo. Sredi februarja je Up-
ravna enota Lenart, Oddelek za okolje in prostor ter promet in zveze, izdala podjetju uporabno dovoljenje za objekt v Zg. Voliči-ni in to je marca postalo pravo-močno.
Direktor podjetja Interles Lenart in lenarški župan mag. Ivan Vogrin je ob pridobitvi uporabnega dovoljenja povedal, da s tem zaključujejo investicijski ciklus in pričenjajo novega. Po njegovih besedah je najpomembnejše to, da imajo zdajšnje kapacitete zasedene stoodstotno. Obseg proizvodnje se še povečuje, zato bodo v kratkem pričeli širiti dejavnost - graditi nameravajo nov proizvodni objekt.
Slovenski borzni trg je po torkovem padcu v nadaljevanju tedna naraščal in narasel za skoraj tri odstotke in pol (3,45%) ter tako po petkovem trgovalnemu dnevu znašal 4.466,01 točk. Izmed pomembnejših dogodkov je potrebno izpostaviti predvsem dogajanje okoli podjetij Droga in Krka.
Najprometnejši sta bili tako delnici že omenjenih podjetij, Droga (DRPG) z 1.038 in Krka (KRKG) s 714 milijoni SIT prometa (do petka). Ostale likvidnej{e delnice so bile Mer-cator (MERL), Petrol (PETG), Luka Koper (LKPG) in Gorenje (GRVG). Njihov promet je bil med 200 in 300 milijoni SIT. Droga je bila na prvih straneh časopisov že pred dobrim mesecem, ko je bil morebitni prevzem podjetja s strani Ko-linske predmet številnih polemik. Potem se je dogajanje umirilo, sedaj pa kaže, da bo nastali gordijski vozel presekal Istrabenz (ITBG), ki naj bi po neuradnih podatkih prevzemal Drogo. Tako kaže, da do povezovanja slovenske živilske industrije zaenkrat ne bo prišlo. Tečaj Droge se je sicer znižal za dva odstotka (po opravljenem nakupu 10.059 lotov s strani Istrabenza), medtem ko se je tečaj Istrabenza zvišal za
1.3	odstotka. Krka je eno izmed zanimivejših potencialnih prevzemnih tarč, tako da vsak večji nakup vznemiri trg. Tako je bilo tudi tokrat, ko je Vontobel Eastern European Equity Fund, sklad ima tako sedaj v lasti 4.787 delnic ali 0,13-odstotni delež podjetja. Krkine delnice so tako v tem tednu narasle za 2,14 odstotka.
Hkrati s kupovanjem Droge je Istrabenz poskrbel še za dodatne novice. Njegov nadzorni svet je namreč odobril prodajo 50% deleža v OMV Istrabenz. Za omenjeni delež naj bi iztržili do 25 milijard SIT. Potencialnih investicij na drugih področjih, predvsem turizmu, seveda ne primanjkuje. Podjetje tako uresničuje napovedi o postopnem umiku iz sektorja trgovanja z naftnimi derivati.
Z gibanjem tečajev so bili najbolj zadovoljni lastniki delnic Interevrope (IEKG) s 6,46-odstotnim donosom. Sledijo delnice Cometa (CHZG) 5,32 odstotka, Mlinotesta (MAJG) 4,20 odstotka, Pivovarne Union (PULG) 3,72 odstotka, Merkurja (MER) 3,63 odstotka in Gorenja (GRVG)
3.04	odstotka. Poleg Droge je največji padec zabeležila delnica Luke Koper 2,02 odstotka, podoben pa je tudi padec največjega časopisnega podjetja Dela Revij (dELR), in sicer za 1,85 odstotka.
mag. Roman Jetas, MBA Ilirika, BPH, d.d.
Roman.jetas @ilitika.si
Foto: MG
Maribor • Nova elektronska storitev
Moja.posta.si
Ko slišimo za pošto in poštarje, običajno pomislimo na klasično pošiljanje najrazličnejše pošte v papirnati obliki, Pošta Slovenije pa je že nekaj časa tudi ponudnik elektronskih storitev. Najnovejša med njimi je moja.posta.si., ki jo uvršča med najsodobnejše v Evropi.
Za pošto kot informacijsko podjetje smo lahko slišali že pred kratkim, ko je Po{ta Slovenije podpisala pogodbo z Davčno upravo Republike Slovenije in tako omogočila imetnikom njihovih digitalnih potrdil oddajo elektronske dohodninske napovedi. V novem poštno-logističnem centru v Mariboru pa je bila v sredo, 24. marca, tiskovna konferenca, na kateri sta generalni direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec in direktor sektorja za informatiko Igor Hudin ob sodelovanju ministra za informacijsko družbo dr. Pavla Gantarja predstavila javnosti sklop novih elektronskih poštnih storitev pod skupnim imenom moja.posta.si.
Mag. Alfonz Podgorelec je poudaril, da gre za pomembno pridobitev Pošte Slovenije, spletno storitev, ki pomeni tudi sodobnejšo kvaliteto poštnega poslovanja. Že novembra 2001 so sprejeli strategijo elektronskega poslovanja, ki je vsebovala tri programe paketov - elektronsko poslovanje pošte s strankami, interno elektronsko poslovanje in program projektov pošta na zvezi. V tem programu je bil tudi projekt certifikatske agencije poštar'ca, dva pa sta bila e-naslov in e-pismo, ki so ju združili v skupni projekt moja.posta.si.
Po dobrih dveh letih so bili vpisani v register overiteljev, decembra lani pa so k storitvam certifikatske agencije dodali še najnovejšo storitev časovnega žigosanja in z davčno upravo
Foto: M. Ozmec
Minister za informacijsko družbo dr. Pavle Gantar.
republike Slovenije podpisali pogodbo. Tako lahko imetniki njihovih kvalificiranih digitalnih potrdil brez težav oddajo dohodnino prek interneta.
Za dosego tega cilja so v informatiko oziroma infrastrukturo vložili prek 3,5 milijarde tolarjev, letno pa za informatiko namenjajo še okoli 800.000 tolarjev, to je do 15 odstotkov vseh naložb. Informacijska infrastruktura Pošte Slovenije pokriva osrednji center ter 8 regijskih centrov, poslovalnice po vsej državi z več kot 1.700 delovnimi mesti ali skupno nekaj več kot 550 oddaljenih enot. Na Pošti deluje več kot 650 strežnikov, njeno pasivno omrežje pa obsega več kot 5000 km kablov, oziroma več kot 15.000 kosov osnovnih sredstev informacijske infrastrukture.
V svoji viziji so zapisali, da bo Pošta s svojim komunikacijskim
Foto: M. Ozmec
Generalni direktor poste Slovenije mag. Alfonz Podgorelec.
omrežjem, z varno ter zanesljivo informacijsko tehnologijo pripomogla k prehodu v informacijsko družbo ter integraciji Slovenije v Evropsko unijo. To vizijo pa na najbolj zgovoren način uresničuje prav omenjena predstavitev, ki uvršča Pošto Slovenije med vodilna podjetja s področja informacijskih tehnologij v državi. Posebno zahvalo za podporo pri omenjenem in še nekaterih drugih projektih je mag. Alfonz Podgorelec izrekel ministru za informacijsko družbo dr. Pavletu Gantarju.
Slovenija se zaveda elektronskega poslovanja ob prehodu v informacijsko družbo na pragu vstopa v Evropsko unijo in je v okviru držav pristopnic ena najbolj razvitih na tem področju, je na tiskovni konferenci v Mariboru poudaril Minister za informacijsko
Zupani Mestne občine Ptuj med svetovnima vojnama
Od Orniga do Remca
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Po vojni leta 1918 srečamo Mihaela Brenčiča med člani Okrajnega narodnega sveta, ki ga je vodil nekdanji čital-ničar dr. Ivan Fermevc. Strankarska pota so se pozneje razšla in vzburila politično javnost ob občinskih volitvah leta 1927/28, koje Fermevc napadel nastalo vodstveno koalicijo v mestni občini.
Strankarska nesoglasja je potrdila 20. obletnica septembrskih dogodkov leta 1928, ko so se mestne oblasti ogradile od prireditve z zahtevo, da ta ne bi smela biti "naperjena" proti kaki stranki ali "naciji" (v mestnem svetu nemški odborniki). Mariborski Večernik Jutra je zapisal, da bi ob spominu na septembrske dogodke kazalo "potlačiti politično nagajivost", saj tudi magi-stratnega balkona za nagovor udeležencem slovesnosti ni bilo moč uporabiti.
Strankarska nesoglasja je začasno utišala kraljeva dik-
tatura 1929. leta. Veliki župan je 8. januarja sporočil Mestnemu magistratu, da se razpu-ščajo občinske uprave v vsej državi. Hkrati je imenoval odbor ptujske mestne občine ter znova postavil za župana Mihaela Brenčiča. Ker pa socialist Ivan Šegula ni sprejel
Ladislav Jerse, ptujski župan v letih 1931-1935. (Spominski list septembrskih dogodkov, Ptuj 8., 9., 10. IX. 1933)
odborniškega mesta, je Mestni magistrat predlagal v občinski odbor zastopnika SLS dr. Alojzija Remca z utemeljitvijo, da so ob spremenjenih političnih razmerah v vodstvu mestne občine potrebne "kvalitetno boljše moči".
Medtem si je župan Brenčič prizadeval obdržati popolno gimnazijo na Ptuju in se zaradi zagotovitve določenega števila dijakov ogradil od vpisa na meščanski šoli. 2. junija 1930 je Državna realna gimnazija kraljeviča Andreja mogla zaživeti. Poimenovanje šole je na Brenčičevo prošnjo dosegla deputacija Dravske banovine, ko se je 12. januarja 1930 mudila pri kralju Aleksandru.
Politična pomiritev na Ptuju, čeravno je vodstvo mestne občine seznanilo Bansko upravo o "ugodnem razpoloženjWin o prenehanju strankarskih sporov v mestnem svetu, je bila le navidezna. Na drugačne razmere opozarja tudi zahteva
tehnologijo dr. Pavle Gantar.
O tem zgovorno priča več podatkov, posebej pa raba interneta ter dostopnost do tehnologije, v čemer se Slovenija uvršča na solidno raven že med sedanjimi državami članicami. Predstavitev spletne storitve moja.posta.si je označil kot zelo peomemben dogodek na tem področju.
Slovenija, kot je dejal minister Gantar, že sedaj sodeluje v načrtih in projektih, ki potekajo v Evropski uniji, med drugim tudi pri akcijskem načrtu E-Evrope 2005, ki poteka pod imenom
Informacijska družba za vse
ter opredeljuje storitve, aplikacije in vsebine, ki bodo ustvarjale nove trge informacijskih storitev. Predvsem gre za elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, E-zdravje, E-izobraževanje, kar je pri nadaljnjem razvoju zelo pomembno. Vse to poteka prek varne informacijske infrastrukture ter prek čim hitrejšega uvajanja širokopasovnega dostopa do interneta.
Ministrstvo za informacijsko družbo podpira in vzpodbuja vse tovrstne projekte v Sloveniji, še posebej tiste, ki so povezani z elektronskimi oziroma digitalnimi vsebinami. Ker je internet čedalje močnejše poslovno orodje, tako za posameznike kot za podjetja in javno upravo, pa mora biti vso elektronsko komuniciranje predvsem varno, tako v tehničnem kot tehnološkem, vsebinskem in procesu-alnem smislu. To pa v skladu z nedavno modificiranim Zakonom o elektronskem poslovanju in podpisu omogoča digitalna potrdila, enakopravnost in veljavnost elektronskega podpisa ter nezmotljivo in neizpodbitno časovno žigosanje dokumentov.
Kot je dejal minister Gantar, je varnost potrebna tako v smislu identifikacije naročnika z digitalnim potrdilom kot v smislu zagotavljanja varnih poti, ki onemogočajo njihovo nezakonito prestrezanje. Dostopnost do elektronskih storitev in tehnolo-
"Gremija trgovcev v Ptuju" pod vodstvom trgovca Franca Lenarta, kije leta 1931 zahteval spremembo narodnostne sestave mestnega sveta, in to "iz stališča slovenskega značaja mesta Ptuja". Mestnega župana so tudi opozorili na število nemških odbornikov, ki zastopajo "komaj" slabo desetino mestnega prebivalstva (po ljudskem štetju leta 1931 vMO 12,7%prebivalcev nemške narodnosti).
Prelom v trideseta leta preteklega stoletja je potrebno razumeti tudi kot čas svetovne gospodarske krize, vse večjega nezadovoljstva širokih ljudskih slojev ter kot čas centralizma v državi in uveljavljanja ene "državne" stranke; v opoziciji so stopili klerikalci, v vlado pa liberalci.
Politične spremembe v državi po oktroirani ustavi so se pokazale v občinskem vrhu mestne občine. 23. oktobra 1931 je prevzel županske posle Ladislav Jerše, finančni inšpektor v pokoju, simpatizer nekdanje Samostojne demokratske stranke in konec tridesetih let predsednik krajevnega odbora Jadranske straže.
dr. Ljubica Šuligoj
Foto: M. Ozmec
Del infrastrukture za spletno storitev moja.posta.si je nameščen v prostorih novega poštno-logističnega centra Pošte Slovenije v Mariboru.
gije je v Sloveniji dokaj velika, a nikoli ne prevelika, zato nameravajo na območjih, ki so na tem področju manj razvita, to je predvsem v severovzhodni Sloveniji, še posebej okrepiti projekte, kot je recimo E-vas in podobni z javno dostopnimi točkami. Veliko tega pa lahko storijo tudi ljudje sami, pa tudi podjetja, s projekti, kot je moja.posta.si.
Pohvalo pa se je minister Gantar dal informafcijskemu sistemu Pošte Slovenije, saj ga ni boljšega v Sloveniji. Zadovoljen je bil tudi ob ugotovitvi, da ima pošta na tem področju izdelano jasno strategijo, zato jo država kot njihov lastnik v celoti podpirajo.
Direktor sektorja za informatiko v Pošti Slovenije Igot Hu-din je ob predstavitvi storitve moja.posta.si poudaril, da gre za eno najsodobnejših tovrstnih storitev v Evropi, saj omogoča spletno sprejemanje in oddajanje vseh dokumentov v elektronski obliki. Ti dokumenti so lahko vsi bančni izpiski kot razni računi in druga pošta, ki je pre-tvorjena v elektronsko obliko. Registrirani uporabniki storitve moja.posta.si imajo na razpolago osebni elektronski poštni predal, kamor vso to pošto enostavno in varno sprejema in od koder lahko na isti način pošilja digitalno podpisane dokumente, prejema obvestila Pošte Sloveni-
je in drugih izdajateljev dokumentov ter vodi arhiv posebno pomembnih dokumentov v tre-zorju.
Storitev moja.posta.si je označil za varno v celoti, saj zagotavlja največjo možno varnost in zaupnost tako osebnih podatkov uporabnikov kot tudi samih sporočil. To pa so dosegli, ker zagotavljajo verodostojnost poslovanja z uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil overitelja po-staCA, ki ustrezajo vsem v Sloveniji predpisanim zakonom. Z njimi pa lahko elektronsko pošiljate in preverjate podatke v šifrirani obliki in na ta način zagotavljate njihovo tajnost.
Po tiskovni konferenci Pošte Slovenije, ki je potekala v prostorih novega poštno logističnega centra v Mariboru, so javnosti predstavili tudi eno od dveh lokacij, kjer je vgrajena infrastruktura za varno uporabo elektronskih storitev Pošte Slovenije. Gre za najsodobnejši sistem, ki je zgrajen na osnovi smernic Ev-rospke unije in je varovan po najvišjih varnostnih standardih za fizično in tudi elektronsko zavarovanje, zdrži celo bombni napad. Sicer pa so podrobnosti o novi poštni storitvi moja.posta.si na voljo in na ogled tudi na spletni strani Pošte Slovenije: www.posta.si.
M. Ozmec
Ptuj • Z mestnega sveta
Najprej
bencinski servis
Dolgoletna prizadevanja občanov, da bi tudi na desnem bregu Drave zgradili bencinski servis, se bodo v letošnjem letu uresničila.
Petrol, d.d., Ljubljana bo na mestu, kjer je sedaj avtobusna postaja, pred sedežem Cestnega podjetja na Zagrebški cesti na Ptuju, predvidoma do konca avgusta zgradil bencinski servis. Ptujski svetniki so 29. marca sprejeli program opremljanja stavbnih zemljišč na območju bencinskega servisa na Zagrebški cesti na Ptuju. Gre za dokument, ki je osnova za določanje, usmerjanje in usklajevanje vseh aktivnosti pri opremljanju, zagotavljanju potrebnih sredstev za izgradnjo komunalne infrastrukture in ureditve Zagrebške ceste ter za priključevanje bencinskega servisa na komunalne vode. Investitor programa opremljanja stavbnih zemljišč na območju bencinskega servisa bo Petrol, d.d., Ljubljana, s katerim bo mestna občina Ptuj sklenila urbanistično pogodbo, Izgradnja dela kanalizacije in ureditev Zagrebške ceste naj bi stala 150 milijonov tolarjev.
29. marca so ptujski svetniki
potrdili investicijski projekt za delno obnovo Mestnega gledališča Ptuj, ki bo potekala v obdobju 2004/2006. Gre za investicijo v skupni vrednosti 66 milijonov 600 tisoč tolarjev, ki jih morata v 70 odstotkih zagotoviti mestna občina Ptuj in gledališče, 30 odstotkov pa bo prispevala država. Z deli bodo pričeli še letos, predvidena dela obsegajo rekonstrukcijo kotlovnice in vgradnjo elektronske prodaje vstopnic. V letu 2005 bodo obnovili fasado, sanirali pisarne, garderobe, uredili avditorij in izvedli nekaj nujnih komunalnih del. V letu 2006 bodo izboljšali energetiko z namestitvijo dveh energetskih postaj in dopolnili manjkajočo avdio opremo. Sicer pa je v pripravi natečaj za izbiro izvajalca idejne zasnove za notranjo in zunanjo ureditev objekta gledališča, da bi se ohranila avtentičnost objekta. Sedanja delna obnova rešuje le najnujnejše.
MG
Ptuj • Jubilejna revija odraslih pevskih zborov
Triintrideset zborov, pevci vseh starosti
V petek in soboto je v dvorani Gimnazije Ptuj potekala jubilejna, trideseta revija odraslih pevskih zborov z območja upravne enote Ptuj.
V petek so zapeli ženski zbori: Doma upokojencev Ptuj pod vodstvom Irme Skrinjar, KUD Vi-tomarci z Natašo Žemljic in Vrtca Ptuj, ki jih je vodil Jože Barin Turica; moški zbori: PGD Haj-
doše (Jože Dernikovic), KD Grajene (Rudolf Mohorko), Jezero DU Budina Brstje (Ladislav Pul-ko), KD Alojz Strafela Markovci (Srecko Zavec) in Komorni zbor Ptuj (Franc Lacen); mešani zbori:
Foto: FI
Vokalna skupina Utrinek iz Cirkovc je prvič nastopila na reviji
prosvetno-cerkveni zbor Zg. Les-kovec (Srecko Zavec), KD Cirku-lane (Jože Dernikovic), DU Ivan Rudolf Breg Ptuj (Mitja Gobec) in KD Franceta Prešerna Videm (Mateja Purg).
V soboto je nastopilo enajst zborov. Najvec je bilo mešanih zborov: PD Cirkovce, DU DPD Svoboda Ptuj (oba vodi Jože Dernikovic), dr. Anton Slodnjak Juršinci (Nada Spišic), Vokalna skupina Utrinek, ki deluje že osem let, na reviji pa so prvic nastopili (Peter Gojkošek), sv. Viktorin Ptuj (Sonja Winkler), PD Ruda Sever Gorišnica (Ernest Kokot) in APZ KPS Ptuj (Robert Feguš). Moški zbori so bili trije: KD Rogoznica (Marija Stoger), Talum Kidricevo (Ladislav Pul-ko) in DPD Svoboda Majšperk (Stanko Vedlin). Ženski zbor je prišel iz Žetal z zborovodkinjo Valentino Vidovic.
Zavrč • 15. seja občinskega sveta
Največ o varnostosti
Svetnica in svetniki občine Zavrč so na svoji 15. seji največ besed namenili oceni varnosti ter doseženim rezultatom Postaje mejne policije Zavrč v letu 2003 in jih ugodno ocenili.
Na seji, potekala je v petek, 26. marca, so uvodoma prisluhnili komandirki postaje mejne policije Zavrc Otiliji Medved, ki je varnostno situacijo v lanskem letu v celoti ugodno ocenila, saj se lahko pohvalijo z dobro raziskanostjo kaznivih dejanj, z zmanjšanjem kršitev javnega reda in miru ter z ugodnejšo prometno varnostjo, saj je na cestah v občini Zavrc umrl le en udeleženec, manj pa je bilo tudi poškodovanih v prometnih nesrecah.
Opazno so se povecali ukrepi na mejnem prehodu za mednarodni cestni promet v Zavrcu, odkrili so vec ponarejenih dokumentov, ter vec ilegalnih prehodov na zeleni meji, vse to pa pomeni, da je bilo tudi njihovo delo pri varovanju državne meje uspešno. To je toliko pomem-
bnejše, ker se po besedah ko-mandirke pri organizaciji dela na postaji mejne policije Zavrc srecujejo s precejšnjimi težavami zaradi dela vodstva na dveh lokacijah, v Gorišnici in Zavrcu, v policijski pisarni pa tudi ni sistematiziranega delovnega mesta dežurnega policista. Naloge dežurnega opravlja kar vodja izmene, vse naloge pa opravljajo pretežno z eno kombinirano policijsko patruljo, ki opravlja vse javno-varnostne naloge. Prav zaradi tega jim na posameznih po-drocjih dela ni uspelo doseci pricakovanih norm in rezultatov.
Na vprašanje, kako so na vstop v EU oziroma uvedbo Shengen-skega sporazuma na državnih mejah pripravljeni mejni prehodi v obcini Zavrc, pa smo slišali, da je v zakljucni fazi izgradnje
in ureditve bodoci novi maloobmejni prehod Drenovec. Najverjetneje ga bodo lahko odprli še pred 1. majem, ce bo izjavalec do takrat odpravil vse napake. Odprtje novega prehoda med republikama Slovenijo in Hrvaško na obmocju Haloz pa bo vsekakor posebej velik dogodek za lokalno skupnost, žal pa še ne vedo, kdaj bo do tega malobmejnega prehoda vodila asfaltna cesta.
V nadaljevanju seje so precej razprave namenili tudi temi o zapletih zaradi ceste na Korenjaku, o cemer je svetnike in župana podrobneje seznanil domacin Andrej Fajfar. Po njegovih besedah naj bi se že v casu gradnje te ceste dogajale neobicajne stvari, saj naj bi dela potekala drugace, kot je bilo dogovorjeno, nacrto-vano in celo zapisano v pogobah.
Ormož • S tiskovne konference Koalicije Slovenija
Peticija proti Pomurju
Predsednika ormoških strank NSi Alojz Sok in SDS Branko Šumenjak sta v ponedeljek pripravila tiskovno konferenco.
Ponovno sta izrazila svoje poglede na obcinski odlok o stavnih zemljišcih in stališca obcinskega sveta do skladnega razvoja. Alojz Sok je še enkrat povedal, da je trditev, da bi obcani placevali do 7 krat višje dajatve, ce ne bi sprejeli omenjenega odloka, zelo premišljena laž ali pa slaboumnost. Po njegovem mnenju nezazidano zemljišce, ki nima prikljucka na vodno, elektricno in drugo infrastrukturo, ne more biti stvar
obcinske takse. Že ob sprejemu odloka je kritiziral 218. clen zakona, ki je bil vzrok za obcinski odlok, da je nejasen in nemogoc, kar po njegovem mnenju dokazuje sedaj, ko ga bodo v državnem zboru preoblikovali v kar pet novih clenov (218 a-d). Drugi problem tega zakona so po Sokovem mnenju dvorišca. Tako kot druge obcine bodo tudi v Ormožu predlagali spremembo odloka. Vsi, ki imajo dvorišca, naj
bi plaćali pavšalno, za npr. 4 are, ostalo pa naj se oprosti placila. "Davek na premoženje ne more biti davek na pridnost, na to, kar si je nekdo pridobil z delom. Saj je bil že dohodek ob-davcen." Po njegovem mnenju si obcina lahko zaracuna stroške, ki jih ima, ce gre mimo zemljišca asfalt, voda, elektrika.
Branko Sumenjak pa se je še enkrat izjasnil proti uvrstitvi Ormoža v Pomursko razvojno regi-
Revijo je strokovno spremljal Mitja Reichenberg, ki nam je po zakljucku dejal, da ptujske revije spremlja že štiri leta in da je zbo-rovstvo tako v Sloveniji kot tudi na Ptujskem zelo razvito, kar dokazuje, da Slovenci radi pojemo in se družimo. Revijo je ocenil kot prijetno vzdušje in za preplet zborovske glasbe od težjih do lažjih skladb, zabavnejših, ljudskih, do razlicnih zvokov, ki smo jih srecali v dveh vecerih kar zgošceno. Na pogovoru z zborovodji je Mitja Reichenberg svetoval zborovodjem, da pripravljajo takšne programe za revijo, ki celoviteje prikažejo sposobnost zbora in tudi popestrijo svoj program, kar pomeni, da v program uvršcajo pesmi razlicnih stilskih obdobij, razlicnih avtorjev in da se skušajo tudi s sodobno glasbo. Govora je bilo tudi o priredbah popularne glasbe za pevske zbore, a capella, pomeni, da bi se izvajala brez instrumentalne spremljave, bila pa bi zanimiva poživitev za zbore in poslušalce. Nekaj takšnih poskusov so se že lotili nekateri skladatelji (tu Mitja Reichenberg), doloceni problemi pa se pojavljajo v zvezi z avtorskimi pravicami.
Revijo, ki so jo pripravili: Ob-mocna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, Zveza kulturnih društev Ptuj in Gimnazija Ptuj, je vodil Peter Kiric.
Fl
Župan Miran Vuk je ocitkom sicer delno pridtrdil ter pojasnil, da zaradi posebnosti terena in okolišcin nikoli ni vse zgrajeno tako, kot je dogovorjeno, ter da so vsakršne spremembe opravljene optimalno glede na dejanske možnosti. Ob koncu pa so sklenili, da bo obcinski gradbenik celotno zadevo ponovno pre-ucil ter zasnoval idejni projekt za dokoncno ureditev tega, za vso obcino bolecega problema.
Brez posebnih pripomb so sprejeli zakljucni racun obcine za leto 2003 z dobrimi 254 milijoni sredstev in z ugotovitvijo, da so glede na nizek proracun dobro gospodarili. Soglašali so z delovnim gradivom odloka o oskrbi s pitno vodo, s predlogom tehnicnega pravilnika o javnem vodovodu v obcini Zavrc ter o prenosu vodooskrbnih infrastrukturnih objektov in naprav v upravljanje in vzdrževanje. Razpravljali pa so tudi o predlogu novih cen ravnanja s komunalnimi odpadki podjetja Cisto mesto, o sprembah odloka o vracanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter o nekaterih vzdrževalnih delih na javnih cestah.
M. Ozmec
jo. Poudaril je, da so bila stališca ormoškega obcinskega sveta povedana prepozno, imela bi vpliv takrat, ko se je pripravljal predlog zakona na vladi. Župan Vili Trofenik, ki je hkrati poslanec vladajoce koalicije ali ni sodeloval ali pa je sodeloval v tej smeri. O prleški regiji pa je povedal, da je bila vedno zamišljena skupaj s Ptujem in Lenartom. V Koaliciji Slovenija predlagajo, da se v primeru 14 regij Ormož uvrsti v podravsko, v primeru, da bo obstajala spodnjepodravska, pa vanjo.
Ker ni zakonske podlage za referendum, je SDS že zacela zbirati podpise za peticijo proti uvrstitvi Ormoža v Pomurje. Maja se jim bo pridružila tudi NSi.
Od tod in tam
Vitomarci t Vezenje - nova oblika dela
m.
Foto: Fl
V sredini marca so nas k svojemu delu poklicale članice Društva gospodinj iz Vitomarcev, ki so se tokrat zbrale v Drbetincih pri svoji mentorici Leopoldini Firbas, in nam pokazale svoje vezenine, ki so jih izdelale na letošnjih vsa-kotedenskih srečanjih. Svoja dela so predstavile: Milika Fri-dau, Milika Kocuvan, Jerica Kosec, Alojzija Čuček, Cvetka Danko, Anica Cigula in Verica Pavlas - to pa niso vse, ki so se v zimskih mesecih ukvarjale z vezenjem. Kot nam je dejala predsednica Društva gospodinj Vitomarci Anica Cigula, so se pozimi precej ukvarjale tudi s pečenjem in kuhanjem. Dobivajo se na domovih članic, v uporabo pa imajo tudi prostor Doma upokojencev v Vitomarcih. Društvo šteje kar 58 članic, aktivnih pa jih je 28. Svoja dela in veščine bodo članice društva letos pokazale tudi na radgonskem sejmu. (Fl)
Gorišnica t Koncert osnovnošolcev
Foto SM
V nedeljo popoldne je kulturni dom v Gorišnici odmeval od ubranega otroškega petja in igranja. Na že tradicionalnem vsakoletnem koncertu, ki so ga tokrat poimenovali S pesmijo v pomlad, so se pod taktirko zborovodkinje Slavice Cvitaničpredstavili šolski otroški in mladinski pevski zbor ter Orffov ansambel. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli: Tanja Kozar-Stosič na klavirju, Jana Kovačec na kitari, Slavko Kosi na harmoniki in Harmonikarski kvintet pod vodstvom Sonje Tramšek. Oba zbora in ansambel pa so v skupnem nastopu odpeli in odigrali Vivaldijevo Pomlad ter skladbo Ko bi vsa ljudstva.
Otroški pevski zbor OŠ Gorišnica, ki ga sestavljajo najmlajši pevci, bo naslednji mesec nastopil tudi na državni reviji pevskih zborov v Zagorju. (SM)
Cven t Proslavili 40 let petja
Foto Miha Šoštarič
Na Cvenu pri Ljutomeru so leta 1961 v okviru tamkajšnjega kulturnega društva ustanovili moški pevski zbor, minulo soboto pa so obeležili tudi deseto obletnico mešanega pevskega zbora Cven. V okviru praznovanja jubilejev so pripravili slavnostni koncert, na katerem je domači mešani pevski zbor zapel dvanajst pesmi, kot gostje pa so se predstavili člani mešanega pevskega zbora Anton Tomaž Linhart iz Radovljice. Na koncertu je vodja Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ljutomer Mira Rebernik Žižek podelila Gallusove značke za večletno aktivno sodelovanje v zborovskem petju. Bronaste Gallusove značke so prejele Darja Makoter, Jožica Kovačič, Anita Sovič, Majda Kolbl, Marjana Sovič in Anica Rožman, srebrne Gallusove značke sta dobila Zvonko Šijanec in Branko Slavič, z zlatimi Gallusovimi značkami pa so bili nagrajeni Peter Mesarič, Leon Rošker in Marjan Rudolf. Predsednik kulturnega društva Cven Andrej Rus je v imenu društva podelil spominske krožnike za več kot 40-letno petje v cvenskem zboru. Prejeli so jih Jakob Marinič, Peter Žibrat in Anton Marinič. (MŠ)
Sv. Tomaž • Odprli novo pošto
Novi, boljši pogoji poslovanja
V zadnjem času sta se v občini Ormož pripetila kar dva dogodka, povezana s pošto. Pri Sv. Tomažu so bili odprti novi prostori pošte, medtem ko se na Kogu razmišlja o skrajševanju delovnega časa tamkajšnje enote.
Posta pri Svetem Tomažu je v svoji zgodovini doživljala različne mejnike. Ustanovljena je bila leta 1871 in od takrat je poslovala neprekinjeno. V svoji zgodovini je menjavala lokacije in se srečevala s prostorsko stisko.
Tudi nazivu poste ni bilo pri-zaneseno in so jo v tem času dvakrat preimenovali. Najprej za zelo kratko obdobje v naziv Kostanj, kasneje pa na pritožbe občanov v Tomaž pri Ormožu. Posta je do leta 1926 poslovala v
hisi Franca Skrleca. V letu 1926 je bila preseljena v hiso Franca Zelenjaka. Samo dve leti zatem, ko je hisa pogorela, je bila preseljena v zgradbo osnovne sole, od tod pa ponovno leta 1941 v hiso Franca Zelenjaka. V teh pro-
Novi prostori poste so svetli in prijetni za uporabnike.
Foto: vki
storih, ki so bili medtem obnovljeni in modernizirani, je posta delovala do leta 1973, ko je bila preseljena v prostore, v katerih je poslovala vse do danasnje selitve, ki je že sesta.
Na območju poste 2258 Sv Tomaž je 641 gospodinjstev 1836 prebivalci. Vsem gospo dinjstvom dostavljajo posto pet ali sestkrat tedensko. 95 gospo dinjstev dobiva posto sestkrat na teden, 546 gospodinjstev pa petkrat.
V novih poslovnih prostorih bo za postno dejavnost na voljo 110 kvadratnih metrov površine.
V	primerjavi s prejsnjimi 57 kvadratnimi metri so novi poslovni prostori velika pridobitev tako za zaposlene kot za stranke. Celotna vrednost investicije z opremo je znasala 26 milijonov tolarjev. Upravnik in trije pismonosi so temne in vlažne prostore zamenjali za svetle in funkcionalne.
V	prostoru za stranke je lično urejena prodajna vitrina s pestro ponudbo trgovskega blaga.
Borislav Zupanc, direktor PE Maribor, je povedal, da poleg tega nameravajo letos preseliti v nove prostore posto Sredisče ob Dravi in posto Miklavž pri Ormožu. "To bo nedvomno velika pridobitev tako za Posto Sloveni-
Preden poštarji raznosijo posto 1836 naslovnikom na svojem terenu, si jo skrbno zložijo.
je kot tudi za krajane, ki gravitirajo na ti dve posti."
Težave na Kogu
Poleg tega pa so v ormoski občini s posto tudi težave. Nedavno je bilo slisati, da naj bi na posti Kog skrajsali delovni čas. Direktor Zupanc o generalni politiki Poste Slovenije do manjsih enot, kot je na primer Kog, pravi: "Nobeni posti v slovenskem prostoru ne grozi zaprtje. Posta Slovenije glede na potrebe krajev celo vsako leto odpre kak-sno novo enoto. V krajih, kjer beležimo zelo nizek obseg storitev na okencu, poskusamo tudi skrajsati delovni čas na okencu, obenem pa izboljsati kakovost dostave. V vsakem primeru pristopimo k pridobitvi soglasja lokalnih skupnosti, nenazadnje pa mora za spremembo delovnega časa izdati soglasje tudi Agencija
za telekomunikacije, radiofuzijo in posto (ATRP)."
V teku naj bi bili tudi dogovori s krajevno skupnostjo in upravno enoto, da bi vsi trije skupaj zaposlili enega delavca, ki bi bil prisoten na Kogu ves delovnik. Govora je bilo celo o skupnem prostoru. Borislav Zupanc ocen-jujeje, da bi bila to dobra resitev in da kaže pogovore v tej smeri nadaljevati. V kolikor bi do takega dogovora tudi prislo, bi bila aktualna preselitev poste v prostore krajevne skupnosti, saj bi le tako bilo mogoče na enem mestu nuditi kompleten servis za potrebe krajanov.
Glede poste Koga odgovorni zagotavljajo, da ne bo nobenih hitrih potez, da bo odločitev skupna, odvisna od dogovorov z lokalnimi oblastmi in mnenja Agencije za telekomunikacije, ra-diofuzijo in posto.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Srečanje lutkarjev
Ostržkov dan 2004
Lutkovna dejavnost je med mladimi na Ormoškem zelo priljubljena. Številne uvrstitve na medobmočna srečanja pa dokazujejo, da je ta dejavnost tudi ena najkvalitetnejših.
Na nedavnem Ostržkovem dnevu, kot se imenuje vsakoletna območna revija lutkovnih skupin z območja OI JSKD Ormož, so se s svojim programom predstavile stiri lutkovne skupine. V minulih letih je bila prireditev bolj množična, pogresali smo sodelovanje nekaterih sol in vrtcev. Poleg strokovnega spremljevalca Matevža Gregoriča si je srečanje ogledalo tudi nekaj skupin otrok iz različnih vrtcev ormoske občine.
Uživali so v predstavi Snežak in zvončki, Tatjane Kokalj, ki jo je predstavila mlajsa lutkovna skupina OŠ Ormož. Mentorica je Ljuba Fiser. Starejsa lutkovna skupina OŠ Ormož deluje pod vodstvom mag. Mateje Mesko in Maje Korban. Na pisani sceni so predstavili Rahlo pegaste sanje Milana Dekle-va. Po svojem uspesnem delu je znana tudi lutkovna skupina OŠ Sredisče ob Dravi, ki jo vodi Sonja Kosi. Tokrat so
nastopili s predstavo Zdenka Goluba Napodimo dolgčas. Pe-sjaner in muce pa je naslov igrice Danila Vranca, ki jo je predstavil lutkovni krožek OŠ Tomaž pri Ormožu, ki ga us-pesno vodi mentorica Zvonka Lalič.
Lutkarji že nestrpno pričakujejo vest, kdo bo izbran za nastop na 4. medobmočnem srečanju lutkarskih skupin, ki bo 1. aprila v Lenartu.
vki
Kot prva se je na Ostržkovem dnevu z igrico Snežak in zvončki predstavila mlajša skupina OŠ Ormož.
Foto: vki
lutkovna
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
Na Vlak zvestobe so povabljeni:
Vabilo vos:
' Slovenske železnice
Stanka Horvat	Trate 11	2277	Sredilče ob Dravi
Marija Petrovič	Pavlovci36	2270	Ormož
Ivanka Gavez	Brodaqev trg 10	1000	IjubUana
Marjete Korže	Pbdloie78	2323	ŘiqskaGora
Jelko Žumer	H^do5e69	2251	Ptifl
Anton Kmetec	Zg.Le8kovecl6/c	2285	Zg. Leskovec
Stanko Zoreč	LočkiVrh34	2253	Destmik
Oto Unuk	U.l.M^fa5	2251	Ptiij
Ljubo Klep	Zagrebška 58	2251	Pti(j
Frančiška Drolc	Veliki Brebrovnik 102	2275	Miklavž pri Ormožu
Janez "S^dovič	KIepova28	2250	Ptm"
Franc Krepfl	Ulica Vide Ali£ 42	2250	Ptm'
Daniel Kaučič	Sodinci37	2274	Velika Nedelja
Lojzka Lorbek	Kraighetjeva 16	2250	Ptuj
Marija Hanzelič	Podgorci 96	2273	Pbdgord
Zvonko Ulaga	Videm pri Ptuju 35	2284	Videm pri PtlflU
Danik) Šmigoc	Soviče 19/a	2284	Videm pri Pmju
Mat^ Janžekovič	Rimska pkňčad 11	2250	Ptm"
Hermina Beliak	Slomškova uL 9	2250	Ptm"
Branko Klemenčič	Nova vas pri Ptuju 114	2250	Ptm"
HelgaMihelač	Volkmeijeva 5	2250	Ptm"
Čestitamo! Nagrajeni bralci in posluSald bodo vozovnice za vlak prejeli po pošti konec aprila. Vozovnice so prenosljive.
POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE Z VLAKOM ZVESTOBE!
Prejeli smo
Pohvala bolnišnici dobrih ljudi
Ptujska bolnišnica je bolnica kot mnoge v Sloveniji. Ima pa neko posebnost. Srčnost, to je tisto, kar danes ljudem manjka. Ob zdravljenju v njej začutiš človečnost, toplino in enakovrednost pacientov.
Vsa zahvala moji ginekologinji Tatjani Kolar Rop, da me je napotila v stiski v to bolnišnico. Slišala sem, da se zelo trudijo biti bolnišnica prijaznih ljudi. Da to zares tudi so, lahko z veseljem potrdiva s pacientko Reziko. Jaz sem pred in tudi po operaciji začutila, da nisem le številka med mnogimi, bila sem deležna tople pozornosti kot tudi ostali pacienti. Čutila sem se pomirjeno, nekako je izginil tudi večmesečni strah pred operacijo. Ne zaradi pomirjeval, ker jih še nisem dobila, zaradi preprostosti osebja. Kot pred zdravniki kot ob medicinskih sestrah sva začutili človečnost, enakovrednost človeka. V tem modernem času materializma je to zares redkost.
Prav zato bi se na tem mestu s pacientko iz sobe 6 še enkrat iskreno zahvalili zdravnikoma dr. Miletu Zoltanu kot dr. Džukanoviču za mirno roko pri operaciji in vsem ostalim zdravnikom in medicinskim sestram za skrbno nego ter dobro počutje pred operacijo in po njej. Hvala vsem za vse, pacientki Cvetka in Trezika
Foto: VKl
Lenart • Pogovor s komandirjem J. Rožmarinom
12,9% povzročiteljev pod vplivom alkohola
Velikokrat govorimo o delu policistov, vCasih jih pogrešamo, vCasih pa se jezimo, zakaj so morali biti ravno tam, kjer smo naredili prekršek.
Kako leto 2003 ocenjujejo na Policijski postaji v Lenartu, smo povprašali komandirja Policijske postaje Lenart Jožeta Rožmarina.
"Za leto 2003 lahko rečem, da je bilo delo na PP Lenart učinkovito in računamo, da smo uspešno realizirali zastavljene naloge. Vseh segmentov nam ni uspelo doseči."
Kaj se je dogajalo na področju kriminalitete?
"Prav področje preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete v letu 2003 ni bilo uspešnejše kot leto prej. Zastavili smo si izboljšanje preiskanosti premoženjskih deliktov. To nam ni uspelo pri tatvinah. Nekoliko uspešnejši smo bili na področju vlomnih tatvin, to je vlomih v stanovanja, objekte, osebne avtomobile, vendar s tem še nismo zadovoljni. V letu 2003 smo obravnavali 265 kaznivih dejanj, leto prej pa 247, kar pomeni rahel porast števila. Preiskanost je
nekoliko padla, iz 56 na 52 odstotkov. Od tega so vlomi iz 53 primerov v letu 2002 narasli na 67, tatvine pa iz 74 na 81 primerov Številke niso alarmantne, kljub dejstvu, da se število kaznivih dejanj na našem področju rahlo povišuje."
Ali je bilo veliko kršitev na področju javnega reda in miru?
"Delo na področju javnega reda in miru ocenjujemo kot dobro, saj smo skozi leto zagotavljali učinkovito intervencijo pri vzpostavljanju javnega reda in miru, tudi pri družinskem nasilju. Pri ukrepanju v zasebnih prostorih so bili, v primerjavi s preteklimi leti, narejeni veliki premiki. Na tem področju v povezavi s kriminaliteto posebej pazimo, če je prisotno nasilniš-tvo, da že v začetni fazi začnemo ugotavljati morebitne znake kaznivega dejanja. Pri nasilju znotraj družine smo kar nekaj nasilnežem odvzeli prostost in jih kasne-
Komandir Policijske postaje Lenart Jože Rožmarin
je s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku. V vseh primerih so preiskovalni sodniki odredili pripor. Skupno število prekrškov javnega reda in miru se je nekoliko zmanjšalo. Iz 435 primerov v letu 2002 je padlo na 383 v letu 2003. Od tega je bilo v zasebnih prostorih 181, na javnih krajih pa 175 kršitev. To pomeni, da je še vedno več kršitev v zasebnih prostorih kot na javnih krajih. To področje ocenju-
V spomin Igorju Horvatu
V torek, 3. marca, je po hudi bolezni ugasnilo življenje predsednika OO SLS Gorišnica -Cirkulane, magistru farmacije Igorju Horvatu.
Rodil se je januarja leta 1963 v Zagojičih. Bil je zelo zvedav in bister fant, zato se je po končani srednji kemijski šoli, podal v Ljubljano, kjer je uspešno zaključil študij farmacije. Kot mladi magister te znanosti se je najprej zaposlil v Ljutomeru, kjer je med svojimi sodelavci žel veliko zaupanja in ugleda. Želja, da bi lahko čim več časa posvetil svoji mladi družinici, pa ga je pripeljala do odločitve, da si je poiskal zaposlitev bliže svojemu domu, v lekarni Toplek v Ptuju. Delo, ki gaje opravljal, mu je bilo v veliko veselje in vsakemu, ki ga je prosil za pomoč, je bil tudi pripravljen pomagati.
Kljub veliki obveznosti, ki jo je imel do svojega poklica in skrbi za svojo mlado družino, je našel čas tudi za družbeno in družabno življenje. Kotpred-
sednik vaškega odbora Zagojiči od leta 1995 in kot član občinskega sveta v drugem mandatu je pomembno vplival na razvoj občine in kraja. Organiziral je veliko prireditev v vasi, saj ga je zelo veselilo, ko so se vaščani družili, bodisi na kulturnih prireditvah ali na gasilskih srečanjih. Imel je še veliko načrtov, nekatere na papirju, nekatere samo v glavi.
V občini Gorišnica, je zraven
Sedem (ne)pomembnih dni
Kakšna politika
Trije poglavitni partnerji iz vladajoče koalicije, predstavniki LDS (Bogdan Bi-sčak), SLS (Janez Podobnik) in ZLSD (Miran Potrč), prejšnjo nedeljo v klubu POP TV niso ravno dajali vtisa kakšne posebne usklajenosti in volje, da bi pred gledalci tudi sicer demonstrirali podobo normalno delujoče združbe. S svojim nastopom so pravzaprav samo še dodatno potrdili tisto, kar se je na različne načine slutilo in kazalo v zadnjih dneh in tednih, da namreč aktualna vlada štirih strank na veliko in nerazumljivo lahkotno naseda na različne izzive in provokacije opozicije, kar med drugim pomeni tudi to, da s svojimi posameznimi zaletavimi in ne-domišljenimi potezami pravzaprav še dodatno sama pomaga svojim kritikom
in nasprotnikom.
V tej igri je seveda še posebej očitno, da koalicija (spet) ni sposobna, da bi navzven ustvarjala vits, da deluje v vseh svojih razsežnostih in z vso svojo odgovornostjo. Četudi so Podobnikove tožbe o nekontaktiranju in "nesestajanju" vodilnih osebnosti iz širših vladajočih strank samo delno točne, se hkrati seveda ni moč izogniti vitsu, da premier Rop (predsednik LDS) in predsednik parlamenta Borut Pahor (predsednik ZLSD) nista posebej navdušena za strankarsko dogovarjanje in v to pošiljata druge svoje kadre, kar si seveda lahko posamezni koalicijski partnerji predvsem pa drugi opazovalci tolmačijo na različne načine, tudi kot podcenjevanje posameznih koalicijskih partnerjev. Seveda je ob tem
funkcije svetnika občinskega sveta z liste Slovenske ljudske stranke bil član več organov: delal je kot predsednik vaških skupnosti, v Komisiji za zdravstvo in socialno varstvo in v Komisiji za volitve in imenovanja, bil je tudi predsednik Statutarno-pravne komisije. Bil je tudi član uredniškega odbora občinskega glasila Vesti iz vasi in predsednik uredniškega odbora kabelske televizije Gorišni-ca.
Vestno in z veliko odgovornosti je kot predsednik Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke vodil in organiziral delo stranke na območju občine Go-rišnica. Nobenega dela se ni bal, temveč se je odločno in zavestno lotil vsakega problema, ki ga je bilo potrebno rešiti. S svojimi sposobnostmi, voljo in delom je pustil pečat, ki je viden na vsakem koraku.
Igor, tvoji strankarski prijatelji te ne bomo nikoli pozabili.
Člani OO Slovenske ljudske
stranke Gorišnica - Cirkulane
posebno poglavje SLS, za katero se nasploh zdi, da se ob koncu vsakega (koalicijskega) mandata ustraši same sebe in v bistvu začne igrati neke vrste opozicijo znotraj same koalicije. To lastnost (oziroma pomanjkljivost) SLS so očitno v opoziciji (še zlasti v tisti, ki je mišljenjsko naravnana podobno kot SLS) dobro zaznali in jo tudi izkoriščajo sebi v prid. Tako je pravzaprav vsakič največji izgu-baš ravno SLS, ne da bi se tega dobro zavedal.
Sicer pa se zdi, da slovenski politični prostor zajema čedalje več iracionalnega. Ob vseh najrazličnejših analizah, ki naj bi pokazale značilnosti in tendence sedanjih političnih gibanj na Slovenskem, bi kazalo še posebno pozornost posvetiti tudi ugotavljanju nosilcev in vzrokov za nesluteno razraščanje neproduktivnega in konfliktnega v politični praksi. Brez pretiranega poenostavljanja namreč zlahka ugotovimo, da je politika (v najširšem pomenu besede) zapravila čas od novega leta predvsem
jemo kot dobro, saj številke ne kažejo poslabšanja."
Policijska postaja Lenart pokriva področje Slovenskih goric, preko katerih poteka veliko tranzita na relaciji Maribor - Murska Sobota. Kako je na področju prometa?
"Po tej glavni poti poteka veliko tranzitnega prometa, kar prav gotovo vpliva na prometno varnostno situacijo na našem področju. Na začetku leta smo si zastavili, da bi z našo prisotnostjo na krajih, kjer je pričakovati večje število prometnih nesreč, zmanjšali število smrtnih žrtev. To nam ni uspelo, kajti v letu 2002 so bile tri smrtne žrtve, v letu 2003 pa pet. To kaže na to, da se prometno varnostna situacija na našem območju ne izboljšuje. Posebej moram izpostaviti glavno cesto, kjer na obeh odsekih, od Maribora do Lenarta in od Lenarta proti Gornji Radgoni, beležimo kritične odseke. Kot najbolj kritičnega bi izposta-
vil začetek "Elblovega klanca" iz smeri Lenarta, kjer je prišlo do veliko hudih prometnih nesreč. Z našimi ukrepi skušamo na teh krajih umirjati promet in ugotavljati prekrške, ki vplivajo na varnost. Bistvene kršitve, ki vplivajo na varnost, so hitrost, alko-holiziranost in neprivezanost s pasom. Prek 70 odstotkov vseh ukrepov, ki smo jih izvajali, smo izvedli kontrolo prav teh. Smrtnih žrtev je bilo lani nekoliko več, hudo telesno poškodovanih nekoliko manj, lahko telesno poškodovanih pa spet več. Skupno število prometnih nesreč je naraslo iz 436 na 448. Pomemben segment pri teh podatkih je delež alkoholiziranosti povzročiteljev pri prometnih nesrečah. Z njimi še vedno nismo zadovoljni. Kljub intenzivnosti naših ukrepov, da bi bilo manj voznikov pod vplivom alkohola, ugotavljamo, da je udeležba povzročiteljev pod vplivom alkohola 12,9-odstotna in je na našem ob-
močju nad povprečjem policijske uprave. Vsi ti podatki kažejo, katerim kršitvam bomo dali večji poudarek, to je preprečevanju prekoračitve	hitrosti,
neprivezanosti z varnostnim pasom in ugotavljanju alkoholizi-ranosti voznikov. Na prometno varnost vpliva še veliko objektivnih kot drugih dejavnikov (ceste, opremljenost cest, vzdrževanje cest) in osveščenost voznikov. Svoj delež bomo poskušali še izboljšati."
Kako pa je glede tujcev?
"Na področju tujcev v preteklem letu nismo beležili posebnosti. Obravnavali smo manjšo skupino tujcev, štirih oseb, ki so ilegalno prišli preko državne meje. Na našem območju smo jih obravnavali in po opravljenem postopku vrnili v državo, od koder so prišli. Tega segmenta ne ocenjujemo kot problematičnega."
Zmago Šalamun
Lenart • Predstavitev zakona o divjadi in lovstvu
Veliko pričakujejo od podzakonskih aktov
V petek, 12. marca, so člani lovskogojitvenega bazena Lenart, v katerega spadajo lovske družine Benedikt, Dobrava, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij in VoliCina, pripravili predstavitev novega Zakona o divjadi in lovstvu.
Martin Krajnc z Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Maribor, je povedal, da novi zakon opredeljuje divjad kot državno lastnino, ki je bila v starem zakonu nikogaršnja, točno pa tudi definira vse izraze v zvezi z lovom (lov je iskanje, opazovanje, zasledovanje in čakanje divjadi z namenom odlovitve ali pobiranja divjadi) in načine lova. Govori pa tudi o lovsko up-ravljalskih območjih kot naravno zaključenih območjih (npr. območje med Muro in Dravo je slovenjegoriško upravljalsko območje). Lovska družina mora imeti 2000 ha lovnih površin, saj zakon loči lovne in nelovne površine. Koncesije za opravljanje z loviščem bo podeljevala država za določen čas, in sicer najmanj za dobo 20 let. Na prvem mestu imajo pravico do koncesije lovske družine. Lovski inšpektor pa lahko predlaga odvzem koncesije, če se ne izvajajo obveznosti in se lahko odda drugi lovski družini. Koncesija se plača, način in višino plačila pa bo pripravilo ministrstvo. Plačilo lahko znaša od 10 do 50 odstotkov sredstev
pridobljenih z odstrelom, ostalo bodo lahko lovske družine prikazovale kot vlaganje v lovišče.
Novi zakon pa govori tudi o tem, da psov ni dovoljeno prosto spuščati in da je lastnik psa odgovoren za škodo, ki jo pes povzroči. Inšpektor lahko lastnika kaznuje, psa pa ni dovoljeno ustreliti. Zakon govori tudi o oborah, ki ne smejo biti manjše od 0,5 ha, kajti če gre za manjšo oboro, se šteje, da je divjad v ujetništvu. Škodo od zaščitenih vrst divjadi plača država, novi pa so roki za prijavo škode, ki so krajši. Pravica do lova ostaja enaka kot do sedaj, novost je lovska izkaznica, ki jo bo po pooblastilu države letno izdajala lovska zveza. Novi zakon, ki prične veljati 20. maja, pa tudi predvideva, da lahko lovska družina omeji članstvo, lovski čuvaji pa imajo veliko novih pooblastil. Zakon pa predvideva tudi zelo velike kazni od 500.000 do 30 milijonov tolarjev. Prekrške pa bo obravnaval inšpektor, ki bo izrekal globe in ne več sodnik za prekrške.
Za vse posege v naravo (ceste,
meloracije, izsekavanje goščav) bo potrebno imeti soglasje zavoda za gozdove. V času gnezdenja so vsi posegi prepovedani, časovno pa je omejeno tudi kurjenje v naravi. Zakon pa prepoveduje tudi dotikanje, prenašanje ali zapiranje divjadi.
Nekateri lovci so bili mnenja, da je zakon dober, drugi spet, da ima veliko pomanjkljivosti. Lovci veliko pričakujejo od podzakonskih aktov, ki morajo biti sprejeti do 20. maja prihodnje leto. Lovci so se spraševali, kako bodo lastniku klateškega psa dokazovali, da je njihov, če ga ne smejo ustreliti, najbolj pa tudi niso zadovoljni z novo kategorijo lovcev, ki jim po novem več ne bo treba, da so včlanjeni v lovsko družino, ampak bodo lahko lovili za denar na osnovi lovske izkaznice. Lovci pa so bili enotnega mnenja, da je zakon sprejet in da morajo biti strpni, še posebej med uporabniki prostora, saj si edino tako ne bodo sami oteže-vali položaja, ki ni vedno naklonjen njim.
Zmago Šalamun
z nekaj (v marsičem skonstruiranimi) aferami - konkretno s tako imenovanimi odpisanimi, z referendumi in interpelacijami - v bistvu z blokiranjem normalnega dela. Seveda je pravica vseh političnih subjektov, ki sodelujejo v procesu parlamentarnega odločanja tudi iniciranje referendumov in sprožanje interpelacij. Vendar pa bi moralo biti eno in drugo uporabljano veliko bolj selektivno kot pa se to počenja v Sloveniji zdaj, predvsem pa kot skrajnostno sredstvo. Ena izmed pomembnih vlog opozicije bi namreč morala biti, da s svojo kontrolno funkcijo sproti opozarja na morebitne nepravilnosti in deformacije oziroma da vztraja pri vzpostavljanju takšnih demokratičnih okvirov in pogojev za sprejemanje posameznih (zlasti pomembnejših)
odločitev, ki bodo zagotavljali čim širšo participacijo ljudi in različnih pogledov ter hkrati zmanjševali potrebo po (prepogostem) referendumskem opredeljevanju oziroma po interpelacijah.
Vsekakor pa bi se morali tako vladajoči kot opozicija izogibati nepremišljenih potez in zaletavih izjav.
Opozicija ta čas na veliko napada in kritizira premiera Ropa, ker je nedavno izjavil, da se ne bo udeležil referenduma v zvezi z "izbrisanimi", ker je zanj odvečen, nepotreben in nekompeten-ten. Početje opozicije je seveda smešno. Ropova (temeljna) demokratična pravica je, da se referenduma preprosto ne udeleži in zaradi tega ga nima nihče pravice klicati na zagovor, javno žigosati in zahtevati od njega kakršnih-
koli opravičil. Pač pa bi Ropu kot predsedniku vlade lahko očitali, da je na svoji poziciji nasploh premalo storil za to, da bi se Slovenija (sistemsko in praktično) čim prej znebila svoje referendumske obsedenosti. Predlagati bi moral ukrepe, ki bi zaustavili sedanjo poplavo referendumov (in marsikdaj tudi karikiranja demokracije) ter hkrati preprečili milijardne izdatke, ki jih na koncu plačujemo vsi. V zvezi s tem bi pač lahko rekli, da je premalo, če Rop zgolj izjavlja, da ne bo šel na referendum, oziroma če javno izjavlja (kar je storil ob referendumu o zapiranju trgovin ob nedeljah), da se o nekaterih vprašanjih na referendumih preprosto ne da oziroam ne sme odločati.
Lenart • Težave s prometom
Ali obvoznice res ne bo?
Kot smo že poročali v prejšnji številki Štajerskega tednika, je minister za promet Jakob Presečnik povedal, da so v državnem zboru pred slabim mesecem sprejeli nov nacionalni program gradnje avtocest, v katerem so točno definirani roki za izgradnjo posameznih odsekov.
Po sprejetem programu naj bi bila avtocesta od Lenarta do Vučje vasi zgrajena do leta 2010. Minister Presečnik je tudi povedal, da se skupaj z avtocesto skozi Lenart ne bo gradila severna lenarska obvoznica - razbremenilna cesta, čeprav je ta sestavni del lokacijskega načrta, vendar v njem ni predvideno, kdo jo bo gradil. Po besedah ministra naj bi obvoznico gradila Direkcija za ceste, ko se bo za to pokazala potreba.
Poslanec mag. Kramberger je omenil, da razprava o gradnji severne obvoznice - razbremenilne ceste poteka že 15 let: "O tej
cesti se je govorilo že prej, preden je bilo določeno, da bo tod potekala tudi avtocesta. Takrat so bile v Lenartu upravičeno izražene zahteve po razbremenilni cesti. Sedaj, ko je določeno, da gre avtocesta mimo Lenarta, se postavlja vprašanje o smotrnosti gradnje razbremenilne ceste. Menim, da bi bilo bolje, če bi razbremenilna cesta potekala od industrijske cone v Spodnjem Porčiču proti Senarski. Severna obvoznica pa je tudi izredno draga, skoraj 6 milijard tolarjev."
S predstavniki države se ne strinja lenarški župan mag. Ivan Vogrin, ki je o odločitvi, da se
obvoznica ne bo gradila sočasno z avtocesto, povedal: "Razbremenilna cesta mimo Lenarta je sestavni del lokacijskega načrta za izgradnjo avtoceste na relaciji Maribor—Lenart, tako da je gradnja te ceste moralna in materialna odgovornost DARS-a in Ministrstva za promet. Glavni argument, da do gradnje ne bo prišlo, je cena, saj obvoznica stane dobrih 5 milijard tolarjev - in seveda DARS zelo racionalno ravna z zbranimi sredstvi za izgradnjo avtoceste. Ta gospodarnost je vprašljiva, če vemo, da se kar veliko uslužbencev DARS-a vozi s službenimi avtomobili, ki so vre-
dni več kot 20 milijonov tolarjev Od zbranih sredstev se za gradnjo namenja samo 60 odstotkov sredstev, saj ostalih 40 odstotkov poberejo takšni in drugačni posredni in neposredni stroški. Mi bomo vsekakor vztrajali, da do izgradnje pride. Dejstvo je, kot je pokazala ena zadnjih raziskav, da je zaupanje v temeljne institucije sistema ali državne institucije nično. Tudi v tem primeru se je pokazalo, da so bila zagotovila državnih predstavnikov in nosilcev javnih funkcij samo lepore-čje."
Zmago Šalamun
Ptuj • Zaključeno ocenjevanje vin
Letos nekoliko slajša vina
Konec minulega tedna je v refektoriju minoritskega samostana potekalo že 14. ocenjevanje vin, ki ga je organiziralo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze.
"Značilnost letošnjih vin je v njihovi nekoliko večji sladkobi, pozna se tudi višja vsebnost alkohola, sicer pa so imeli letos vinarji tudi precej več težav pri
kletarjenju kot prejšnja leta," je povedal vodja odbora za ocenjevanje Edi Hojnik.
Stirinajstčlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali oce-
njevalci iz Ptuja, Maribora, Ljutomera in Ormoža, je ocenila 145 vzorcev vin, ki jih je prineslo 83 vinogradnikov "Ocenjevali smo praktično vse sorte vin. Največ je bilo zvrsti, prevladoval pa je rumeni muškat z 18 vzorci, veliko je bilo tudi sauvigno-na, renskega in laškega rizlinga, praktično vse pinojeve linije, dva vzorca rdečih vin in 20 vzorcev predikatnih vin."
Naslove prvakov sort je ocenjevalna komisija letos podelila naslednjim vinogradnikom: Vinogradništvo Turčan (zvrst), Ma-učič Ludvik (šipon), Sterbal davorin (laški rizling), Robert Hameršak (renski rizling), Vaupotič-Cestnik (rumeni muškat), Marjan Bezjak (sivi pinot-rulandec), za traminec pa letos ni bilo podeljenega naslo-
va prvaka.
Velike zlate medalje so si prislužili štirje vinogradniki v kategoriji predikatnih vin, in sicer Edvard Hojnik za rumeni muškat 2003, Benjamin Vidovič za laški rizling 2001, dve veliki zlati medalji pa sta pripadli še Bojanu Lubaju za šipon in laški rizling 2002.
Dva najvišja naslova, šampion redne trgatve in šampion posebne trgatve, bosta letos romala na turistično-vinogradniško kmetijo Drenovec za chardonay in k Bojanu Lubeju za suhi jagodni zbor laški rizling.
Svečana podelitev bronastih, srebrnih in zlatih, velikih zlatih medalj in naslovov šampiona bo v petek, 2. aprila, ob 19. uri v mi-noritskem samostanu.
SM
Tržec • Izbirali najboljše domače vino in klobase
Mesnati in tekoči šampioni
Prostovoljno gasilsko društvo iz Tržca je minuli konec tedna pripravilo že tretji izbor šampiona vin iz domačih brajd in šampiona domačih klobas.
Foto: SM
Razstava, ki bi jo človek z veseljem pojedel se pred veliko nočjo ...
"Najboljšo klobaso je letos pridelal Anton Cafuta s Pobrežja, med domačimi vini pa si je naslove šampionov razdelilo več lastnikov brajd. Sampion med gemaji je last Mirka Gredla, pri mešanih vinih je najboljšo oceno dosegel Oto Velunšek, šampionski kvinton je last Anice Cafuta, šampionski naslov za šmarnico pa je dobil Silvo Letič," je razglasil rezultate letošnjega tradicionalnega izbora domačih vin in klobas predsednik PGD Tržec Franc Drobnič, ki sta mu pri organizaciji vesele prireditve pomagala še Bogomir Hliš in idejni oče izbora domačih sladkosti Franc Novak. Vina in klobase je ocenjevala posebna strokovna žirija, nagrajenci pa so namesto pokalov prejeli izvirne makete
domačih stiskalnic (preš).
Prireditev, ki je bolj namenjena druženju kot pa dejanskemu tekmovanju, so dodatno popestrili z razstavo (in kasneje seveda pokušino) domačih dobrot, ki so jih spekle članice Aktiva kmečkih žena iz Vidma in Lanco-ve vasi. Da je šel kruh, klobase, potice in pecivo lažje po grlu, so poskrbeli litrski vzorci vin, prejemniki laskavih nazivov šampi-onov pa so se pred številnimi udeleženci morali izkazati - kot veleva čast in stari običaji - še s kakšno "petlitrco". Tudi tisto "ta pravo muziko", ki ob obloženih mizah ne sme manjkati, je bilo slišati; zaigrali in zapeli so namreč ljudski godci iz Tržca.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
PEUGEOT 4061,6 SL	1996	990.000	/RI,F,NA
VOLKSWAGEN POLO VARIANT 1,6	1997	1.250.000	KOV MODER
RENAUX TWINGO 1,2 PAŒ	1996	640.000	KOVVIJOLA
PEUGEOT 4061,8 SL	1996	1.080.000	KOV m,FNA
ŠKODA FEUCIALX	1996	460.000	BELA
ROVER 416 SI	1996	920.000	KOV MODRA
RENADETRSTOPFUN	1993	230.000	RDEČA
AUDI 801,6	1991	550.000	KOV SIVA
RENAUDT LAGUNA 1,8 RT	1996	1.180.000	K0VM0DR02EL.
RENAULT LAGUNA 2,0 RXE	1995	1.020.000	K0VVÉN)A
RENAULT R5 TOP FUN	1993	250.000	KOV SIVA
RENAULT 0101,4 RT	1994	610.000	KOV MODRA
KIA RIO 1,3	2002	1.450.000	KOV MODRA
CITROEN SAXO 1,01	1999	880.000	MODER
RENAULT 0101,6 RT	1999	1.230.000	KOV SREBRNA
FIAT PUNTO 55 S	1998	820.000	KOV ZELENA
OPEL VECTRA 1,816V CD	1996	1.250.000	KOVVĚNIA
FLa'PUNT0 55S	1999	890.000	RDEČA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLSI	1995	740.000	KOVVIfOLA
PEUGEOT 1061,0 XN	1998	770.000	RDEČA
RENAULT R5FIVE	1994	370.000	MODRA
FORD FIESTA 1,3 AMBIENTE	2003	1.940.000	KOV 7M,FNA
FORD FOCUS 1,6	1999	1.720.000	BELA
VW PASSAT 1,9 TDI115 KAR.	1999	2.560.000	KOV SREBRNA
ŠKODA EWORITLXI	1994	190.000	BELA
FIAT BRAVO 1,4 S	1998	1.020.000	RDEČA
FORD MONDEO 1,8 GLX	1995	940.000	KOV SIVA
PEUGEOT 406 2,0 COUPE	2000	3.970.000	KOV SV MODRA
FIAT BRAVA 1,412V	1996	990.000	KOV ČRNA
SUZUKI BALENO 1,3 GL	1996	690.000	KOV RDEČA
POMJDBA
RABUEXIIl
VOZIL
Znomko
FIAT PUNTO 75 RENAULT CLIO 1,4 RT ALFA ROMEO 145 1,6L FIAT STILO JTD DYNAMIC RENAULT SAFRANE ST 2,2 SI LANCIA KAPRA 2,0 TURBO BMW 325 COUPE FIAT UNO 1,0 FIAT TEMPRA 1,6 KIASEPHIA1,5 SLX4V FORD ESCORT 1,6 CITROEN XANTIA 1,8 DAEWOO NUBIRA 1,6 KIA PRIDE 1,3 GLXI BMW 7301V8
mUPrstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj TbI.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
SX, srebrn CZ, ES, 5V el. paket, SV DCZ, avt. klima 5V
SV, avt. klima klima, ABS srebrne barve mentalna barva ABS, prvi lastnik servo, CZ el. stekla, CZ ES, CZ el. stekla usnje, klima
1997
1993 1995 2002
1994 1999
1993 2001
1994
1998
1994 1993 1998 1998
1995
790.000 430.000 670.000 2,990.000 890.000 1,990.000 1,290.000 890.000 360.000 910.000 490.000 490.000 850.000 630.000 1,990.000
Ugoden boncni kredit - loosing Store zo novo - storo zo storo

Rabljena vozila
TIP LETNIK CENA			OBUUBA KUPCU:
			
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	650.000	- Brezplačen
FIAT PUNTO 1,2 3VSX	2000	1.280.000	preizkus
FORD MONDEO 1,8 KAR.	1994	700.000	- 105 toik
HYUNDAI PONY	1991	150.000	kontrole
KIA SPORTAGE 2,0 IVIRDI	1998	1.550.000	na vozilu
IVIEGANEAUT.C0NF1,6/16V	2003	3.290.000	- Tehnična
IVIEGANEAUT.C0NF1,9 dCI	2003	3.650.000	kontrola
IVIEGANE BREAK 1,9	2001	2.310.000	po 2000
IVIERCEDESA160AVT0IVI.	1999	2.410.000	prevoženih
R LAGUNA EXP. 1,9 dCi	2002	4.090.000	kilometrih
R LAGUNA PRIV. 1.9 dCI	2001	4.230.000	- Pomoč na cesti,
R4 6TL 1,1	1998	60.000	vleka ali
Testna vozila			popravilo - 3 mesečna
			tehnična
LAGUNA GRA. PRIV. 2,0/16V	2002	4.400.000	garancija
RKANGOO 1,5 65 KM	2002	2.650.000	(za določena vozila)
MEGANE SEDAN 1,9 dCi	2003	4.010.000	
REXAUIT
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
www.radio-tednik.si
Foto: SM
Ljubljana • Spremembe v devetletki
Lažje šolske torbe?
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je Strokovnemu svetu za splošno izobraževanje Republike Slovenije posredovalo v premislek nekatere predloge sprememb v devetleni osnovni šoli.
Ministrstvo predlaga delno fleksibilni predmetnik v tretjem tri-letju devetletke, kot ga poznajo v skandinavskih državah in deloma na Nizozemskem. Po tem predlogu bi vsaka šola imela možnost, da bi v zadnjih treh razredih devetletke oblikovala svoj "šolski" predmetnik, ki pa bi moral ostajati v okviru opredeljenih mejnih pogojev: največ trideset ur na teden, slovenščina, matematika in tuji jezik se morajo poučevati vsa tri leta, predmeti, ki
se sedaj poučujejo vsa tri leta v tretjem triletju, bi se morali poučevati vsaj dve leti in sklopa družboslovnih in naravoslovnih predmetov bi morala biti znotraj posameznega razreda približno uravnovešena.
Število izbirnih predmetov v tretjem triletju naj bi ostalo tri, učenec pa bi imel možnost, da iz celotnega nabora ponujenih izbirnih predmetov izbere namesto treh le dva (v tem primeru bi bila potrebna sprememba Zako-
na o osnovni šoli).
Potrebna je tudi analiza izbirnih predmetov, saj morda nekateri, ki so bližji interesnim dejavnostim, ne sodijo med nje.
Predlagano je tudi, da se ni-vojski pouk v 8. in 9. razredu izvaja v posameznem razredu v enakem številu skupin, kot je število oddelkov, če za to obstajajo utemeljeni kadrovski in prostorski razlogi.
Predvidene so tudi določene spremembe pri predmetu gos-
podinjstvo, potrebno pa je sprejeti tudi ustrezne ukrepe, da bi se zmanjšala teža šolskih torbic. Ministrstvo za šolstvo naj bi šolam pomagalo zagotoviti atlase za geografijo in zgodovino, učencem jih ne bi bilo potrebno nositi v šolo, dva učenca (ena klop) bi uporabljala en atlas. Založniki učbenikov bodo morali pri tiskanju upoštevati težo papirja, Ministrstvo pa bo zagotovilo sredstva za dodatno opremo učilnic in omaric v šoli, kjer bodo učenci lahko shranjevali učna gradiva in druge učne pripomočke.
Večjo skrb pri kontroli šolske torbe pa bodo morali posvetiti tudi učitelji in starši, saj analize kažejo, da imajo učenci istih razredov zelo različno težo torbe, pomeni, da je potrebno spremljati, kaj učenci nosijo vsak dan v šolo, saj je potrebno le tisto, kar je na urniku.
Franc Lačen
Ptuj • Literarni večer in koncert
Spomin na Kosovela z Erico
18. marca bi Srečko Kosovel praznoval stoti rojstni dan. Z manjšo zamudo se bodo spomnili najmlajšega med velikimi slovenskimi pesniki tudi v ptujski Kolnkišti.
V petek, 2. aprila, ob 20. uri bodo gostili pisateljico Erico Johnson Debeljak, ki bo predstavila knjigo o Srečko Kosovelu Pesnik in jaz, ter pisatelja in glasbenika Matjaža Pikala, ki bo interpretiral Kosovelove pesmi ob igranju harmonike. Po literarnem večeru bo še koncert rock skupine Sex & violence, ki je uglasbila Kosovelove pesmi.
Srečka Kosovela se spomnimo še iz šolskih beril, ko ga je marsikdo izbral za svojega najljubšega slovenskega pesnika. Kljub njegovi zgodnji smrti (umrl je star komaj 22 let) je njegova pesniška zapuščina nenavadno bogata: od čustvenih
lirskih pesmi o Krasu do vizionarskih ekspresionističnih pesmi, ki vsebujejo pogosto hudo družbeno kritiko (ki se po ponovnem branju izkaže za nenavadno aktualno še danes), pa do avantgardističnih konsov, ki so bili navdih šele pesniški generaciji, ki je nastopila konec šestdesetih let.
Pesnik zaradi zgodnje smrti ni doživel svoje prve pesniške zbirke, danes pa je njegova poezija doživela že mnoge knjižne izdaje in je bila prevedena v številne svetovne jezike. Stoletnica Kosovelovega rojstva je odlična priložnost, da se še enkrat potopimo v njegovo poezijo in jo
morda doživimo na nov način. Nov in svež pogled na poezijo in življenje Srečka Kosovela prinaša tudi knjiga Erice Johnson Debeljak, pri čemer je še posebej zanimivo, da o Kosovelu, tipično slovenski literarni ikoni, piše prav Američanka, naturalizirana v Sloveniji. Knjiga Pesnik in jaz je svojevrstna poetična biografija pesnika, ki skozi občutljivo, inteligentno in stilistično izbrušeno pisavo razkriva značilne postaje na njegovi kratki življenjski poti. Erica Johnson Debeljak se je z odmevno knjigo Tujka v hiši domačinov in komentatorsko vlogo v množičnih medijih na Slovenskem že
uveljavila in predstavlja svojevrstno noviteto v sodobni slovenski esejistiki. Tudi drugega gosta Kolnkište verjetno ni treba posebej predstavljati. Matjaž Pikalo pravi, da je ob pisanju počel že marsikaj: nastopal v cirkusu, bil vzgojitelj v vrtcu, urednikoval v literarni založbi, igral v glasbeni skupini, nastopal v oglasih, v filmih in študiral. S svojo harmoniko nas bo popeljal po vijugavih kraških stezicah Kosovelovih verzov.
Tudi Vi ste drugega aprila vljudno vabljeni na druženje s Sreč-kom Kosovelom. Vstop je prost.
Jelka Ciglene~ki
Zetale • Osnovnošolci o Evropi
"V EU vstopajo države, ki so bolj revne"
Naslovna misel Lucije, ene izmed tretješolk OŠ Žetale, se nadaljuje tako: "Slovenija in Slovenci bomo vstopili v EU zato, da bomo imeli več denarja, boljše službe, da bomo bolj slavni in prepoznavni in da nam bo boljše in lepše, saj bomo imeli evre, ki so vredni več kot tolarji ... "
23. marec je bil v OŠ Žetale čisto poseben dan. Posvetili so ga namreč mednarodnemu projektu Pomladni dan v Evropi, ki je nastal na podlagi ideje nekaterih evropskih parlamentarcev, namenjen pa je razmišljanju in informiranju mladih o širitvi Evropske unije.
Žetalski učenci so pod vodstvom koordinatorke Vanje K. Ropič letos sodelovali že drugič; svoj pomladni dan pa so tokrat namenili predstavitvi Slovenije in domačega kraja, njenih posebnosti, značilnosti in običajev, ki bodo ohranjale prepoznavnost države tudi v veliki združbi narodov.
Prireditev v šolski avli, ki jo je naznanilo odzvanjanje zvonov vaške cerkev, so začeli prvošol-čki z odpetim venčkom slovenskih narodnih. Učenci drugega razreda so pripravili krajšo odrsko predstavitev narodne pravljice, tretješolci so se odrezali z odličnim časopisom Evropejček, četrti razredi so narisali zanimive vzorce bodoče slovenske za-
Foto: ME
Žetalski osnovnošolci so se izkazali z motivi nove slovenske zastave, najmlajši pa so zaigrali izvirno slovensko pravljico o dobrem medvedku.
stave, petošolci niso pozabili na pomembnost ohranjanja slovenskega jezika v bodoči skupnosti narodov, učenci sedmih razredov so razmišljali o pomenu športa in slovenskih športnikov, osmošolci pa niso pozabili na
lepote slovenske narave ter pokazali, na kakšne načine bi pozdravili vrstnike po Evropi.
Vmes je bilo še veliko petja, glasbe in plesa, Pomladni evropski dan pa so zaključili s sladkim prigrizkom - domačo gibanico, ki jo je za mlade Žetalčane pripravil aktiv podeželskih žena.
Najbolj iskrive misli žetalskih osnovnošolcev
"Ustvarjamo Evropo prihodnosti, Evropo tretjega tisočletja. Prihodnja Evropa bo Evropa, v kateri bodo delali in živeli naši otroci in vnuki, zato je prav, da se sliši tudi njihov glas," je lepo zapisana vodilna misel tega mednarodnega projekta. Kako pa Evropo in Slovenijo v njej vidijo otroške oči, so najmlajši Žetalča-ni povedali in zapisali kar sami.
David: "Ne vem, kaj je EU, mislim pa, da se bo ob vstopu v njo vse poslabšalo, dr. Janez Drnovšek pa si to želi. Vse se bo podražilo, plače se bodo znižale, evro bo prevzel slovenski tolar in priključitev Slovenije ne bo všeč nekaterim državam. Tudi
Bushu širitev ne bo nič všeč, ker misli, da je kralj sveta."
Gregor: "Slovenci imamo veliko pomembnih imen; Janez Janša je eno izmed njih. Ta gospod bo v EU postal milijonar in bo delil revnim lizike, bogatim pa denar. Velika možnost je tudi, da Janez Drnovšek postane papež. Janša bo vedno nasprotoval velikim možem Amerike. Tako tudi "Bušu", ki bo v času, ko bo Slovenija vstopila v EU, zelo shujšal, saj bo postal vojak. Janša bo pri starosti 80 let pobegnil in ga bo "Buš" iskal z najmodernejšim tankom."
Špela: "Natančno ne vem, kaj je EU, ampak slišala sem, da bomo imeli novo zastavo in tudi nov denar bomo dobili. Janez Drnovšek bo odšel v tujo državo, kjer se bo srečal s "Klinto-nom" in papežem v pogovoru o težavah s carino. Mislim, da bomo morali tudi mi plačevati z evri, predvsem pa s centi, kajti velikega denarja tako nismo navajeni imeti v rokah!"
SM
Tednikova knjigarnica
Luč knjig nikoli ne ugasne!
Jutri, v petek, 2. aprila, bo mednarodni dan knjig za otroke, ki ga je davnega leta 1967 razglasila Mednarodna zveza za mladinsko književnost, IBBY Na jutrišnji dan leta 1805 se je namreč rodil eden največjih pravljičarjev Hans Christian Andersen. In svet bo obkrožila poslanica, ki jo vsako leto napiše izbrani avtor knjig za otroke. Letošnja je izpod peresa grške avtorice Angeliki Varella (prevod Tanja Pogačar):
Otroka sta se pogosto igrala z globusom. Zavrtela sta ga, zaprla oči in se ga dotaknila s prsti. O krajih, na katerih so ostali prsti, pa naj je bil to Peking, Madagaskar ali Mehika, sta na knjižnih policah poiskala knjige z zgodbami o teh krajih. Oba sta bila navdušena knjižna molja. Luč v njuni sobi je golrela pozno v noč.
V "luči" knjig sta stopala po kitajskem zidu, skupaj z Vikingi prisluhnila pesmi oceana, živela ob piramidah v starem Egiptu, se z Eskimi drsala po zaledenelih jezerih, se v stari Olimpiji udeležila iger in bila okronana z vejico divje oljke.
Ko sta končno zaspala, so ju med seboj prepletne pravljice, zgodbe, legende, kraji, pisatelji in junaki, zazibali v sladki sen. Tako je Ezop pripovedoval Šeherezadi svoje basni z vrha Eifflovega stolpa, Krištof Kolumb je poslušal Toma Sawyerja, ki mu je pripovedoval o svojih dogodivščinah na Mississipiju, Alica je skupaj z Mary Poppins s sanmi potovala po Čudežni deželi, Andersen pa je pripovedoval svoje čudovite pravljice pajku Ananseju ob vznožju piramide.
Igra z globusom in knjigami je otroka silno zabavala, saj ji ni bilo konca. S pomočjo knjig sta postala pomorščaka in raziskovalca. V "luči' knjig sta lahko osvajala planete, živela v različnih civilizacijah, v različnih časovnih obdobjih in občudovala njihovo raznolikost. Skratka, srečevala sta se z velikim, širnim svetom tam zunaj svoje male sobe. Vsepovsod sta lahko letela, potovala in sanjala.
In seveda sta vedno pozabila ugasniti luč!
"Otroka, kdaj bosta končno zaspala?' sta zaklicala starša. "Pozno je že. Ugasnita luč.!'
"Ne moreva," sta smeje odvrnila otroka. "LuC knjig nikoli ne ugasne.
K prižiganju "knjižnih" luči, ki naj ob aprilskih knjižnih praznikih (2. april je mednarodni dan knjig za otroke, 20. aprila praznuje slovenska knjiga in 23. april je mednarodni dan knjig in avtorskih pravic) zažare v vsej moči literarne svetlobe, vabi tudi Klub ptujskih študentov z literarnim večerom ta petek ob 20. uri v Kolnkišti. Gostja večera bo Erica Johnson Debeljak, ki jo je leta 1993 ljubezen pripeljala iz rodne Amerike v Slovenijo, kjer si je ustvarila družino in je kaj kmalu osvojila tudi slovenski jezik in tudi literarni prostor. Bančništvo v New Yorku je zamenjala za pisateljevanje v Ljubljani ter za pisanje esejev in kolumen v revialnem tisku Slovenije, Amerike, Finske, Makedonije, Bosne, Madžarske. Leta 1999 je pri založbi Obzorja objavila odmevno knjigo osebnih refleksij Tujka v hiši domačinov, letos pa je izdala pri Študentski založbi svoj pogled na Srečka Kosovela. Prav tej knjigi, Srečko Kosovel: pesnik in jaz, in stoletnici rojstva pesnika s Krasa bo literani večer v Kolnkišti tudi posvečen. E.J. Debeljak je izjemno globoko občutila Američanki tuje zamejevanje jezika, meje, ki tako determinirajo majhno podalpsko deželo, torej svet, ki ga je Kosovel pesniško zaznal v kratkem, a avtorsko izjemno močnem življenju.
Ob E.J. Debeljak bo nastopil še Matjaž Pikalo, avtor številnih del za odrasle, prozaist in pesnik, ki slovi po odlični interpretaciji poezije po vzoru francoskih šansonov. Med drugim je za knjigo LUŽA prejel nagrado večernica za najboljšo mladinsko knjigo leta 2003.
Torej, spoštovani bralci knjigarnice, aprilsko knjigoljub-je začenja jutri zevečer v Kolnkišti, ki jo ptujski študentje zapolnjujejo z odličnimi literarnimi, glasbenimi in filmskimi večeri ter tako skrbijo za dušno hrano vseh, za kar smo jim tudi zdavnaj neštudirajoči zelo hvaležni.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Pravlji~ne urice
Povabilo na pravljice z jogo
že je prvi četrtek v mesecu. Danes, 1. aprila, vabi pravljična sobica mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Mali grad, Prešernova 33, kjer bo ob 17. uri pravljična urica. Vstopnine ni, otroci pa naj imajo lahna športna oblačila.
Tednikova knjigarnica
Pa brez zamere
Literarne prigode
še o knjigah
Prejšnji teden se mije zgodila prigoda, za katero si se zdaj nisem povsem na jasnem, ali bi jo oz-naěil kot smešno ali pa bi ji dal oznako tragično. A pojdimo lepo po vrsti.
Morda se še spomnite, da je na tem mest prej-šnjikrat bilo govora o akciji, ki jo zganja naš bojda največji dnevni časopis, ko bralstvu, ki ob sredah kupi izvod tega časopisa, zraven pridajo še knjigo po smešno nizki ceni. In potem se dogajajo stvari, ko knjige poidejo kot vroče žemljice. Dirko za knjigami sem z vami podrobno delil že prejšnjikrat, ko sem vam na srce položil svoj mini križev pot, ki sem ga doživljal na lovu za svojo knjigo. A to, kar se mi je zgodilo teden kasneje, je pa že tako smešno oziroma butasto ali kako naj tej zadevi rečem, da mi pravzaprav ni več nič jasno.
Potem ko sem do tiste prve, zastonjske knjige prišel z zadnjimi močmi, sem bil teden dni kasneje prepričan, da bo situacija mnogo boljša, saj knjige ne bodo več zastonj, ampak po malo manj kot jurja. To pa, sem bil prepričan, je za marsikoga že absolutno preveč. A vseeno sem v sredo zjutraj sklenil, da, tako za ziher, vseeno že zjutraj stopim do trgovine, ki ni najboljši sosed, ampak se v njej enako "prišpara", če me razumete. Ta trgovina se namreč, kot je bilo z moje strani na tem mestu priobčeno že pred enim tednom, odpira ob osmih in ne ob sedmih. Tako sem v sredo ob deset minut do osmih lagodno korakal do omenjene trgovine ter si mislil, kako fino, da ta trgovina svoja vrata odpre ob osmih. Ko sem tako prispel do trgovine, se nas je v moje precejšnje začudenje pred steklenimi trgovinskimi vrati spet zbrala gručica knjigoljubcev, ki smo čakali, da se steklena pregrada med nami in našimi knjigami odpre. Malce smo kramljali in se zarot-niško spogledovali ter hahljali, češ, kako smo premeteni, da si tako fino, po gosposko, svoje knjige nabavljamo ob taki spodobni uri, ne pa že ob nečloveških šestih. Malo je manjkalo, da se nismo začeli prav prijateljsko trepljati po hrbtih, mi, skoraj že stari prijatelji.
No, ko smo takole malce paberkovali, so se steklena vrata le odprla in precej bolj umirjeno kot takrat, ko smo svoje knjige dobili zastonj, smo se napotili do časopisne police, še vedno zarotniško hahljajoč in muzajoč se. Takrat pa — šok. Na polici sta samevali vsega dve knjigi, dva sami samcati knjigi. Dva izvoda. Lahko si predstavljate katastrofalen šok, ki ga je ta prizor povzročil v naši knjigoljubski psihi. Sam sem sicer spet imel nemalo sreče, saj sem postal ponosen lastnik enega izmed dveh izvodov, za kar je nedvomno zaslužna tudi moja komolčarska in grebatorska plat narave. Ko sem tako, še vedno napol v šoku, stopil do blagajne in hitro poravnal račun, da je moja knjiga tudi de facto postala moja, sem deklico na blagajni povprašal po vzroku tega šokantnega fenomena. Kajti pričakoval sem, da bo, tako kot pred enim tednom, velik del knjig že čakal pod blagajno, pripravljen za prodajo. A ni bilo tako. Gospodična ni pod blagajno imela prav nobene knjige. Stvar je postajala vedno bolj skrivnostna, saj so pred tednom dni imeli krepko več knjig kot pa samo dve. Ker sem tečno vztrajal, naj mi pojasni vzrok tega fenomena, je gospodična, očitno več kot sita mojega tečnarjenja, poklicala svojo predpostavljeno ali kaj je njena starejša kolegica že bila, mogoče ekspert za knjige ali kaj podobnega.
In zdaj pazite. Na moje vprašanje, kaj hudiča se je zgodilo s knjigami in ali so res dobili samo dve, sem dobi naslednji odgovor. Da so jih že prodali. Lahko si predstavljate izraz popolnega idiota in bebca, ki se mi je raztegnil čez obraz. Priznam, po tem odgovoru nisem več vedel, kaj se dogaja. Saj sem vendar stal pred vrati in takoj, ko so se le-ta odprla, zdirjal direkt do časopisne police in pograbil knjigo. In pri tem početju me ni prehitel prav nihče, razen morda kdo, ki se giblje s supersonično hitrostjo, to možnost pa sem takoj ocenil kot minimalno. Ker mi odkrito protislovje med dejanskim stanjem in razlago, ki mi jo je hotela prodati samooklicana knjižna strokovnjakinja, ni in ni šlo v račun, sem začel še dodatno težiti, gnjaviti in vrtati, kar je po mukotrpni partiji verbalnega sumota končno prineslo rezultate. Pokazalo se je namreč, da z mano ni nič narobe (vsaj kaj hujšega ne) ter da tudi zgolj dveh knjig niso dobili, pa prodali jih niso pred mano. No, so jih prodali. Ampak V TOREK, se pravi, dan prej, kot bi jih morali. Kako je to mogoče, sprašujete? Preprosto — knjige so namreč dobili že v torek. Iz časopisne hiše so jim jih pač dostavili dan prej z navodilom, da naj jih dajo na police v sredo. Vse lepo in prav. A omenjena vrla znanka jih je pač tebi nič meni nič dala na police kar v torek. Koga briga. Čeprav lepo piše, da se morajo knjige dati ven v sredo, čeprav na plakatih, ki reklamirajo akcijo, lepo piše, da akcija poteka v sredo in ne v torek in čeprav nam po radiu in televiziji dan in noč trobijo, da je akcija ob sredah. A dotične gospe to očitno ne briga prav nič. Ona je tipičen primer človeka, ki razmišlja le toliko, kot je res absolutno nujno in niti pikice več. Ker je pač knjige dobila v torek, jih je dala ven v torek, če bi jih v ponedeljek, bi jih v ponedeljek.
Dejanje, ki ni samo popolnoma bedasto, ampak tudi napačno. A kaj hočemo, očitno bo treba improvizirati in po knjige hoditi ob torkih. Pa tako fino sem si že prilagodil sredin bioritem.
Gregor Attč
Veržej • Shod
O mladih
Salezijanski zavod v Veržeju je minulo soboto gostil shod staršev, učiteljev in vzgojiteljev, ki je nastal iz Načrta mladinske pastorale - rezultata skoraj štiriletnega temeljitega dela Škofijskega zbora o mladini v mariborski škofiji.
Kot je pojasnila sestra Meta Potočnik iz Škofijskega centra za mlade v Mariboru, so sre~anje
namenili vsem, ki se v svojem življenju srečujejo z mladostniki, zastavili pa so ga v obliki celodnevnega dogajanja. Okoli 150 udeležencev - večinoma iz Po-murja - je v dopoldanskem delu sodelovalo na forumih, v popoldanskem delu pa v delavnicah, h katerim so pritegnili tudi številne strokovnjake.
Shod v Veržeju je bil prvi tovrstni v organizaciji mariborske škofije, pred tem pa so na podoben način že dvakrat organizirali shod mladih mariborske škofije.
nsk
Ptuj • KPS vabi
Brezplačne priprave na maturo
Klub Ptujskih študentov letos že tretjič organizira skupaj s študentsko organizacijo Univerze v Mariboru priprave na maturo za ptujske dijakinje in dijake.
Priprave bodo potekale od 5. aprila do 30. maja v prostorih Gimnazije Ptuj in Šolskega centra Ptuj. Brezplačno bo možno obiskati 24 ur iz matematike in prav toliko iz slovenskega jezika. Predavatelji so študentje višjih letnikov in absolventi, ki že imajo izkušnje pri poučevanju in inštruiranju. Vse dodatne informacije bodo dijaki prejeli v
svojih šolah na oglasnih deskah, kjer bo prav tako objavljen urnik priprav in prostorska namestitev.
Po besedah predsednika Kluba ptujskih študentov Uroša Goj-koviča so brezplačne priprave na maturo zelo uspešen projekt, ki je vsako leto bolj obiskan in pozitivno ocenjen s strani dijakov Namen ni nadoknaditi, kar je
zamujeno oziroma diskriditirati delo profesorjev, le-ti opravljajo po mnenju predsednika dobro delo, gre zgolj za sproščeno vajo in utrjevanje, matura navsezadnje predstavlja velik psihični pritisk za dijake. Kot pravi, je cilj kar se da najbolje pomagati dijakom, da se bodo lahko vpisali na želeno fakulteto.
Po mnenju koordinatorja pro-
jekta s strani ŠOUM Dejana Leva-niča je projekt zrastel na idejah dijakov in tako postal zelo razširjen po celotni severovzhodni Sloveniji, izvaja se na več kot 30 srednjih šolah, kjer danes tudi študentje predstavljajo resnega partnerja v procesu izobraževanja.
KPŠ
Ptuj • Predstavitev knjige Radovana Pulka
Ruska emigracija na Slovenskem 1921 - 41
Prejšnji četrtek je bila na ptujskem gradu v viteški dvorani predstavitev knjige Radovana Pulka, profesorja zgodovine in geografije, z naslovom Ruska emigracija na Slovenskem 1921 - 1941.
Knjigo je predstavil avtor, na predstavitvi pa je spregovoril tudi založnik knjige, brigadir Janez J. Švajncer, vodja Vojnega muzeja Logatec. Na predstavitvi je zapel Moški zbor Talum Kidričevo pod vodstvom Ladislava Pulka.
Knjiga je resno zgodovinsko delo, ki pritegne bralca z opisom doslej popolnoma neznanega pogleda na skupno slovensko in rusko zgodovino. V njej je opisano obdobje po koncu ruske državljanske vojne, ko so bili številni državljani nekdanje carske Rusije prisiljeni umakniti se v tujino in začeti življenje znova. Ruski vojaki, ki so se skupaj
z generalom Vranglom umaknili v Kraljevino SHS, so že leta 1921 branili slovensko severno in zahodno mejo. Kmalu po ustanovitvi Univerze v Ljubljani pa zasledimo med predavatelji več kot deset priznanih ruskih profesorjev, katerih znanstvena dela še danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Rusi na Slovenskem so v času med obema vojnama ustanavljali kulturne, humanitarne, športne, politične in vojaške organizacije. Odpirali so šole, vrtce, zdravstvene ustanove, organizirali kulturne prireditve, različne tečaje, predavanja ... V predvojni Jugoslaviji je bil med najbolj znanimi
Juršinci • Ljudski pevci
Pozdrav sosedu
V nedeljo, 28. marca, je v športni dvorani v Juršincih potekalo 11. tradicionalno srečanje ljudskih pevcev sosednjih občin, ki ga je organiziralo KUD dr. Antona Slodnjaka in občina Juršinci ter poteka vsako leto v drugem kraju.
Srečanja so se udeležili članice in člani mešanega pevskega zbora KUD dr. Antona Slodnja-ka pod vodstvom zborovodkin-je Nade Špišic, ljudske pevke iz Sv Tomaža pod vodstvom Štefke Miklašič, ljudski pevci iz Male Nedelje pod vodstvom Ludvika Rudolfa, sestre Nedeljko iz Sv. Tomaža, ljudske pevke iz Sv. Jurija ob Ščavnici, ki jih vodi Marija
Simonič, Stanko in Klavdija Štu-hec iz Gabrnika, Juršinski fantje pod vodstvom Antona Lajha in ljudske pevke domačega KUD dr. Antona Slodnjaka, ki jih vodi Frančiška Brumen. Zbrane je v imenu občine Juršinci pozdravila predsednica odbora za družbene dejavnosti Dragica Majcen Toš.
Zmago Šalamun
zdravstvenimi ustanovami tudi sanatorij na Vurberku pri Ptuju, kjer so ruski specialisti ozdravili veliko slovenskih pljučnih bolnikov
Vojaški del knjige prikazuje delovanje številnih ruskih vojaških emigrantskih organizacij in povezanosti teh s sorodnimi organizacijami v tujini.
Knjiga predstavlja tudi življenjske poti najopaznejših ruskih emigrantov na Slovenskem, imensko kazalo pa obsega preko 420 imen, večinoma emigrantov, ki so živeli na ozemlju današnje Slovenije.
Nekaj naslovov poglavij: Zadnji meseci ruske državljanske
vojne in evakuacija, Število in socialna sestava ruskih emigrantov na ozemlju Jugoslavije in Slovenije, Vranglova vojska v službi Jugoslavije, Ruska kolonija, Ruska matica, Ruski rdeči križ, Ruski Sokol, Ruska splošna vojaška zveza, Zveza ruskih oficirjev, Zveza Galipolijcev ...
S fotografijami ruskih odlikovanj, vojaških oznak, ruskega orožja iz prve svetovne vojne, z osebnimi fotografijami ruskih emigrantov, ki jih hrani Vojni muzej Logatec, je knjigo opremil brigadir Janez J. Švajncer. Knjigo je izdal Vojni muzej Logatec.
Fl
rasTžs
Nastop domačega mešanega pevskega zbora KUD dr. Antona Slodnjaka Jur{inci.
Lenart • Lutkovno gledališče
Pesmice
iz Pikine skrinje II
V soboto, 27. marca, je Lutkovno gledališče Pika iz Lenarta v domu kulture v Lenartu proslavilo 25-letnico delovanja, ki so jo proslavili na poseben način.
V programu so zraven članov lutkovnega gledališča Pika nastopili še vokalna skupina Završki fantje, mladi lutkarji lutkovnega gledališča KUD Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice s predstavo Dan v življenju Stanislava S. Prireditev sta povezovala Inge Šipek Vodnjov (Pika nogavička) in Silvo Safran (Gusar Berto).
Na prireditvi pa so predstavili tudi priročnik in zgoščenko z na-
slovom Pesmice iz Pikine skrinje II. V njej so predstavljene pesmi, ki so sestavni del lutkovnih predstav iz zadnjih nekaj sezon in so avtorsko delo dveh članov gledališča Srečka Pavliča in Tinke Markoli Pavlič. Pesmarici dajejo življenjskost in pedagoški pomen tudi preprosta in razumljiva didaktična priporočila in cilji.
Zmago Šalamun

Foto: ZS
Člani lutkovnega gledališča Pika (z leve) Srečko Pavlič, Tinka Markoli Pavlič, Inge Šipek Vodnjov, Darka Zakelšek, Kristina Travnekar, Silvo Safran.
Ptuj • Gostili predstavnike organizacij Loesje
Plakati, ki razbijajo tišino
Od 18. do 21. marca je slovenska organizacija društva kreativnih ljudi Loesje gostila predstavnike organizacij Loesje iz evropskih držav.
Srečanja, ki je vsako leto v drugi državi, se je udeležilo okrog petdeset "lušjekov", ki so pripotovali iz Švedske, Nizozem-
Z OČETOM SE NIKOLI NE SPORAZUMEVA KOLIKO JE 10000 SIT
-Z

Foto Ozren Blanuša
Plakati ne ustvarjajo zvoka, lahko pa razbijejo tišino
ske, Islandije, Hrvaške, Norveške, Finske, Danske, Nemčije, Francije, Slovaške, Hrvaške, Srbije in Slovenije.
Predsednik Loesje Slovenija, Ptujčan Robert Križanič, je povedal, da so udeleženci pripotovali v četrek zvečer in se nastanili pri ptujskih kolegih ter v mladinskem prenočišču. Sledilo je neformalno druženje, namenjeno medsebojnemu spoznavanju. V petek in soboto je potekal uradni del, v katerem so bili udeleženci razdeljeni v skupine. Glavna naloga je bila koordnacija mednarodnih aktivnosti, ki je temeljila na izmenjavi idej in izkušenj. Velik poudarek je bil na debati o prihodnosti oziroma o delovanju Loesje po državah in men-darodnem sodelovanju. Največ časa je bilo posvečeno enemu iz-
med največjih projektov, ki se bo začel izvajati prvega aprila letos. Od prvega aprila naprej bodo v vseh pristopncah EU, vsakih štirinajst dni v drugi, organizirali seminarje o mednarodnem povezovanju in ustvarjalne delavnice kreativnega pisanja, ki jih bodo vodili izkušeni "lušjeki" iz aktivnih Loesje držav. To bo potekalo s pomočjo nevladnih organizacij in mladinskih centrov, ki bodo poskušali po svojih najboljših močeh pomagati udeležencem in jim tako vsaj malo omiliti stroške, ki jih, žal, plačujejo iz lastnih denarnic. Velja omeniti tudi, da bo Robert Križa-nič imel predavanje v drugi polovici maja v Latviji.
K izvedbi srečanja na Ptuju sta delno pripomogla Mestna občina Ptuj in ŠOUM.
Gledališce Ptuj • 5. aprila premiera
Café Amoral
Ljudje spijo drug z drugim, ne da bi se sploh poznali in si bili zvesti, njihovi odnosi pa temeljijo na lažeh in prevarah.
V bistvu, človek želi, to je normalno, moralno, saj ima vendar pravico. A vsega ne more imeti. V ljubezni še najmanj. In način, kako priti do želenega, v tem primeru seveda do tistega najbolj želenega, pa je že stvar amoralnih predsodkov dobe, časa, trenutnega trenutka bi rekli.
Amoralno je jemati si vse, brez zadržkov, 'preko trupel', in moralna je vzdržnost — kaj prinese prvo in kaj drugo? In kako krmariti med tema dvema poloma tako, da človek kljub temu ostane zadovoljno potešeno bitje?
Café Amoral nikakor ne želi reševati te večne dileme, nam pa marsikaj ponuja v premislek.
Avstrijski pisatelj, dramatik in zdravnik Arthur Schnitzler (1862—1931) je pisal o blišču
Po pozdravu župana občine Markovci Franca Kekca so zapeli pevci 18 otroških pevskih zborov osnovnih šol na Ptujskem z največ pevci doslej, 646, revija pa je obeležila 45. jubilej. Nastopili so zbori: OŠ
Hajdina — 1. triada in 2. triada pod vodstvom Marije Meklav, OŠ Cirkulane-Zavrč iz Cirkulan in Zavrča z zborovodkinjo Ireno Sabler, OŠ Ljudski vrt Ptuj - podružnica Grajena z zborovodkinjo Romano Pukšič, OŠ
Loesje Slovenija je ena bolje organiziranih in aktivnih ekip v svetu in ima zelo pomembno vlogo pri mednarodnih projektih. S svojimi izkušnjami in znanjem pomagajo Loesje ekipama na Hrvaškem in v Srbiji. Zraven osnovne dejavnosti, ustvarjanje sloganov in širjenje le-teh, se vedno bolj posvečajo ustvarjalnim delavnicam kreativnega pisanja v osnovnih in srednjih šolah. Letos so, kot prvi v Evropi, uvedli zanimivo novost, in sicer SMS-servis oziroma sprejemanje tedenskih sms sporočil, ki ima iz dneva v dan več uporabnikov
Več o organizaciji in pogojih prejemanja SMS-sporočil si lahko ogledate na njihovi spletni strani: http://Ioesje.slo.net
Ozren Blanuša
V desetih prizorih se pred nami odvije radoživi vrtiljak ljubezni in spolnosti. Ozračje je nabito z erotiko in željo po spolnosti, cilj delovanja vseh oseb pa je spolni akt.
lahkoživega življenja tedanjega Dunaja, ki se omamlja z lastno plitkostjo. Čeprav je njegovo pisanje pogosto vezano na erotiko, ni kričavo, brutalno in prosta-ško. Čeprav je Schnitzler izrazito vezan na čas in prostor svoje dobe, ostaja v svoji umetnosti univerzalen, njegove teme ljubezni, igre in smrti so brezčasne.
Predstavo je zrežiral Rene Ma-urin, igrajo pa Alenka Tetičko-vič, Valter Dragan, Jure Ivanušič,
Sp. Podravje • Revija otroških zborov
18 zborov s 646 pevci
V OŠ Markovci je bila 23. marca območna revija otroških pevskih zborov v organizaciji OI JSKD Ptuj in v sodelovanju Zveze kulturnih društev Ptuj ter OŠ in občine Markovci.
Otroški pevski zbor OS Olge Meglic z zborovodjem Markom Fegušem
Juršinci pod vodstvom Katje Stošič, OŠ Markovci z zboro-vodkinjo Slavico Lajh, OŠ Videm z zborovodkinjo Sonjo Winkler, OŠ dr. Franja Žgeča Dornava po vodstvom Metke Zagoršek, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo s podružnico Lovrenc pod vodstvom Lilijane Krošl, OŠ Ljudski vrt Ptuj z dvema zboroma z zborovodkinjo Jer-nejo Bombek, OŠ Trnovska vas — Destrnik z zborovodjem Er-nestom Kokotom, OŠ Olge Me-glič Ptuj, ki ga vodi Marko Feguš, OŠ Cirkovce z zborovodjem Marjanom Krajncem, OŠ Majšperk, ki ga vodi Stanka Erjavec, OŠ Gorišnica z zboro-vodkinjo Slavico Cvitanič in OŠ Martina Koresa Podlehnik, ki ga vodi Jakob Feguš.
Strokovno je zbore ocenila mag. Dragica Žvar iz Celja, ki je pohvalila tako organizacijo
Miha Arh, Minca Lorenci, Vida Breže, Sebastijan Duh.
Premiera bo v ponedeljek, 5. aprila, ob 1930 v Mestnem gledališču Ptuj, ponovitve pa še 9., 15., 16., in 19. aprila ob 19.30.
Rok Vilčnik
prireditve kot nastope mladih pevcev. Repertoar je bil skrbno izbran, predvsem pa prilagojen pevskim sposobnostim zborov. Kot zanimivost gre omeniti, da v zborih prepeva veliko fantov. Pri večkitičnih pesmicah zborovodje niso vedno sledile notnim zapisom, zato so bile vse kitice zapete pogosto v enakem razponu, kar je delovalo nekoliko dolgočasno, po oceni mag. Dragice Žvar. Za nekatere zborovodje je menila, da bi bilo koristno, če bi se udeležili kakšnega izobraževanja o dirigiranju. Pri nekaterih zborih, čemur pa je v veliki meri botrovala trema, so bile pesmi zapete nekako brez "žara", ni bilo čutiti veselja do tega, kar počno. Le nekaj zborov je pelo dvoglasno, tisti, ki so peli, pa so to izvedli korektno in všečno. Revija je pokazala, da je zborovsko petje na nižji stopnji v osnovnih šolah razširjena dejavnost, in kot kaže, jih bo v devetletki še več.
Organizator se je ob koncu s posebnim priznanjem zahvalil zborovodkinji Idi Potočnik, ki odhaja v pokoj, za zborovod-sko delo s šolskimi zbori.
Nataša Petrovič
Od tod in tam
Križevci • V petek premiera
Foto: Miha Šoštarič
V občini Križevci pri Ljutomeru je pred slabimi tridesetimi leti že delovala gledališka skupina, po dolgem času pa je predsednici tamkajšnjega kulturnega društva Veri Slavič uspelo zbrati ekipo, ki se je prvič predstavila prejšnji petek. V Kulturnem domu Križevci so predstavili komedijo Franca Streicherja Iz nevole v nevolo, ki jo je zrežiral Srečko Centrih. Igrali so Roman Rudolf, Maja Flisar, Slavek Štrakl, Rajko Veršič, Metka Vrbnjak, Marko Kočar, Vera Slavič, Robi Kosalec, Tilčka Žitnik in Olga Bagladi Ivančič. Kulise je pripravil Slavek Štrakl, šepetalka pa je Milena Jureš. (MŠ)
Ljutomer • Razstavljajo številni umetniki
Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije ter Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer sta v galeriji Ante Trstenjak v Domu kulture Ljutomer pripravila razstavo z naslovom Izkušnje krajine v slikarstvu pomurskih likovnih umetnikov. Na razstavi, ki bo na ogled do 20. aprila, svoja dela predstavljajo Igor Banfi, Nikolaj Beer, Jože Denko, En-dre Gonter, Marjan Gumilar, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Franc Mesarič, Ignac Meden, Suzzane Kiraly Moos, Vladimir Potočnik in Mirko Rajnar. (MŠ)
Lenart • Odprtje galerije Len-Art
V	četrtek, 26. marca, je bila v Lenartu otvoritev novega razstavnega prostora - galerije Iva Lorenčiča Len-Art. Odprli so jo v prostorih, ki so last občine Lenart, v njih pa je pred stečajem deloval lenarški LTO. Ob tej priložnosti so odprli prvo razstavo v tem prostoru, in sicer to razstava likovnih del in umetniških fotografij z naslovom "S prijatelji^. Ivo Lo-renčič je razstavo pripravil s prijatelji. Na njej sodelujejo: Bojan Golija Bogomir Čerin, Mitja Stanek, Mirko Žmavc, Slavko Toplak, Maja Šivec, Barbara Frank in Ana Šuster. (ZŠ)
Lenart • Pesmi Draga Bratkovica
V	petek, 26. marca, je v Matični Knjižnici v Lenartu potekala predstavitev knjige pesmi Draga Bratkoviča iz Cerkve-njaka. Prireditev je organizirala Matična knjižnica Lenart v sodelovanju s kulturnim društvom Motiv Slovenske gorice. Pesmi sta interpretirala Darinka Čobec in Edvard Pukšič, v kulturnem programu pa so nastopili še člani kulturnega društva Motiv in glasbeniki iz Glasbene šole Lenart.
Drago Bratkovič se je rodil v Cerkvenjaku leta 1983. Njegovo literarno ustvarjaje se je začelo že v osnovni šoli. Njegovim poznejšim pesmim so sledili zapisi kratkih misli, ki so v zadnjem letu dobili svoj razmah v prozi, poeziji ter se zaključili februarja lani z njegovo smrtjo. Knjigo pesmi pokojnega Draga Bratkoviča z naslovom "Pesmi — skrivnosti malega človeka" je izdalo kulturno društvo Motiv Slovenske gorice in obsega 110 pesmi, ki jih je izbral in uredil Franc Bratkovič. (ZŠ)
Po Halozah • Pomladne podobe Velike Varnice
"Živimo slabše kot v Albaniji!"
Haloze so že od nekdaj sinonim nerazvitosti in revščine. Čeprav se je nekaj že popravilo in postorilo, pa nedrja od daleč idilično zelenih hribčkov skrivajo tragične podobe in zgodbe tamkajšnjih domačinov.
^"Večina nas, ki živimo na hribih in ne v dolini, se vedno nimamo asfaltiranih cest, nimamo vodovoda in ne košev za odpadke. Le redki mladi še vztrajamo v dobesedno nemogočih razmerah, večina se jih je že odselila. Propadajo hiše in z njimi vse bolj apatični ljudje, vdani v usodo. To vendar ni nobeno življenje! Želimo, da ljudje vidijo, kako živimo, saj tega ne morejo vedeti in si še manj predstavljati," pravi Zvonko Vidovič iz Velike Varnice v videmski občini.
Reka njegove izpovedi, ki ne skriva gneva nad zapuščenostjo in odrinjenostjo od ostalega, le nekaj kilometrov oddaljenega urejenega sveta, nima konca: "Ne vem, zakaj mi v Veliki Varnici nimamo ne vodovoda, ne asfaltiranih cest, kot jih imajo recimo prebivalci Haloz v podlehniški ali gorišniški občini. Voda iz domačega vodnjaka ni uporabna niti za umivanje, še manj za pitje. Pomagamo si s strešnico, ki jo zbiramo v posebej narejenih rezervoarjih, ampak je prav tako umazana in neprimerna že za živali, kaj šele za človeka. Zase in za svojo družino si vodo za pitje vozim iz službe ali od sestre,
Foto: SIV
Kljub tabli, ki prepoveduje odlaganje odpadkov, domačini nimajo druge možnosti.
ki živi na Ptuju. V plastenkah seveda. Prej smo hodili po pitno vodo v sosednjo Hrva{ko, v @iro-vnico, zdaj {e to ne moremo več. Tako je že desetletja, pa se nič ne spremeni!"
Druga težava, o kateri Zvonko govori z nezmanj{ano jezo v glasu, so odpadki: "Posod za od-
padke na na{em koncu {e nikoli nismo videli. Saj se smeti lahko sežge, čeprav je menda tudi to
Križišče dveh cest pod Veliko Varnico.
S kantico pitne vode do doma.
Markovci
Sopek pesmic za vse mamice
Mladi občine Markovci so minulo nedeljo v tamkajšnji kinodvorani priredili proslavo ob materinskem dnevu.
Zbrane so s svojim nastopom pod vodstvom zborovodje Srečka Zavca navdu{ili pevci mo{ke-ga pevskega zbora Alojz Štrafela iz Markovcev, mladi pevci otro-{kega pevskega zbora OŠ Markovci, ki ga vodi Silva Lajh, ter člani pevskega zbora Zvonček, ki nastopa pod okriljem Kulturno umetni{kega dru{tva Markovski zvon. Otro{ki zbor Zvonček vodita mlada zborovodkinja Alenka Rožanc in Gregor Zmazek, ki poskrbi za spremljavo. Sicer pa so se na osrednji občinski proslavi ob materinskem prazniku v Markovcih predstavili {tevilni recitatorji, otroci so zelo domiselno odigrali skeč o dogajanju med {olskimi urami, več mladih pa je zapelo pesmi nekaterih znanih izvajalcev. Na proslavi je v čast nežnej{emu spolu sprego-
voril tudi župan občine Markovci Franc Kekec, ki se je v svojih besedah predvsem dotaknil neenakosti med spoloma in problema izkori{čanih žensk. Ob izteku proslave so organizatorji k besedi povabili {e dolgoletno sodelavko občine Markovci na področju kulture Karolino Pičer-ko, ki je mladim pri programski zasnovi tudi tokrat priskočila na pomoč, in mladega politika Alena Salihoviča.
Proslavo, ki jo je ob pomoči občine že tretje leto zapored organizirala tamkaj{nja mladina, so programsko pripravili Alenka Petrovič, Špela in Anja Strelec, Patricija Bezjak, Alen Salihovič, Andrej Kramberger in Monika Mejer, ki je proslavo tudi vodila.
Mojca Zemljarič
Lenart • Materinski dan
Hvala, mama
V nedeljo, 28. marca, je župnijski urad sv. Lenart organiziral tradicionalno prireditev ob materinskem dnevu.
V kulturnem programu so nastopili ansambel Lenarški zvon, otroški pevski zbor pod vodstvom Nataše Komperšak, trio Šnofl, mažoretke Plesnega in twirling plesnega kluba iz Lenarta, plesna skupina Črni angeli pod vodstvom Mojce Vrčko, pater Janez Ferlež s pevkama, pevka Anita Kralj in baletna skupina plesne-
ga kluba Talia iz Lenarta. O materinstvu pa je spregovorila Irena Banič. Prireditev so povezovali in recitirali Milana, Anja in Simon pod mentorstvom Romane Feko-nja. V imenu lokalne skupnosti - občine Lenart - pa je zbranim materam čestital podžupan občine Lenart Karl Vogrinčič.
Zmago [alamun
Foto: SIV
Odvodnjavanje po haloško, na cesto.
že prepovedano, kam pa naj odlagam tisto, kar ne zgori? Črnih odlagali{č je že tako preveč, lju-
dje smeti pu{čajo vsenaokrog, kar jim sploh ni zameriti. Tudi ob hi{ah rastejo kupi svinjarije, sam pa tega ne bi rad delal na svojem dvori{ču. Zato ni redko, ko odpadke v vrečah vozim na odlagali{ča v dolino ali celo v službo v Maribor. Marsikaj bi bilo re{eno, če bi se v bližini uredil vsaj ekolo{ki otok, pa ni niti tega. Da o kosovnih odpadkih niti ne govorim posebej, saj se nabirajo v nedogled in vsepov-prek."
Vendar, tudi če bi domačije po halo{kih bregovih dobile posode za odpadke, bi bil njihov odvoz zelo vpra{ljiv Ceste so namreč, vljudno rečeno, zelo težko prevozne. Podobne tistim iz kak-{nih reportažnih filmov o centralni Afriki. Zato podoba ženice, ki se v velikanskih {kornjih in s {e večjim ko{em na hrbtu previdno spu{ča po razmočenem hribu navzdol, da si prinese nekaj nujno potrebnih stvari iz trgovine, menda ni nobena posebnost. Sploh v pomladnem deževju, ko se ceste spreminjajo v prave hudournike in vožnja (ali hoja) po njih, dokler seveda gre, {e najbolj spominja na slovite vztrajno-stne rallyje (če človeku ni {koda avta za taksno avanturo). "Saj te ceste v hribovju pravzaprav nikoli niso prevozne, razen če ima{ odličnega džipa s {tirikolesnim pogonom. Poleti se zakoplje{ v
gramoz in ne more{ naprej, pozimi je itak vse zasneženo, ker se plužiti ne da, ob deževju pa so sploh neprevozne. Dokler je asfalt, {e gre. Vikendaši se pripeljejo, ko je lepo vreme, mi pa moramo v dolino v službo in nazaj domov vsak dan, ne glede na vreme in razmere. Ne {tejem dni, ko moram del poti pe{ačiti, avto pa pustiti nekje ob cesti. Cesto, ki jo je naredil že moj oče, uporabljajo vsi, tudi policija, zato sem dal vlogo na občino, da postane javna pot. Urejam jo pa sam, skupaj s sosedi. Prav te dni sva poglobila jarke ob njej, da se lahko izteka voda, drugače bi se spremenila v potok in odnesla {e tisti gramoz, ki ga z na{im sofinanciranjem pripelje občina. Kot kaže, {e dolgo, kljub množični uporabi, ne bo asfaltirana. Potrebno pa bi bilo le kak-{nih 800 do 1000 metrov asfalta, da bi se ta problem re{il. Ne razumem občinske politike, ki vlaga ogromna sredstva v obnovo velikanske leskov{ke osnovne {ole, nam pa niso zagotovljeni niti osnovni pogoji za življenje. Kdo pa bo čez nekaj let {e obiskoval to {olo, če mladih družin ne bo več?!"
Besed, bolj ali manj argumentiranih, je bilo {e veliko.
Toda eno je govoriti in drugo videti.
SM
V kulturnem programu je nastopil tudi p. Janez Ferlež z pevkama
Raziskava G alfa
Na Ptuju vzpostavljena zdravilna BlOklima
BlOkibernetik Slavko Gorenc je med svojimi obiski Ptuja sistematično uredil glavne sakralne objekte po metodi G-ALFA.
Vse cerkve na Ptuju ter cerkvi na Destrniku in Hajdini tako poslej sevajo maksimalne možne zdravilne BlOenergije po lestvici merilne tehnologije G-ALFA in imajo možnost, da postanejo zdravilni gaji v pravem pomenu besede.
Dosedanja Gorenčeva lastna raziskava na področju BlOtehno-logije G-ALFA je namreč pokazala, da je ta fenomen opazen le pri cerkvah, zato je potrebno posebej izpostaviti pomen BlO-kibernetske sanacije omenjenih objektov. Pomembna je zlasti oblika zvonika - le ta bi praviloma morala biti osemkotna, kar pa ni primer pri vseh cerkvah - ter postavitev in oblika notranje opreme. Kot je odslej znano, so {tirikotne piramidne oblike {kod-ljive, zato je cerkve s tak{nimi zvoniki potrebno sanirati po metodi G-ALFA, da se prepreči vzpostavljanje {kodljive BlOklime {tirih {kodljivih BlOenergij v okolici cerkve — ta fenomen je opazen tudi po več kilometrov in lahko
prizadene celotne vasi in pokrajine, odvisno od razmer na opazovanem področju. Na takžnih območjih nivoji ALFA življenjskih žarkov padajo, BETA smrtnih žarkov pa nara{čajo. Po sanaciji cerkev v okolici ponovno seva zdravilno BlOklimo sedmih zdravilnih BlOenergij, stanje v sta-no vanjskih objektih pa je kljub temu potrebno preveriti in ustrezno urediti, tako da se ALFA življenjski žarki aktivirajo in usposobijo za uporabo metode zdravljenja psihe in telesa, G-ALFA 1, 2, 3, 4. Ta trenutek javno dostopni aktivni in označeni ALFA življenjski žarki za uporabo na območju Ptuja in okolice se nahajajo na sledečih lokacijah: BlOkiber-netski poligon ClD, Osojnikova 9, 2250 Ptuj - 02 780 55 40, www.cid.si; cerkev Nova vas, zunaj pri zvoniku; cerkev Destrnik, pred vhodom, kapelica z osem-kotno kupolo v Šikolah, zunaj, pod zvonikom. BlOtehnologija G-ALFA www.ati-e-import.si.
Mihael To{
Foto: SM
Foto: SM
izhePLSi
Vseslovenski portal malih oglasov
Vseslovenski portal vam ponuja oglase, ki so sicer objavljeni v sedmih različnih tiskanih časopisih po Sloveniji. Široka ponudba, lažja izbira.
Na spletnem naslovu www.izberi.si pa imajo mali oglasi tudi več vsebine: dodatne podatke, opisna besedila ter
fotografije. Tu lahko prebrskaš rumene strani, najnovejše kadrovske oglase, arhiv svojih in drugih zanimivih objav, lahko pa oddaš tudi mali oglas za objavo v vseh sedmih časopisih ter na spletu.
Brsicanje po maliii oglasili še nikoli nI bilo tako udobno.
DELO
Novice
VESTNIK


priinorshft novice
Ekologija • Kam z blatom iz čistilne naprave
Šturmovčani se vedno zaskrbljeni
Blato iz ptujske centralne ~istilne naprave se ocenjuje kot nenevaren odpadek, ki se lahko odlaga tudi na njive. Po lanski intervenciji nekaj doma~inov iz [turmovca pa ga Komunalno podjetje tja več ne odvaža.
'V primeru Šturmovca je bilo sporno dejstvo, da smo imeli le dovoljenje lastnika za odlaganje blata na njegovo njivo, ne pa tudi potrebno dovoljenje okolj-skega in kmetijskega ministrstva. Zato je takrat in{pekcija odredila odvoz tega blata in prepovedala nadaljnje odlaganje na teh povr-{inah. Nikakor pa ni {lo za vpra-{anje strupenosti ali {kodljivosti tega blata," pravi vodja dejavnosti odvajanja in ~i{~enja odplak v podjetju Komunala Jernej [oe-men.
[turmov~ani pa o ne{kodljivo-sti blata {e vedno dvomijo in -kot pravi Andrej Rozman - že dalj ~asa neuspe{no zahtevajo analizo vode v doma~ih vodnjakih, ki se napajajo iz visoke podtalnice: ^"V blatu je ogromno težkih kovin, to so izjavili tudi takrat prisotni in{pektorji, zato lahko upravi~eno dvomimo v neopo-re~nost na{e vode. Že ve~krat smo urgirali, naj se voda iz do-ma~ih vodnjakov vendarle analizira, vendar je bila pregledana le voda iz javnega vodovoda. Glede na to, da so vse na{e zahteve naletele na gluha u{esa, je jasno, da ostaja zakoreninjen dvom o strupenosti blata in s tem o opo-re~nosti podtalnice ter vode v do-ma~ih vodnjakih!"
Šoemen sicer vsebnosti dolo-~ene koli~ine nevarnih snovi v blatu ne zanika, vendar naj bi
Iz dehidriranega blata se lahko pripravlja nizkokvaliteten kompost.
{lo za izjemno majhne koncentracije, ki po veljavni zakonodaji niso nevarne: "Dehidrirano blato iz ~istilne naprave, kot se uradno imenuje, je sestavljeno iz 85 odstotkov vode in 15 odstotkov suhe snovi. Po opravljeni analizi lanskega blata je bila vsebnost kovin v miligramih na kilogram suhe snovi naslednja: 157 mg bakra, 1070 mg cinka, 129 mg kroma, 73 mg niklja, 21 mg svinca, 1,9 mg živega srebra in manj kot en miligram kadmija. Blato tudi
ne povzro~a reakcij na o~eh ali dihalih, lahko pa draži polt, prav tako ne povzro~a strupenih emisij v zrak. Pri spiranju blata v zemljo pa lahko pride do pomanjkanja kisika v vodi, ker je vsebnost ogljikovih spojin v blatu dokaj velika. Če pride do razgradnje teh spojin v vodi, se v tem procesu porablja kisik, zato se njegova koncentracija zmanj{uje. To pa je tudi najnevarnej{a zadeva." V Komunali se po besedah Šoemna tudi ne ~utijo dolžni
opraviti analize vode v zasebnih vodnjakih, zato pa morajo analizirati kvaliteto njivskega zemlji{-~a, na katerega odlagajo blato.
Dobra volja Taluma
Za odvoz blata na njive mora Komunala najprej skleniti pisne pogodbe z lastniki zemlji{~, nato pa na osnovi sklenjenih pogodb zaprositi {e za dovoljenje obe omenjeni ministrstvi. Glede na pridobljena državna dovoljenja
lahko blato odvažajo na dolo~ene parcelne {tevilke v Jur{incih, Hla-poncih, Hajdo{ah, na Hajdini, v Apa~ah, Gere~ji vasi, Brstju, Dor-navi, Mo{kanjcih, Mezgovcih, Prvencih, Stojncih, Muretincih, Mali vasi, na Pobrežju, v Spodnjem Le-skovcu, Pristavi, Bodkovcih in na Grajen{~aku. Letna koli~ina "pridelanega" blata je razli~na; dve leti nazaj je za nekaj kilogramov presegla pet tiso~ ton, lani pa ga je bilo 4256 ton: "Lani je bil le zelo majhen del tega blata, približno 16 ton, odpeljan na njive. Vse ostalo odvažamo na deponijo rde~ega blata v Talumu, kjer služi za prekrivanje in rekultivacijo oz. ozelenitev tega podro~ja."
Odlaganje velike tonaže tega blata na deponijo v Talumu pa ni pogodbeno urejeno, ampak gre zgolj za "dobro voljo" tovarni{ke-ga vodstva, ki se z zaprtjem vrat lahko kon~a kadarkoli. Tega sicer ni pri~akovati kar tako, saj se z razgrinjanjem mokrega blata prepre~uje raznos suhih delcev z deponije rde~ega blata, ki ga je povzro~al veter. Trajna re{i-tev odlaganja pa tudi to vsekakor ni.
Kakr{nekoli od{kodnine za deponiranje blata Komunala ne pla-~uje niti Talumu niti lastnikom njiv, za katere ima dovoljenje, zato pa na svoje stro{ke opravijo vse razvoze in razgrinjanje blata na talumski deponiji.
Kam z blatom v prihodnosti?
Glede na vse strožje zahteve, ki jih postavljajo evropski standardi na podro~ju kmetijstva in ekologije, se bo odvažanje blata na njivske povr{ine prav gotovo postopoma zmanj{evalo, ~eprav je že zdaj omejeno s to~no do-lo~enimi koli~inami na hektar. Obstaj a sicer tudi možnost predelave blata v manj kvaliteten kom-
post, ampak to težave ne re{uje. Tudi v Gajkah ga zaradi fizi~nih lastnosti ni možno deponirati, saj se ga ne da balirati, poleg tega pa evropska zakonodaja ne bo dovoljevala odlaganja odpadkov, ki imajo ve~ kot 5 odstotkov organskih snovi. Tudi odvažanje blata v morje, kar so si neko~ privo{~i-le nekatere obmorske države, je že nekaj ~asa prepovedano. (Torej blato vseeno ni povsem nestrupeno?!) V Nem~iji, pa tudi že v Avstriji, se nagibajo k sežigu de-hidriranega blata: "Kak{na bo pri nas odlo~itev o trajni re{itvi odlaganja tega blata, bi težko rekli. Kriteriji za odvoz na njive bodo definitivno vse strožji. Možen je sosežig tega blata v sežigalnici ob predhodnem presu{evanju. Sicer se lahko uporabljajo tudi posebne monosežigalnice, namenjene izklju~no sežigu tega blata, ki pa so zelo drage in rentabilne le za zelo velike koli~ine."
V Sloveniji taksne monoseži-galnice {e nimamo, se pa že pojavljajo projekti o njeni izgradnji v ljubljanskem okolju, kjer so kapacitete ~istilnih naprav do petkrat ve~je od ptujske.
Z ureditvijo velikega kanalizacijskega omrežja v prihodnjih letih, v katerega bo vklju~eno sedem ob~in, se bo pove~alo tudi število ~istilnih naprav. Vendar pa, kot zatrjuje Šoemen, to ne bo bistveno vplivalo na pove~a-nje koli~in dehidriranega blata, saj naj bi šlo za izgradnjo manj-{ih ~istilnih naprav, poleg tega pa se bo s posodobitvijo tehnolo{-kih postopkov in razseljevanjem pra{i~jih farm zmanjšala koli~ina odplak iz Perutnine Ptuj, ki je sicer zaenkrat še najve~ji "dobavitelj" odpadnih voda.
Vseeno pa vprašanje, kam z nekaj tiso~ tonami blata letno, ostaja odprto.
SM
eA
"LT
JU
C
D
K
W lĚŘÉlh
Ponudba velja od 1. aprila do 8. aprila 2004.
Vse cene so v SIT.
taroenik: ERA PEIUA d.a.o., Ob Dravi 3 a, Ptuj
Weekend
ZELENiAVAZRIBO".
i.
r.

199,90
Zelenjava z ribo
125 g
I
I
SVEÎIH KOKOSim
lAlciz LA§KE.GA.
iL J
KOKOSI KSMLIENE	KSKET
jinl	t L.l
JÇWmTA A

' J
199,90
Jajca L kvalitete
10/1

119,-
Štajerska moka bela gladka
Ikg
^ i
ACE exotic
1,5 I, PVC
FRUC pomaranča/linnona
1,5 I, PVC
Orehova jedrca
Ikg
Suhe slive
brez koščic, 200 g
\miiA VíiJ^lD^JDÍiJJlJ JVDíiiíDV
Profesor kemije je na tablo napisal HCL in poklical zaspanega Tineta. "No, kaj je to?'
Nesrečnež je zajecljal: "Oh, to ... saj mi je na jeziku..." "Potem pa brž izpljunite?' reče
profesor. "To je solna kislina!'
***
Revščina in bogastvo sta temi današnje ure verouka. "Za koga še posebno velja izrek: 'Dajati je lepše kot prejemati?" je vprašal učitelj. "Za boksarje!' je odgovoril Tine.
***
Profesor je sedel v univerzitetni jedilnici in jedel. Nasproti njega je brez vprašanja prise-del študent. Profesor ga je jezno pogledal in rekel: 'Od kdaj pa sedijo orli in prašiči za isto mizo?' "Pravf je rekel študent, "bom
pa odletel k sosednji mizi!"
***
"In zakaj se hočete ločiti od moža?' je vprašal odvetnik. "Zato ker je moj mož ribič!' "Toda to vendar ne more biti razlog za ločitev!' "Ja, pa je lahko! Zadnjič, ko se je vrnil z ribolova, me je udaril z jeguljo, čeprav ve, da sem
alergična na ribe!'
***
Kirurg si pred operacijo umiva roke in reče svojemu asistentu:
"Alkohol, prosim!' Nato se s prestrašenim glasom oglasi pacient, ki že leži na operacijski mizi: "Gospod doktor, z operacijo sem se strinjal, ampak lepo bi vas prosil, če lahko alkohol pustite pri miru, dokler operacija ne bo končana..' ***
Na pogrebu srčnega kirurga je bila uresničena pokojnikova zadnja želja: postavili so mu spomenik v obliki srca. Vsi udeleženci pogreba so ga občudovali, mlad doktor, ki je stal v ozadju, pa se je začel smehljati.
"Kako se pa obnašaš na pogrebu?!' ga je pokaral prijatelj.
"Spomnil sem se, da so tudi šefu ginekologije šteti dnevi. Kaj misliš, kakšen spomenik bodo postavili njemu?'
Mladi dopisniki
Tekmovali so fiziki
V soboto, 13. marca 2004, je v OS Slave Klavore v Mariboru potekalo regijsko tekmovanje iz fizike za Stefanovo priznanje.
Tekmovala pa sta tudi Neža Muhic in Aljoša Slameršak iz 8. a razreda OŠ Mladika (na sliki), ki sta dobila srebrno Stefanovo priznanje in se s tem uvrstila v nadaljnje tekmovanje za zlato priznanje.
Kdo se je sploh uvrstil na tekmovanje v Mariboru?
Najbolj{i izmed tistih, ki so dosegli bronasto Stefanovo priznanje na {olskem tekmovanju. Sodelovalo je 38 ekip. Vsako
Ustvarjalcki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite
ekipo pa sta sestavljala dva tekmovalca.
Koliko je bilo nalog in kaj so vsebovale? Sta imela kak{no pomo~, u~benik ...?
Neža: Bilo je 5 nalog, ki pa so bile sestavljene iz podnalog.
Aljoša: Vsebovale so klasi~no šolsko snov. Bile pa so zapletene.
Neža: V pomo~ sva imela u~-benik, ki je bil ves ~as zaprt, druga pomo~ je bila glava, ta pa je bila ves ~as odprta. (smeh)
Je bila katera od nalog še posebej zahtevna?
Neža: Že na za~etku se nama je pojavila težava pri 1. nalogi, saj sva zanjo porabila najve~
na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALCKI. Med pri-
~asa, nato je šlo bolje in sva ostale naloge zelo hitro rešila, še posebej 4. nalogo. In po tekmovanju? Neža: Bila sva malo v skrbeh za rezultate.
Aljoša: Dosegla sva veliko to~k, dobila srebrno Stefanovo priznanje in se uvrstila na nadaljnje tekmovanje.
Neža: Vsa zahvala pa gre najinemu mentorju, gospodu Silvestru Arne~i~u.
Neža, Aljoša, želim vama veliko sre~e pri nadaljnjem tekmovanju in hvala za pogovor.
Monika Ilič, 8. c OŠ Mladika
O pomladi
Pomlad, pomlad, oj kje si bila? "Na nebu tam dale~ na nebu tam dale~!" Sonce je posijalo in pomlad je prignalo, zima je odšla, pomlad je prišla. Otroci vsi veseli so, zunaj se smejejo, ko z balonom se igrajo, radi se imajo. Pomlad, pomlad, oj kje si bila? "Na nebu tam dale~, na nebu tam dale~!"
Karmen Hanzelič, 5. b OŠ Velika Nedelja
spelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 6. aprila, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanka ustvarjalčkov iz 12. številke Štajerskega tednika je:
Maša Janžekovič, Vinski Vrh 81, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAI.QŽBA KAKAJHTAjriJA
zA^^mzBPi
LTJBLJAH-A; BTC, HALA A NOVO ME6TQ: BTO WOVO ME8T0 HOVA QOEIGA: DEKPnjOTA 12
Pobarvaj polja s pikami.
POKSCHE
Zanimivosti
V Sibiriji odkrili mamuta, starega več kot 18.000 let
Pariz (STA/Hina) - Francosko-ruska skupina znanstvenikov je v zmrznjeni zemlji v Sibiriji septembra lani odkrila mamutovo okostje, ki je staro več kot 18.000 let. Gre za dobro ohranjeno glavo in skoraj nedotaknjeno nogo, so povedali znanstveniki, ki so novico o tem zgodovinskem odkritju obelodanili te dni v Parizu. Kot so še pojasnili, gre za fosil mamutovega samca, starega 40 let. Izkopavanja so bila prekinjena zaradi ostre sibirske zime, nadaljevala naj bi se to poletje. Mamutu so znanstveniki nadeli ime Yukagir po območju na severovzhodu Sibirije, kjer so ga našli. 'Gre za neverjetno odkritje, saj bomo ravno zaradi odličnega stanja, v katerem smo našli ostanke mamuta, lahko opravili še kopico dodatnih testov, " so še dodali znanstveniki. Sicer bo francoski mesečnik Znanost in življenje večji del svoje aprilske številke namenil prav odkritju Yukagirja.
Iz obupa sredi Sarajeva: "Iščeva službo"
Sarajevo (STA/AFP) - Dva mlada Sarajevčana sta iz obupa, ker nista dobila zaposlitve, porabila vse svoje prihranke za zakup ogromnega reklamnega panoja in na njem objavila svoje podatke o šolski izobrazbi in fotografije. "Iščeva delo," piše z veliki črkami v sporočilu Jasmine Mamledžije, 23-letne managerke za odnose z javnostmi, in njenega prijatelja, 25-letnega diplomiranega ekonomista Vanje Kolende. Opisujeta se kot mlada, izobražena ter z znanjem tujih jezikov. "Najin namen ni samo, da si najdeva zaposlitev, ampak da opozoriva na težave, s katerimi se sicer srečujejo mladi ljudje pri iskanju dela, " je pojasnila Jasmina in poudarila, da že eno leto zaman išče zaposlitev, njenega prijatelja pa so doslej zavrnili v petdesetih podjetjih. V BiH je več kot 40 odstotkov delovno sposobnega prebivalstva brezposelne-
Okolje vpliva na določitev spola otroka; vse manj dečkov
Modena (STA/Hina) - V številnih industrijsko razvitih državah se število moških novorojenčkov zadnja leta zmanjšuje. Razmerje med novorojenčki se tako giblje okoli 1,06 rojene punčke na enega fantka in nič več v korist dečkov, kot so sprva menili. Kot opozarjajo italijanski znanstveniki, so na vplive iz okolja, kot so slaba in nezadostna prehrana, stres, kajenje pred in med nose~-nostjo ter kemi~ne snovi v okolju, izredno ob~utljiveprav mo{ke spolne celice in zarodki, poro~a hrva{ka tiskovna agencija Hina, ki se sklicuje na izsledke znanstvenih {tudij. Na določitev spola vpliva vrsta dejavnikov. Po ugotovitvah skupine znanstvenikov z italijanske klinike v Modenipod vodstvom Angela Ganaccija na spol otroka vpliva celo teža matere pred nosečnostjo. Po analizi dobrih 10.000porodov so znanstveniki ugotovili, da so ženske s telesno težo pod 54 kilogrami redkeje rojevale fantke. Na 98 dečkov se je tako rodilo 100 deklic. Pri ostalih nosečnicah pa so prevladovali dečki - na 100 deklic se je rodilo 110 dečkov. Cag-nacci torej ugotavlja, da so izredno vitke ženske bolj nagnjene k temu, da bodo rodile deklice. Nekaj podobnega se dogaja tudi v živalskem svetu. Po izjemnih lakoti ali su{i pride na svet manj samcev, so ugotovili ameriški znanstveniki. Na spol pa vpliva tudi stres. Berlinski inštitut za svetovno prebivalstvo in globalni razvoj omenja stres prebivalstva ob ru{enju berlinskega zidu. Leta 1991 se je tako rodilo kar nekaj sto dečkov manj kot običajno, stopnja rojstev dečkov v Berlinu pa ni bila nikoli nižja kot v preteklem desetletju, so opozorili znanstveniki berlinskega inštituta. Po njihovih domnevah je eden glavnih vzrokov za to stres, ki so ga povzročile velike politične spremembe. Podobno so ugotovili ob potresih oziroma naravnih katastrofah, ko so znanstveniki zabeležili kratkoročni upad stopnje rojstev dečkov. Tudi v teh primerih naj bi bil za to kriv predvsem stres. Na razmerje ženskega in moškega spola naj bi vplival celo letni čas rojstva. Cagnaccijeva študija, narejena na podlagi preučevanja 10.000 porodov, je pokazala, daje število rojenih dečkov večje predvsem jeseni, deklic pa je več med marcem in majem. Zakaj je tako, znanstvenikom ni jasno.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:.
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
BranliCG Vršič
naslov:
Ribiška pot 9,8880 Vtvj
ime in pkiimek
Breda Pongrac
naslov:
Potrčeva c. 15,8850 Pti\j
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Turčija, Tunizija in Grčija poslej biiže
Gulet poletel z Brnika
Slovenija je na pragu vstopa v Evropsko unijo, kar nas v očeh držav članic postavlja v nov položaj. Morda se doslej nismo zavedali, da smo s svojo geografsko lego lahko tudi mi zanimivi ponudniki storitev, ki so jih doslej poznali in koristili le slovenski potniki v sosednjih državah. Vstop v Evropsko unijo tako za Slovenijo pomeni tudi vstop Evrope k nam.
Gulet je kot blagovna znamka pod okriljem World of TUl že nekaj časa prisoten v Sloveniji. Samo v lanskem letu je več kot 10.000 Slovencev preživelo počitnice pod okriljem World of TUl. Doslej so se morali na dopust odpraviti z gra-škega, celovškega, dunajskega ali še bolj oddaljenega letališča. Z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost so se pri Gule-tu odločili za velik korak, saj bodo turisti odslej s čarterskimi poleti lahko odhajali na dopust z brniškega letališča. Zaradi ugodne geografske lege organizatorji potovanj blagovne znamke Gulet pričakujejo, da se bo v prihodnje za polete z Brnika odločalo tudi veliko potnikov iz Hrvaške, avstrijske Koroške in Trsta. Možnost nove povezave je že objavljena v Guletovih avstrijskih katalogih.
Uživajte poletje!
Novost na slovenskem trgu je tudi Guletov katalog Poletje 2004. Z uveljavljenim sloganom "Največ za vaš denar" predstavljajo počitnice z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo. Vse cene so v tolarjih in bistveno nižje kot v Avstriji, ponudba hotelov pa je ukrojena po meri slovenskih potnikov.
V katalogu je predstavljenih osem turističnih ciljev z neposrednimi čarterskimi poleti z Brnika: v turško Antalijo, grška Rodos in Kreto in tunizijski Mona-stir. Potniki, ki se bodo odločili za let iz Slovenije, bodo deležni asistence Gule-tovih predstavnikov v slovenskem jeziku tako pri odhodu iz Ljubljane kot na informativnih urah v hotelih.
Posebnost, ki jo uvaja Gulet, je vrsta dodatnih storitev, kot so zavarovanje odpovedi, parkirni prostor na letališču in pogosto letališke pristojbine, ki so že zajete v osnovni ceni aranžmaja. Le štiri tedne pred odhodom pa je možna braz-
Na privlačne tunizijske, turške ali grške počitnice lahko poslej poletite z brniškega letali{~a.
plačna sprememba rezervacije znotraj celotne Guletove ponudbe.
že doslej so uglednejše slovenske turistične agencije prodajale Guletove aranžmaje, te pa bodo z odhodi iz Slovenije še dodatno obogatili. Zaradi poletov z Brnika je v načrtu tudi razširitev prodajne mreže po vsej Sloveniji in širitev lastne prodajne mreže; to danes pred-
stavlja sedem potovalnih centrov Tui, ki so za prodajo aranžmajev World of TUl še posebej specializirani in usposobljeni, je na tiskovni konferenci, ki jo je nedavno organizirala turistična agencija Sonček, povedal njen direktor Miro Primorac.
Jš
UMAG, 1. maj
Sončkov klub, 3* app, veliko športa, koncert Olhrerja Dragojevlča
do 2.5y3D/N/os. Ž.ia6.900 CRES,1.tnaj
SonCkov klub, izleti, mini klub... Brezplačno do 12 let!
do2.572D/POLž.Bi12.900 DOBRNA, l.maj
4* Histria, Sončkov klub z bogato vsebino; brezplačno do 7 leti 24.,30.472D/POL 14.900
POREČ, 1. maj
Sončkov klub, 3* hoteli, šport brez meja, turnirji, prireditve...
27.4y5D/POL i. a 22.500 NARODNI PARKI, 1. maj
Sončkov klub, bus; Komati, Slapovi Krke, Paklenica, Plitvice
27.4y5D/POL 37.900
GRÔJA, Kreta
3* Triton, all inclusive, polet iz Ljubljane (14D že za 109.900)
5.,12.6y7D/AI 87.900 TUNIZIJA, Monastir
4* Golf Lodge Club, aH inclusive, polet iz U (14D samo 155.900)
1.,8.6y7D/AI 105.900 KRIŽARJENJE PO NILU
5* hoteli in ladja, Kairo-Hurgada-Luxor-Asuan; polet iz ljubljane
/// 30.4780 154.900
SONČEK
PTUJ, Slomškova 5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22
EUROPARK,02/33 00915 •
TUl potovalni center
Nori, odbiti London (VIII.)
Kamor gre cesar peš ...
čez nekaj časa smo se nagledali spektakla, si ustvarili svoje subjektivno mnenje o najstarej{i ustavni monarhiji na svetu in se odločili, da gremo novim do-godiv{činam naproti. [e prej pa smo sledili klicu narave. V Veliki Britaniji vsako leto priredijo tekmovanje, v katerem se pomerijo najbolj{e vzdrževana strani{ča. Verjetno bi se parlamentarni WC-ji uvrstili v ožji izbor, zagotovo pa jim ne bi uspelo priti v finale, tak{no je vsaj moje mnenje. Na splo{no Britanci veliko dajo na higieno javnih strani{č, medtem ko Slovenci bolj poudarjamo neoporečnost hrane in vsega ostalega, kar ni pripravljeno v domači kuhinji in sodi v usta.
Po eni strani zelo banalen, pa vendarle zelo pomemben aspekt vsakega potovanja so strani{ča, bodisi javna, bodisi tista v okrilju kak{ne restavracije. Vsak popotnik je pač prisiljen, da planira tudi tak{ne postanke. Tudi najbolj neupogljive in trmaste mati narava spravi na kolena. Še posebej previdni naj bodo popotniki, ki se v Britaniji znajdejo v zimskih mesecih. Nizke temperature, veter in slikovitost neznanega okolja zahrbtno prikrijejo občutek žeje. Za tiste, ki tega {e ne vedo, je treba pristaviti, da prava kava in pa pravi čaj telo predvsem izsu{ita. Dehidracija lahko doleti vsakogar, tudi nas mlaj{e. lzku{nja pa, verjemite mi, ni preveč prijetna. Torej, nikamor brez pollitrske plastenke vode!!! Zaradi vseprisotnega vetra lahko spokajo tudi ustnice in koža na dlaneh. Ne bo odveč, če v toaletni torbici prihranite nekaj prostora za kak{no vlažilno kremo.
Na čajanki
Ves svet je oder (The Globe Theatre)
Petek smo posvetili ogledu Globa, najznamenitejše in najnatančnejše replike renesančnega gledališča. Enkratnosti The Globe Theatra ustreza tudi 10 funtov vstopnine, vendar pa Globe ne razočara. V Globu boste zvedeli vse, kar ste si kdaj želeli izvedeti o Shakespearju in še več. Četudi načrtujete izlet v Stratford-Upon-Avon, Shakespearjev rojstni kraj, je za vsakega častilca velikega Barda postanek v Globu obvezen. Pa še večjo izbiro spominkov kot v Stratfordu imajo!!!
Za tiste z bolj praznimi žepi in izrazitim nagnjenjem do muzejev in galerij je London Meka. Ogled vseh večjih londonskih muzejev in galerij je namreč zastonj (admission free). Še posebej bi priporočila the National Gallery, kjer se nahaja tudi slavna nedokončana skica Leonarda da Vincija, na kateri so upodobljeni Marija z otrokom, Sv. Ano in Janezom Krstnikom. V prodajalni galerije je mogoče po zelo dostopni ceni kupiti tudi izčrpen vodič po galeriji v knjižni obliki, ki v grobem zajema vso evropsko zgodovino slikarstva.
Andreja Stajnko
Ptuj • Igrišče za goif že obratuje
V pričakovanju pete obletnice
Ptujsko igrišče za golf je na prvi pomladni dan oživelo. Že prvega dne v novi sezoni so igralci lahko uporabljali vseh 18 lukenj. Ptujsko igrišče za golf bo letos gostitelj več kot 70 prireditev. Med od-mevnejšimi sta mednarodno mladinsko
prvenstvo Slovenije ter srečanje seniorjev Slovenije in Nemčije. Pripravili pa bodo tudi odmevnejšo prireditev ob peti obletnici odprtja igrišča. Igrišče za golf na Ptuju je bilo odprto 25. maja leta 1999.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na prvi pomladni dan se je tudi uradno pričela letošnja sezona igranja na ptujskem igrišču za golf.
Nagradno turistiCno vprašanje
Na mednarodnem sejmu počitnic (Alpe Adria), ki je potekal med 19. in 23. marcem letos na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, sta za promocijo Ptuja in okolice poskrbela Lokalna turistična organizacija Ptuj in turistični grozd Spodnjega Podravja.
Na sejmu, ki je bil namenjen predstavitvi ponudnikov turizma, doživetij, občutkov in okusov, je bilo zanimanje za turistično ponudbo Ptuja in okolice veliko. Ljubitelji kulturne dediščine, domačih dobrot in žlahtne kapljice so na svoje domove odnesli večino promocijskega materiala s turistično ponudbo Ptuja in okolice. Kljub napovedim pa Ptujčani tudi v Ljubljani še niso predstavili novega turističnega kataloga Ptuja in okolice, katerega izdajo napovedujejo že dobrega pol leta.
Foto: Črtomir Goznil<
Tržnica je eden vitalnih projektov mesta, za katerega oblast že vrsto let išče kvalitetnejšo rešitev, a "trebuh mesta" ostaja skoraj takšen kot ob preselitvi tržnega prostora s Slovenskega trga.
Na zelenici pri podvozu v Ptuju nastaja Evropark; količenje so že opravili. V neposredni bližini otroškega igrišča ob železniški progi pa so te dni pričeli podirati topole zaradi starosti in ker so postali nevarni za otroke, ki uporabljajo bližnje otroško igrišče ter druge sprehajalce v Mestnem parku. Zeleno luč za njihovo odstranitev je mestna občina dobila od zavoda za spomeniško varstvo Maribor s pogojem, da odstranjena drevesa nadomesti z novimi. Podobno usodo bosta kmalu doživela tudi nasada topolov pri Petlji in pri prodajanem centru Dominko na Bregu.
Pravilnega odgovora na predzadnje nagradno turistično vprašanje, da je na freski prikazano Marijino vnebovzetje, nismo prejeli. Predvideno nagrado - dve vstopnici za kopanje v Termah Ptuj - bomo prenesli v naslednji krog, kar pomeni, da bo prejemnik nagrade za današnje vprašanje prejel štiri vstopnice za kopanje v novem termalnem parku.
Danes vprašujemo, kdaj se je ptujska tržnica preselila s Slovenskega trga. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 9. aprila.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj se je ptujska tržnica preselila s Slovenskega trga?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Kaos, vrednote in prihodnost

Danes je naša družba že v stanju kaosa oz. zmede. To zmedo naseljujejo posamezniki z močjo, talentom in možnostjo izbire. To so ljudje, ki vedo, kaj hočejo, gredo, kamor hočejo, in so, kdor hočejo. To so posamezniki, ki udejanjajo svojo pravico do izbire. Prevzemajo nadzor nad svojim izobraževanjem, kariero in življenjem. Uvajajo sistemske spremembe. Svet spreminjajo v hiperpluralistični kraj.
Ce je bil stari svet strukturiran kraj, poseljen s kastriranimi posamezniki, je danajšnji svet nestru-kturiran in poseljen s sposobnimi posamezniki. V naših strukturah so se naselili kot termiti, ki jih neutrudno razjedajo. Dandanes CENTRALIZEM ni več mogoč. So podjetni posamezniki, opremljeni z novimi tehnologijami in vrednotami, izzivajo konvencionalne institucije in nosilce moči. Novega sveta NE USTVARJAJO tehnologija, institucije ali vrednote. Spremembe ali elemente zmede, ki jo doživljajo, povzročajo posamezniki, ki ne želijo več, da bi jim kdo ukazoval, kaj naj vedo in kaj naj počnejo, kam naj gredo in kdo naj bodo. Kar je na družbeni ravni videti kaotično — zmedeno, se njim -posameznikom - ne zdi niti najmanj kaotično, temveč popolnoma normalno. Večini ljudi se zdi čudno npr., da direktor ugledne firme nosi črne usnjene hlače in ima obrito glavo ali pa si vzame pol leta očetovskega dopusta in se vozi s Harleyjem Davidsonom. Protislovje je v tem, da "skladni" posamezniki, kot so sami, ki poskušajo uresničiti svoje sanje, ustvarjajo nekaj, kar se mnogim zdi neskladna družba. Kar je, je!!! Vsi ti posamezniki so ravnokar začeli živeti prihodnost. Kaj pa ostali? Žal jih ne bo na tem vlaku. Svoj čas bodo še naprej prodajali za denar in njihova ekonomska vrednost bo vedno!!!, ampak res vedno 1:1. Kolikor bodo naredili, toliko plačila bodo za opravljeno delo dobili. Ko bodo prenehali delati, tudi plačila več ne bodo dobili. Zato bo njihova ekonomska vrednost vedno v razmerju 1:1. Ce pa bodo imeli še kredite, bo njihova ekonomska vrednost še manjša, oz. še slabše, v tem razmerju bodo vse dotlej, dokler bodo v diaspozonu — ozkem razponu strukturiranega znanja (po volji predpisanega sistema). Potem pa
Resnica je, da prihajajo novi ljudje, novi strokovnjaki, nova nestrukturirana znanja. Njihova ekonomska vrednost pa je lahko tudi več kot 1:1000. Njihov čas je štet kvantno (njihovih 10 minut je vrednih več kot 166 ur). Za razmislek, bi dejali. (beri prejšnje številke Štajerskega tednika).
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@email.si, GSM: 041 753 321
RADIOPTUJ
OHriùiC
32k;hTune In!
www.radio-ptuj .si
Numerolog svetuje
ŠIFRA: MIMOZA 18. 3. 04.
Rojeni ste 21. v mesecu in imate občutek, da ste rojeni pod "nesrečno zvezdo" z naslednjim nume-rološkim stanjem: 23 + 36 = 59.
Če ste si v prejšnji številki Štajerskega tednika pozorno ogledali števila, ste ugotovili, da Vaš datum rojstva ne spada pod negativna števila, ampak pod tiste energije, v katerih se mora človek skozi mladost in na poti v zrela leta precej truditi in boriti, da je v zrelem obdobju poplačan za svoj trud. Sicer pa je to tipična zemeljska energija, kar pomeni, da človeku prinaša predvsem energije, ki mu omogočajo, da se realizira v stvareh, ki so povezane z zemljo, predvsem v zvezi z standardom in blaginjo, manj pa je to vibracija duhovne sfere.
Tudi Vaša energija imena je sama po sebi zelo lepa vibracija, vendar se ne ujema z Vašim datumom rojstva in mu je celo precej nasprotna. Torej, lepa energija še ne pomeni tudi lepe skladnosti, ampak je potrebno vedeti, kaj je skladno s čim. Po železnih pravilih numerologije, energije izražene s števili 21 in 23 nikakor ne gredo skupaj. Kaj to pomeni v praksi?
V praksi to pomeni, da ima človek s takšnimi energijami v sebi zelo dober stik s svojim razumskim delom osebnosti, nima pa pravega stika s svojo notranjostjo ali dušo in zato ne more priti do
Vsi, ki želite, da vam nu-merolog Dan Sovina pripravi analizo va{e osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: [tajerski tednik, Rai~e-va 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
modrosti v sebi. Vsi pa vemo, da je za pravilne odločitve v življenju potrebna tudi modrost, ki prihaja iz duše. Če tega stika ni, potem je človek nemiren in v njem prevladuje strah. Takšen človek pa se težko pravilno odloča.
Zato pa posedujete čudovito energijo priimka (36), ki prinaša odličnost, harmonijo, moč in pogum in je v lepi povezavi z Vašim rojstnim dnevom. Ta energija obljublja uspeh na vseh področjih življenja. To je energija, ki prinaša vlogo vodje ter smisel za resnico in pravičnost ter velike umske in duhovne sposobnosti. Uspeh prihaja skozi kreativno delo, intelekt in domišljijo. Za to energijo je pomembno, da človek sledi le svojim lastnim zamislim in idejam, ki so mnogokrat ustvarjalne in pravilne.
Tako kot mnogi drugi ste tudi Vi začutili, da je težava v Vaši energiji imena. Tudi Vaš vzdevek (20) ni vibracija, ki bi bila preveč skladna z Vašim datumom rojstva. Če želite bistveno spremeniti kakovost življenja, se morate najprej umiriti, kajti samo umirjen duh je lahko ustvarjalen. To pa Vam prinašajo energije v obliki števil 6 in 24 v imenu, priimek pa ostane isti. Na primer ime ROSVITA.
Da, najpomembnejša beseda, na kateri stoji naše življenje, je verjeli ali ne, naše ime. Za marsikoga preveč preprosto, da bi bilo res.
ŠIFRA: 232
Rojeni ste 28. v mesecu, z naslednjo numerološko kodo: 19 + 21 = 40.
Rodili ste se 28. v mesecu. To je energija, ki predstavlja človeka z velikimi sposobnostmi, vendar pa tudi človeka, ki je nagnjen k napačnim odločitvam, posledice pa so, da teh sposobnosti ne more izkoristiti. To je sicer močna energija, ki pa ne deluje v pozitivni in konstruktivni smeri, kot bi si človek želel.
Vaše ime (19) je ena izmed najlepših energij celotne numerolo-gije — je v lepi harmoniji z Vašim datumom rojstva - in Vam prinaša mnoge darove, talente in sposobnosti v zibelko. Prinaša Vam tudi mnogo energije - fizične, čustvene, duhovne in intelektualne. Tak
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH
TEŽAVE?
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE, DRUŽINSKE IN POSLOVNE NUMEROLOŠKEANAUZE.
tel.: 02 771 07 68
datum rojstva obljublja uresničitev vseh načrtov, predvsem pa uspeh v zasebnem in na poklicnem področju. Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od imena, priimka in skupnega števila le-teh. Vsekakor pa je to energija ustvarjalnosti, kar praktično pomeni, da lahko človek ideje pretvarja v materijo.
Vaš priimek (21) pa je energija, ki sama po sebi napoveduje splošen uspeh in napredek na vseh področjih življenja ter zmago po daljšem času iskanja in boja. To je energija, ki prinaša zadovoljstvo šele v zrelem obdobju življenja, ko se je človek na svojih napakah, ki pa so v bistvu življenjske lekcije, že toliko naučil, da lahko obvladuje sebe in energije okrog sebe. Vendar pa to ni Vaša vibracija, ker je v nasprotju tako z Vašim datumom rojstva kot z Vašim imenom in Vam ne prinaša tistega, kar bi si želeli in kar imate skrito globoko v sebi.
Posledica priimka je tudi skupno število (40), ki je sicer energija marljivosti in originalnosti, še bolj pa vibracija nenadnih sprememb v življenju, ki ne omogoča preveč miru in stabilnosti.
Iz Vaše analize je moč videti, da posedujete nestabilno energijo datuma rojstva ter zelo močno in pozitivno vibracijo imena. Sledi energija priimka, ki pa z energijo skupnega števila imena in priimka sestavlja kombinacijo, ki ne deluje preveč pozitivno in ne vpliva najbolje na moč dobrih presoj in odločitev. Energije, ki Vam osebno prinašajo mir, ljubezen, samozavest ter odkritje Va{ih darov, sposobnosti in talentov, se skrivajo v kombinaciji 19 + 23 = 42 ali pa tudi 19 + 27 = 46.
Dan Sovina
Kondicijska priprava v športu
Osnove treninga spro{~anja
V športu prihaja do izraza čedalje večja tekmovalnost in zmaga za vsako ceno. Če se športnik ne zmore soočiti z zunanjimi in notranjimi pritiski, tedaj ponavadi pride do povečanega stresa v njegovem organizmu. Vzrok je povečano izločanje hormona kortizola, ki povzroči veliko napetost v mišicah = > to ima negativni vpliv na medmišično koordinacijo = > posledica je prevelika poraba energije in seveda poslabšan športni rezultat.
Obstajajo različni načini soočanja s stresom v posameznem športu, ki so odvisni od osebnosti športnika, narave športa in od pomembnosti tekmovanja. V zadnjih sekundah tekme (še posebej v ekipnih športih) lahko igralec odpove pri sicer preprosti tehnični nalogi — npr. izvajanje prostih metov. Trenerji velikokrat pomislijo na slabo tehniko metov, tako da je edini ukrep - po njihovi logiki - povečanje števila izvedenih prostih metov na posamezni trening. Igralec pa bi v resnici moral razviti sposobnost fizične in mentalne sprostitve v ključnih situacijah pod velikim psihičnim pritiskom. Ena najučinkovitejših metod sproščanja je progresivna (postopna) relaksacija, ki vključuje napenjanje in sproščanje posameznih mišic. Pri treningu upoštevamo, da
se je mogoče naučiti razlike med napetostjo in sproščenostjo, da sta napetost in sproščenost medsebojno izključujoča; ni mogoče biti sproščen in napet hkrati, sproščene mišice pa posledično vplivajo na zmanjšanje mentalne napetosti. Postopna relaksacija je sestavljena iz večih ciklov (5-7 sek), kjer posamezno mišico najprej maksimalno napnemo, potem pa jo skušamo maksimalno sprostiti.
Cilj postopne relaksacije je mentalno ozave-ščanje razlik med napetostjo in sproščenostjo mišice => ljudje velikokrat v stresnih situacijah (npr pisanje izpitov) nimajo kontrole nad napetostmi v telesu in mišicah. Trening sproščanja običajno traja vsaj 30 minut in se postopoma z učenjem zmanjšuje = > končni cilj treninga je njegova uporaba na športnem terenu, kjer se je potrebno sprostiti le v nekaj sekundah (npr. v tenisu tik pred servisom).
Eden od pomembnih dejavnikov globoke sprostitve je pravilno dihanje => ko smo mirni in sproščeni, tedaj je naše dihanje mirno, globoko in ritmično. Ko pa smo pod pritiskom, dihanje postane hitro, plitko in neritmično. Naravna tendenca ljudi je, da v kritičnih situacijah zadržujejo dih, posledica je povečanje mišične napetosti. Osredotočiti se je torej treba na izdih, ki naj bo daljši od vdiha.
Robert Pal, prof. športne vzgoje Atletska šola M. Vindiša, Atletski klub Ptuj
Duševno zdravje
Fant se zapija s prijatelji
Ana že dve leti živi s fantom, s katerim si želi ustvariti družino. Vse bi bilo idealno, če se ne bi prepogosto, vsaj po njenem, družil s prijatelji in zapijal pozno v noč. Obljube o tem, da se bo poboljšal, da bo druženje s prijatelji omejil, je slišala že velikokrat, vendar jih ne izpolnjuje. Sprašuje, ali naj si v takih razmerah ustvari družino z njim ali pa zvezo prekine, dokler še je čas.
Glavni pogoj za srečen zakon je ljubezen, to pa pomeni, da oba partnerja doživljati to čustvo in ga tudi dajeta, ne pa samo zahtevata ljubezen do sebe. Očitno Anin partner ni sposoben dajati ljubezni, saj je eden pomembnih kriterijev zrele ljubezni želja biti v družbi partnerja in se z njim čudovito zabavati. Njemu so njegovi prijatelji več, očitno pa še bolj kot Ano ljubi alkohol.
Ker tako njegovo vedenje traja že dve leti, je Ana upravičeno v dvomih, ali naj prekine partnersko zvezo ali pa vztraja v njej in s tem postopoma uničuje sebe in seveda tudi otroke, če se bosta zanje tudi odločila.
Izkušnje namreč kažejo, da se človek po poroki ne spremeni in tudi nikoli ni verjeti zagotovilom take osebe, da se bo spremenil. Nihče ne more spremeniti nekoga s prigovarjanjem, trkanjem na zdravo pamet, jokom ali obtoževanjem.
In kaj svetujem Ani?
Naj stopi s fantom k strokovnjaku za partnerske odnose, da se skupaj pogovorijo o njunih različnostih in poskušajo najti morda vseeno rešitev, da bi si lahko ustvarila skupno družino. Če fant takšen posvet odkloni, naj Ana misli tudi nase in naj ne trpi več ter s fantom prekine zvezo in zaživi bolj srečno življenje brez njega!
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Tereziji Maroh v slovo
V soboto, 21. februarja, ko je Zabovce, Markovce in druge vasi naše občine že zajelo vzdušje fa-šenka, se je naglo razširila novica o smrti Terezije Maroh. Tako je za mnoge tokratno pustno dogajanje spremljala misel na spoštovano pokojnico, ki je bila vse svoje življenje tesno povezana z vsem, kar danes imenujemo kultura na vasi, folklora, etnografija in še kaj.
Množice so se tiste dni poklonile njenemu spominu, prinašali smo sveče, cvetje h krsti na domačem pokopališču, sočustvovali z njenimi svojci ter jo pospremili na zadnji poti. V slovo, zahvalo in spomin so ji spregovorili mnogi govorniki: pred mrliško vežico ji je v imenu sosedov in najbližjih sovaščanov spregovorila Nina Sa-lihovič; med pogrebno mašo je pokojnici iskreno spregovoril župnik g. Janez Maučec in seji zahvalil za vse njeno delo za domačo cerkev, za njeno skrb s cerkvenim tiskom, še posebej pa za več kot 60 let petja v CPZ Markovci. V slovo so ji prav njej posvečeno pesem zapele njene - Ljudske pevke iz Zabovec, ki jih je vodila, zanje ustvarjala in z njimi doživljala lepe uspehe, ob odprtem grobu pa ji je v slovo spregovorila Marija Prelog in v imenu Folklornega društva Anton Jože Strafela Markovci izrekla pokojni Tereziji Maroh zahvalo za vse njeno ustvarjalno delo. Z besedami spomina seje umrli pevski prijateljici poklonila Ivanka Zuran iz cerkvenega PZ Markovci; a čeprav je v imenu Občine Markovci, vasi Zabovci in vseh krajanov o Tereziji, naši Trezi, spregovorila tudi Brigita Vertačnik, v svoje spomine na njeno življenje in delo ni mogla zajeti vsega, kar je pokojnica
Krvodajalci
16. marec - Mateja Pokrivač, So-dinci 34; Milena Čuš, Dornava 91/b; Gabriela Jančar, Dornava 78/a; Marko Bricelj, Cankarjeva 6, Ptuj; Anton To-manič, Rogaška c. 61, Ptuj; Alenka Kostanjevec, Nova vas 46; Aleš Jerič, Kvedrova 5, Pragersko; Marjan Dre-venšek, Ormoška 2, Ptuj; Maja Kelc,
združevala v prepričanju: če zmo-reš in veš, je samo po sebi umevno, da ustvarjaš in se razdajaš. S svojim delom tudi vzgajaš, daješ vzgled, h kulturnemu in drugemu delu privabljaš vedno nove, mlade in manj mlade ljudi. Terezija Maroh jih je res znala privabiti, povezati, poskrbeti tudi za nastope, na katerih je nenehno delila lepote umetnosti z vsemi zbranimi. Radi smo ji prisluhnili kot pevki v tem ali onem zboru, po besedilih o kavici, luku, Sturmo-vcu ... smo prepoznali njeno pesniško ustvarjalnost, vedeli smo o njeni mladosti, povezanosti s folkloro in telovadnimi nastopi, o njeni osebni tragediji, prvi in drugi družini. Ob vsem tem pa, kakor da bi že pozabili na njena človekoljubna prizadevanja, s katerimi je privabila v vrste krvodajalcev mnoge Zabovčane, Markovčane, Novovaščane ... Ne, nismo jih pozabili, kakor gotovo tudi zabovski gasilci in mnoga druga društva ne bodo pozabili njene nesebične pomoči ob vseh dogodkih v minulih desetletjih.
Spominjamo se te s hvaležnostjo, draga naša Treza!
K. Pičerko
Turški Vrh 70/b; Srečko Krajnc, Muzejski trg 2/a, Ptuj; Vida Gajzer, Gra-jenščak 39/a; Miran Zemljarič, Spuhlja 140; Sonja Majcenovič, Hrastovec 39; Andrejka Mislovič, Borovci 60; Marija Prelog, Markovci 52; Borut Golob, Regentova 10, Maribor; Vlasta Mršek, Ul. Jožefe Lackove 34, Ptuj; Stanko Zagor-šek, Bukovci 72; Bojan Hojnik, Slavši-na 25; Marija Bezjak, Gajevci 23.
Info
Glasbene novice!
Koncertne napovedi so navadno mišljene kot v^Ho in to velja za show italijanskega pevca TIZIANA FERRA, ki bo 8. aprila nastopil v novogoriski igralnici Perla.
Kolumbija je dežela kave in v zadnjih letih je njihov velik izvozni adut pevka SHAKIRA, ki si je pripela največ "cekinčkov" s hitom Whenever Wherever. Za moško publiko je pevka pravi seks simbol, saj na odru izvaja razne zavajajoče gibe, ki pa v novi pesmi POEM TO A HORSE (****) ne prihajajo tako do izraza, saj gre za rockersko kitarsko balado posneto na koncertu!
TRAVIS je britanski rock band, kije prvič okusil slast uspeha z banalno pesmijo Why Does It Always Rain On Me, medtem ko so navduševali največje število ljudi s še bolj bizarno pesmijo Sing. Kvintet brenka v svojem ustaljenem ritmu v akustični sveži pesmi LOVE WILL COME THROUGH (****), kije druga najboljša na celotnem projektu 12 Memories.
Skoraj 30 let je že na glasbeni sceni britanski glasbenik CHRIS REA, ki se je leta 1975 pridružil lokalni skupini Magdalene. Leto dni kasneje že izda samostojno ploščo Whatever Happened To Benny Santini?, vendar ga širše množice najbolj poznajo po projektu The Road To Hell. Stari maček tu in tam še posname kakšen album (najnovejši bo nosil naslov Dancing Down The Story Road) in nosilna pesem le tega je klasična pesem BABY DONT CRY (***), v kateri sta glavna elementa ponovno slide kitara in pevčev hripav vokal!
Kot najsvetlejša zvezda na nebu je zasijala AVRIL LAVIGNE, ko je ponudila pesmi, kot so Complicated, Sk8er Boy in I m With You. Založniška hiša Arista se dobro zaveda, daje najstnica trenutno zelo vroča na glasbeni sceni in to so tudi izkoristili v ne preveč agresivni in melodični skladbi DONT TELL ME (***), ki pa ima poučno besedilo povezano z mladimi nasilnimi fanti! Le kaj ti hočejo že na prvem zmenku od deklet?
Bostonsko rock formacijo AEROSMITH sestavljajo Joe Perry, Steven Tyler, Joey Krammer, Tom Hamilton in Brad Whitford. Zreli asi so ponovno v formi, saj so naredili pravi bluesovski "šus komad" z naslovom BABY PLEASE DONT GO (****), ki na-javlja album bluesovskih priredb z naslovom Hookin On Bobo!
Blond pevka od glave do pet JESSICA SIMPSON ima skupaj s svojim možem lastno oddajo Newlyweds na MTV-ju. Že davno pred tem pa ji je njen bogati očka najel najboljše producente, da so ji pomagali uspeti s popevko I Think Im In Love With You. V glasbi moraš znati izbrati pravi trenutek in tega je sedaj izbrala povprečna pevka, ki je na lagoden soul/pop način priredila klasično uspešnico TAKE MY BREATH AWAY (*****), kar v originalu izvaja skupina Berlin in smo jo lahko slišali v kultnem filmu Top Gun.
Med branjem starih člankov sem ugotovil, da vam v letu 2004 še nisem ponudil nobenega pregleda izidov novih albumov. To napako popravljam sedaj in vam naštevam najboljše albume, izdane v preteklih treh mesecih: Soul Session — JOSS STONE, Best Of Leann Rimes — LEANN RIMES, Feels Like Home
—	NORAH JONES, Tasty — KELIS, Franz Ferdinand — FRANZ FERDINAND, Thank You — JAMELIA, When The Sun Goes Down
—	KENNY CHESNEY, Call Of The Search — KATIE MELUA, Twentysomething — JAMIE CULLUM, Just For You — LIONEL RICHIE, The Road To Freedom — CHRIS DE BURGH, Patience — GEORGE MICHAEL, Greatest Hits — GUNS N ROSES, Danita Jo —JANET JACKSON...
David Breznik


IC-B
A

SUPERSTAR - imelif ^SS
AMAZING - George Michael h. SUNRISE - Norah Jones B.'TAKE ME TD THE CLOUDS AEDVE
7. YEAH - Usher & Lil Jon & Ludacris 8. JUST DNE LAST NIGHT - Sarah Cannor & atural
9.	THE WAY YDU MOVE - Dutkast
10.	JUST FOR YOU - Lionel Richie
Vsab sreio mei 1^.10 in 20. uw
Kdo je glavni igralec v filmu Zgubljeno s prevodom?
Odgovor:_
K
"n
NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Janez Krajnčič, Trubarjeva 9,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do ponedeljla, 5. Aprila, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
George Michael Patience
Sony Music / Menart — 2004
Georgios Panayiotou is back! Kaj? Britanski pevec z grškimi koreninami je po osmih letih končno izdal novi studijski album Patience. Mase oboževalcev si končno lahko privoščite pravo dozo vrhunskega soula, r&b-ja, funkyja in popa.
Verjetno ste se po tem pompo-znem uvodu vprašali, kaj je George glasbenega počel od albuma Older. Osnovna poanta nesnema-nja nove glasbe je bilo nesoglasje z izkoriščevalsko glasbeno založbo Sony, s katero pa je glasbenik sedaj ponovno segel v roko in podpisal bajno pogodbo. V tem času je sicer izšla kompilacija uspešnic Ladies And Gentleman — The Best Of George Michael in album prepevov z naslovom Songs From The last Century. Politično aktiven in bojevit pevec je svoje nestrinjanje z vojno v Iraku izrazil lani v paranoidični funky pesmi Shoot The Dog. Besedilo je precej sporno, saj ima George za "pudlčka" Georgea Busha in Tonyja Blaira. To je bil prvi znak, da gre sedaj zares in da legendarni pevec snema novo plato!
Le-ta je ideološko in glasbeno sodobno nadaljevanje Olderja. Bolj star, bolj nor je sicer uspe{nica Zorana Predina, medtem ko za gospoda Michaela velja bolj star, bolj eksperimentalen. Pri 41 letih bi pri~akovali, da bo pevec umiril žogo, a jo je nabil zelo močno. To pomeni, da si je v pesmih Flawless (Go To The City) in Precious Box privoščil pravi eletron-ski sodobni plesni šus! Aktualna srednje hitra uspešnica Amazing je kopija pesmi Fast Love in v njej je slišna moč akustične kitare. Nanana prepev je le osnova za to pop/funky odo, ki ima tudi neverjetno, a tudi izmišljeno besedilo! Da je glasbenik pravi strup za plesno funky ter r&b glasbo, sploh ne dvomi več nihče in celotno dozo teh ritmov boste lahko izčrpali iz komadov Freek, Shoot The Dog in Cars And Trains. Malo manj ritma in malo več erotike je slišno v zavajajočih r&b skladbah Round Here in Please Send Me Someone. Omenjene skladbe vas vabijo na sproščen ples, v katerem bo potrebne precej improvizacije in čim manj standardnih
Filmski kotiček
Izgubljeno s prevodom
Zgubljeno s prevodom je ena takih zgodb, ki nas počasi, a zanesljivo vodi k spoznanju, da na tem svetu nikoli nismo sami in da se razumevanje ter sreča skrivata tam, kjer ju najmanj pričakujemo. Bob Harris (Bill Murray) prileti na Japonsko, da bi kot slaven ameriški igralec posnel reklamo za viski. Melanholični možakar, ki se ga po malem že prijemlje kriza srednjih let, nad celotno akcijo ni preveč navdušen. Še posebno ga jezi nerazumevanje lokalnega jezika, predvsem zato, ker mu prevajalka stalno prevaja le najbolj nujne besede in s tem vse besede sogovornikov zgubijo svoj čar in osebnost. Nasploh je očitno, da je celotno Bobovo življenje izgubilo nek čar in je vse samo še brezosebna vsakdanjost in kruta rutina, tako kar se tiče njegovega dela kot tudi doma, družine in žene. V istem hotelu kot Bob živi tudi Charlotte (Scarlett Johansson), pravkar diplomirana filozofinja, ki na Japonskem spremlja svojega sveže poročenega moža Johna (Giovanni Ribisi), ki pa kot fotograf nima kaj dosti časa za ženo, temveč stalno hiti od enega termina do drugega. Charlotte se, razočarana nad možem, za katerega se ji zdi, da ga sploh več ne pozna, prepušča občasnim turističnim ogledom mesta in zabavam z nekaterimi bežnimi japonskimi znanci, a ta
ZGUBLJENO S PREVODOM
Lost in Translation, komedija, drama
Dolžina: 102 min Režija: Sofia Coppola Producent: Sofia Coppola, Ross Katz
Scenarij: Sofia Coppola Igrajo: Scarlett Johansson, Bill Murray, Akiko Takeshita, Giovanni Ribisi
plesnih korakov! Kaj pa je Geor-geova specialnost? Še iz časa dueta Wham so to njegove sočne balade, ob katerih je postala mehka že marsikatera ženska! Tudi na tej plošči se pevec ni izneveril tradiciji in je na njo uvrstil le pet čudovitih, vendar precej zahtevnih počasnejših pesmi. Uvodna naslovna Patience je podprta s sijajno klavirsko spremljavo in dokaj domišljiskim potrpežljivim besedilom. Kako velik oboževalec Elvisa Presleya in Johna Len-nona je pevec, je slišno v otožni John And Elvis Are Dead. Rahlo zatežena in tudi jazzy obarvana je čutna My Mother Had A Brother. Ponovno se boste zamislili ob soul baladi American Angel, ki ima spet izzivalen in političen predznak! Pravi zaklad boste odkrili ob čutni, a preveč otožni ljubezenski pravljici Through. Za piko na i in za lahko noč pa se zgoščenka zaključi še s kratko ins-
trumentalno klavirsko verzijo pesmi Patience.
Kdor čaka, dočaka, je znan pregovor in oboževalci Georgea Michaela so po dolgi pavzi dočakali novih trinajst pesmi na albumu Patience. Avtor besedil in glasbe je večinoma bil kar sam glasbenik, ki si je upal stopit pol koraka naprej pri določenih sodobnih funky/r&b pesmih. Čeprav v bala-dnem smislu pevec stoji na mestu, bo s kakšno balado z lahkoto pihnil tudi na vašo dušo. Patience je tako korektna plošča s prevelikimi spremembami ritma in premočnim vplivom komercialne glasbene industrije. Biznis je biznis in George je ponovno v krem-pljih mačehovske založbe Sony! Svetujem vam, da ploščo najprej nekajkrat potrpežljivo poslušate in šele takrat boste dobili pravi občutek o njeni kvaliteti kot celoti!
David Breznik
tuja kultura nanjo deluje vse bolj represivno in moreče, tako da kmalu tudi sama najraje poseda v hotelskem baru. Tam se Bob in Charlotte srečata in odkrijeta, da imata kljub dokaj veliki starostni razliki veliko skupnega, pa ne iz vidika romantike, temveč ima njuna naveza neko bolj spiritualno obliko, kot bi dve sorodni duši delili isto usodo. A zdi se, da duševna sorodnost med Bobom in Charlotte postavlja njuno prejšnje življenje vse bolj v dvom. Čeprav bi bilo morda na prvi pogled povsem logično, da bi poskušala zaživeti skupaj, se nekje v podzavesti zdi, da je njuna zveza umeten produkt negativnih posledic okolja, v katerega sta bila postavljena, vrnitev v prejšnje okolje pa bi verjetno povsem spremenila tudi njun medsebojni odnos, zelo verjetno na slabše.
Kljub odličnemu scenariju in zelo prefinjeni režiji Sofie Cop-pole, za kar si je tudi zaslužila zlata globusa in nominaciji za oskarja, pa sta glavni duši filma vsekakor odlično izbrana glavna igralca, tako kar se tiče zelo simpatične in prikupne Scarlett Johansson, še posebej enkraten pa je Bill Murray, mož z večnim jeklenim, malce šarmerskim, malce otožnim obrazom, ki je idealna izbira za vloge človeka, ki išče nek višji smisel življenja, kar je na primer fenomenalno počel že v Neskončnem dnevu. Pravzaprav bi lahko rekli, da je Zgubljeno s prevodom neke vrste Neskončen dan, v katerega sta ujeta glavna protagonista in ki se jima vleče v neskončnost, dokler končno ne spredvidita smisla.
CID
Edino kar se da o tem filmu povedati in (pogojno) razumeti kot negativno, je morda nekoliko prevelika pasivnost v nekaterih odlomkih, kjer gledalec, razen če ni zares povsem poistoveten z glavnimi liki filma, preprosto ne more več razumeti vseh razsežnosti melanholije, ki preplavi film. Morda filmu manjka droben ščepec humorja, če bi želeli, da bi izpadel v malce bolj komičnem (in optimističnem) stilu, oziroma za odtenek več dialogov, če bi želeli večje dramske globine. Seveda pa so ti detajli bolj odvisni od gledalčeve subjektivne zaznave in jih vsekakor ne postavljam kot neko objektivno kritiko. Zgubljeno s prevodom je zgodba o dveh ljudeh, ki sta izgubila svoja kompasa, ki naj bi ju varno vodila preko vseh nevarnosti življenja in zato se glavna lika prepustita toku usode, dokler ju ta tok ne privede skupaj, kjer tako na novo spoznata, kje tiči smisel življenja. To pa seveda še ne pomeni, da se je tok usode ustavil! Ne, namenil jima je le, da se srečata, nič več, a tudi nič manj.
Grega Kavčič
Petek, 2. april, ob 18. uri: potopisno predavanje o Tibetu in tibetanskem budizmu. Predava Žare Guzej. Sobota, 3. april, ob 10. uri: ustvarjalna delavnica Poslikava pirhov. Delavnica je namenjena vsem, saj so tehnike prilagojene različnim starostnim stopnjam. Spoznali boste tradicionalno tehniko solzenja, ki jo izvajajo v nekaterih pokrajinah v srednji Evropi. Vodi jo Natalija Resnik Gavez. Sreda, 7. april, ob 18. uri: potopisno predavanje Tadeje Be-čaj in Tine Cigler: Jamajka.
V CID potekajo tudi različne oblike neformalnega izobraževanja: tečaj kitare, začetni in nadaljevalni tečaj znakovnega jezika gluhih, novinarska skupina, aerobika, tečaj risanja, tečaj kaligrafije.
Informacije o BIOkibernetskem poligonu CID in BIOtehnologiji G-ALFA ter preizkus poligona — vsak petek od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure.
Center interesnih dejavnosti je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan na tel. 780 55 40 ali 041 604 778.
Kuharski nasveti
Listnato testo
Listnato testo še danes velja za eno izmed vrst testa, ki ga doma najmanj pogosto pripravljamo, zahteva nekoliko ve~ dela, zato se njegove priprave lotijo le najspretnejši.
Gre za testo, ki je po peki izredno mehko, rahlo hrustljavo in se v ustih kar stopi. Med peko ga dvigajo tanke plasti ma{~obe. V pe~ici se surovo maslo topi in s tem lo-~uje posamezne plasti testa, hkrati izhlapeva voda in povzro~a, da postane vsaka plast tega testa tri-do {tirikrat debelej{a, kot je bila pred toplotno obdelavo.
Danes poznamo tudi hitrej{e razli~ice priprave listnatega testa, kot je na pol listanto testo, vendar ni tako rahlo in zra~no, kot je pravo listnato testo. Razmerje med moko in ma{~obo v listnatem testu je 1:1.
Listnato testo je narejeno iz vlečenega testa, ki ga prav vsi dobro poznamo, saj iz njega delamo naj-{tevilnej{e zavitke in maslene kocke. Masleno kocko si pripravimo iz kvalitetne margarine ali masla
in iz moke. Maslo ali margarino s kuhalnico pregnetemo v posodi, da je lepo vezano in gladko. Dodamo moko in na hitro oblikujemo kocko. Tako pripravljeno kocko damo počivat na hladno ter prekrijemo z vlažno krpo. Masleno kocko pripravimo iz 90 de-kagramov masla in margarine, ter 20 dekagramov mehke moke.
Nato si pripravimo vlečeno testo - vzamemo 1 kilogram mehke moke, dodamo žličko soli, 10 dekagramov stopljene margarine in prilivamo približno pol litra mlačne vode. Testo pripravimo tako, da presejani moki dodamo sol, preme{amo, prilijemo stopljeno margarino in postopoma prilivamo mlačno vodo. Testo na hitro zgnetemo, da se sestavine med sabo dobro zlepijo in ga prav tako damo počivat na hladno pol ure, prekrijemo z vlažno krpo, da se ne izsu{i. Da dobimo bolj aromatično in čvrsto vleče-
Namig za darilo
Izšla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
no testo, lahko po želji dodamo {e malo ruma ali kisa, kis podkrepi delovanje lepka, rum pa testu da le bolj{i okus, ter rumenjake, ki testo naredijo bolj krhko. Na 1 kg moke damo največ 2 rumenjaka, 10 g kisa in ruma.
Naj pomembne j {i del priprave listnatega ali maslenega testa je valjanje in prelaganje testa. Vlečeno testo najprej razvaljamo na malo pomokani deski v kvadrat. Moko, ki se nam nabere na testu, spihamo oziroma odstranimo. Testo razvaljamo za dober centimeter na debelo. Nanj položimo masleno kocko in jo ovijemo z vlečenim testom, tako da čez kocko prepognemo najprej eno tretjino testa, nato {e drugo tretjino testa. Ostalo tretjino testa spo-dvijemo, pod kocko, drugo pa položimo na kocko. Vse skupaj narahlo potolčemo z valjarjem, da se vlečeno testo in maslena kocka dobro sprimeta. Nato testo razvaljamo v pravokotno obliko, debelo približno 1 cm. Zgornjo tretjino testa prepognemo malo čez sredino, čez položimo spodnjo tretjino testa. Nato prepognemo {e desno stran testa čez sredino testa, levo stran pa ponovno spodvijemo po testo, tako da dobimo ponovno kvadrat. Testo zavijemo v vlažno krpo in ga pustimo stati na hladnem pol ure. Nato ga ponovno razvaljamo na že prej omenjeno debelino in ga zložimo tako, kot sem omenila pri zavijanju maslene kocke. To ponovimo 4-krat in vmes vedno pustimo, da testo počiva pol ure. Prvo in tretjo zlaganje je enako, oziroma začnemo z desne strani, nato z leve in spodvijemo testo navzgor in navzdol, vsako drugo in četrto zlaganje je enako, ko zavijamo od zgoraj navzdol in spo-dvijemo desno in levo stran.
Med vsakim zlaganjem nastaja vedno več tankih plasti ma{čobe. Pripravljeno testo pri peki običajno pokaže tudi napake, ki so nastale pri prelaganju, kar vidimo
Mokri smrček
kot nizke izdelke, neenakomerno visoke izdelke, prevračanje izdelkov ali sesedle izdelke. Naj-pogostej{i vzroki tega so neenakomerno razvaljano testo, premalo pregibano testo, presve-že testo, prehitro valjanje, prehladna pečica in podobno.
Listnato testo zahteva na začetku pečenja močno vročino, ker se bo le tako stopilo maslo ali margarina, ki je v testu. Hkrati pa se bo vlaga, ki je v testu, uparila in bo omogočila, da se dvignejo posamezne plasti testa. Tako testo pečemo pri temperaturi 200 do 250°C.
Rahlo zračno listnato testo je uporabno za slane in sladke jedi. Danes ga celo bolj pogosto uporabljamo pri pripravi slanih jedi. Tako je na tanko razvaljano testo primerna ovojnica za morske sadeže, za koko{je raguje, gnjat, gobe, {pinačo in drugo zelenjavo. Listnato testo uporabljamo tudi za ovijanje znamenite goveje pljučne pečenke Wellington, za pastete, polnjene z različnimi nadevi. Pogosto listnato testo razvaljamo, premažemo z razžvr-kljanimi jajci, posipamo z do polovice du{eno zelenjavo, na njo položimo na pol pečene ribje fi-leje, zavijemo in spečemo v pečici. Ribje fileje lahko damo na zelenjavo tudi surove. Tako pripravljene ribje zvitke lahko ponudimo kot hladno ali toplo jed.
Tudi sla{čice iz listnatega testa poznamo v različnih inačicah. Kot so tisočlistni kolač, sladki obročki napolnjeni z mandljevo kremo, polnjeni rogljički, vetrnice, polnjeni trikotniki, ki jih lahko polnimo od sadja, sadnih nadevov in nadevov iz lupinastega sadja. Listnato testo pa lahko uporabimo tudi kot odličen dodatek ob kozarcu vina, ko ga narežemo na tanke paličice, po-tresemo s soljo, sirom, pistacijo, mandlji, spečemo in ponudimo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vprašanje bralke Metke iz Ptuja: Imamo psi~ko maltežanko. Decembra lani se je gonila in bila v stiku z drugimi samci. Sedaj ji iz seskov kaplja mleko, obnaša se, kot da je breja. Ali je možno, da je psi~ka breja, in ~e ni, zakaj ima mleko ter kako ji pomagati, da se laktacija odpravi?
Odgovor: Če bi bila va{a psička breja, bi zagotovo že pri{lo do poroda. Brejost pri psici traja v povprečju od 59 do 68 dni izjemoma tudi do 70. dne ali kak dan več.
Neobičajno obna{anje pa tudi telesne spremembe, ki so sicer normalne za brejo in doječo žival, se lahko pojavijo tudi pri psici, ki {e nikoli ni bila v stiku s samcem. Gre za sindrom, ki ga imenujemo kar "navidezna brejost". Ta je del evolucijskega mehanizma, pomembnega za ohranitev vrste. Vzrok za omenjeni pojav je potrebno poiskati v hormonalnem dogajanju ob koncu estrusa psice. V krvi psice najdemo podoben hormonski vzorec kot pri psici, ki je breja. Temu sledi tvorba mleka v mlečni žlezi in posledično izločanje le-tega, psica brez mladičkov pa simulira materinstvo (dela gnezdo, i{če igračke, copate, se umiri ...). Zaradi pomanjkanja aktivnega sesanja se pogosto razvije vnetje mlečne žleze - mastitis, ki ga je potrebno ustrezno medikamentozno pozdraviti.
Kako ukrepati pri navidezni brejosti:
1. spremenimo prehrano (manj kalorij in beljakovin)
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
2.	povečati aktivnost psice -dalj{i sprehodi in aktivnosti, s katerimi bo žival lažje prestala nehvaležno vlogo "matere brez otrok"
3.	spremeniti odnos do prizadete živali, tako da ne postanete pretirano za{čitni{ki in ljubeči
4.	umaknemo stvari, ki jih psi-ca pojmuje kot svoje mladičke
5.	nekoliko omejiti količino vode
Kadar nam kljub navedenim
ukrepom ne uspe, se s psičko napotimo do svojega veterinarja, ki bo s pomočjo ustrezne terapije spet "privedel" psico iz nami{-ljenega materinstva.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Brstenje kljub turobnemu spomladanskemu vremenu
Po pozni sneženi zimi je bila pričakovana sončna in topla pomlad, kipa je brstenje vrtnega rastja pospremila v njen hladen in deževen začetek. Kljub slabemu vremenu pa vrtna narava brsti in zeleni, kar od vrtnarja terja, da še skrbneje in pravočasno opravi pri negi rastja, kar je potrebno pred brstenjem.
V	SADNEM VRTU je najbolj cenjen in težko pričakovan njegov najzgodnejši sad vrtna jagoda. Prvo opravilo v jagodnjaku na prostem, ko preneha nevarnost zmrzali, je čiščenje jagodnih grmov. Pri tem opravilu odstranimo suho, poškodovano in bolno listje, pri sortah z večjim številom poganjkov pa te razredčimo na 4 do 6 najbolje raščenih. Listje najlažje oberemo ročno, poganjke pa porežemo s škarjami ali z nožem. Pletev in čiščenje grmov najlažje opravimo v suhem vremenu. Po čiščenju nasad pognojimo s kompostovko ali šotno mešanico, ki jo s plitvim okopavanjem vdelamo v zemljo. Po vrhu še potrosimo 5 do 6 dkg posebne mešanice rudninskega gnojila za jagode na m2 površine in gredico poravnamo. Za prekrivanje uporabimo črno folijo, ki preprečuje rast plevelov ali kakšno drugo zastirko, da kasneje jagodniplodovi ne bodo blatni. Jagode v začetku brstenja in v času cvetenja potrebujejo mnogo vlage, zato jih po potrebi zalivamo. V začetku brstenja oziroma pred cvetenjem jagodnjak poškropimo z enim od fungicidov, da jih zavarujemo pred glivičnimi boleznimi.
Za okužbo breskev in drugih koščičarjev z breskovo ko-dravostjo sta dež in hladnejše vreme minule dni bila najugodnejša. Nemudoma, ko bo suho in mirno vreme, drevesa poškropimo z bakrovimi pripravki, ki pa jih lahko uporabimo, dokler se brsti ne prično odpirati. 10 dni po tem škor-pljenju, ko se brsti že odpirajo, škropljenje ponovimo z enim od organskih fungicidov - delanom, ciramom, kaptanom ali ditionom. Le od pravočasnega in temeljitega škropljenja lahko pričakujemo zdravo rast in pridelek.
Tik pred cvetenjem poškropimo češnje, višnje, marelice in druge koščičarje pred listno luknjičavostjo in cvetno monili-jo z delanom, baycorom ali podobnim fungicidom, škropljenje pa ponovimo ob koncu cvetenja z enakimi pripravki.
V	OKRASNEM VRTU bo naslednje dni, preden se bo vrtna zemlja odcedila in bo primerna za obdelavo, primerno opraviti presajanje sobnih lončnic. Presajanje je najbolje opraviti na prostem, ko je primerno toplo in oblačno vreme. Presajamo le tiste rastline, pri katerih smo opazili pešanje
v rasti zaradi izčrpanosti prsti, v katero so posajene, in pre-raščenost koreninske grude v posodi. Presajamo le v za spoznanje večjo posodo, ki naj bo očiščena, če pa je lesena ali lončena, pa še razkužena. Bolne in poškodovane korenine odrežemo, predolge, ki koreninsko grudo preraščajo, pa pomladimo.
Pri okrasnih drevninah zaključimo z vzgojno rezjo, pri gr-movnicah pa z redčenjem grmov preden zbrste, zgodaj cvetoče okrasne drevnine pa režemo šele, ko odcvetijo.
V	ZELENJAVNEM VRTU opravimo setve zgodnjih vrst vrtnin, ko bo zemlja dovolj topla in primerna za obdelavo. Semena potrebujejo za kalitev dovolj zračna tla, ki pa so ob tolikšnih padavinah, kot so padle minule dni, zapolnjena z vodo, kjer semena preden vzklijejo, propadejo.
V	jeseni posejan motovilec poberemo iz odprtih gred, ker je pričel uhajati v cvet. Zeliščem sivka, timijan, žabjelj, pelin in podobnim trajnicam olesenela stebelca pri tleh odrežemo in jih tako pomladimo.
Miran Glu{ič, ing. agr.
S i-7.4.
1-četrtek #	2-Petek #	3-Sobota	4-Nedelja
5-Ponedeljek	6-Torek	7-Sreda	
ZDRAVILjO PROTI GRIPI
DELOV NOVINAR (MILOŠ)
VLADO OCKO
KOZJA VRBA, MAČKOVEC
TENIŠKI REKET
TV
SPIKERICA HLEBEC
SIBIRSKI RAZISK. KAMČATKE (VLADIMIR)
JAVEN POZIV, KLIC
OLEG VIDOV
KOMPAS
PEVKA SKUPINE BEPOP
SORTA OREHOV
SILHUETA
CEŠ. LUTKAR (JIRI)
JOHN OSBORNE
VODIČI
POLOŽAJ, LEGA
NAJVEČJI EVROPSKI VRAN
NEJASNOST, MOTNOST
ENOKOLE-SNO VOZILO
R IGRALEC NOVELLO
MANJŠI OTOK V ZADRŠKI SKUPINI
NAČIN HITREGA KONJSKEGA TEKA
ČLOVEK AVTOMAT
KRAJ PRI STAHOVICI
ENCIM TREBUŠNE SLINAVKE
OBER
OTOČEK PRI DUBROVNIKU
VRATCA V
PLOTU
IVAN POTRČ
GL MESTO JORDANIJE
ČEBULA (UUDSKO)
AVSTRIJSKI ŠOLING
NAŠ KOŠARKAR (NEBOJŠA)
REKA V
ZAHODNI BOSNI
ZA POLTON ZVIŠAN TON H
URADNI SPIS
PRIPADNIK ORGANIZACIJE
UROŠ BRENCEU
VZHOD
PREGOVOR
MOŠKO IME, INOSLAV
100
STOT
IZ
BESEDE NIVA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA STARK
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: skalp, trial, rondo, pah, OV, rodovnik, asperiteta, lepopis, potrebnež, Stopicanka, obok, IR Per, Atitlan, tališče, Ana, nit, Eka, ere, oinolog, Jan, TAS, Kimon, Eva, ime, OR, NT Acera, cedika, Ksenja, Rajk, satan, Styles. Ugankarski slovarček: ATLASOV = sibirski kozak, raziskovalecKamčatke (Vladimir, 1661-1711), ELIT = sorta orehov, INČUN = majhna v jatah živeča morska riba, sardon, IVOR = welški filmski igralec Novello, KOLAS = beloruski pesnik (Jakub, 1882-1956), ŠKOŽUHAR = primorska pustna sema, TAMIFLU = zdravilo proti gripi, TILBERIS = britanska novinarka (liz, 1947-1999).
Govori se .
IT/J da bo danes marsik-^do neprostovoljno nateg-njen. Pa sploh ne bo {lo za spolno nasilje, pač pa za prvi april.
... da ptujski župan povsem razume svojega ormo{kega županskega kolega, ki mu je Ptuj povzročal tisočletno gorje. Ampak barabe so bili tisti prej. Kaj {ele bo, če bo Ptuj dobil normalnega župana?!
... da je v primeru ptujske voja{nice tako kot ob
smrti kak{nega bogatega sorodnika: {e preden se ohladi, bi že vsi nekaj er-^ bali. Tudi voja{ke objekte v Ptuju so si že "razdelili". In nekateri že zbirajo podpise, ker nočejo tistega, kar naj bi se tam dogajalo. Seveda - v času JLA so se navadili na idilični mir v kasarni{kih objektih.
... da ptujski jezerski bager {e zmeraj potrpežljivo čaka na bolj{e čase.
Da le ne bi do takrat, ko bi ga želeli uporabiti, za-rostal v zamuljeni Dra-
Vidi se ...
... da so v primeru Janeza Podobnika povsem neupravičena spra{evan-ja v smislu: Le kdo stoji za vsem tem? Pri njem se ve: zveze ima na najvi{-jem mestu! Bo to dovolj, da ne bo odROPan?
Lujzek • Dober den vsoki den
Toto pismo vam pi{em v nedelo, 28. marca, se provi kunec mesca, ki smo mu v č a s i k pravli tudi kozoprc. Zarana vjutro smo cajt popravli in vure za eno vuro naprej porinoli. Pravzaprav so vure ostale cele, samo cengare smo drgačik nas-tavli. Vse je vredik, samo na{ kokot {e po storem cajti kikirika ter svoje putke in vse, ki smo pri hi{i v neprovem cajti, gor budi in nas tak krive vere viči. Na{ega kokota sen zato vzeja v {olo. Z lepilnim trakom sem mu klun doj zalepa in mu ga odlepa na novi cajt. Malo me je čudno gleda in si najbrž misla, da sen boj nor kak vsa jegova kurečja žlohta vkuper. Saj vete, kak provimo tistim ženskam, za kere mislimo, da v glovi in mož-gonih niso čista rihtig: "Tota pa je tak pametna, kak da bi mela kurečje možgone."
Ker smo glih že pri kurah in kokotih, vam morem {e to povedati, da je na{ petelinček provi klinček. Je pa na žalost slepi, saj vsokih nekaj minut eno od svojih putkic "pohodi". Ko sen
jaz bija mlodi in lepi, se mi je tudi tak godilo. Zaj, ko pa sen stori in slepi, kak provi moja Mica, mi tudi očoli z vejko dioptrijo dosti ne pomogajo.
V četrtek, ko bote {teli toto mojo pisarijo, bo prvi april. Pasko se mejte, ke vas nede kdo nategna. Ce vas bo tak, ke vam bo pasalo, te se ne jezite. Loni me je Mica dobro naaprilila. Na ves glos me je zvola: "Lujs, hitro grema v {talo, krava bo telička skotila." Leta se tak, ke sen si skoro noge potrja, v {tali pa nič, vse blo mirno in Seka je lepo prežvekuvala. Pa sen te vpro{a Mico: "Ge ma{ te ti telička??" Pa mi je rekla: "Teleta nega, poleg mene pa v obliki tebe osel stoji!" Pa sma se obadva nasmejola in potli {e sosedovega Juža naap-rilila, naj pride na pomoč pri Sekini telitvi. Tudi un je na kunci iz teleta osel grota. Pa {e vejke vuhe je meja. Razlika je bila samo v tem, da je meja namesto {tirih samo dve nogi, namesto iaia pa si je peja, da bi rad pija.
Pa smo na kunci, nega več papira, pa tudi Mica me že drgoč sekira, da bi bilo pri hi{i več mira in manj nemira.
Adijo in gremo k Micki na gostijo... Vas lepopodavlja Lujzek
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 1. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Pletarstvo na našem koncu (Majda Fridl). 20.00 ORFEJ-ČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
PETEK, 2. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). SOBOTA, 3. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 PORO-
ČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). NEDELJA, 4. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIÎ 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 5. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec, Zmago Šalamun in Nataša Pogorevc). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
TOREK, 6. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00
Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
SREDA, 7. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Na poslovnem področju se boste morali sprijazniti in soočiti z nekim neprijetnim dejstvom, povezanim s finančnimi transakcijami.
V	dom se vam splača vlagati, stroškov vas ne sme biti strah. V petek bo lepo.
BIK
Pred vami je umirjen teden, saj boste ugotovili, da stara ljubezen ne zarjavi. Uživali boste v občutku vamosti in gotovosti. Sobota bo vaš dan, lepo se oblecite in navdišavite. Nobenih večjih stresov in šokov ne bo.
DVOJČEK
^^ Na poslovnem področju se bo življenje malo umirilo, f	čeprav to ne pomeni, da
vam bo dolgčas. Dogajalo sevam bo kar nekaj zadev
V	nedeljo popoldan in zvečer boste v središču pozornosti. Naredite si lep dan.
RAK
Glede poslovnih poti in uspeha boste ugotovili, da sta vztrajnost in prizadevnost dobri naložbi za prihodnost in da vam že vračata rezultate. V vaš objem se lahko vrne stara ljubezen, vendar bodite previdni.
LEV
V	teh dneh boste intenzivno iskali svoje mesto pod soncem in pri tem verjetno ugotovili, da je včasih bolje, če je človek sam, saj so
vam nesoglasja v partnerski zvezi "požrla" vse preveč živcev.
DEVICA
Glede poslovnih zadev so pred vami novi izzivi in podvigi. Drugače pa bo na osebnem področju. Če ste do sedaj novosti uvajali bolj počasi, se bo že od sobote naprej spremenilo. Močno bo vzvalovano.
TEHTNICA
Srečno obdobje se bo še nadaljevalo in še stopnjevalo, saj boste v teh dneh bolje zaslužili ali pa dobili novo finančno priložnost. Ugodni dnevi za nakupe. Najboljša dneva bosta petek kot sreda.
[KORPIJON
Umirjen teden brez posebnih novosti. Sreda bo v službi bolj umirjena kot četrtek, ko bo treba pohiteti in bo malo bolj nervozen dan, v soboto pa se boste imeli lepo, saj bodo prišli na obisk stari prijatelji.
STRELEC
V	delovnem okolju bo malo trenja, drugače pa večjih stresov ne bo. V ljubezni bodo zvezde še naprej na vaši strani, posebno v
nedeljo, ko se boste raznežili. Krotki boste kot zadovoljna mačkica ali mačkon.
KOZOROG
Srečen teden predvsem za zaljubljene ali pa tiste, ki bi to radi bili. Če ste samski in osamljeni, lahko v tem tednu spoznate novo osebo, vezanim pa se bodo veze okrasile s cvetjem. Stara ljubezen ne zarjavi.
VODNAR
Po stresnem in dinamičnem tednu oziroma dnevih boste v teh dneh predvsem umirjeni in uživaški, sprostili se boste in začeli uživati v preprostih radostih življenja. V torek boste obnovite prijateljsko vez.
RIBI
Ne bodite no tako naveličani in brez energije in načrtov. Pred vami je bolj dinamično in ustvarjalno obdobje. Našli boste tudi nove cilje, tudi ljubezen pride v vaše življenje - pustite se presenetiti!
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Prva lastovka?
Tudi nogometaši Kumha Drave so pričeli s spomladanskim zbiranjem to~k, potem ko so se uspeli izvle~i iz zelo težkega položaja v Smartnem. Igrati ve~ kot eno uro z igralcem manj in nato še izena~iti je res lep dosežek. Takšni primeri v nogometu niso ravno pogosti, ponavadi pa uspejo ekipam, ki se ~utijo ob izklju~itvi igralca oškodovane, najve~krat zaradi napa~ne sodniške odločitve. V tem primeru se motivacija ekipe poveča preko realne vrednosti in igralci uspejo iz sebe iztisniti več energije kot v običajnih tekmah.
Glede na to, da sledi v nedeljo tekma z Ljubljano, ki bo nekakšna uvertura v zadnji del prvenstva, kjer se bo dobesedno na vsaki tekmi odlo~alo o biti ali ne biti prvoligaš v naslednji sezoni, bi Ptujčani takšen pozitivni naboj lahko ohranili še naprej. Nedeljski obra~un na Mestnem stadionu na Ptuju bo ve~ kot le navadna prvenstvena tekma, šlo bo predvsem za dokazovanje mo~i med dvema neposrednima tekmecema v boju za obstanek. Ce uspe Ljubljani zmagati na Ptuju, potem ji niti 5 morebiti odvzetih točk ne zapre vrat obstanka in ji podaljša čas ureditve finančnega stanja, ki ga bodo slej ali prej morali izvesti. Na drugi strani bi zmaga Drave pomenila potrditev pozitivnega trenda rasti forme in pomembno injekcijo samozavesti pred končnimi obračuni.
Nedeljski krog je pomemben tudi zaradi razvrstitve ekip v mini ligi za prvaka (udeleženci so že znani, odpadel je Publikum), saj znaša razlika med prvouvrščeno Gorico in šestouvrš-čeno Muro le pet točk. Tako so praktično vse ekipe prve šesterke zadržale realne možnosti za naskok naslova državnega prvaka. Trenutna forma daje največ možnosti ekipi Primorja, ki je dobila vse tri spomladanske obračune, ob tem pa so njihovi napadalci dosegli kar deset zadetkov (na Ptuju so zmagali »samo« 1:0).
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Gorinšek je uspel v Šmartnem izenačiti dve minuti pred koncem tekme.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 21. KROGA: Šmartno - Kumho Drava 1:1 (0:0), Dravograd - Gorica 0:1 (0:0), Maribor Pivovarna La{ko - CMC Publikum 3:0 (2:0), Domžale - Mura 0:1 (0:0), Ljubljana - KD Olimpija 0:1 (0:1), Primorje - Koper 5:2 (2:2)
39 38 38 38 36 34 28 25 24 19 16 12
1. GORICA	21	11	6	4	44:20
2. PRIMORJE	21	10	8	3	48:23
3. KD OLIMPIJA	21	11	5	5	38:26
4. MARIBOR PIVO. LAÎKO	21	11	5	5	27:22
5. KOPER	21	10	6	5	27:16
6. MURA	21	10	4	7	40:39
7. CMC PUBLIKUM	21	8	4	9	41:33
8. [MARTNO	21	6	7	8	26:34
9. DOM@ALE	21	7	3	11	25:38
10. LJUBLJANA	21	5	4	12	20:41
11. DRAVOGRAD	21	4	4	13	21:45
12. KUMHO DRAVA	21	2	6	13	20:40
Aleš Ceh ml. na Ptuju!
Iz virov blizu vodstva nogometašev Kum-ha Drave smo izvedeli, da je tik pred sklenitvijo dogovor med ekipama Kumho Drava in Mariborom Pivovarno Laško o posoji Aleša Ceha mlajšega. Nekdanji igralec Drave in Aluminija ter zdajšnji član aktualnih državnih prvakov iz Maribora bi tako že v končnici prvenstva zaigral za ptujske modre. Kakšna okrepitev je to za ekipo Kumha Drave ni treba posebej poudarjati, saj lahko Aleš Ceh kvalitetno igra na najobčutljivejšem mestu ptujske ekipe -mestu organizatorja igre. (ur)
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
Eno uro z igralcem manj
ŠMARTNO - KUMHO DRAVA 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kraljevič (78), 1:1 Gorinšek (88)
KUMHO DRAVA: Dabanovič, Zajc, Krajnc, Šterbal, Berko, Toplak (od 80. Smajlovič), Gorinšek, Selimovič, Korez (od 46. Emeršič), Majcen, Zilič (od 90. Jevdenič). Trener: Srečko Lušič.
Šmartno je bilo za nogometaše Kumha Drave delno srečen kraj, saj so v svojem tretjem nastopu v spomladanskem delu prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi prišli do prve točke. Trener Ptujčanov Srečko Lušič je nekoliko spremenil postavo glede na zadnje srečanje proti Primorju. Začetek je bil za goste dober, saj so imeli več od igre, pa tudi nevarnejši so bili. Strele Majcna in Toplaka, ki bi lahko končali za hrbtom domačega vratarja Srage, pa je slednji izbil in ohranil mrežo nedotaknjeno. Veliko tega se je Ptujča-nom porušilo v 25. minuti, ko je bil po njihovem mnenju storjen prekršek nad Seadom Ziličem na robu domačega kazenskega prostora, vendar sodnik Avdagič ni za-
Kolesarstvo
piskal (ali pa ni hotel), vendar je že v naslednjem trenutku glavni sodnik na posredovanje svojega pomočnika Govedareviča izključil Aljaža Zajca. Z igralcem manj so gostje vzdržali do konca prve-
ga polčasa in svojo mrežo odbra-nili nedotaknjeno.
V nadaljevanju so imeli terensko pobudo domači nogometaši, ki so imeli igralca več v polju. Nogometaši Kumha Drave so v tem
Foto: Črtomir Goznil<
Denis Krajnc je dobro opravil svoj del naloge v obrambi.
Vozilo se je na moč
Profesionalna ekipa kolesarjev Perutnine Ptuj pod vodstvom Srečka Glivar-ja je prejšnji teden v vetru, dežju in snegu nastopala na 8. - etapni kolesarski dirki v Franciji, imenovani Tour de Normandie kategorije 2.5 UCI.
Matija Kvasina, Branko Filip, Matej Marin, Matej Stare in Borut Božič so kolesarji, ki so v 8 dneh na 1100 km dolgi progi pomagali Mitju Mahoriču doseči 7. mesto v generalni razvrstitvi. V izredno močni konkurenci nacionalnih ekip (Velika Britanija in Rusija) ter klubov tudi iz TT/11 so se Ptujčani izkazali tudi v 19-kilometrskem moštvenem kilometru 6. etape, kjer so zasedli 3. mesto.
Dirka za visoka mesta se je nekako odvila, že preden se je sploh začela, saj se je v prvi etapi od glavnine odlepilo 22 kolesarjev, ki so si prikolesarili neulovljivo prednost. Ekipa ptujskih kolesarjev je v vodilni skupini imela le Mitjo Mahoriča, s katerim so skušali iztržiti največ, kar se je dalo. Z uvrstitvami med deseterico je držal stik z najboljšimi, v šesti etapi sta se z Avstralcem Robertsom znašla v ospredju, kolesar ekipe Commet pa je bil v ciljni ravnini prehiter za borbenega Ptujčana, ki je stopil na drugo najvišjo stopničko. Svojo vožnjo je takole komentiral: "Napadel sem na vzpon 12 km pred ciljem, priključil se mi je le Avstralec. Vozil sem na vso moč, saj mi je bila pomembna prednost zaradi generalne uvrstitve, Avstralec pa je malo taktizi-ral in v šprintu nisem imel veliko možnosti." Skupno razvrstitev pri
Foto: UG
Mitja Mahoric (v ozadju) je kot drugi prevozil ciljno črto druge etape.
vrhu je močno spremenil moštve-ni kronometer, čeprav za Maho-riča ni prinesel večjega pomika proti vrhu, kljub temu da so Ptuj-čani odpeljali zelo dobro. Razlike med tretjeuvrščeno profesionalno ekipo Perutnine Ptuj in zasledovalci so bile zelo majhne, občutno hitrejši sta bili le ekipi Rabobanka TT/111 z Dekkerjem in Posthumo na čelu in Poljski CCC Polsat, lansko leto še ekipa TT/1.
V tretji etapi je Borut Božič končal šprint zasledovalne skupine kot drugi in dosegel 6. mesto, v četrti, najdaljši, 205 km dolgi etapi sta bila Mahorič in Stare 6.
in 7, v zadnji osmi pa Mahorič še enkrat šesti.
Srečko Glivar, vodja ekipe, je z grenkim priokusom razlagal po dirki: "Sposobni smo bili iztržiti veliko več, na žalost se je dirka odvila tako, da jo je odločil praktično že prvi pobeg po 30 kilometrih prve etape. V vodilni skupini je bil le Mahorič, dodatni kolesar bi nam dal veliko več manevrskega prostora za naskok na vrh. Glede posameznih etap smo računali na eno zmago, kar nam je malo spodletelo, in v tej prvini nismo najbolj izpolnili zadanega cilja. Splošno gledano smo lahko
delu imeli tudi nekaj sreče, vendar so se dobro držali vse do 78. minute. Takrat so namreč nogometaši Šmartnega povedli z zadetkom Kraljeviča. Če imaš igralca manj, je težko računati na to, da bi dosegel zadetek in rezultat izenačil. Velika želja in pa sodniške krivice so bile poplačane dve minuti pred koncem srečanja, ko je v polno zadel napadalec Drave Gorazd Gorinšek ter rezultat izenačil. Na koncu se je srečanje končalo z delitvijo točk, verjetno pa bi bilo drugače, če bi Ptujčani igrali v popolni igralski zasedbi. Tudi ta osvojena točka je vsekakor dobrodošla za dvig samozavesti in motivacije v nadaljevanju prvenstva, kjer bo še očitno zelo vroče.
MARTIN VOGRINEC - ŠPORTNI DIREKTOR KUMHA DRAVE: »Igralcem nimamo kaj zameriti, saj so dali vse od sebe. Dolgih in težkih je bilo 65 minut, ko smo igrali z igralcem manj, a nam je uspelo osvojiti točko. Namesto da bi bili veseli, smo se iz Šmartnega vrnili razočarani zaradi izredno slabega, celo katastrofalnega sojenja. Izključitev Zajca je bila neupravičena. Ne vem, zakaj glavni sodnik Avdagič potem ni piskal številnih prekrškov, ki so bili storjeni nad našim nogometašem Seadom Ziličem. To ni bilo sojenje, ki bi bilo na ravni prve slovenske nogometne lige.«
Danilo Klajnšek
kar zadovoljni." Mahorič se je dobrega rezultata nadejal: "V prejšnjih dirkah, ki so bile precej ravninske, nisem uspel pokazati vsega, kar znam. V Normandiji se je vozilo izrazito na moč, veter je dodatno oteževal tekmovanje, ker sem dobro pripravljen, pa so mi te težke razmere ustrezale. Z rezultatom sem zelo zadovoljen."
Rezultati:
Generalno: 1. Thomas Dek-ker, 2. Joost Posthuma (oba Ra-bobank TT/111, Niz), 3. Arkadiusz Wojtas (CCC Polsat, Pol), 7. Mitja Mahoric (PP, Slo)
1.	etapa: 1. Talasardon (Amber 93, Fra), 8. Mahorič
2.	etapa: 1. Markov (CCC Pol-sat, Rus)
3.	etapa: 1. Lecrosnier (Jean Fl^, Fra), 6. Božič
4.	etapa: 1. Thebaut (Jean Fl^, Fra), 6. Mahorič, 7. Stare
5.	etapa: 1. Rabobank, 3. Perutnina Ptuj
6.	etapa: 1. Roberts (Commet, Aus), 2. Mahorič
7.	etapa: 1. Hayles (Velika Britanija)
8.	etapa: 1. Markov, 6. Maho-rič.
UG
AL d.0.0.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška ccsta 10, Kidričevo
Rokomet • 1. SRL (ž, m)
Evropske prvakinje na Ptuju
MERCATOR TENZOR - KRIM ETA MALIZIA
20:27 (9:13)
V dvorani Center je nad 600 gledalcev dostojno pozdravilo pokalne, državne in evropske prvakinje, ki imajo v svojem sestavu reprezentantke, in to: Kliukaite Rugile, ki je nastopila 40-krat z Litvo, Dinu Luminito s 106 nastopi za Romunijo, Tanjo Logvin, 60 nastopov za Avstrijo, ter naše reprezentantke Špela Cerar 45, Nataliya Derepasko 10, Barbara Gorski 50, Deja Doler 101, Mira Vincic 51, Katja Kurent 75, Olga Čeckova 35 in Tanja Oder 120 nastopov za Slovenijo.
Po uvodni predstavitvi ekip je tehnični direktor Boris Perger izročil gostjam simbol našega kraja
- kurentovo kapo - z besedami, da kurent odganja zlo in zimo, prinaša pomlad in srečo za nadaljnje tekmovanje v samem vrhu evropskega rokometa. Trenerju Tonetu Tislju pa je darilo predala kape-tanka gostiteljic, dolgoletna igralka, Ines Černe.
MERCATOR TENZOR: Lakič, Potočnjak, Šijanec 1, Pučko 1, La-zarev 1, Černe, Radek 12 (7), Ramšak, Nojinovič 1, Brumen 1, Murko 1, Kelenc, Majnik in Rau-kovič 2. Trener V. Hebar.
Pričetek tekme je bil zelo vzpodbuden za gostiteljice, ki niso respektirale renomiranih gostij, saj so v 6. minuti vodile s 4:2. Gostje so izenačile in povedle, toda v 17. minuti so domačinke ponovno vodile z zadetkom prednosti. Do odmora so si gostje z izkuše-
Neustrašno tudi proti evropskim prvakinjam.
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	18	17	1	0	35
2. GORENJE	17	14	1	2	29
3. PRULE 67	18	13	1	4	27
4. PREVENT	18	13	1	4	27
5. CIMOS KOPER	17	9	2	6	20
6. TERMO	18	7	1	10	15
7. RUDAR TRBOVLJE	18	7	0	11	14
8. TRIMO	18	6	2	10	14
9. JERUZALEM ORMO@	18	4	3	11	11
10. VELIKA NEDELJA	18	4	1	13	9
11. ADRIA KRKA	18	4	1	13	9
12. INLES RIKO	18	2	0	16	4
1. KRIM ETA MALIZIA	16	16	0	0	32
2. PIRAN	18	13	0	5	26
3. @ALEC	18	11	2	5	24
4. OLIMPIJA	18	11	1	6	23
5. LOKA KAVA	18	9	1	8	19
6. MERCATOR TENZOR PTUJ	18	9	1	8	19
7. BURJA ŠKOFIJE	17	6	2	9	14
8. CELEIA CELJE	18	5	1	12	11
9. GRAMIZ KOČEVJE	18	3	0	15	6
10. IZOLA BORI	17	1	0	16	2
Foto: Črtomir Goznik
Tone Tiselj, slovenski rokometni mag in Boris Perger.
Foto: Črtomir Goznil<
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 18. KROGA: Jeruzalem Ormož - Prevent 26:34 (12:20), Rudar Trbovlje - Velika Nedelja 25:26 (12:14), Prule 67 - Adria Krka 43:36 (21:19), Celje Pivovarna La{ko - Inles Riko 34:27 (17:13), Trimo -Termo 29:28 (15:12). Sre~anje Cimos Koper - Gorenje se igra kasneje.
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA ŽENSKE
REZULTATI 18. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krim Eta Malizia 20:27 (9:13), Celeia Celje - Loka kava 30:29 (16:14), Olimpija - Gramiz Ko~evje 37:15 (19:7), Žalec - Burja Škofije 36:19 (16:12), Izola Bori -Piran 23:37 (11:15).
nostjo in točnimi streli uspele pridobiti prednost, kljub temu da je bila domača vratarka Lakičeva izredno razpoložena, saj si je nabrala 10 obramb.
V nadaljevanju sta v igro vstopili vratarka Dino in skoraj nezadržna Derepasko, ki sta z nekaj akcijami navdušili polno dvorano. Domačinke, neobremenjene za rezultat, niso popustile, uspešno so se zoperstavljale in Šijančevi je v 35. minuti uspelo premagati Dino po nekaj uspešnih obrambah. Pri domačinkah je žal bila neizkušenost mladih igralk ob izgubljenih žogah gostjam dobrodošla, saj so razliko povečale kljub uspešni obrambi Lakičeve, ki je bila še 8-krat uspešna, nezgrešljiva pe je postala Radekova, ki je kar 7-krat premagala obe vratar-ki evropskih prvakinj. Nastop "trgovk" v prvi tekmovalni sezoni v družbi najboljših slovenskih ekip in uvrstitev na 6. mesto je velik uspeh in nadaljevanje prejšnjih uspehov kluba, ki ima nad pol stoletja dolgo tradicijo.
Po končani tekmi Tone Tislej, trener evropskih prvakinj in trener naših srebrnih fantov, ni prikrival ambicij in ciljev o nadaljnjem rokometnem vzponu v Sloveniji, ki ga teba še naprej s strokovnim znanjem in mladimi navdušenci Slovenije izkoristiti. Ptuj ima tradicijo, ki jo je treba nadaljevati s strokovnim in pedagoškim delom z mladimi. Čaka nas še trdo delo z dekleti za ponovitev že pridobljenega uspeha in priprave fantov na bližujo-če Olimpijske igre v Atenah.
Milan Zupanc
RUDAR TRBOVLJE -VELIKA NEDELJA
25:26 (12:14)
VELIKA NEDELJA: Kisovec, Go-tal, Mesarec 1, Trofenik, Gregorič, Potočnjak, Kumer 4, Planinc 2, Kokol, Stojinovič, Kukec 8, Šantl 6, Kozomara 5, Okreša. Trener: Zdenko Sekelj.
Srečanje rokometašev Velike Nedelje v Trbovljah proti domačemu Rudarju je bilo za njih izredno pomembno. Samo zmaga je bila tista, ki jim daje še več možnosti za obstanek med prvoligaši in je nad njimi visela kot Demo-klejev meč. Nedeljani se niso ustrašili peklenskega vzdušja in so v srečanje krenili zelo odločno ter takoj povedli z 2:0. Njihova stabilna in odločna igra jih je v 20. minuti pripeljala do vodstva s tremi zadetki prednosti (8:11), da bi tik pred koncem prvega polčasa vodili že s petimi zadetki prednosti. Trboveljčanom je uspelo do odhoda na odmor vodstvo gostov nekoliko znižati.
Začetek drugega polčasa je bil v znamenju domačih rokometa-šev, ki so si priigrali v 37. minuti
zadetek prednosti (16:15). Izgledalo je, da se doma juriš ne bo ustavil, vendar je bilo spet vsega hitro konec. Zelo dobra igra je ponovno pomenila vodstvo gostov in dobri dve minuti pred koncem so imeli rokometaši Velike Nedelje prednost treh zadetkov 23:26 in zmaga je bila tako rekoč v žepu. Domačini so želeli na vsak način do pozitivnega rezultata, vendar jim drugega, kot znižati vodstvo gostov, ni uspelo. S to zmago so rokometaši Velike Nedelje naredili ogromen korak naprej k želenemu cilju, ki se mu reče obstanek v prvoligaški druščini, ki je sedaj veliko bližje kot pred nekaj tedni.
Danilo Klajnšek
JERUZALEM - PREVENT 26:34 (12:20)
JERUZALEM: Dogša (4 obrambe), Cvetko (7 obramb); Belšak, Horvat 3, Mesarec 3, Koražija 7, Bezjak 4, Grabovac, Ivanuša 2, Kirič 2, Kosaber, Hanželič, Lollo 4(2), B. Čudič 1. Trener: Saša Pra-potnik.
Ormožani (nastopili so brez poškodovanega vratarja Čudiča) so proti Preventu doživeli visok in zaslužen poraz ter razočarali polno dvorano. Gostje (brez Kavaša) so vodili skozi celotno srečanje, največ za osem golov ob koncu prvega polčasa in na koncu tekme. Prvi polčas Ormožanov je bil najslabši v letošnji sezoni. (Pre)številne napake jeruzalemč-kov v napadu in obrambi so se kar vrstile, kar so s pridom izkoriščali in kaznovali ježki. Pri Korošcih sta bila zelo strelsko razpoložena desni zunanji Maksič in na črti krožni Lesjak, v vratih pa je blestel Imperl (13 obramb v prvem polčasu) . V drugem polčasu je trener domačih Saša Prapotnik dal priložnost mladinskemu vratarju Cvetku (7 obramb), ki se je izkazal z nekaj dobrimi obrambami. Ob tem je stekla igra domačih v napadu in v 40. minuti je posijal še kanček upanja za preobrat, saj so se Ormožani približali na 19:22. Tedaj je trener Preventa Aleš Praznik v vrata namesto Imperla (14 obramb) poslal Krasavca (10 obramb), ki je nekajkrat odlično posredoval in Korošci so se spet oddaljili na neulovljivih +7 (21:28). Svojo nerazpoloženost so gostitelji dokazali tudi pri izvajanju sedemmetrovk, saj so jih zgrešili kar pet. Jeruzalemčki bodo v nadaljevanju prvenstva morali strniti svoje vrste ter popraviti pristop k tekmam, igri in marsičemu drugemu, sicer jih lahko dočaka najhujše - izpad iz 1. A-lige.
Uroš Kratic
Cudic, Bezjak in Kukec v reprezentanci
Selektor slovenske mladinske reprezentance Slavko Ivezič je na širši seznam (26 igralcev) uvrstil tudi rokometašeJeruzalema Ormoža in Velike Nedelje, in sicer Marka Bezjaka (srednji zunanji), Bojana Cudiča (srednji zunanji) in Dejana Kukca (levi zunanji). V reprezentanco bo uvrščenih 16 igralcev. Mladince čaka kvalifikacijski turnir za nastop na EP. Kvalifikacije bodo odigrane v Celju od 9 -11. aprila v konkurenci Hrvaške, Avstrije in Nizozemske. Na EP, ki bo julija v Beogradu, napredujeta prvouvrščeni ekipi. Poziv selektorja je še en dokaz dobremu delu z mladimi v naših rokometnih sredinah.
Uroš Kratic
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Poraz Gorisnice (se) ni usoden
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 18. KROGA: Gori-šnica - Slovan 28:30, Chio Kranj
-	Gorica Leasing 27:30, Gold club
-	Mokerc 45:36, Črnomelj - Pekarna Grosuplje 35:34, Sevnica -Mitol Sežana 28:22, Dol TKI Hrastnik - Sviš 33:31.
1. GOLD CLUB	18	18	0	0	36
2. SVIŠ	18	12	0	6	24
3. GORIŠNICA	18	10	3	5	23
4. GORICA LEASING	18	11	1	6	23
5. SLOVAN	18	11	0	7	22
6. PEK. GROSUPLJE	18	9	1	8	19
7. DOL TKI HRASTNIK	18	8	1	8	17
8. MITOL SEŽANA	17	7	1	9	15
9. SEVNICA	18	6	3	8	15
10. CHIO KRANJ	18	3	2	13	8
11. MOKERC	17	3	0	14	6
12. ČRNOMELJ	18	3	0	15	6
GORIŠNICA -		SLO-			
izklju~eni za 20 minut gostje pa kljub grobi igri v obrambi le 6 minut. Žal se je dinami~na igra ob koncu sprevrgla v grobost, kar ni zaželeno, zato bo delegatsko poro~ilo za tekmovalno komisijo precej dolgo.
Milan Zupanc
2. SRL MOŠKI
REZULTATI 18. KROGA: Drava Ptuj - Izola 24:34, Radovljica -Alples Železniki 32:36, Ajdov{~ina - Atom Kr{ko 26:30, Arcont Radgona - Cerklje 25:28, Gr~a Ko~e-vje - Šmartno 99 33:27, Rade~e -Dobova 31:28.
VAN 28:30 (14:16)
GORIŠNICA: Valenko, Sok, Vajda 2, Korapar, 1. Ivančič 4, Lozin-šek, Buzeti 2, Štrbal, D. Ivančič 7 (2), Sapač 3, Firbas 4, Kumer 3 (3), Pisar 3, Klemen~i~. Trener Ivan Hrupi~.
Gostje so si že v za~etnih minutah pridobili prednost, ko I. Ivan~i~ ni uspel na desnem krilu zaustavljati prodornega Sku{ka. Napadi doma~inov so se lomili ob visoki obrambi gostov ter nekajkratnimi uspe{nimi posegi vratarja Mo~ivnika.
Prednost iz prvega dela so do-ma~ini v 33. minuti uspeli izni~iti (16:16) in {e nekajkrat je bil rezultat izena~en, ob tem pa se je stopnjevala nervoza, ko sta v 42. minuti slaba sodnika podelila rde~a kartona doma~inu Firbasu in gostujo~emu Sobo~anu zaradi medsebojnega obra~unavanja. Z zelo dvomljivimi razsodbami in razli~nimi kriteriji do igralcev sta se sodnika do konca tekme popolnoma izgubila, kar je za posledico dalo negodovanje med igralci, vodstvi in gledalci. Žal se je v zadnjem delu igra povsem izjalovila, doma~ini so vseskozi lovili priklju~ek, igrali z enim ali dvema igralcema manj, kar zgovorno pri~a podatek, da so bili doma~ini
1.	DOBOVA
2.	CERKLJE
3.	IZOLA
4.	ŠMARTNO 99
5.	ATOM KR[KO
18 18 18 18 18
14 2	2
13 2	3
13 0	5
11	1
9	3	6 21
30 28 26 6 23
6. ARCONT RADGONA 18
7.	GRČA KOČEVJE
8.	ALPLES ŽELEZNIKI
9.	RADOVLJICA
10.	AJDOVŠČINA
11.	DRAVA PTUJ
12.	RADEČE
18 17
2	10 14
3	10 13 1 12 11 3 11 9
2 8 3 8
2 14 4
DRAVA - ISTRA-BENZ 24:34 (6:15)
DRAVA: Klinc, Zadravec, Ali~ 8 (1), Skaza, Bra~i~ 5 (1), Kac 1, Horvat 1, Luskovi~, Selin{ek, Me{l 3, Mlakar, Mikoli~ 5, Predikaka in Štager.
Nad 100 gledalcev je videlo poraz gostiteljev, ki v prvem delu nikakor niso znali urediti svojih vrst v obrambi, z zapravljenimi žogami v napadih pa so dovolili, da so gostje to v polni meri izkoristili. Že v 17. minuti so vodili z 1:8. Prizadevanje gostiteljev, da bi do odmora nadoknadili razliko, niso bila uspešna. V nadaljevanju je bila igra enakovredna, kar govori razmerje v zadetkih 18:19, toda ob vseh prizadevanjih gostiteljem ni uspelo nadoknaditi slabe igre iz prvega dela. Do konca tekmovalne sezone {e je {est kol in upamo, da se jim bo uspelo iz-vle~i iz nezavidljivega položaja na dnu lestvice.
anc
Plavanje
Pernat postavil rekord mitinga v Múnchnu
Minuli vikend je na mo~nem mednarodnem plavalnem mitingu v Munchnu uspešno nastopil Matjaž Pernat, saj je kar dvakrat stal na zmagovalnih stopničkah. V disciplini 200 metrov prsno je osvojil prvo mesto s časom 2:19,88 in za tri sekunde izboljšal
dosedanji rekord mitinga Solar. V disciplini 100 metrov prsno pa je prav tako bil najboljši s časom 1:06,11. Ta vikend bo Matjaž Pernat nastopil na plavalnem mitingu v češki Ostravi.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • 1. SLMN
V četrtfinalu z Zagorjani
1. SLMN
REZULTATI 18. KROGA: Do-
bovec - Vitomarci Petlja 2:7 (2:3), Nazarje - Napoli Pernica 5:3 (3:1), Metropol - Puntar Alpkomerc 7:3 (4:1), GIP Beton - Mavi Brežice 3:0 (0:0), Kix Ajdovščina - Svea Lesna Litija 5:7 (3:3).
1.	SVEA LESNA LITIJA	18	18	0	0	54
2.	PUNTAR ALPKOMERC 18	12	3 3	39
3.	VITOMARCI PETLJA	18	9	3 6	30
4.	NAZARJE	18	9	3 6	30
5.	DOBOVEC	18	8	1	9	25
6.	GIP BETON	18	6	2	10	20
7.	KIX AJDOVŠČINA	18	5	4 8	19
8.	METROPOL	18	5	8	10	18
9.	NAPOLI PERNICA	18	4	2	12	14
10.	MAVI BREŽICE (-4) 18 2 3 12 5
DOBOVEC - VITOMARCI PETLJA 2:7 (2:3)
Zadnji krog nam je glede na prvenstveno lestvico obetal derbi, ki bo odločal o končnem tretjem oz. četrtem mestu po rednem delu tekmovanja, vendar so Vitomarča-ni suvereno opravili z Dobovcem, čeprav so nastopili le z devetimi možmi, manjkala pa sta pomembna člena ekipe Kornik in Kamen-
Nogomet
2. SLOVENSKA
NOGOMETNA
LIGA
REZULTATI 20. KROGA: Aluminij - Krško Posavje 1:1 (0:1), Svoboda - Rudar Velenje 1:1 (0:0), Izola Argeta - Tabor Sežana 0:0, Dravinja - Zagorje 3:1 (2:0), Supernova Triglav - Livar 0:0, Brda -Bela krajina 0:1 (0:1).
1.	RUDAR (V) 20 14 4 2 61:22 46
2.	DRAVINJA 20 11 6 3 41:19 39
3.	ZAGORJE 20 12 3 5 36:25 39
4.	BELA KRAJINA 20 11 4 5 32:21 37
5.	LIVAR 20 8 9 3 25:23 33
6.	ALUMINIJ 20 7 5 8 26:25 26
7.	KRŠKO POS. 20 5 9 6 25:32 24
8.	TRIGLAV 20 5 6 9 22:32 21
9.	IZOLA ARGETA 20 4 7 9 17:31 19
10.	SVOBODA 20 3 5 12 22:31 14
11.	TABOR SEŽ. 20 3 5 12 20:48 14
12.	BRDA 20 2 7 11 14:32 13
ALUMINIJ - KRŠKO POSAVJE 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Rusic (27), 1:1 Panikvar (75).
ALUMINIJ: Toplak, Golob, To-polovec, Sambolec, Pekez, Prapo-tnik, Koren, Kuserbajn (Flaškar), Repina, Panikvar, Fridauer (Ke-lenc). Trener: M. Emeršic
Po enakovredni igri v začetku si ekipi nista priigrali priložnost za vodstvo. V 27. minuti je po napaki domače obrambe na levi strani ostal sam Rusič, ki je prejeto žogo brez večjega napora poslal za hrbet domačega vratarja Toplaka. Že v naslednji minuti je imel priložnost Koren, a je njegov strel vratar Forneci izbil v polje.
Tudi v nadaljevanju se je igra odvijala med obema kazenskima prostoroma, gostitelji pa so zadnjih 15 minut pričeli intenzivneje napadati, kar je prineslo izenačenje, ko je Panikvar po nekaj poizkusih uspel premagati razpoloženega vratarja Fornecija. Žal so sodniki nato zadetek Sambol-ca razveljevili zaradi nedovoljenega položaja. Kmalu po vstopu v igro se je priložnost ponudila Kelencu, ki je preveč okleval, Repina pa je bil netočen. Vsa prizadevanja gostiteljev za zmago so bila zaman, saj so gostje z obrambno igro uspeli obdržati neodločen rezultat.
anc
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Kurnik je prispeval pomemben delež k zmagi.
šek. V sebe zaverovani Dobovčani, ki so bili pred tekmo popolnoma prepričani v zmago, so hladen šok doživeli že v prvi minuti, ko sta lepo kombinirala Kraut in Šnofl in slednji je uspel žogo spraviti za hrbet domačega vratarja Gotlina. Po enakovredni igri med obema kazenskima prostoroma so domačini uspeli izenačiti. Veselje je trajalo le kratek čas, saj je Kraut že v
8. minuti ponovno popeljal Vito-marčane v vodstvo. Sledila je navdušujoča igra Vitomarčanov, a so domači spet izenačili preko kapetana Kosernika, ki je matiral sicer solidnega Polšaka iz prostega strela. Igra domačinov je bila vedno na robu prekrška, predvsem neustavljivega Šnofla, so "pošteno pretepli" in posledica teh akcij je bil šesti akumulirani prekršek.
Strel je uspešno realiziral tokrat gotovo eden izmed boljših mož -Danilo Kurnik, ki se očitno v pravem času vrača v reprezentančno formo.
Nadaljevanje ni prineslo nič novega, domači so bili ulovljeni v presing in posledica so bili štirje goli v mreži doseženi v 7 minutah in tekma je bila odločena.
Vsi skeptiki in malonogometni strokovnjaki, ki so napovedovali drugačne scenarije, so verjetno slabe volje, vendar je moštvo Petlje pokazalo karakter in zasluženo osvojilo tretje mesto po rednem delu SLMN, saj so dvakrat premagali oba neposredna konkurenta, tako Dobovec kot Nazarje. Po videnem se lahko mirne volje nadejamo uvrstitve v polfinale, čeprav nas v prvem krogu končnice čaka neugodno moštvo Zagorja z izrednim posameznikom Adrinje-kom, vendar sem prepričan, da bomo uspeli in tako potrdili cilje, ki smo si jih zadali pred sezono, je optimistično zaključil direktor Cvjetin Maksimovič.
Pari ~etrtfinala: Dobovec -Nazarje, GIB Beton - Vitomarci, KIX Ajdovščina - Puntar, Metropol - Lesna Litija. Vitomarčani igrajo prvo tekmo v gosteh, povratno pa doma.
D. R.
3. SNL - SEVER
REZULTATI 14. KROGA: Pohorje - Hajdina 6:2 (4:2), Zreče - Središče 2:2 (2:0), Železničar -Šoštanj 4:1 (1:1), Bistrica - Ma-lečnik 0:1 (0:0), Kozjak Radlje -Gorice Pesnica 0:9 (0:3), Holer-muos Ormož - Šmarje pri Jelšah 2:1 (1:1), Paloma - Stojnci 2:1 (1:0).
1.	ŠOŠTANJ 14 9 2 3 41:16 29
2.	MALEČNIK 14 8 1 5 28:24 25
3.	HAJDINA 14 7 3 4 36:20 24
4.	PALOMA 14 7 3 4 33:18 24
5.	ŽELEZNIČAR 14 7 3 4 29:25 24
6.	ŠMARJE 14 8 0 6 26:22 24
7.	BISTRICA 14 7 2 5 30:15 23
8.	POHORJE 14 7 1 6 35:20 22
9.	ZREČE 14 6 2 6 24:23 20
10.	STOJNCI 14 5 4 5 20:16 19
11.	PESNICA 14 6 0 8 24:27 18
12.	HOL. ORMOŽ 14 5 2 7 26:31 17
13.	SREDIŠČE 14 4 1 9 32:34 13
14.	KOZJAK RAD. 14 0 0 14 5:98 0
KDO BO KOGA?!
S tekmovanjem so pričeli tudi nogometaši v severni skupini tretje slovenske nogometne lige. Velika borba za uvrstitev v skupino ekip, ki bodo v naslednjem letu nadaljevale tekmovanje, je velika. Kdo bo tisti srečnež, se bo videlo šele na koncu. Štart seveda tistim, ki so izgubili, ni bil najbolj všečen. Nenadejano visoko so izgubili nogometaši Hajdine, kar še ni nič hudega, Bistričani so klonili doma proti Malečniku in jim tudi legendarni Milko Djurovski na klopi ni pomagal. Stojnčani imajo ekipo za sam vrh, vsaj po imenih, vendar so vseeno klonili v Sladkem Vrhu in že nekoliko zaostajajo. Še več pa Središče ob Dravi, kljub osvojeni točki z dvema zadetkoma Saše Habjaniča v Zrečah, in nekoliko manj Ormo-žani, ki so premagali Šmarje pri Jelšah. Želja po uspehu je velika, prostora za vse ne bo, zato bo tekmovanje v 3. SNL pridobilo na zanimivosti in regularnosti, seveda če odštejemo Radeljčane, ki so ekipa, na kateri si drugi popravljajo gol razliko. Mariborski Železničar je daleč od samega vrha, vendar so angažirali izkušenega strokovnjaka Marina Bloudka, da jih morebiti popelje razred više, saj ne verjamemo, da bo Šoštanj vzdržal. Rezultatsko sicer mogoče, finančno pa ne.
BISTRICA - MALEČNIK 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Dvoršak (49) BISTRICA: Kastelic, Skale, Kun-stek, Sep, Peša, Čerenak (od 46. Kopič), Obrovnik (od 62. Kolar), Frelih, Primožič, Furman, Tkavc. Trener: Milko Djurovski.
POHORJE - HAJDINA 6:2
(4:2)
STRELCI: 0:1 Bezjak (12), 1:1 Čavnik (23), 2:1 Šloser (34), 3:1 Cehtl (40), 3:2 Vrabl (41. iz 11 m), 4:2 Muzlovič (45), 5:2 Segedi (70), 6:2 Cehtl (83)
HAJDINA: M. Brodnjak, Princl, Mihael Krajnc, Horvat, Vrabl, B. Bauman, Hotko, Bezjak (od 83. Sarkičevič), R. Krajnc, Frangež, M. Bauman (od 42. Marcel Krajnc). Trener: Ivan Zajc.
ZREČE - SREDIŠČE 2:2
(2:0)
STRELCI: 1:0 Krašovec (39), 2:0 Tirovič (41), 2:1 Habjanič (46), 2:2 Habjanič (51)
SREDIŠČE OB DRAVI: Čelo-figa, Balažič (od 87. Žerjav), Ale-ksič (od 46. Habjanič), Kolenc, Miljevič, Kramjčec, Vidovič, Les-jak, Klajnčar, Zadravec, Prapotnik. Trener: Tomislav Ivančič.
PALOMA - STOJNCI 2:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Miloševič (40), 1:1 Čeh (82), 2:1 Ozim (89)
STOJNCI: Germič, Sluga, Milo-šič, Lenart, Vilčnik, Letonja, Želez-nik, Petek, Arsič (od 26. Petrovič), Žnidarič, Čeh. Trener: Miran Klaj-derič.
Danilo Klajnšek
HOLERMUOS - [MARJE
2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Tobijas (9), 1:1 Filovič (12), 2:1 Jurčec (90. 11 m)
HOLERMUOS: Grabrovec, Mi-trev, Emeršič, Školiber, Jurčec, Tobijas (Smolkovič), Gašparič, Fi-javž, Šterman ((erebič), Kolarič (Ropoša), Sovič. Trener: Franc Gorza.
V Ormožu smo videli v prvem delu prvenstva veliko podobnih tekem, ki so se končale s porazi ormoškega tretjeligaša. Tokrat je bila sreča na strani domačih. To-
bijas je svoje moštvo po lepi akciji že v 9. minuti povedel v vodstvo 1:0. Gostje so že čez tri minute izenačili. Edino napako domačih na srečanju je kaznoval Filovič. V nadaljevanju tekme so domačini izpustili tri stoodstotne priložnosti (Šterman, Mitrev, Tobijas), kjer je odlično posredoval tudi vratar Pepelnak - prvo ime srečanja pri gostih. Ob samem koncu tekme se je sam pred gostujočimi vrati znašel Sovič, ki ga je vratar Pe-pelnak nepravilno oviral in sodnik Tkalčič iz Maribora je najprej pustil prednost, nato pa pokazal na belo točko, s katere je z veliko mere sreče zadel kapetan Jurčec.
Uros Krstič
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 13. KROGA: Zavrč
-	Gerečja vas Unukšped 3:1, Mark 69 Rogoznica - Boč 2:1, Gorišnica
-	Slovenja vas 3:2, Skorba - Dor-nava 0:3, Bukovci - Videm 2:1. V tem krogu je bila prosta ekipa Podlehnika (ekipa Pragerskega je odstopila od tekmovanja).
1.	ZAVRČ	12	9	2 1	42:11	29
2.	GEREČJA VAS	12	9	0 3	40:16	27
3.	GORIŠNICA	12	6	2 4	29:19	20
4.	VIDEM	12	6	0 6	28:33	18
5.	SKORBA	12	6	0 6	21:36	18
6.	SLOV. VAS	12	5	2 5	19:19	17
7.	PODLEHNIK	11	5	1	5	16:22	16
8.	ROGOZNICA	12	4	3 5	24:21	15
9.	DORNAVA	12	4	1	7	18:17	13
10.	BUKOVCI 12 3 4 5 20:35 13
11.	BOČ 12 2 1 9 11:33 7
MARK 69 ROGOZNICA -BOČ 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kukovec (23), 2:0 Petek (27), 2:1 Vehovar (51)
GORIŠNICA - SLOVENJA VAS 3:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Polanec (20. iz 11 m), 2:0 Šterbal (35), 3:0 Ci-glarič (66), 3:1 Gerečnik (70), 3:2 Ornig (72).
BUKOVCI - VIDEM 2:1
(1:1)
STRELCI: 0:1 Bedrač (12), 1:1 Majer (27. iz 11 m), 2:1 Mustafič (87)
SKORBA - DORNAVA 0:3
(0:0)
STRELCI: 0:1 Cvetko (65), 0:2 Novak (71), 0:3 Panič (89. avto-gol)
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA: Kumho Drava - Ljubljana (ob 16.00), Gorica - Primorje, Koper - [martno, KD Olimpija - Domžale, Mura - Maribor Pivovarna Laško, CMC Publikum - Dravograd.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij (sobota ob 16.30), Svoboda -Izola Argeta, Kr{ko Posavje - Supernova Triglav, Livar - Brda, Bela Krajina -Dravinja, Zagorje - Tabor Sežana.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - SEVER
PARI 15. KROGA: sobota ob 15.00: Stojnci - Holermuos Ormož, Pesnica
-	Bistrica, Malečnik - Železničar, Šo{tanj - Zreče, Sredi{~e - Hajdina, Paloma
-	Pohorje, Šmarje pri Jel{ah - Kozjak.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 14. KROGA: SOBOTA OB 16.30: Boč - Podlehnik, Gerečja vas Unuk-{ped - Skorba, Dornava - Bukovci, Slovenja vas - Mark 69 Rogoznica; NEDELJA OB 10.30: Videm - Gori{nica.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 13. KROGA: SOBOTA OB 16.30: Markovci - Apače, Tržec - Lovrenc; NEDELJA OB 11.00: Leskovec - Cirkulane; NEDELJA OB 16.30: Podvinci -Hajdo{e, Grajena - Zgornja Polskava.
ROKOMET
1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 19. KROGA: Velika Nedelja - Prule 67 (sobota ob 19.00), Trimo -Jeruzalem Ormož (sobota ob 20.00), Termo - Cimos Koper, Gorenje - Celje Pivovarna La{ko, Inles Riko - Rudar Trbovlje, Adria Krka - Prevent.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: Črnomelj - Gori{nica, Pekarna Grosuplje - Gold club, Mokerc - Sevnica, Mitol Sežana - Chio Kranj, Gorica Leasing - Dol TKI Hrastnik, Svi{ - Slovan.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: Arcont Radgona - Grča Kočevje, Cerklje - Drava Ptuj, Izola - Radovljica, Alples Železniki - Ajdov{čina, Atom Kr{ko - Radeče, Dobo-va - Šmartno 99.
ODBOJKA
KONČNICA ZA PRVAKA:
POLFINALE - 2. TEKMA: Svit - Calcit Kamnik, Šo{tanj Topol{čica - Salonit Anhovo.
LIGA ZA OBSTANEK - ŽENSKE
PARI 6. KROGA - SOBOTA: Avto Prstec Ptuj - Prevalje, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Luka Koper, TPV Novo mesto - Formis Bell Miklavž.
PARI 7. KROGA - SREDA 7.4.: Avto Prstec Ptuj - Zavarovalnica Maribor Ljutomer, Prevalje - Formis Bell Miklavž, TPV Novo mesto - Luka Koper.
Danilo Klajnšek
Košarka
OMREZJE.NET & PARKL
Finale: Orači - Starše
Še štirinajst dni nas loči do konca letošnjega tekmovanja v ligi Parkl. Tudi letošnje finale bo podoben lanskemu. Za prvaka lige se bosta pomerili ekipi Oračev in Starš. Obe ekipi sta polfinalna boja dobili z rezultatom 2:0 in potrdili dobre rezultate s predtekmovanja.
Ekipe za mesta od devet do dvanajst so končale z razigravanjem in končni vrstni red je naslednji: 9. ŠD Majšperk, 10. ŠD Kidričevo, 11. ŠD Ptujska Gora, 12. ŠD Destrnik.
Rezultati {tirinajstega kroga:
Ora~i - Veterani 56:49 skupaj 2:0 za Orače, KK Starše - KK Ljudski vrt 86:75 skupaj 2:0 za Starše,
Good guys - Bar Holliday Neman 94:77 skupaj 1:1 naprej Good guys zaradi boljšega medsebojnega količnika, KK Rače - ŠD Cir-kovce 58:69 skupaj 2:0 za ŠD Cirkovce, ŠD Kidričevo - ŠD Maj-šperk 73:85 skupaj 2:0 za ŠD Majšperk, ŠD Ptujska Gora - ŠD Destrnik 77:45 skupaj 2:0 za ŠD Ptujska Gora.
Razpored tekem za prvo mesto: Orači - KK Starše nedelja, 4.4.2004, OŠ Breg ob 10.00.
Razpored tekem za tretje mesto: KK Ljudski vrt - Veterani četrtek, 1.4.2004, OŠ Grajena ob 19.30.
Radko Hojak
ZAVRČ - GEREČJA VAS UNUKŠPED 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Zdelar (14), 1:1 Krajnc (44. iz 11 m), 2:1 Golob (73), 3:1 Fridl (92)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 12. KROGA: Cirkulane - Podvinci 4:3, Lovrenc -Leskovec 1:1, Apače - Tržec 2:1, Spodnja Polskava - Markovci 1:2, Hajdoše - Grajena 5:1. V tem krogu je bila prosta ekipa Zgornje Polskave.
1. PODVINCI	11	10	0	1	52:15	30
2. CIRKULANE	11	9	1	1	33:14	28
3. LOVRENC	11	7	3	1	22:16	24
4. MARKOVCI	11	6	1	4	30:17	19
5. HAJDOŠE	11	5	1	5	24:31	16
6. TRŽEC	11	5	0	6	37:36	15
7. GRAJENA-1	11	4	1	6	17:25	12
8. APAČE	11	4	0	7	15:23	12
9. SP POLSKAVA 11		2	1	8	18:30	7
10. ZG. POLSK.	10	2	0	8	17:35	6
11.LESKOVEC■	-1 11	1	2	8	12:35	4
CIRKULANE - PODVINCI
4:3 (2:0)
STRELCI: 1:0 Žuran (21), 2:0 Žuran (24), 3:0 Žuran (51), 3:1
Modrič (53), 3:2 Hren (59), 3:3 Petrovič (60), 4:3 Janžekovič (91)
APAČE - TRŽEC 2:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Emeršič (7), 1:1 D. Kmetec (12), 2:1 B. Kmetec (76)
LOVRENC - LESKOVEC 1:1
(0:0)
STRELCA: 1:0 Belca (56), 1:1 Stopajnik (88. iz 11 m)
HAJDOŠE - GRAJENA 5:1
(1:1)
STRELCI: 0:1 Hentak (10. av-togol), 1:1 Drevenšek (27), 2:1 Petek (66), 3:1 Kaisesberger (71. iz 11 m), 4:1 Narat (81), 5:1 Kau-čevič (85)
SPODNJA POLSKAVA -MARKOVCI 1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Janžič (31), 1:1 Zver (68), 1:2 Janžekovič (89. iz 11 m)
Danilo Klajnsek
Odbojka • 1. DOL (ženske)
Ljutomerčanke ostajajo v 1. ligi
1. DOL (ž) - liga za obstanek
REZULTATI 5. KROGA: Avto Prstec Ptuj - TPV Novo mesto 0:3, Prevalje - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 0:3, Formis Bell Miklavž
-	Luka Koper 3:0.
1.	TPV NOVO MESTO 23	13	10	40
2.	LUKA KOPER 23	13	10	35
3.	FORMIS MIKLAVŽ 23	10	13	28
4.	ZM LJUTOMER 23	8	15	27
5.	PREVALJE 23	5	18	16
6.	AVTO PRSTEC PTUJ 23	0	23	0
AVTO PRSTEC PTUJ
-	TVP NOVO MESTO 0:3 (12, 18, 14)
AVTO PRSTEC PTUJ: Nimac, Kos, Bilanovic, Kutsay, Vidovic, Lačen, Zajšek, Rola, Janžekovič.
V 5. tekmi za obstanek v 1. DOL za ženske tudi dvorana v Mladiki ni pomagala, da bi Ptujčanke, kot lansko leto v nižje rangiranem tekmovanju, zmagale. Kvaliteta je bila na strani gostujočih igralk, ki so zasluženo slavile. Ptujčankam sicer ni oporekati borbenosti, z dobro igro na mreži in solidnim sprejemom servisov so skušale držati stik z najboljšo ekipo v boju za obstanek, kar jim je v določenih trenutkih tudi uspevalo. Preveč pa je bilo "črnih minut", ko so Novomeščanke nizale točke eno za drugo, domačinke pa zaostanka niso uspele nadoknaditi. Tekma je bila zaradi dolgih točk in lepih akcij na obeh straneh za peščico gledalcev kar zanimiva,
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke se počasi že pripravljajo na naslednjo sezono, ko bodo nastopale v drugoligaški konkurenci
čeprav tega iz rezultata ni moč razbrati. Najboljša ptujska igralka Anna Kutsay je dosegla 16 točk, Ana Nimac pa 7. Uprava kluba je zaradi slabih rezultatov sprejela nove ukrepe, s katerimi se nista strinjali Nuša Mohorko ter Bojana Resanovič in sta pred to tekmo že izstopili iz kluba. "Avtomobil-stke" je prejšnji teden okrepila nova igralka, Mariborčanka Barbara Janžekovič, ki igra na mestu podajalke.
ug
PREVALJE - ZM LJUTOMER 0:3 (-13, -23, -17)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Praprotnik, Vrbančič, Jozelj, Vrb-njak, Oletič, Pirher, Drvarič, Jureš, Morec, Kadiš.
Pomembno tekmo za obstanek v prvoligaški konkurenci je trener ljutomerske vrste Bojan Novak pričel z nekoliko spremenjeno šesterko, ki si je priigrala zmago ter s tem obstanek v prvi ligi. Na mestu organizatorice igre je bila tokrat Ana Praprotnik, ki je zamenjala dosedanjo prvo podajalko Sašo Pirher, ljutomerske odbojka-rice pa so pokazale predvsem odlično igro na mreži. "Odločilno tekmo za obstanek v prvi ligi smo odigrali na izredno visokem nivoju. Lahko bi celo dejal, da je bila to ena najboljših predstav mojih odbojkaric v sezoni," je po tekmi vesel dejal Novak. Najzanimivejši je bil na tej tekmi drugi niz. Gostiteljice so večji del niza vodile, Ljutomerčanke pa so jih ujele na 23. točki ter z zbrano igro v končnici niso dovolile presenečenja.
MŠ
Judo • Pokal Ptuja 2004
Drava in Impol na tretjem mestu med ekipami
Tradicionalni mednarodni Pokal Ptuja v judu je s 366 tekmovalci in tekmovalkami iz 42 klubov iz 5 držav lepo uspel.
v polni športni dvorani Gimnazije si je preko 600 gledalcev v soboto, 27. 3., in nedeljo, 28. 3., ogledalo zelo kvalitetne dvoboje, ki so bili nagrajeni z odli~nimi uvrstitvami doma~ih tekmovalcev, ki so v kategoriji kadetov osvojili skupno 1. mesto.
Doma~im organizatorjem je ob odli~no organiziranem prvenstvu, za kar so bili deležni veliko pohval, uspelo tudi po športni plati. Iz JK Drava so med posamezniki zmagali Tilen Vidovi~ pri de~kih, Ur{ka Urek pri deklicah, Rok Tajhman pri kadetih in Lea Murko pri kadetinjah. Pri mladincih sta se izkazala Jože [imenko z 2. mestom in Jure [egula s 3. mestom, pri mladinkah pa Barbara Murko z 2. mestom in Lea Murko s 3. mestom.
V skupni razvrstitvi vseh starostnih kategorij so imeli najve~ uspeha tekmovalci JK Duplek, ki so si to~kovno prednost priborili predvsem v kategoriji deklic. Drugo mesto je osvojila ekipa JK Bežigrad, tretje pa doma~i judoisti JK Drava iz Ptuja in JK Impol Slovenska Bistrica.
Rezultati:
Kadeti: 1. mesto - JK Drava Ptuj (posamezni zmagovalci: do 50 kg Matjaž Trbovc JK Sankaku, do 55 kg Jan Belsak JK Gori{nica, do 60 kg David Špendal JK Duplek,
Lea Murko je s 1. mestom pri kadetinjah in 3. mestom pri mladinkah veliko pripomogla k odli~ni ekipni uvrstitvi JK Drava.
do 66 kg Aljaž Sedej JK Bežigrad, do 73 kg Rok Tajhman JK Drava Ptuj, do 81 kg David Mesari~ JK Koroški Holding, nad 90 kg Ante Batini~ JK Dalmacija).
Kadetinje: 1. mesto JK Sankaku (zmagovalke: do 44 kg Katja Ferli~ JK Duplek, do 48 kg Tajda Ratajc JK Sankaku, do 52 kg Tamara Barbari~ PJK Triglav Kranj, do 57 kg Ana Tatalovi~ JK Bežigrad, do 63 kg Barbara Ban JK Bežigrad, do 70 kg Lea Murko JK Drava Ptuj, nad 70 kg Ur{ka Skela JK Impol).
Mladinci: 1. mesto JK Bežigrad (zmagovalci: do 60 kg Roki Drak-ši~ JK Sankaku, do 66 kg Mark Fa-
flja JK Olimpija, do 73 kg Marko Petri~ JK Olimpija, do 81 kg Denis Štih JK Olimpija Krmelj, do 90 kg Matevž Arta~ JK Olimpija, do 100 kg Primož Ferjan JK Bežigrad, nad 100 kg Mitja Jenuš JK Železni~ar Maribor).
Mladinke: 1. mesto JK Sankaku (zmagovalke: do 48 kg Tajda Ratajc JK Sankaku, do 52 kg Ines Miši~ JK Bežigrad, do 57 kg Vesna Duku~ JK Sankaku, do 63 kg Pika Mirt JK Olimpija Krmelj, do 70 kg Tina Razinger JK Jesenice, do 78 kg Polona Ko{ir JK Impol, nad 78 kg Tina Kukec Jk Olimpija Kr-melj).
Sebi Kolednik
Namizni tenis • DP na Ptuju
Par Grbi~ - Pavi~ tretji na državnem prvenstvu
V	odlični organizaciji Namizno-teniškega kluba Ptuj, ki letos slavi 30-letnico uspešnega delovanja, je bilo v dvorani Center na Ptuju dvodnevno tekmovanje za naslove državnih prvakov.
Na 13. državnem prvenstvu za članice in člane posamezno in v dvojicah je nastopilo 77 članov, od tega 6 domačinov, in 36 članic, med njimi ena domačinka. Kvalitetne borbe in velika borbenost za vsako točko je bila odlika vseh nastopajočih.
V	sobotnem delu tekmovanja ni bilo večjih presenečenj, favoriti so zmagovali in se uvrščali v finalne nastope. Dobili pa smo zmagovalca mešanih dvojic, kjer sta Ignjatovi~ in Safranova s suvereno igro premagala vse nasprotnike. Uspešni so bili nastopi domačih tekmovalcev D. Piljaka, M. Grbiča in B. Paniča, kjer sta se slednja uvrstila v šestnajstino, kjer je Grbi~ izgubil po zagrizeni borbi s Petrovičem s 4:3, Pani~ pa je klonil proti Lasanu s 4:2. Ka-detinja V. Rojko je izgubila proti bolj izkušeni Burgarjevi s 4:0.
Med mešanimi dvojicami sta Janžekovi~ - Rojko klonila s 4:0 proti Lasan - Milost. V ~lanskih dvojicah so nastopili trije doma~i pari, kjer sta Janžekovi~ - Drži~ s 3:0 zmagala proti Lasan - Tomše in Piljak - Ov~ar s 3:1 proti Le-nar~i~ - Vodušek. Najve~ji uspeh sta si priigrala Pavi~ - Grbi~, ki sta po zmagi nad dvojico Roud -Fridrih s 3:1 in nato proti Zafoš-nik - Jerman s 3:2 in še Horvat -Unger s 3:1 v polfinalu s 3:0 izgubila proti zmagovalcema prvenstva Komac - Škafar.
Po nekajurnih borbah drugega dne smo dobili zmagovalce, ki so osvojili naslove državnih prvakov. Na proglasitvi je bilo razdeljenih
Med ptujskimi namiznoteniškimi igralci se je na zmagovalne stopni~ke povzpela dvojica Grbi~ - Pavi~.
32 pokalov, ki so jih prejeli najboljši, in sicer: pri ~lanih Toki~ - Slatinšek 4:0 (11:2, 4, 5, 5), s ~imer je Toki~ postal državni prvak, sledijo Slatinšek, lgnjatovi~ in Komac; pri ~lanicah Safran: To-dorovi~ 4:3 (11:9, 5, -9, -8, 2, 3, 4), naslov je osvojila Safranova, sledijo Todorovi~, Burger in Halas. Pri ~lanih, dvojice Komac -Škafar : Toki~-lgnjatovi~ 3:0 (11:8, 10, 6), je naslov osvojil par Komac - [kafar, sledijo Toki~ - Ig-najtovi~, Plohl - Smrekar, Pavi~ -Grbi~. Pri dekletih je dvojica To-dorovi~ - Halas s 3:2 (11:13, 9, 9, -8, 5) premagala par Safran -Burgar, sledijo Škabar - Tomazini in Moskalenko - Budihna. Med mešanimi dvojicami sta v finalu Ignjatovi~ - Safran premagala Šmrekar - Halas s 3:1, sledijo Pet-rovi~ - Sivec, Tomše - Škabar.
Predsednik NTK Ptuj Bojan Terbuc nam je kot vodja tekmovanja dejal: "Ocenjujemo, da je bila Organizacija 13. državnega prvenstva dobro izvedena, saj nismo prejeli nobenih protestov in pripomb. Tudi vrhovni sodnik
Rudi Štern je dejal, da je to prava redkost. Tudi pripomb na sojenje ni bilo, kljub temu da so to delo opravili doma~i mladi izprašani sodniki. Naslove so osvojili najboljši, Toki~ je suvereno nadigral vse nasprotnike, Safranova pa je pri vodstvu 3:1 morala priznati pre-mo~ Todorovi~eve. Naš par Pavi~ - Grbi~ je dosegel izjemen uspeh, saj sta premagala tudi nosilca ll. skupine Horvat - Unger. Zadov-ljen sem, da so se 4 tekmovalci uvrstili v finalno skupino, kar je velik uspeh."
V letošnjem jubilejnem letu bodo konec oktobra pripravili Ur-hov memorial, pripravili sve~ano skupš~ino kluba, izdali bilten, ob tem pa pripravili še sre~anje nekdanjih generacij tekmovalcev. Ob pove~anju 1. ženske namiznote-niške lige iz 8 na 10 ekip, bi tudi ~lanice poskušali z okrepitvami pripraviti za nastopanje v l. ligi in tako še naprej kot edini klub v Sloveniji nastopati z obema ekipama v najvišjem ekipnem tekmovanju.
anc
Judo • Tamara Petek
Vzpodbuda za mlado tekmovalko
Dvakratne {portnice leta O[ Gori{nica in dobitnice priznanja na podelitvi {portnika leta v Slovenski Bistrici in dvakrat zapored v občini Celje - Tamare Petek - ni potrebno posebej predstavljati.
Tamara je v letu 2003 nastopila in predstavljala tako svojo državo kot ob~ino in krajevno skupnost v svojem izbranem olimpijskem športu, kar je zelo pomembno, v desetih državah. Z doseženimi rezultati in nastopi, si je priborila tudi olimpijsko štipendijo in status športnice državenga razreda.
Koliko truda, odrekanj in treningov je potrebno, da si v družbi najboljših in se z njimi v tujini lahko enakovredno kosaš, se zavedajo tudi v vaški skupnosti in PGD Moškanjci. Za mlado športnico so v nedeljo, 21. marca, v vaški dvorani Moškanjci pripravili sre~anje in ji podarili nov adida-
Tamara prejema ~estitke in nov kimono iz rok predsednika PGD Mo{kanjci Zdenka Tement. V ozadju stoji predsednik VO Mo{kanjci Jože Petek.
sov kimono. To je prav gotovo dejanje, ki mladi tekmovalki veliko pomeni in ji je motivacija za naprej. Tamara se je vsem zahvalila za kimono kot tudi za pomo~ v lanskem letu in jim obljubila, da jih tudi v bodo~e ne bo razo~arala.
V letu 2004 je do sedaj nastopila v štirih državah in se z vseh tekem vrnila z medaljo.
Ker je v letu 2004 prestopila v starejši rang tekmovalk, med mladinke, ki so predvsem v tujini v povpre~ju tudi do tri leta starejše, so njeni treningi sedaj prilagojeni predvsem pridobivanju fizi~ne mo~i in vzdržljivosti. Zaradi treninga pa se mora udeleževati vseh doma~ih tekem. Njena pripravljenost je tempirana na svetovne mladinske pokale, ki so v mesecu maju v Berlinu v Nem-~iji, Ji~inu na Češkem in Paksu na Madžarskem.
Najvaženjši tekmi v tem letu pa sta ji evropsko prvenstvo v Budimpešti meseca oktobra in svetovno prvenstvo novembra v Sofiji.
Lidija Vi~ar
Nogomet • Rad igram nogomet
VeržeJ-Grlava in NA Ptuj
Veržej-Grlava državni prvak
V okviru nogometnega kluba Veržej deluje tudi ekipa Veržej-Grlava, ki skrbi predvsem za podmladek. V sezoni 2003/2004 se je omenjena ekipa z dečki starimi deset let udeležila tekmovanja Nogometne zveze Slovenije "Rad igram nogomet" ter med 160 ekipami osvojila državni naslov. Na zaključnem turnirju najboljših štirih ekip, ki se je odvijal v Šenčurju pri Kranju, je ekipa Veržej-Grlava v predtek-movanju s 4:0 premagala Ptuj ter z 2:1 HIT Casinos iz Nove Gorice, z Idrijo pa se je razšla brez zmagovalca z rezultatom 1:1. V velikem finalu se je Veržej-Grlava še enkrat pomeril z Idrijo ter jo premagal z 2:1. Tretje mesto je osvojil Ptuj, ki je po kazenskih strelih premagal HIT Casinos. Za ekipo Veržej-Grlava so si državni naslov priigrali Matej Duh, De-
Ekipa Veržej-Grlava je postala državni prvak med dečki starimi deset let.
jan Kurbus, Dimitrij Karba, Mar- vid Novak, trener ekipe pa je
ko Rožman, Matej Pučko, Jernej Zvonko Mihalič.
Trstenjak, Alen Brumen, Damjan Klemenčič, Mihael Suhač, Denis Žigert, Simon Kapun, Martin Stajnko, Kristian Vrbnjak, Tomaž Markovič, Denis Pavliček in Da-
Miha Šoštarič
Ptujski mladi upi prvi
Turnir U-8 Zreče, 20. 3. 2004
Ekipe, ki so sodelovale: NA Ptuj, NK Šmartno, NK Jurovski Dol, NK Slovenj Gradec, NK Domžale, NK Žalec, NK Korotan, NK Železničar, NŠ Mladen Dabano-vič, NK Zreče.
Rezultati: NK Železničar - NA Ptuj 0:2, NŠ Mladen Dabanovič -NA Ptuj 0:2, NK Zreče - NA Ptuj 0:3, NA Ptuj - Korotan 1:0
Polfinale: NK Jurovski Dol -NA Ptuj 0:4
Finale: NA Ptuj - NK Korotan 3:0
Ekipa ni prejela enega samega zadetka, najboljši igralec turnirja pa je bil: Blaž Pintarič (NA Ptuj).
Rezultati turnirja U-8 v Šenčurju
Rezultati: NA Ptuj - Triglav 0:1, NA Ptuj - Mali šampion (Celje Publikum) 0:0, Primorje - NA Ptuj 1:1
Ekipa NA Ptuj U-8 (trener: Robert Hojnik) je bila četrta samo zaradi manj danih zadetkov.
NA Ptuj je imela edina dve ekipi na zaključnem turnirju.
DK
Nogometna akademija Ptuj, selekcija U-10
Strelstvo
Najboljša ekipa Oseka
Nogometna akademija Ptuj, selekcija U-8
Strelsko društvo Osek je letos že drugič zapored organiziralo medobčinsko ligo v streljanju z zračno puško, v kateri zraven domačega društva sodelujejo še strelsko društvo Vitomarci, strelsko društvo Trnovska vas in strelsko društvo Velka. V ligi sodeluje osem ekip in 34 posameznikov. Tekmovalci so se pomerili v sedmih krogih. Zmagala je ekipa Osek A pred ekipo Osek B in eki-
Prejeli smo
Pozdravljeni ljubitelji rokometa
Kot ljubitelj rokometa in oče dveh sinov, ki sta se v klub včlanila, sem s svojimi idejami, znanjem in predvsem pripravljenostjo pomagati, veliko sodeloval v klubu.
Zato so me izbrali za vodjo marketinga. Svoje delo sem opravljal vestno in zavzeto in mislim, da tudi uspe{no. @al pa sem opazil, da se v klubu dogajajo nerazumljive stvari. Samovoljna zamenjava trenerjev ~lanske ekipe pa je sodu izbila dno.
Tako sem bil tudi sam odstavljen s položaja vodje marketinga v imenu upravnega odbora (g. Ivana _Gomil{ka, Petra Mikoliča, Emila Štagerja in Danila Koletnika), ki je na sestanku sprejel sklep in me razre{il funkcije vodje marketinga z utemeljitvijo slabega dela in mi po po{ti poslal ta sklep.
Ker nisem imel nobene možnosti komentirati svojega dela in ker se ne skrivam za nikomer, sem iz-
po SD Trnovska vas. Med posamezniki pa je največ krogov (1053) dosegel Mirko Sinič iz SD Velka. Na drugo mesto se je s 1046 krogi uvrstil Vlado Šteinfelser iz SD Osek. Tretje mesto je zasedel Mirko Tenšek iz SD Velka.
V SD Osek so se odločili, da bodo v drugi polovici marca pričeli s TRAP ligo. Računajo, da bo v tej ligi sodelovalo več društev.
Zmago [alamun
Najbolj{e tri ekipe (SD Osek A, SD Osek B in SD Trnovska vas).
bral javni način prikaza resnice.
V času svojega mandata sem bil zelo aktiven in to bom tudi prikazal.
Da se razumemo, nič nimam proti, da sem odstavljen z mesta vodje marketinga, moti pa me vzrok, način in akterji. Kajti ne samo enkrat sem opravljal delo, ki bi ga moral podpredsednik kluba Peter Mikolič, a ga ni. Zadolžen je bil za pogon mlaj{e selekcije. Dokler se nisem sam vključil v delo, se ni zgodilo nič. Sam sem sklical sestanek s star{i mlaj{ih selekcij, obisk je bil proti pričakovanju velik, na žalost g. predsednika Ivana Gomil{ka na sestanek ni bilo, čeprav vsi vemo, da je uspeh vsakega rokometnega kluba dobro delo v mlaj{ih selekcijah. Na sestanku smo se dogovorili za plačevanje vadnine in članarine, za lažje delo in sodelovanje med trenerji klubom in star{i smo izvolili dva star-{a, kot predstavnika, ki sta bila pripravljena aktivneje sodelovati pri organizaciji in delu z mlaj{imi selekcijami. Star{e, ki niso bili prisotni na sestanku, smo o tem pisno obvestili. Vse to velja {e danes. Za novo leto smo natisnili koledarje, z njimi so otroci zbirali prispev-
ke. Z zbranimi sredstvi in manj{im prispevkom star{ev smo kupili trenirke.
Kmalu po tem pa se je začela v klubu čudna, meni nerazumljiva politika. Izgubili smo termine za vadbo mlaj{ih selekcij. Kljub obljubam g. predsednika Ivana Go-mil{ka, da bo to uredil, imamo {e danes samo en termin, ki traja eno uro in pol na teden, kar je vsekakor premalo za vidnej{i rezultat, tako po mnenju trenerjev in star-{ev.
Naj opi{em svoje delo - vodenje marketinga.
Zaradi svoje neobremenjenosti in želje pomagati sem v ptujskem gospodarstvu zbiral sredstva za lažje delo vseh selekcij. @al sem več kot enkrat naletel na "zaprta vrata" ali pa zelo slab odziv "Ne, za MRK pa ne damo!" s komentarji, ki ne sodijo v članek; kljub prepričevanju, da pomagajo igralcem vseh selekcij, ni bil uspeh nič večji. Dolgo časa mi ni bilo jasno zakaj, bolj ko sem se trudil, manj sem razumel. Od več kot 60 poslanih različnih ponudb so se le redki odzvali nanje.
Od vsega začetka sem se trudil, da bi na{el generalnega sponzor-
ja, ki bi bil pripravljen pomagati rokometu na Ptuju. Po večkratnem obisku Raiffeisen Krekove banke v Mariboru sem se z direktorico dogovoril za obisk. Na željo banke, da se jim podrobneje predstavimo, smo se pri g. predsedniku Ivanu Gomil{ku dogovoril, da bomo na sestanek od{li predsednik, tajnik, trenerji in jaz. @al {e danes ne vemo, zakaj je na sestanek od{el g. Ivan Gomil{ek sam, in to dva dni prej. Seveda se z g. direktorico ni pogovarjal in končni rezultat je bil slab za MRK Dravo Ptuj -na{a pro{nja je bila zavrnjena.
Naj ta članek ne izzveni kot pranje umazanega perila, ampak kot vsaj majhen prikaz resnice, ki se dogaja v MR Drava Ptuj.
Še vedno verjamem, da je na Ptuju ogromno ljubiteljev rokometa, ki so pripralvjeni pomagati in sodelovati, samo treba jih je vzpodbuditi. @elim si, da bi tudi v MRK Drava Ptuj zavel nov veter in vrnil rokometu veljavo, ki jo je že imel.
Mogoče, bi si za zgled vzeli @en-ski rokometni klub Mercator Tenzor.
Športni pozdrav
Mile Jovic
Solski šport
Najboljša odbojka se igra v Juršincih
Osnovna šola Juršinci in Športni zavod Ptuj sta bila izvajalca medobčinskega prvenstva osnovnih šol v mini odbojki za mlajše dečke in deklice. V konkurenci učencev so nastopile 4 ekipe, pri deklicah pa je igralo 11 šol.
Športna dvorana v Juršincih je nudila mladim športnikom vso udobje za kvalitetne nastope, le-ti pa niso razočarali številnih gledalcev. Največje presenečenje so pripravili prav gotovo domačini, ki so se šele v lanskem letu lotili načrtnega dela, s svojo igro pa presenetili marsikaterega favorita.
REZULTATI:
UČENCI: OŠ Juršinci - OŠ Žeta-le 2:1, OŠ Podlehnik - OŠ Žetal 3:0, OŠ Juršinci - OŠ Podlehnik
2:1, OŠ Markovci - OŠ Žetale 1:2, OŠ Juršinci - OŠ Žetale 2:1, OŠ Podlehnik - OŠ Markovci 1:2.
VRSTNI RED: 1. OŠ Juršinci, 2. OŠ Podlehnik, 3. OŠ Markovci, 4. OŠ Žetale
REZULTATI FINALNIH TEKEM UČENKE: ZA 5. MESTO:
OŠ Videm - OŠ Podlehni 2:0 ZA 3. MESTO: OŠ Breg - OŠ Žetale 2:0 ZA 1. MESTO
OŠ Markovci - OŠ Juršinci 2:1 VRSTNI RED: 1. OŠ Markovci, 2. OŠ Juršinci, 3. OŠ Breg, 4. OŠ Žetale, 5. OŠ Videm, 6. OŠ Podle-hnik
Prvo- in drugouvrščeni ekipi sta se uvrstili na področno tekmovanje.
Evelin Podvr{ek
Zmagovalna ekipa mlaj{ih u~encev s {portnim pedagogom Stankom Podvr{kom.
VETERINARSKA AMBULANTA MAJŠPERK STANKO HERNJA, S. P. LEŠJE 34
2322 MAJŠPERK TEL. 02/795-00-60
OBVESTILO
Vse lastnike psov v občini Majšperk in občini Žetale obveščamo, da bo cepljenje psov proti steklini potekalo po naslednjem razporedu:
V	ponedeljek: 05. 04. 2004
OB 8.00 uri DOBRINA pri POLAJŽARJU - MLEKARNA
OB 9.15 uri ŽETALE pri KOLARJU - BUTOLENU-STOPNICA
OB 10.30 uri DOBRINA pri KOLARJU - MLEKARNA
OB 11.15 uri KOČICE pri ŽELEZNÍKU
OB 12.00 uri Žetale pri KZ PTUJ
OB 13.15 uri ČERMOŽIŠE pri BEDENIKU
OB 14.00 uri ČERMOŽIŠE PRI KODRIČU - MLEKARNA
OB 14.30 uri KOČICE - POTNI VRH pri PLAJNŠKU
OB 15.00 uri DOBRINA pri OGLARSTVU MEDVED
OB 15.30 uri KOČICE - SITEŽ pri KOREZU 13
V	torek: 06. 04. 2004
OB 8.00 uri NADOLE pri POTOČNIKU OB 9.15 uri PLAJNSKO pri trgovini OB 9.30 uri NARAPLJE pri LORBERJU OB 10.00 uri STOGOVCI pri KOREZU - mlekarna OB 11.00 uri SLAPE - križišče OB 11.30 uri DOKLECE pri KOLARJU OB 12.00 uri JANŠKI VRH pri cerkvi OB 12.30 uri PŠETNA graba pri KRUŠIČU OB 13.00 uri PŠETNA graba - kapela
V	sredo: 07. 04. 2004
OB 8.00 uri OB 9.00 uri OB 10.00 uri OB 10.30 uri OB 11.15 uri OB 11.45 uri OB 12.30 uri OB 13.00 uri OB 13.45 uri
PTUJSKA GORA pri TOPOLOVCU PODLOŽE - križišče za SESTRŽE MAJŠPERK pri KZ LEŠJU pri KOROŠCU KORITNO pri GRAHLU BREG pri PIŠEK ROMANU SPODNJA SVEČA pri FAKINU ZG. SVEČA - RAZBOR BOLEČKA VAS - zbiralnica mleka
V četrtek: 08. 04.2004
OB 8.00 uri GRDINA pri ŽUNKOVIČU OB 8.30 uri GRDINA KOSOVO SEDLO OB 9.00 uri STOPERCE pri vaškem domu OB 9.30 uri STOPERCE SV ANA OB 10.00 uri KUPČINJI VRH - PLAVČAK OB 10.45 uri BOLFENK JELOVICE - LONČARIČ OB 11.30 uri MEDVEDCE - GASILSKI DOM OB 12.30 uri SESTRŽE - VAŠKI DOM
Za pse starejše od 4. mesecev je cepljenje obvezno. Lastnik plača za registracijo, cepljenje, higiensko službo in stroške dehelmintizacije 6.800,00 sit. Ob prvem cepljenju plača lastnik še dodatnih 720,00 sit za izdajo certifikata. Cepljenje se lahko opravi tudi na sedežu Veterinarske ambulante Majšperk, v Lešju 34, vsak dan, razen nedelje od 8.00 do 9.30 ure ali se za cepljenje dogovorite po telefonu 795-00-60 vsak dan med 8.00 in 9.30 uro.
Foto: ZS
iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.sil
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radlo-Tednik Ruj, d.o.o.,
Ralčeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
Male oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 3410,
po faxu 02 749 34 35, ali po elektronski pošti justlna.iah@radlo-tednlk.si.
^^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
JEČMEN prodam. Tel. 051/340-496.
PRODAM @REBE staro 10 mesecev in žrebico staro 6 mesecev ter goske in pegatke. Tel.753-14-31 ali 041 546-676._
KOLJE akacijevo za vinograd prodam. Tel. 719 51 77 ali 051 316-591._
PRODAM kravo za zakol. Milan Lesnik, Jirsovci 13, Destrnik. Tel. 753-34-91._
KRAVO s teletom, staro 7 let, vajeno pase, prodam ali menjam za pitano živino, staro do 4 leta. Tel. 719-80-06._
Nesnice, mlade jarkice, cepljene, rjave, stare 16 tednov, prodamo, 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Staro-since 39, tel. 792 35 71._
Nesnice, rjave grahaste in črne, zagotovljena takojsnja nesnost. Možna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01._
PRODAM semenski krompir, lanski uvoz, sante-bio. Tel. 02 790-72-21.
PURE IN PURANE lahko naročite na telefon 584-80-73, ali 031 219-379. Zagotovljena kvaliteta, ugodna cena in garancija do konca vase reje.
PRODAJAMO sadike: česnje, breskve, slive, hruske, jablane stare in nove sorte. Na relaciji Ptuj-Jursinci-Zagorci. Vabi vas drevesnica Slavko Matajsič, Zagorci 63 c, 2256 Jursinci, tel. 02/758-42-21, ali 031 858-499.
NESNICE MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzrejalisče nesnic. SORSAK, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAMO traktorsko skropilnico, skoraj novo, v delovnem stanju, 340 l, Krajnska. Tel. 761-07 26._
DRVA, bukova, in krmo v balah primerno za konje prodam. Tel. 041/288-063._
SAMONAKLADALKO Sip 19 ter ličkalnik za koruzo prodam. Tel. 772-83-71._
VINOGRADNIKI POZOR! Prodajamo sidra, objemke, natezalnike po zelo ugodni ceni vsak dan celi dan. Kovinarstvo Slavica Metličar, s.p., Potrčeva ul. 28., 2250 Ptuj, tel. 02 771-28-61._
PRODAM 5 mesecev starega plemenskega ovna ter ovčko. Tel. 719-80-06._
PRODAM 330 L škropilnico znamke Metalna Rau. Tel. 041 226-038.
RAZNO KMETIJSKO mehanizacijo prodam. Tel. 041/462-671._
PURANE IN PURICE, 6-tedenske, bomo pričeli prodajati 15. aprila 2004, z brezplačno dostavo. Naročila po tel. 688-13-81 ali 040 531-246, Resek, Starse 23.
Prodajo manjse posestvo v Vareji pri Vidmu pri Ptuju. Tel. 031 646 291, 02 764 02 61._
PRODAM kokosi nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 02 792-37-01.
V NAJEV DAJEM HLEV za dva konja z izpustom. Tel. 031 245-614.
STORITVE
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brusenje parketa, fasade. Izkusnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
Prodaja vrtnih kaminov in robnikov. Branko Lukman, s.p., Jurovci 5 a, GSM 041 802 994.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-nistvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljsevanje las. Brigita Pusnik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
NEPREMIČNINE
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorisč in parkirisč, nizka gradbena in zemeljska dela; Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posrednistvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve, Gorazd Tusek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.
B
■TTT1
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in drustva. Tel. 02 787 66 60, 041 647 196. Lidija Vurcer, s.p., Oresje 21, Ptuj.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorisnica.
@ične mreže za ograje, raznovrstne, zelo kvalitetne po zimskih cenah že od 225 SIT/m2 (z DDV-jem). @ično pletarstvo Rogina, Ra-jspova ul. 15, 2250 Ptuj (bivsi Agis). Po.-Pe. od 7. do 17. ure, So. do 12. ure. Tel. 02 778 87 51.
Bar Julija, s.p., Presernova 20, VABI v petek vse "goreče" ljubitelje na BAKLA party in v soboto na BANDIDOS party.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinstalacije, meritve električnih instalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
Želite mali oglasi tudi ^^ na spletnem portalu j
»3lzberi.si
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popusti
sirius
Trstenjakova ulica 5, Ruj
^ 02 7777 777
info@sirius-nep.si
Posredovanje pri nakupu, prodaji, menjavi, najemu in oddaji stanovanj, hiš, posiovnih prostorov in zemijišč.
Oditup in prodaja deinic in obveznic.
IIJ
ORTO MAX D.O.O., Trstenjakova 5, Ptuj, se ukvarja z upravljanjem nepremičnin, z upravljanjem kurilnic, s prefakturiranjem stroškov, z rednimi vzdrževalnimi deli na objektih, z realizacijo investicijskega vzdrževanja, s čiščenjem poslo-vih prostorov in urejanjem funkcionalnih zemljišč. Prepričajte se o nači konkurenčni ponudbi! Telefon: 02 771 03 07, GSM: 040 305 876.
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM: 041 647 234, les@-siol.net TIN LES, d.o.o., Stranice.
GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolarič, s.p., F!E., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507.
Isčem sostanovalca/ko v 2-sob-nem stanovanju na Kraigherjevi na Ptuju. Informacije na GSM 041 771 375.
Kupim eno- ali enoinpolsobno stanovanje na Ptuju, najraje v bloku. Tel. 031 327-600.
MOTORNA VOZILA
Prodamo Lado nivo, letnik 1999. Tel. 761 14 31._
AUDI 100 2,0 E, letnik 92, prodam. Tel. 031 562-886.
DELO
Dve gradbeni parceli po 800 m2 na Dornavski cesti v Ptuju prodamo. Tel. 041 644 634, 041 606 189.
Oddamo poslovni prostor na Ptuju
-	velikosti 64 m2, v centru mesta, nad A-banko v poslovnem centru Drava (zraven Spara). Informacije na telefon 02 77 999 00.
Prodamo gradbeno parcelo, 9500 m2, v celoti ali posamezno, v Kun-goti pri Kidričevem. 041 661 993.
PRODAMO STANOVANJA: urejeno 2-sobno stanovanje v Trstenjakovi ul.; nova stanovanja, poslovne prostore in parkirna mesta v Rabelčji vasi; nova stanovanja in parkirna mesta v Drava centru; STANOVANJSKE STAVBE na lokacijah: Ptuj -Askerčeva ul., Draženska c. (atrijska hisa), Zabovci, Zagojiči, Moskanjci, Sakusak, Tržec, Ptujska Gora (2-družinska h.), Senčak (manjsa kmetija);	POSLOVNO-
STANOVANJSKE OBJEKTE: Lenart (motel), Hajdose (avtosalon s stan. stavbo), Grajena, Ptuj - staro mestno jedro, Oresje, Dolič; POSLOVNE PROSTORE: Osojnikova c. - 86 m2 in 315 m2; Panonska ul. - 130 m2; STAVBNA ZEMLJIŠČA: Rogoznica
-	876 m2; Belsakova ul. 1000 m2 stavbnega in 5200 m2 kmetijskega zemljisča; Formin. Vse inf. dobite na Agenciji VIKEND, Bis 8 b, 02/ 757-1101; Trstenjakova ul. 5 -DOMINO C. I. nadstropje 02/ 748-1013, GSM 041 -955-402, fax 02/ 748-1014._
ProdaMo gradbeno parcelo v izmeri 20 arov. Tel. 758 18 91.
HIŠO s 7700 m2 zemlje v Stano-sini 35 pri Podlehniku, primerno za vrtnarijo, prodam. Tel. 04/25-51-014.
Opremljen trgovinski poslovni prostor na naslovu Hajdose 1 neposredo ob glavni cesti Ptuj - Maribor v izmeri 116 m2 zelo ugodno prodamo. Tel. 041 667 325.
IŠČEMO nove sodelavce za delo na terenu. Stimulativen zaslužek. Pogoji: lasten prevoz. Tel. 040 881-700, 02 778 65-31. DA-MA-FIN, d.o.o., Trstenjakova 5 a, Ptuj.
RAZNO
Regal za dnevno sobo, mizico in preprogo, ugodno prodam. Tel: 777-56-01; GSM: 031/785-444.
PRODAM KOLJE vseh velikosti (akacija in kostanj). Tel. 031 787-851._
PRODAM francosko posteljo velikosti 200x160 cm, malo rabljeno. Tel. 031 249-998.
LADIJSKI POD 640 SIT brune 1.350 SIT/m2, late, stafli, deske, fosni. Tel. 041 833-781, Ivan Vivod, Kovaški Vrh 1, 2317 Oplotnica._
PRODAM bukova drva, možna dostava. Tel. 031 623-356._
ZELO ugodno prodam skoraj novo skuhinjo Svea, jedilni kot, spalnico in sedežno. Tel. 02 782-30-51._
SOHE, betonske, konične in žično ograjo ugodno prodam. Tel. 02/75152-91, po 16. uri.
BUKOVA DRVA z dostavo prodam. Tel. 041 544-270.
PRODAM VILIČARJA 1,5 t dvižne moči. Tel. 041 728-945 ali 740-70-22.
IŠČEMO VARUŠKO dveh otrok, 3 in 5 let, za občasno varstvo na domu v Sestržah. Tel. 031 / 391-318.
Želite mali oglasi tudi O na spletnem portalu j
»3lzberi.si
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust!
Prireditvenih
četrtek, 1. april
vabimo @radio-tednik.si
17.00 sobica mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, pravljica z
jogo, otroci naj imajo lahna športna oblačila 19.30 SNG MB, Plešasta pevka, StaDvo, za abonma Dijaški 23 in izven
Petek, 2. april
12.00 Mestna hiša Ptuj, razstava slik ljubiteljske slikarke Cecilije Bernjak 16.00 v dvorani Skorba, Območna revija otroških folklornih skupin 18.00 v CID-u na Ptuju, potopisno predavanje o Tibetu in tibetanskem
budizmu, predava Žare Guzej 19.00 SNG MB, Candide, VelDvo, za abonmaja Opera in Balet 1, 2 in izven 19.30 SNG MB, Dobri človek iz Sečuana, StaDvo, za abonmaje Drama
vikend 6, 7, 8, 9, 10 in izven 20.00 dvorana Marof Kmetijske zadruge Ormož, večer vinskih in vinogradniških fotografij mojstra Cirila Ambroža 20.00 v Kolnkišti na Ptuju, literarni večer z Erico Johnson Debeljak in Matjažem Pikalom, ob 100. obletnici rojstva Srečka Kosovela -	V razstavisču gostilne Lužnik je na ogled razstava slik ptujskega
slikarja Franca Simoniča
Sobota, 3. april
5.30 Ormož, izlet po Meskovi poti v Sele pri Slovenj Gradcu, organiziran
prevoz, cena izleta 1.800 SIT, organizira PD Maks Mesko Ormož 8.00 Odhod iz Ormoža, izlet na Boč, organiziran prevoz, cena 1.800 SIT,
organizira PD Maks Mesko Ormož 10.00 Mestno gledalisče Ptuj, Sapramiska, za abonma Lutka in izven 10.00 CID na Ptuju, ustvarjalna delavnica "Poslikava pirhov" 11.30 Mestno gledalisče Ptuj, Sapramiska, za abonma Račka in izven 19.00 v Sokolanah, Sredisče ob Dravi, koncert Ženske vokalne skupine in MPZ iz Zreč
19.00 SNG MB, Candide, VelDvo, za abonmaja Opera sobota 1, 2 in izven
19.00 dvorana Center na Ptuju, koncert Simone Weiss
19.30 SNG MB, Dobri človek iz Sečuana, StaDvo, za abonmaje Drama
vikend 1, 2, 3, 4, 5 in izven 21.00 Mestno gledalisče Ptuj, koncert Bossa de nova, Klub ptujskih studentov
Nedelja, 4. april
17.00 SNG MB, Dobri človek iz Sečuana, StaDvo, za abonmaje Drama
popoldanski 1, 2, 3, 4, 5 in izven 20.30 pred cerkvijo na Polensaku, Pasijon, Jezusovo trpljenje
Ponedeljek, 5. april
16.30 OŠ Poljčane, 31. revija otroskih pevskih zborov občin Slovenska
Bistrica in Oplotnica 19.30 Mestno gledalisče Ptuj, premiera Café Amoral
Torek, 6. april
19.30 SNG MB, Dobri človek iz Sečuana, StaDvo, za abonmaje Drama torek 1, 2, 3, 4, 5 in izven
Sreda, 7. april
18.00 CID na Ptuju, Jamajka, potopisno predavanje Tadeje Bečaj in Tine Ciglar
19.30 SNG MB, Plesata pevka, StaDvo, za abonma Dijaski 21 in izven
KINO Ptuj
2. 3. in 4. april, 18.00, Preko vseh meja
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Javna tribuna o regionalnem razvoju in predlagani zdravstveni reformi. Tudi najnovejse analize potrdile varnost izdelkov Perutnine Ptuj. Lokalni program Televizije Ptuj viden tudi na Turnisčah. Perutnina Ptuj je ptujski bolnisnici podarila 20 milijonov tolarjev. Predstavitev knjige Radovana Pulka "Ruska emigracija na slovenskem". 13. prvenstvo Republike Slovenije za člane in članice v namiznem tenisu. Mednarodno prvenstvo v Judu za pokal Ptuja. Tradicionalna akcija Zelenih Ptuja - delitev drevesnih sadik. Materinski koncert pevskega zbora DU Svoboda Ptuj. Poljudna oddaja - Zgodovina Slovencev. Velika noč - največji krsč-anski praznik.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
i poíKoóm 7

miórnn. 7
DOM - STANOVANJE
Samska mamica z otrokom vzame v najem opremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje. Tel. 031 712-728._
Spodnjo etažo hise - stirisobno stanovanje, uporabo kleti, kurilnice, garaže, vrta, možna obrt, predmestje Ptuja, dam v najem. GSM 041 859 693.
Dvodružinsko hiso v Ptuj menjam za manjso, prav tako v Ptuju, z doplačilom. Tel. 782-80-41._
Oddamo 2,5-sobno opremljeno stanovanje. Tel. 031 393-517.
1.	Ana. MODRIJANI - Neskončno zaljubljena
2.	ČRNA MAČKA - Stara postelja
3.	KVINTET DORI - Verjemi In zaupaj
4.	Ans. JERNEJA KOLARJA - Mamine pesmi
5.	Ans. F. ŠERDONERJA - V vetru je tvoj nasmeh
6.	Ans. IZVIR - Glasba naše je življenje
7.	Ans. KARAVANKE - Čarobni valček
Zmagovalec meseca MARCA: NAVIHANKE - Miši se bojim
Še eno možnost v APRILU imajo:
Ans. MODRIJANI - Neskončno zaljubljena
1.POPWDEKL-Zofi
2.	DANI GREGORC - Oh te punce
3.	OBJEM - Kje živim
4.	VIKTORIJA & M. ZGONC - K tebi vodi me srce
5.	YUHUBANDA - Črno na beiem
6.	VESELE ŠTAJERKE - Fora
7.	ČUKI - Kot dva laboda
Zmagovalec meseca MARCA:
ALFI NiPIČ in NUŠA DERENDA - Viva la mušica
Še eno možnost v APRILU: FOP'n'DEKL - ZofI
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
I Ime in priimek: . i
I lël. številka: _
Glasovnice poSljite nsk dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 318, 22S0 Ptuj
Nagrado prejme: Zvonko Ulaga, Videm pri Ruju 35, 2284 Videm
P
Orfeičkove
SMS glasbene Iel|e:
041/818-666
lzberi.si - Vseslov
i portal I
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli ni bilo talco udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
SSiri^ věstník ©OMiisjMEnGLAS' ^MÉk
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI
ECO OIL
TUDI NA 12 OBROKOV
NAROČILA OD 6. DO 20. URE
EOC II.O.O., TRŽAŠKA 37A, MB
MARIBOR 02/30-03-222 CELJE 03/49-02-440
VEČ ENERGME ZA ISTO CENO
PTUJ...
Osojnikova cesta 9, Ptuj Telefon: 02 779 BO 70 www.klima-ptuj.com
Klimatske naprave Ugoda Mitsubishi 3,5 KW z montažo že od 165.000 SIT

www.novaodskodnina.si
Ormoška c. 5,2250 Muj Tel.: 02/77110 08 GSM: (041) 456 703
Sle bili poškodovani v prometni nezgodi,
doma flli no delovnem mestu?
Želile primerno denarno odškodnino?
i>okličitenas na brezplačno tel. št:
9 080 20 21
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p.
SuhodoiSanova ui. 10 2204 iWiKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78 MARKIZE (TENDE)
>	ALU ŽALUZIJE
>	ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
CENTER IVIODE ZA vso DRUŽINO
V^LJKOGiiCDiŠKiA
OTROŠKE PIŽAME OD 2-12 LET
SIT
OTROŠKE TRENIRKE OD 2-14 LET 9,00 SIT OTROŠKE MAJICE OD 2-12 LET 1.000,00 SIT
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ruj
Irena Tement s.p., TumiSka ul. 32,22S1 Ptuj

€IMOMTd
&
GRnDB€Nn
MCHnNIZnCIJR
€L€KTROMONTflŽfl
\o.o.
RLCKSHNDER GRBROVEC s.p.
IZVnjRMO: - IZKOPC (boger, mini bager, JCB)
-	PRCBOJC C6STIŠČ
-	POLRGnNJC INFRRSTRUKTURNIH VODOV (kanolizacija, vodovod, plinovod)
-	RUŠ6NJ6 OBJ6KTOV
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDflRIČCVO NRBRCŽJ« 12,2250 PTUJ, TCL.: 02 / 748 18 90 FAKS: 02 / 787 74 58, GSM: 041 648 255,031 648 255
NOVO v Platana centru
Potrčeva 16, Ruj, tel: 771 10 38
Avto deli Peteriič
rezervni deli za vsa vozila olja, filtri, akumulatorji pnevmatike, avtokozmetika
1»*
AKCMA
9,
Pri nas prodajamo
tudi kosilnice znamke STIHL
Davorin Peteršič, s.p., Dornava 76a, Dornava
dO
VRTNE KOSILNICE
15%
K
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
•lože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markove!
Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
Razpored dežurstev zobozdravnikov
3. 4. 2004 Majda Zorko, dr. dent. med. ZA Potrčeva
i pa raste, t raste/..
Mihâela Kukove^
Imela se. -'epklh 107 kg
- danes se ponáll
80-imi
'^■^z'îi.âtari se
Naročila: 02 778 17 71
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

POHI
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Omkarjeva 21, Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
î!li
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 113, poplačila starih kreditov.
VIVA posredništvo, Matej Rraprotnik s.p., Pivkovaul. 19,2250 Ptuj,
tel.: 02/7710 955, GSM: 041/325 923
PREPISI TAKOJ!
Hitro in ugodno uredimo prenose lastništva za vsa motorna vozila in stroje.
CENA STORITVE samo 1.800 SIT
Lidija Krepâa, s.p. PE Ormoška c. 5; 2250 Ruj Tel.: 02/771-10-08, Mtel.: 041/456-703
AKTAL d 0.0
Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
RSRMlkZAV/GDJNRjra
©csuKi m wiasflT m \P>S©
02/22 80110
Maribor, Razlagova 24
. plo^ Pgtojnlne. If..^.
OBČINA VIDEM VIDEM PRI PTUJU 54
Občina Videm objavlja na podlagi 46. člena Uredbe o pridobivanju in razpolaganju s stvarnim premoženjem države in občin (uradni list RS, št. 12/03) in sklepa občinskega sveta občine Videm, sprejetega na deveti seji z dne 2. 12. 2003.
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
Za prodajo stvarnega premoženja, last občine Videm
1.	Predmet prodaje so stanovanja:
a)	stanovanje številka ena v Poslovno-stanovanjskem objektu v Vidmu pri Ptuju 51 v izmeri 83,85 m2 stanovanjskih prostorov, 12,50 m2 skupnih prostorov in 6,65 m2 kletnih prostorov,
b)	stanovanje številka dve v Poslovno-stanovanjskem objektu v Vidmu pri Ptuju 51 v izmeri 83,85 m2 stanovanjskih površin, 12,50 m2 skupnih površin in 6,65 m2 kletnih prostorov.
2.	Izhodiščna vrednost stanovanjske enote znaša po 14. 247.792,00 sit.
c)	Stanovanje številka tri v stanovanjskem bloku Videm 31 v izmeri 58 m2 stanovanjskih površin.
3.	Izhodiščna vrednost stanovanjske enote znaša 3.300.000,00 sit.
4.	Ponudbo za nakup stanovanja lahko oddajo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Ponudniki za nakup stanovanj svoje pisne ponudbe pošljejo ali osebno oddajo petnajst dni po objavi na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju z oznako »Ne odpiraj-ponudba za nakup stanovanj«. Osebno prinesene ponudbe je potrebno do navedenega datuma oddati na Občini Videm najkasneje do 12. ure. Ponudba mora vsebovati:
-	potrdilo o plačilu varščine, ki znaša 5% izhodiščne vrednosti, ki mora biti nakazana na transakcijski račun Občine Videm pri Banki Slovenije, številka 01335-0100017246. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v osmih dneh po končanem postopku zbiranja ponudb, uspelemu pa poračuna pri plačilu stanovanja po sklenjeni pogodbi o prodaji.
-	če uspeli ponudnik brez opravičenega vzroka odstopi od nakupa, varščina zapade v korist občine Videm.
-	potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oz. originalni izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, za samostojne podjetnike priglasitev na Davčnem uradu. Dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni.
-	pisno izjavo, da se s pogoji javnega razpisa strinjajo.
5.	Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo javno odprla in pregledala komisija, ki jo imenuje župan občine Videm naslednji dan, ko poteče rok za oddajo.
6.	Pri izboru najugodnejšega ponudnika bo komisija upoštevala kriterij:
-	višina kupnine
7.	Z uspelim ponudnikom se sklene prodajna pogodba najkasneje v 15 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb.
8.	Plačilo stanovanja se opravi v osmih dneh po podpisu prodajne pogodbe. V kolikor uspeli ponudnik kupnine ne plača v dogovorjenem roku, se mu obračunajo zakonite zamudne obresti ali pa se pogodba razveljavi.
9.	Kupec stanovanja, ki je predmet zbiranja ponudb, mora plačati vse stroške sestave pogodbe, DDV in stroške zemljiškoknjižnega prenosa. Zemljiškoknjižni prenos se opravi po plačilu stanovanja.
10.	Vsa pojasnila v zvezi z javnim zbiranjem ponudb dobijo interesenti pri Občini Videm, tel. 02-7619404, kontaktna oseba Darinka Ratajc.
OBČINA VIDEM
ZASEBNA VETERINARSKA AMBULANTA
ZA MALE ŽIVALI V.M.V.
VOJKO MILENKOViČ DR. VET. MED., s.p.
Ketejeva ul. 11, Ptuj - Štuki
Obvešča stranke, da cepimo pse proti steiciini vsal( dan na sedežu ambuiante. iUložnost označevanja psov s čipi!
Telefon: 771 00 82, GSM: 040 86 32 52
Obveščamo Vas, da se bomo s 5. aprilom 2004 preselili na novo lokacijo.
Naš novi naslov je: Komunalno podjetje Ptuj d.d. Puhova ulica 10 2250 PTUJ
Prosimo, da upoštevate spremembo naslova, vsi ostali podatki o podjetju so nespremenjeni.
RADI0))1TEDNIK
www.fadio-tednik.si
Odšel si mnogo prerano s knjigo življenja nedokončano. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, atija, bratranca, nečaka
Ivana Jerenka
IZ DRAŽENCEV 83
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili v tako velikem {tevilu na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete ma{e, za izkazano pomoč ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvala velja bolnišnici Ptuj - oddelku za intenzivno nego, posebej dr. Majdi Šarman. Zahvaljujemo se tudi njegovim sodelavcem in podjetju ADK iz Dolan, avtoprevozništvu Antona Medveda in TMK Dra-ženci.
Iskrena hvala duhovnikoma Marjanu Feslu in Pavlu Pucku za opravljen pogreb in sveto mašo, podjetju MIR za lepo opravljene storitve, pevcem in glasbeniku za odigrano Tišino.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi, ki smo ga imeli radi
Oh, kako boli, ko, ljuba mama in ata, vaju več ni.
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti ugašajo življenjske moči, vesta vidva in vemo mi, ki smo ob vaju bili zadnje trpeče dni!
V SPOMIN
3. aprila minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, 7. aprila pa mineva devetnajst let, ko nas je za vedno zapustil dragi oče
Barbara in Janez Milosic
IZ GRADIŠČ 46 PRI CIRKULANAH
Težko je dojeti, da vaju več med nami ni.
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu ter ju ohranjate v
lepem spominu.
Žalujoči: otroci z družinami
V spominu vedno znova tebe uzremo, nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
SPOMIN
31. marca mineva leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat
Janez Šori
1953 - 2003 IZ PLACARJA
Hvala vsem, ki se ga spomnite z lepo mislijo, obiskujete njegov grob in prižgete svečko.
Njegovi najdražji, ki ga neizmerno pogrešamo
ZAHVALA
Ob izgubi posebno drage žene, matere, babice in prababice
Antonije - Toncke Majcen
IZZIDANŠKOVE 8, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Splošne bolnice Ptuj za interventno pomoč. Hvala sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in vsem, ki so nam stali ob strani. Hvala hajdinskemu župniku za mašo, pevcem za odpete žalostnike, govorniku g. Alojzu Šeguli za ganljive besede slovesa, podjetju MIR in godbeniku za odigrano Tišino.
Ne bomo te pozabili.
Vsi njeni
Kje so časi,
ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a^zdaj te ni.
Žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in babice
Anice Tominc
IZ SEL 10/B
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala p. Benjaminu za opravljen cerkveni obred, g. Kozelu za govor, pevcem cerkvenega pevskega zbora za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir.
Posebej se zahvaljujemo ljudskim pevkam iz Sel, Društvu upokojencev Sela, Kulturnemu društvu Sela, Sodišču Ptuj, kolektivu Avtoelektrike Bračič, ge. Mariji Veselič ter ge. Frančki Merkuš iz Sel.
Še enkrat VSEM in vsakomur iskrena hvala.
Žalujoči: mož Franc, sin Branko z družino ter hčerka Alenka z družino
Kogar imaš resnično rad, ne umre - le nekje daleč je.
SPOMIN

Marija
Minilo je leto žalosti, ko sta nas nenadoma zapustila naša draga
Karl	n
Slabe
IZ KRČEVINE PRI PTUJU 71
Hvala vsem, ki se ju spominjate z lepimi mislimi in jima prižigate svečke.
Vsi njuni
Skromno si živela,
v življenju mnogo delala in pretrpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
Ob boleči izgubi drage mame in babice
Helene Majcen
IZ PTUJA, KAJUHOVA ULICA 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete ma{e, nam pa izrekli soža-lje.
Posebna zahvala gospodom duhovnikom Pavlu, Tomažu in Milanu za opravljen cerkveni obred, Domu upokojencev Ptuj, pevcem za odpete žalostinke, govornici Veri za poslovilne besede in Komunalnemu podjetju Ptuj za pogrebne storitve.
Žalujoči: Rudi, sinova Tonček in Silvo z družinama ter ostalo sorodstvo
In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje. Razum nam pravi, da je odrešitev, srce pa ne razume, zato boli, trpi in joče.
ZAHVALA
Obnemeli smo ob krutem spoznanju, da te ne bo več med nami, dragi mož, oče, dedek, brat in svak
Slavko Zemljak
IZ GRAJENE 39
Pretreseni smo se od tebe mnogo prezgodaj poslovili. Iskreno zahvalo izrekamo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste nam stali ob strani ob teh trežkih trenutkih in ga pri{li pospremit na njegovi poslednji poti. Hvaležni smo vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. ma{e. Hvala g. patru Marjanu iz župnije sv. Jurija iz Ptuja za opravljen obred, gospe Veri za molitev in ganljive besede slovesa, upokojenskemu dru{tvu Grajena, godcu Ti{ine, pevcem, zastavono{i in pogrebni službi Komunalnega podjeta Ptuj. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Skromno sta živela, v življenju mnogo pretrpela. Nista umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla sta zato, da nehala bi trpeti.
V SPOMIN
9. aprila mineva 1 mesec žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Ana Primožič
roj. 4. 8. 1923 - 9. 3. 2004
ter
30. marca mineva 6 let žalosti, odkar nas je zapustil dragi ata, dedek in pra-dedek
Vid Primožič
roj. 14. 6. 1925 - 30. 3. 1998
Težko je dojeti, da vaju več med nami ni,
v spominu in srcu vaju nosimo mi.
Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate svečke.
Žalujoči: hčerka Marija z družino
Ptuj • Prvi razkrivamo skrivnost
Bo džamija na Ptuju?
Po znanih peripetijah okoli izgradnje džamije v Ljubljani, kjer se nikakor ne morejo dogovoriti, kje bi jo oziroma ali bi jo sploh zgradili, so v javnost pri-curljale prve informacije o tem, da je zemljišče za izgradnjo muslimanskega sakralno-politično-kulturnega centra ponudila ptujska občina.
Predvideni prostor izgradnje v okviru novih občinskih prostorskih planov je v gramoznici ob cesti Ptuj Kidričevo (kjer so nekoč želeli graditi Kuren-tland). Slovenski muslimanski vodja Osman Džogič, ki si namerava lokacijo ogledati v kratkem, je s ponudbo zadovoljen, čeprav arhitekti opozarjajo, da bo, glede na velikost in konfiguracijo zemljišča, potrebno nekoliko spremeniti oziroma zmanjšati že pripravljen izvedbeni načrt objekta, povečati pa parkiriščne prostore za postajališča avtobusov.
Ne glede na to pa naj bi se izgradnja začela takoj po podpisu pogodbe in pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj, predvidoma pred koncem tega leta. Pričakovati je sicer, da se bodo s svojimi zahtevami oglasili kulturovarstveniki, predvsem v smislu priredbe arhitektonske podobe džamije videzu mesta. Vendar pa, kot zagotavljajo v kabinetu muftija Džogiča, to naj ne bi bila težava, saj objekti ne bodo izstopali iz okolja, ne-
Računalniško izdelana skica bodoče džamije.
koliko nižji od stolpa ob cerkvi sv. Jurija pa bo tudi minaret.
Ptujska ponudba zemljišča za izgradnjo džamije je povsem razumljiva zlasti iz zornega kota polnjenja vedno premajhnega občinskega proračuna, ki ga z napovedano prodajo garaž in nekaj manjših nepremičnin v občinski lasti nikakor ne bo možno bistveno izboljšati. Nobena skrivnost namreč ni, da slo-
vensko muslimansko skupnost pri izgradnji džamije finančno podpirajo muslimani iz vsega sveta, zato vprašanje cene in plačila zemljišča pri pogajanjih sploh ni sporno. Uradno sicer cena ponujenega ptujskega zemljišča ni znana, neuradno pa se govori o vsoti dveh do treh milijard tolarjev. S takšno količino denarja bi na Ptuju lahko rešili marsikakšno težavo; od iz-
gradnje šolskih prostorov do posodobitve cestne infrastrukture.
Glede na ptujsko ponudbo je lažje razumeti tudi gesto ljubljanske županje Danice Simšič, ki je objavo odloka o razglasitvi referenduma za izgradnjo džamije v Ljubljani, ob Cesti dveh cesarjev (za razpis referenduma so nasprotniki izgradnje že pred časom pridobili zahtevanih 10.878 podpisov), prestavila na maj. Do takrat bo torej očitno padla končna odločitev o tem, ali bo džamija zgrajena na Ptuju ali v Ljubljani, zato takojšnji razpis referenduma ne bi imel smisla.
Kot kaže, pa bo imel prednost pri izgradnji džamije Ptuj, saj je predvideno zemljišče v Ljubljani močvirnato, kar bi še dodatno podražilo in upočasnilo začetek del. Muslimanska verska skupnost tako v Sloveniji kot po svetu pa postaja vse bolj nestrpna, kar dokazujejo tudi zadnje izjave sarajevske socialdemokratske stranke (SDP), ki že grozi z bojkotom vseh slovenskih izdelkov. Za čimprejšnjo izgradnjo džamije se tako zavzemajo vsi največji slovenski gospodarstveniki, med njimi tudi Mercator in Perutnina Ptuj, zato je postavitev džamije na Ptuju najoptimal-nejša možnost rešitve vseh težav.
SM
Ptuj • Nova ponudba za pocitnikarje
Za a(tra)ktivnejši dopust
V avtokampu ptujskih term so si obiskovalci konec minulega tedna lahko ogledali pet avtodomov, ki jih bo ptujski podjetnik Andrej Kovač v okviru svoje ponudbe dajal v najem vsem tistim, ki dopustni-ških dni ne želijo preživeti zgolj na enem mestu.
Vozila so nova, cene najema pa se gibljejo od 83 do 103 evre na dan. Kot je povedal Kovač, so vozila za prvomajske praznike že oddana, prosti pa so še poletni termini. Avtodo-mi imajo možnost ogrevanja, zato so primerni tudi za zimska popotovanja, po kapaciteti omogočajo udobno bivanje štirim oziroma največ šestim osebam, vozni pa so že z B kategorijo.
"V času visoke sezone avto-doma ni možno najeti za manj kot sedem dni, naročniku pa
ga pripeljemo tudi na dom. Kilometrina, ki jo opravi najemnik, ni omejena oziroma obremenjena s kakšnim dodatnim plačilom," je povedal Kovač.
Nova ponudba, prva tovrstna na Ptuju, je vsekakor zanimiva. To so kljub precej hladnemu vremenu dokazali tudi številni obiskovalci, predvsem takšni, ki želijo svoje proste dni nameniti raziskovanju in ogledu čimvečjega števila zanimivosti doma in po svetu.
SM
Foto SM
Prva predstavitev avtodomov za izposojo na Ptuju je privabila precej ljubiteljev potovanj.
Izberite modro svojo pot
2IVUENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankaijeva 3,2«7 IHaribor
Napoved vremena za Slovenijo
če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, na zahodu države so možne manjše padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 5, na Primorskem do 10, najvišje dnevne danes od 6 do 12, jutri pa od 8 do 13, na Primorskem okoli 15 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo na vzhodu Slovenije zmerno do pretežno oblačno in suho vreme. Drugod bo oblačno, v petek se bodo že pojavljale manjše padavine in se v soboto okrepile.
ROLETARSTVOABA
ISmerGniJmŠ^ BoiyanAmuis-p.
Štuki 26a
Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
^RATirOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	Mjnčavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Tatjana Fiser, Čermožiše 82/a, Žetale - Špelo; Valerija Svensek, Kicar 54, Ptuj - Saro; Ilona Kolar, Leskovarjeva ul. 2, Slovenska Bistrica - dečka; Karmen Serec, Potrčeva c. 50/a, Ptuj - Teo; Dragica Ljubec, Kokolajnščak 1, Sv. Jurij ob Ščavnici - Marsela; Božena Galun, Sobetinci 25, Markovci - Vida; Tosja Šavora, Trg talcev 9, Središče ob Dravi - Erika; Anita Strniša, Ga-brovec pri Kostrivnici 1/a - Rebeko; Jožica Kidrič, Žahenberc 60/c, Rogatec - Nušo; Mojca Kozel, Poljska c. 13, Ptuj - Aljo; Suzana Dobranič, Finžgarjeva 4, Slovenska Bistrica - Mašo; Nataša Artič, Morje 106/b, Fram - dečka.
Poroka - Ptuj: Robert Bombek in Darinka Kovačec, Formin 28/a.
Umrli so: Anton Širovnik, Dolena 41, umrl 18. marca 2004; Ivan Jerenko, Draženci 83, umrl 18. marca 2004; Valter Rajh, Dobrava 19, umrl 18. marca 2004; Miroslav Mastnak, Ob Rogoznici 10, Ptuj, umrl 18. marca 2004; Šaban Hrnjadovic, Kajuhova ul. 3, Ptuj, umrl 14. marca 2004; Milena Prepelič, Podgorci 54, umrla 20. marca 2004; Helena Pungračic, Zavrč 11/a, umrla 20. marca 2004; Antonija Majcen, Zidanškova ul. 8, Ptuj, umrla 20. marca 2004; Marija Mihelak, Linhartova c. 34, Ljubljana, umrla 19. marca 2004; Jožefa Urlep, Majšperk 34, umrla 19. marca 2004; Kristina Kostanjevec, Grlinci 20, umrla 21. marca 2004; Janez Druzovič, Kratka ulica 3, Ptuj, umrl 24. marca 2004.
Prve marcevke
Gobarska sezona se začenja
Gobarji ptujske skupine Sivka
Foto: M. Ozmec
Kljub podaljšanim zimskim razmeram se te dni pričenja tudi gobarska sezona, saj so gobarji iz ptujske skupine Sivka minulo nedeljo, 28. marca, v listnatih gozdovih na obrobju Slovenskih goric že nabrali
prve letošnje marčevke. Ni jih bilo veliko, a ravno dovolj za prve gobarske užitke, pa tudi za prvo letošnjo in najslastnej-šo gobarsko južino.
Fotozapis: M. Ozmet
STE BILI POŠKODOVANI
pdRAVNA^
NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, vodnikova 2 T	080 13 14
OKNA, VRATA. GARAŽNA MM VRATA PO MERI
svetovanje, strokovne izmere, montaža...
I^lac PM _PODVINC115, PTUJ
IVIC19 bm	tel 02 746 03 81
GSM 031 341 532

d.o.
• TRGOVINA •VODOVOD
O.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85, 2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812