Izhaja vsak petek.
■ a
Uredništvo:
Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša:
celoletna .... M 4 —
poiuietna..........Z'—
četrtletna.........f—
Posamezna štev. „ 010
I AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. S
Št. 19.	V Ljubljani, dne 9. maja 1913.	Leto VI.
Skupščina Jugoslovanske Strokovne Zveze.
Ljubljana, 4. maja 1913.
Danes zboruje III. glavna skupšči-ba Jugoslovanske Strokovne Zveze. Malone vse skupine in plačilnice so na skupščini zastopane. Za udeležene© skupščine se je čitala sv. maša v kapelici Alojzijevišča. Skupščinarjem je maševal zapisnikar J. S. Z. Frančišek K e r h n e. Med sv. mašo so umetniško dovršeno peli pod vodstvom pevovodje Svetka pevci »Ljubljane«.
Po sv. maši se podajo udeleženci skbpščine v »Ljudski Dom«.
Načelnik deželni odbornik dr. Žalec otvori skupščino, konstatuje, da je tucU za izpremembo pravil sklepčna, )?0zdravi delegate, imenom pa še; dr-z^vPa poslanca dr. Korošca, dr. Benkovca in zastopnika slovenskega Korota-da dr. šaubaha. Načelnik prečita nato Medeči pismi:
NAŠI deželni odborniki pozdravljajo SKUPŠČINARJE.
Rad bi se udeležil osebno Vašega zborovanja, a sem zadržan po otvoritvi cerkniškega vodovoda.
Zato tem potom želim slavni Jugo-Movanski Strokovni Zvezi, da naj po-SUmno in vztrajno zbira delavske čete Pod praporom krščanskih načel v boju ^ socialno pravičnost, za osvobojenje, Prosveto in blagostanje delavskih slo-
^^Bog blagoslovi Vaše bratsko delo!
Dr. E. Lampe 1. r.,
deželni odbornik.
, Ker sem od deželnega odbora do-?Ced, da se udeležim današnjega »Ga-žni e?a sestanka« na Šmarni gori, mi * hi mogoče prisostvovati Vašemu denemu zboru. Želim, da Vam prihod-Je poslovno leto prinese vspehov, ki Vam čimpreje omogočijo doseči Vaš Plemeniti cilj. Naj slovanski svet čuti da je J. S. Z. glavna boriteljica za one Pravice delavstva, ki jim jih odreka sedanji družbeni red! Naprej do zma-ke socialne pravičnosti! — Z odličnim spoštovanjem
Dr. Pegan 1. r.,
deželni odbornik.
Nato prečita sledeči došli brzo-ihvki:
Maribor, 5. maja. Mož delaven in Pošten, bodi vsak Sloven! Bratje, bohlte pozdravljeni! — Z e b o t.
Celje, 5. maja. Zadržan. Pozdrav-Ihtti skupščinarje. — Dr. Veble.
NAČELSTVENO POROČILO.
v Načelnik dr. Zajec poda nato na-Mstveno poročilo, ki slove:
Lansko leto se v gospodarskem ozi-h nikakor ne more imenovati srečno avstrijsko delavstvo in tudi ne za j/Ptvstvo na slovanskem jugu. Fabr: jj^Ptje se vedno bolj združujejo v svo
Paj tk
Vstva
.	, ti karteli imajo na eni stre
P hlen’ da odirajo kupujoče občinsk Ifiy. ugi strani pa znižavajo število c t,i. MVa in kolikor le morejo delavc( Jlctce znižavajo.
ti];i |h J6 tudi naša organizacija obi skii ^h^Milni kartel je znižal v slov( 1 Predilnicah število delavst:
0n - Predilnicah hhstii predilnico v
število delavsV Št. Pavlu in
Plač^t0 1?:lorale samoobsebi umevno Priv	brezposelne podpore naš
gi ^hhtim članom in članicam, na di Ihvs^f11* 80 Se t)a tu d i med našim i Pe vo-0?1 P°znale posledice osvoboc erožia'*8^6 lz krščanskega balkanske Phcsecu	^hhLhChedanskemu po
raniu le,d(; na vedno večJo moč karte trebnn teRrikantov je, neobhodno ] Slovak , a Se tudi delavstvo na naši ih se • m iugu krePko oklene J. S. jih	za izboljšanje svojih sede
1 bodočih razmer bori.
Le mogočna delavska moč more jugoslovanskemu in kršč. - soc. delavstvu priboriti boljšo bodočnost.
Splošno delavsko stanje res ni ugodno, zato pa moramo napeti vse sile in vse moči, da pomnožimo čete žuljave roke, žuljave pesti v naši Jugoslovanski Strokovni Zvezi.
Zato smo jo ustanovili in mirovali ne bomo prej, dokler svojega zastavljenega si smotra ne dosežemo.
Od zadnjega našega glav. občnega zbora J. S. Z. direktno ni bila v nobenem delavskem boju zainteresirana, pač pa je načelstvo J. S. Z. ob splošni večmesečni stavki pri D. M. v Polju zvesto stalo na strani našega papirnega delavstva.
Prav ta stavka nas uči, kakšni da so plačilni boji v dobi karteliranih tvor-nie in kako nujno potrebno je, da se delavstvo strokovno organizira.
In skušnje, ki smo jih ob izpreme-n j enih gospodarskih razmerah i mi napravili, so imele1 tudi vse druge avstrijske strokovne organizacije. Medtem, ko je v ostalih evropskih državah položaj industrije dober, je pid nas predvsem po krivdi kartelov za delavstvo neugoden.
Bojimo se še slabših časov, ker nam. kakor znano, grozi Srbija z gospodarskim bojkotom. Ravno sedanji slabi časi morajo delavstvo napotiti, da bo skupaj držalo in da vse, kar med delavstvom krščansko, slovensko in hrvatsko čuti, se zbralo v okrilje J. S. Z.
Z napredovanjem J. S. Z. v organi-zatoričnem zmislu smo splošno lahko zadovoljni.
Dne 27. m. m., ko je bilo to poročilo sestavljeno, je bilo v J. S. Z. 4048 članov in članic vpisanih.
Močno zanimanje in gibanje za J.
S.	Z. se je pričelo osobito v zeleni Štajerski.
Skupine in plačilnice pri J. S. Z. so sledeče:
4.	Maribor.
5.	Ruše.
6.	Št. Pavel pri Preboldu.
7.	Gornji grad.
8.	Gradec.
9.	Celje.
10.	Krčevina.
11.	Št. Ilj.
12.	Št. Lovrenc.
13.	Skale.
Skupaj torej 13 organizacij.
Na Primorskem so sledeče:
1.	Trst (najmočnejša).
2.	Gorica.
3.	Škedenj.
4.	Vrtojba.
5.	Miren.
0 Hudajužna.
Skupaj torej šest organizacij.
Na Koroškem obstoja skupina Celovec.
Iz poročila glavnega blagajnika je razvidno, koliko podpor se je v J. S. Z. lani izplačalo.
Načelstvo bi želelo, da naj skupine in plačilnice nikdar ne prezro, da je naša organizacija predvsem in v prvi vrsti strokovna organizacija in šele v drugi vrsti podporna organizacija; na strokovni strani, na pouk, na raziska-vsnje del. razmer, na umevanje delavske postavodaje, na statistične poizvedbe naj naše plačilnice in skupine od zdaj naprej polagajo večjo važnost kot so jo dozdaj.
Načelstvo je nudilo članom priliko, da si lahko za mal denar nabavi »Našo Moč«. Brezplačno pa lista članom ne more preskrbeti, ker tega finančni načrt J. S. Z. ne dopušča.
Mi moramo v sedanjih časih zbirati velike rezerve za mogoče delavske boje.
Shodi so bili sledeči: na Kranjskem :
1912:
Na Kranjskem:
1.	Borovnica.
2.	Litija.
3.	Kamnik.
4.	Javornik.
5.	Ljubljana, splošna skupina.
6.	Katol. tisk. društvo.
7.	Toenis.
8.	Predilnica (Ljubljana).
9.	Tovarna za lep.
10.	Vevče.
11.	Selo—Moste.
12.	Tržič.
13.	Šmartno pri Kranju.
14.	Sava.
15.	Predoslje.
16.	Rokod. dom (Ljubljana).
17.	Trgovski nastavljenci.
18.	Križe.
19.	Vrhnika.
20.	Vič.
21.	Sv. Tomaž.
22.	Sturje.
23.	Pazniki prisilne delavnice.
24.	Stražišče.
25.	Fdza—Moste.
26.	Gorje.
27.	Trgovske sotrudnice.
28.	Tobačna tovarna.
29.	Bizovik, perice.
30.	Mlinarji, Kranj.
31.	Loški potok.
32.	Selce.
33.	Sorica.
34.	Št. Vid nad Ljubljano.
35.	V zvezi sta strokovno društvo delavstva Kranjske industrijske družbe Jesenice in strokovno društvo.
36.	Gozdnih delavcev v Vojski.
Na Kranjskem je torej v J. S. Z.
združenih 36 organizacij.
Na Štajerskem:
1.	Trbovlje.
2.	Kapfenberg.
3.	Šoštanj.
7.	januarja Sava.
21.	jan. Javornik.
21.	jan. Sava.
2.	febr. Kamna Gorica.
11. febr. Vrhnika.
11. febr. Sorica.
3.	marca Šmartno pri Kranju.
25. febr. Tržič.
3.	marca. Toenies.
24.	marca Križe pri Kranju.
25.	marca Predilnica.
29. aprila Tobačna tvornica.
5.	maja Selce.
19.	maja Sava.
15.	junija pazniki prisilne delavnice.
16.	junija Toenies.
6.	junija Gorje.
24.	julija Vevče.
11. avgusta Javornik.
4.	avgusta Toenies.
4.	avgusta Radovljica.
1.	avgusta Vrhnika.
1.	sept. Sava.
1.	sept. Javornik.
14.	avgusta Javornik.
21.	avgusta Litija.
1.	septembra Javornik.
25.	avgusta Sava.
25. avgusta Javornik.
1. sept. Selce.
1 sept. Gorje.
22.	sept. Kamnik.
29.	sept. Križe.
30.	sept. predilnica.
24. sept. Selo Moste.
5.	oktobra pazniki prisilne delavnice.
27.	oktobra pazniki prisilne delavnice.
3. novembra D. M. v Polju.
3. novembra Št. Lenart pri D. M. v Polju.
3. novembra Sava—Jesenice.
15.	novembra Vevče.
8.	decembra Toenies.
1913:
10. jan. Tržič.
2.	febr. Sava —Jesenice.
19.	jan. Selo Moste.
2.	februarja Vič—Glince.
25.	jan. pazniki prisilne delavnice.
2.	febr. Kranj.
2.	februarja Jesenice.
10. febr. Vevče.
10.	febr. Kat. tisk. društvo.
13.	febr. D. M. v Polju.
23.	febr. Šmartin pri Kranju.
23.	febr. Vevče.
I! 23. fer. Gorje.
9.	marca Križe.
13.	marca. D. M. v Polju.
28.	marca D. M. v Polju.
30. marca. Rok. dom.
6.	aprila Gorje.
6.	aprila Toenies.
6. aprila trg. sotrudnice.
13.	aprila Toenies.
Skupaj 68 shodov.
Shodi na Štajerskem:
6. jan. Ruše.
14.	jan. Šoštanj.
11.	febr. Celje.
11.	febr. Trbovlje.
10.	marca Šoštanj.
24.	marca Gornjigrad.
5.	maja Ruše.
14.	julija Trbovlje.
28.	julija Skale.
6.	oktobra Št. Pavel pri Preboldu.
20.	oktobra Št. Pavel pri Preboldu. 24. novembra Trbovlje.
26.	decembra Šoštanj.
1913:
5.	jan. Ruše.
L jan. Gradec.
19. jan. Kapfenberg.
2. febr. Vitanje.
16.	febr. Maribor.
16. febr. Št. Tomaž.
2.	marca Maribor.
16. marca Celje.
24.	marca Št. Martin pri Velenju. 30. marca Celje.
13.	aprila Velenje.
6.	aprila Vitanje.
8.	maja Ruše.
Štajerska je imela 32 shodov.
Shodi na Goriškem:
15.	jan. Gorica.
. 4. febr. Št. Tomaž pri Ajdovščini.
4.	febr. Šturje.
3.	marca Trst.
15.	decembra Trst.
1913.
26.	jan. Gorica.
2. febr. Trst.
4.	avgusta Šturje.
9.	sept. Šturje.
Na Goriškem je bilo shodov in občnih zborov 9.
Ta pregled kaže, da se organizacije ne drže pravil, ki predpisujejo vsaj štiri shode na leto. Prosim, da naj se strogo povsod gleda na to, da se bodo vsaj vsako četrtletje v vsaki skupini i,n plačilnici shodi prirejali.
Pisarna je lansko leto rešila 2200 dopisov. Letos pa znaša število vlog že 1061.
Načelstvo je imelo v pretečenem letu 1912 sledeče seje:
12.	julija in rešila 10 sklepov.
23. julija in rešila 12 sklepov.
26.	sept. in rešila 8 sklepov.
7.	novembra in rešila 8 sklepov.
29.	novembra in rešila 15 sklepov.
10.	decembra in rešila 5 sklepov.
8.	jan. 1913 in rešila 8 sklepov.
14.	jan. 1913 in rešila 12 sklepov.
22.	jan. 1913, rešila 17 sklepov.
4. febr. 1913, rešila 17 sklepov.
19. febr. 1913, rešila 20 sklepov.
25.	februarja 1913, rešila 8 sklepov. 12. marca 1913, rešila 3 sklepe.
2. marca 1913, rešila 40 sklepov.
9.	marca 1913, rešila 9 sklepov.
16.	marca 1913, rešila 25. sklepov.
23.	marca 1913, rešila 6 sklepov.
Skupaj torej 18 sej.
Sejno poročilo kaže, da se načelstvo čisto nič ne drži § 11. društvenih pravil, ki določa, da imej vsaj 4krat na leto seje.
Pokrajinska poročila.
Poročilo o štajerski organizaciji je podal dr. Korošec. V preteklem letu je prirastlo 9 skupin in 1 plačilnica, tako da je sedaj na Štajerskem 16 organizacij z okroglo 500 člani. Sedeži organizacij so: Trbovlje, Škale, Šoštanj, Velenje, Celje, Št. Pavel pri Preboldu, Gor-njigrad, Mozirje, Ruše pri Mariboru, Maribor, Krčevina-Lajtersberg, Kamnica, Ceršak ob Muri in Vitanje. V nemškem delu Štajerske imamo dve strokovni organizaciji jugoslovanskih delavcev: v Gradcu in Kapfenbergu. Obe ste precej močni in lepo napredujeta.
Poročevalec predlaga tudi novo obliko za organizacijo viničarjev, kojo bo še načelstvo tehnično preštudiralo in potem storilo definitivne sklepe. V kratkem se osnuje na Slovenskem Štajelr-ju osem novih skupin. Tla so že pripravljena.
O organizaciji na Koroškem je refe-riral dr. Schaubach. Korošci imajo tri skupine:	Celovec, Prevalje, Možice;
zraven obstojajo tudi delavska društva za Celovec, Podljubelj in Prevalje.
O stanju J. S. Z. na Kranjskem in primorskem sta poročala dr. Zajec in Moškerc.
Računsko poročilo
poda glavni blagajnik J. S. Z. ravnatelj Remec. Poročilo se odobri. Efekt kaže tozadevna razpredelnica, ki jo v bodoči »Naši Moči« objavimo.
»NAŠA MOČ.«
(Poročal dr. Jakob Mohorič.)
Slavni zbor! Izkušeni organizatorji pravijo, da so shodi kakor kresovi za organizacije. Po vsakem shodu oživi cela organizacija. Nov ogenj pride vanjo. Člani nekaj časa agitirajo pridne j-še, izpolnjujejo vestnejše društvene dolžnosti in korajžno nastopajo proti nasprotnikom.
Danes ob našem lepem občnem zboru sem si mislil, kako dobro in koristno bi bilo za J. S. Z., če bi se mogli zbirati tako vsak teden ali vsakih 14 dni. Ne samo delegat j e, ampak vsi člani. Dosti bi si imeli povedati. Povedali bi drug drugemu dragocene,! izkušnje in njih nauke, potožili bi svoje težave in navdušili bi se za novo delo. Koliko bolj bi potem napredovala J. S. Z. Toda to ni mogoče, ker je predrago in delavec, ki ima že tako premalo časa za dom in družino, težko pusti dom in odide v Ljubljano. Eno pot pa imamo, dragi, po kateri lahko pridemo skupaj vsak teden, ne da bi nam bilo treba zapuščati dom in družino in tako poceni, da si lahko privošči vsak, tudi najrevnejši, najslabše plačani delavec. Ta pot je naše strokovno glasilo, naš list — »Naša Moč«.
V strokovnem glasilu ima vsak besedo. Pregovor pravi: Izkušepi več ve kot učeni. V našem listu naj nam povedo dobre nauke iz svojih izkušenj naši agitatorji in odborniki in zaupniki naših skupin in plačilnic. Prvi iz svojega agitatoričnega, drugi iz upravnega, vodstvenega dela. Tudi o uspehih naj se poroča o Zvezinih in posameznikov. Uspehi navdušujejo za delo. In zatirani naj se oglase in potožijo krivice. Našli bodo vojsko tovarišev, ki jih bo umela in čutila z njimi, našli bodo pa tudi široko javnost, ki bo obsojala krivico. Pritoževati se pri gospodarju delo dajalcu je težko in nevarno, zato delavci in uslužbenci dostikrat potrpe vse krivice, ker si ne vedo in ne upajo pomagati. Povedal bom en zgled:	V
Ljubljani je splošno znano, da si ne upajo zahtevati trgovski sotrudniki pravic, ki jim jih daje sotrudniški zakon, vsak se boji, da ga ne bi šef spodil iz službe, če bi kaj takega zahteval. In sotrudniki se štejejo za več kot drugi delavci. V tem oziru se je tisk izborno izkazal. Pritožbe pri gospodarjih dostikrat niso imele nobenega ali pa celo ravno nasproten uspeh; delavci, ki so se prišli pritožit, so izgubili službo ali pa jih je gospodar še bolš šikaniral, ko so se pritožili javno, naštevali krivice v listih, se je začel gospodar bati in sramovati pred janostjo'.
Zato pravijo modri možje, da je tisk velesila, moč, ki je skoro gotovo ne bi premagala nobena sila. Ali ne bi bilo nespametno, če bi delavstvo v svojem hudem boju za svoje pravice pozabilo na to silo, tako mogočno in obenem tako poceni? Na vsak način!
Načelstvo J. S. Z. se je tega zavedalo in je storilo svojo dolžnost. Sklenilo je, da vsakemu članu plača za »Našo Moč« po dva vinarja za številko, če
se naroči, tako da mora sam doplačati šemo še tri vinarje. Dalje načelstvo ni upalo in ni moglo. Naš poslovni red sicer določa o točki X.: Vsak član Strokovne zveze dobi »Zvezino« glasilo, ki ga določi načelstvo, toda pri blagajniškem poročilu ste čuli, da je prihranjeni denar J. S. Z. vaš denar, ki ga boste v nadaljnem boju še zelo potrebni. Kdo ve, kaj prinese prihodnjost? Načelstvo se zaveda svoje odgovornosti in si ni upalo določiti obveznosti našega glasila, ker si ne upa načenjati vašega prihranjenega kapitala. Vi lahko greste dalje po poti, ki jo je nasto-lipo načelstvo. Ne bom predlagal, naj se sklene, da mora biti vsak član J. S. Z. naročen na »Našo Moč«, izpeljete pa lahko to brej sklepa. Vsak naj sam zase sklene, da bo vedno naročen na »Na^ š> Moč«, povsod pridobival za njo naročnikov in jo tudi vedno zvesto čital, pa bomo brez vsakega sklepa in brez komedij prišli do- tega, da bo imel vsak član J. S. Z. svoje strokovno glasilo.
Načelstvo J. S. Z. je storilo za »Našo Moč« še več. Naprosili smo lepo število sotrudnikov. Tako je bilo' mogoče, da je postala »Naša Moč« prava zakladnica vsega, kar mora delavec znati. V njej prihajajo po vrsti vsi socialni in delavski zakoni, zdravniški sveti in nauki, pregled o delavskem gibanju po svetu itd. Vodi nas načelo, da mora biti v »Naši Moči« vse, kar delavca zanima, in kar mora vedeti in znati.
Enega pa načelstvo samo ne more izvršiti. Zanimivih novic iz posameznih krajev nei more v Ljubljani nihče pisati. Ravno te so za vsak list najboljša privlačna sila. In koliko se zgodi povsod zanimivega in važnega, kar bi vse delavce po naši domovini zanimalo, pa ga ni prijatelja, ki bi jih uredništvu poročal. Nekateri mislijo, da naj se poročajo samo žalostne stvari, samo o krivicah, ki se jim gode. To je napačno, tudi vesele novice naj se poročajo. Delavec bo tudi kaj veselega rad kdaj slišal in kaj zabavnega. Kdo se bo vedno kislo držal? Načelstvo bo določilo nagrade po 10 in 20 K za najboljše in naj-stanovitnejše poročevalce »Naše Moči«. Prijatelji na delo!
Ob koncu imam še eno prošnjo. Naj se pri nobenem shodu in sestanku ne pozabi na »Našo Moč«! Gospodje predavatelji vedo, da jim ravno naš list gre najbolj na roko, privabi jim Ijp-di na shod, naj mu izkažejo hvaležnost in naj vselej malo poagitirajo zanj.
Slednjič stavim še predlog, naj se da načelstvu pooblastilo, če bi se tekom časa do drugega občnega zbora izkazalo, da bi bilo mogoče vpeljati obvezno strokovno glasilo, da lahko po svoji previdnosti v tem oziru vse ukrene.
Če se bodo želje, ki sem jih izrazil, izpolnile, če bo vsak po svojih močeh delal za naš list, potem bo v naši vojski za delavske pravice naš list »Naša Moč« ne samo po imenu, ampak v resnici — naša moč.
Pri razpravi, ki sledi, se glede zve-zinega lista »Naša Moč« sklene, da bo dva vinarja od naročnine prevzela centrala, tako da imajo organizirani naročniki plačevati le 3 vinarje. Načelstvo se pooblasti, da sklene, ako se mu bo zdelo za umestno, za leto 1914 obvezno naročbo. Za odbornike skupin se bo ta obveznost že letos izpeljala.
IZPREMINJEVANJE PRAVIL.
Poroča načelnik J. S. Z. dr. Ivan Z a -j ec.
Po temeljiti razpravi se sklene, da se pravila tako-le izpremene:
§ 3. naj se pristavi priredbe veselic in gledaliških predstav.
§ 22. namesto besedi (druga vrsta, četrta in peta beseda) enkrat vsako se dostavita besedi: vsako drugo.
Dostavi naj se § 22. tole besedilo.
Vsako leto do konca aprila mora načelstvo objaviti v listu, ki ga sama določi, letno poročilo o poslovanju društva v minolbm letu. To poročilo obsegaj zlasti računski zaključek in denarno poslovanje društva.
§ 9., tretji odstavek odpade oziroma se črta.
§ 6., drugi odstavek, tretja vrsta, četrta beseda slovi: nima.
§ 28. Sedanje besedilo tega § naj se črta in naj se v bodoče takole glasi:
Skupino upravlja odbor, ki se voli vsako leto in ima predsednika, njego!-vega namestnika, zapisnikarja, blagajnika ter tri odbornike ne glede na spol.
Za vsako skupino se volita dva nadzornika.
Če je članov nad 30, je izvoliti za vsakih deset članov po enega zaupnika.
Zaupniki imajo pravico skupno z odborom se sestajati vsaj četrtletno, se posvetovati o zadevah skupine in staviti odboru nasvete.
§ 30. Prvi odstavek tega § naj se črta in uveljavi mesto njpga tole besedilo:
Skupine imajo vsaj četrtletno svoje shode.
Na glavnem letnem shodu, ki se vrši po novem letu vsaj do konca meseca februarja, se poda računski zaključek, poročilo o delovanju skupine ter se voli novi odbor, zastopnik za glavni občni zbor in nadzornika.
Načelstvu se mora vsak shod naznaniti vsaj deset dni prej. Drugi odstavek § 30. ostane neizpremenjen. (§ 12.)
§ 12. Zadnjih pet besedi tega § se črtajo, namesto teh se ustavi:
Definitivno nastavlja uradnike obč. zbor.
§ 39. se črta in se vsled te korekture sedanji § 40 izpremeni v 39., 41. v 43 ,42. v 41. in 43. v 42.
V sedanjem § 40 (bodoči 40) se ustavlja v predzadnji vrsti za besedo sodnika besede: ki pa morajo biti člani J. S. Z.
Pripomnimo, da bodo izpremembe šele veljavne, ko jih vlada odobri.
ZBOROVANJI STROKOVNIH ODSEKOV.
Popoldne od 2. do 3. ure sta zborovala rudarski in tekstilni odsek. Obema odsekoma se je naznanilo, da je načelstvo izdelalo sledeči
poslovnik strokovnih odsekov.
§ 1.
Ime in značaj.
Strokovni odsek J. S. Z. je posvetovalen organ J. S. Z. v zastopanju strokovnih interesov, njegov delokrog se razteza povsod, kjer bivajo člani J. S. Z. dotične1 stroke.
§2.
Sedež.
Sedež ima v onem kraju, ki ga določi vsako zadnjo sejo pred letnim rednim občnim zborom načelstvo J. S. Z. za prihodnje leto.
§ 3.
Naloge strokovnega odseka.
Strokovni odsek podaja načelstvu nasvete in predloge, kako naj
1.	poskrbi za strokovno izobrazbo,
2.	preiskuje razmere delavstva dotične stroke,
3.	podaja peticije na urade in zakonodavne zbore,
4.	posreduje pri delodajalcih za zboljšanje delavskih razmer.
§4.
Organi strokovnega odseka.
Organi strokovnega odseka so:
1.	predsedstvo,
2.	pododseki.
§ 5.
Predsedstvo
sestoji:
a)	iz zastopnika načelstva J. S. Z.,
b)	iz odbornikov one skupine J. S. Z., kateri poveri načelstvo J. S. Z. vodstvo strokovnega odseka. Predsednika in namestnika imenuje načelstvo J. S. Z., zapisnikarja si izbere predsedstvo samo.
§ 6.
Pododseki.
sestoje iz odbornikov dotične stroke v posameznih skupinah J. S. Z. Izmed njih določi načelstvo enega, da vodi seje pododsekove, stoji v stiku z vodstvom strokovnega odseka in da zastopa skupino na skupnih zborovanjih ce-cela odseka.
§ 7.
Načelstvo J. S. Z. lahko pokliče po svoji prevdarnosti v predsedstvo in pododseke tudi druge člane.
§ 8.
Predsedstvo
iz\ršuje naloge strokovnega odseka, označene v § 3.
V ta namen
1.	sklicuje seje strokovnega odseka samega.
2.	ima redno enkrat na mesec pred-sedstveno sejo, izredno po potrebi,
3.	je stalno v stiku z zastopnikom načelstva in mu redno poroča o vsem delovanju odseka.
§ 9.
Zastopnik
m čelstva J. S. Z. ,
1.	posreduje med načelstvom J. S. Z. in strokovnim odsekom,
2.	nadzira delovanje odsekovo in poroča načelstvu J. S. Z.
3.	udeležuje se po možnosti rednih sej odsekovega predsedstva in odseka samega,
4.	sprejema uloge odsekove in jih predlaga načelstvu J. S. Z. v rešitev,
5.	vodi zadevni del glasila J. S. Z.
Pododseki
so pomožni organi strokovnega odseka, se redno posvetujejo o strokovnih zadevah, prirejajo v ta namen pogovore itd. ter pošiljajo predsedstvu nasvete, želje in na zahtevo informacije.
§ H.
Stroške krije zadevna skupina J.
S.	Z., stroške zastopnika načelstva pa centrala.
ZBOROVANJE TEKSTILNEGA ODSEKA.
Zborovanje vodi podnačelnik V. Zabukovec. Tajnica odseka Uršula Kremžar izvaja:
Vsled sklepa načelstva J. S. Z. se je 23. julija 1911 ustanovil tekstilni odsek.
Ob ustanovitvi se je izvolil poseben odbor, ki je imel seje 31. julija 1911,
21.	novembra 1911, 23. junija i912, 30. junija 1912, 13. avgusta 191.2. Položaj tekstilnega delavstva je žalibog še vedno zelo slab. Vsled kartela združeni fa-brikantje, pa naj bodo že judje ali ne, neusmiljeno in krvoločno predilniško delavstvo izrabljajo. Trgajo jim plače, odpuščajo jih z dela, zapirajo tvornice, pa znižujejo število strojev. Nujno potrebno je, da se s postavo odpilijo rogovi kartelnih ljudskih in delavskih izkoriščevalcev. V sedanji draginji zaslužijo najboljše delavke na 14 dni po 25 kron.
Nujno potrebno je, da se predilniško delavstvo na 'našem lepem jugu okleni le J. S. Z., ker le v močni organizaciji tekstilnega delavstva je mogoča boljša bodočnost..
V sejah, ki smo jih imeli, smo razpravljali o agitaciji, o postopanju nasproti tvornicam, sestavili smo tudi več spomenic.
Vložili smo in priredili pod okriljem J. S. Z. shode glede na kartelno postavo in izvedli tudi leta 1912 poizvedbe po razmerah tekstilnega delavstva. Želim v sedanjih hudih časih, naj tekstilno delavstvo ne izgubi poguma, marveč zbiraj se pod okriljem J. S. Z-, da si pribori boljšo bodočnost.
Sklene se, da vodi odsek skupina Ljubljana, centralo zastopa Vinko Zabukovec.
RUDARSKI STROKOVNI ODSEK
je imel prvo ustanovno zborovanje. Navzoči so bili člani J. S. Z., rudarji iz 1 Idrije, Skal in Trbovelj ter v to določeni zastopnik načelstva J. S. Z. dr. M-Božič. Odsek je obravnaval o poslovniku in o načrtu za bodoče delo. Sklenilo se je predlagati načelstvu J. S. Z., naj poveri vodstvo strokovnega odseka skupiRi Trbovlje, kjer bo 25. t. m. prva seja. V razpravo je nato prišlo vprašanje socialnega zavarovanja. Zavarovanje po bratovskih skladnicah je skrajno nezadostno. Jeseni leta 1912 je sicer obljubila vlada, da bo iz predloge za socialno zavarovanje izločila določila, tičoča se rudarjev, in jih provizorno uveljavila, a tega ni izvršila. Zato je odsek sklenil resolucijo, naj stori vse primerne korake, da se pospeši rešitev socialnega zavarovanja, zlasti naj vpliva na vlado, da v smislu svoje obljube v socialno-političnem odseku kar najhitreje poda državnemu zboru predloge glede reforme bratovskih skladnic.
OKROŽNA PREDSTOJNIŠTVA.
Na zborovanju okrožnih predstoj-ništev so si organizacije J. S. Z. izvolila sledeča okrožna predstojništva.
štajersko-koroško okrožje.
Predsednik: Žebot Franc, urednik, Maribor. Predsednikov namestnik Zupančič Jakob; Josip Stelzar in Ivan Su-pan. Za Koroško se še en odbornik imenuje. Delokrog štajersko -• koroškemu okrožju je določena cela Štajerska in Koroška. Vodil je ustanovno zborovanje koroškega okrožja načelnik J. S. Z-deželni odbornik dr. Ivan Zajec, zbora sta se tudi štajerska državna poslanca dr. Korošec in dr. Benkovič udeležila.
Primorsko okrožje.
Centralo zastopa dr. J. Mohorič. Za sedež primorskega okrožja se določi Trst. Predsednik okrožja je: Ant. C o K, kaplan, Sv. Anton Novi, Trst;
podpredsednik: Josip Ferjančič;
tajnica: Rapotec; odborniki:	df-
Ivo Češnik, Gorica. Okrožju je pridelje-no celo Primorko.
Ljubljansko okrožje.
Zborovanje vodi Moškerc. Okrožn0 predstojništvo se je sledeče sestavil0’
Predsednik: dr. Mirko Božič;
podpredsednik: Jernej Ravnikar;
zapisnikar: Ljudevit Klun;
dr. Jakob Mohorič, Franja Mejač-Okrožju je prideljeno mesto Ljubljani z okolico, okrajno glavarstvo Kamnih
in Dolenjska. Sedež okrožja je Ljub-ijatna.
Gorenjsko okrožje.
Zborovanje vodi prof. Vinko Marinko. Okrožni odbor se tako-le sestavi:
Predsednik: prof. Marinko Vinko,
Kranj;
podpredsednik: Miha Stare;
zapisnikar: Anton Lamovšek;
Avželj Anton in Franc Perko, odbornika. Gorenjskemu okrožju sta pride-ijeni okrajni glavarstvi Kranj in Radovljica.
Okrožja prično takoj delovati. Načelstvo je za okrožna predstojništva izdelalo poseben poslovnik, ki se natisne in ga dobe vsi Zvezini funkcionarji. Za Prireditev shodov naj se pa že zdaj skupine in okrožna predstojništva ob-račajo. Podrobna navodila centrala razpošlje kmalu svojim organizacijam.
OPRAVILNI RED ZA SKUPINE IN PLAČILNICE.
(Poroča podnačelnik V. Zabukovec.)
Podnačelnik Vinko Zabukovec pojoča o opravilnem redu za skupine in Piačilnice Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani. Temeljito sestavlje-heruu poročilu so zborovalci pazno sledili. Debate so se udeležili dr. Zajec, dr. Korošec, Ravnikar, Moškerc. Ker se ta opravilni red po sklepu občnega zbo-ra natisne in ga dobe vsi funkcionarji J. S. Z., vsebine ne objavimo.
Sklene se zahvala Zadružni zvezi in Družbi sv. Rafaela za posebno naklonjenost, ki sta jo J. S. Z. izkazovali.
Ker je dnevni red s tem izčrpan, se °bčni zbor zaključi s klici: Na svidenje čez dve leti!
'XXX
Poživiti delovanje okrožij, poglobiti u°tranje delo in izobrazbo članov in ^tanic bodi zadača bodočemu delu
_________
Narodno-gospodarski tečaj na Dunaju.
Katoliška ljudska zveza na Dunaju rUzpošilja pravkar program za letošnji Uarodno-gospodarski tečaj, ki se ho vršil od 14. julija do 9. avgusta na Dunaju. Na tečaju bodo obravnavali: Prvi teden: Temeljna načela narodnega gospodarstva. — Drugi teden: Moderna industrija. — Delavsko vprašanje. — |ocializem in socialna demokracija. — .^trokovne delavske organizacije. — retji teden: Delavci in podjetniki. —
Delavsko varstvo in zavarovanje. — Verske delavske organizacije. — Avstrijska obrtna politika. — Mali obrt in njegova organizacija. — Vprašanje uradnikov in uslužbencev. — Četrti teden: Agrarna politika v okviru skupnega narodnega gospodarstva. — Moderna država in njejie dolžnosti. — Država. — Finančno in davčno vprašanje.
—	Smeri carinske in trgovinske politike. — Krščanska socialna preosnova.
—	Udeležba na tečaju je brezplačna. Organizacije, ki bi morebiti odposlale na tečaj kakega udeleženca, naj to* naznanijo pod naslovom: Centralstelle des katholischen Volksbundes, Wien, I., Predigergasse 5, II. Če se to želi, preskrbi udeležencem centrala tudi cenena stanovanja (približno 30 K ca štiri tedne). Naše uredništvo je pripravljeno posredovati, a le v slučaju, če tista organizacija, ki odpošlje kakega udeleženca na tečaj, se tudi obveže, da bo skrbela za to, da bo udeleženec lahko na Dunaju izhajal. Izšolanih moči v delavski organizaciji pri nas res manjka, zato naj take delavske organizacije, ki imajo denar, za izobrazbo kaj store. Nikakor pa ne gre, da bi šel kdo na tečaj kar na slepo srečo, pa bi potem na Dunaju napravljal dolgove. Tak naj rajši doma ostane.
Socialno zavarovanje.
Nobeno delavsko vprašanje v današnjem času ni tako važno, kakor starostno in onemoglostno zavarovanje delavcev. Osobito sedaj, ko se organizirajo kapitalisti in kot taki čimdalje bolj pritiskajo na delavstvo. Starejši delavec ni več varen, da ga nekega dne brez usmiljenja vržejo na cesto, — ker ni več sposoben za delo. Kapitalizem ne pozna človeka, temveč le dobiček. Zaradi tega je pa zavarovanje za starost in onemoglost delavcev čim nujneje potrebno. Toda naši zakonodaji se to vprašanje ne zdi nujno in tudi vlada gleda mirno, kako ginevajo izrabljeni delavci pod pritiskom grozne bede.
Cela leta se valja socialnozavaro-valna predloga v odseku, napravile so se na nji razne operacije, ki so jih zahtevali poslanci, toda vkljub temu ne gre naprej. Socialnozavarovalni odsek je sicer v permanenci, toda nihče gane skliče k seji, kakor da bi bilo vse vkle-to. Tudi socialni demokrat j e molče kot grob, morda jih grize zavest, da so bili oni tisti, ki so prvotno to zavarovanje
z vso silo zavlačevali v največje veselje kapitalistov. Toda če molče socialni demokrat j e, pa mi ne smemo molčati. Dolžnost naša je, od merodajnih činitelj ev zahtevati rešitve tega vprašanja. Naj ne bode nobenega delavskega shoda, na katerem bi se ne zahtevalo vdej-stitve splošnega starostnega in one-moglostnega zavarovanja. Pogled na trpeče tovariše, ki brez vsake stalne preskrbnine preživotarijo in preberačij o stara leta, je prežalosten, da bi mogli ostati brezbrižni.
led brati in sestrami.
Sava. Dne 11. maja t. 1. priredi Strokovno društvo na Savi v Delavskem domu društven shod. Začetek ob pol
4.	uri popoldan. Predavala bosta čč. gg. poslanec Piber ter župnik Skubic o splošni organizaciji. Vabimo vse delavstvo, tudi ženske, da se shoda udeleže. — Odbor.
Izdajatelj: Fran Ullreich,Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk „Katoliške tiskarne“.
Tovarne za asbestškrilj „ZENIT“
družba z om. zav. M.01*. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
kroushi materišal
Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
N		
		
		
		
I p *	J A mm Ljubljana i H. IJlULIll, Prešernova ulica sj	' priporoča svojo ] veliko zalogo čevljev do-"f :: mačega izdelka ::	m Ki
(i		
		
0	Pozor, slovenska delavska društva!	0
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Cesniku) LJUBLJHIM Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobile vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene najnižje.
0	Postrežba poštena in zanesljiva.	0
mW'.-
s/ ba y 2806, 7:?/1 /G

Tovarniška znamka.
— 76
73 —
premestitev, ne da bi bila pri tem navezana na razloge prve instance. Zato je tudi opravičena prošnjo za premestitev odbiti, če smatra, da ni potrebe prebivalstva, čeprav se morda obrtna oblast prve stopnje na to okolnost ni ozirala. (Upr. sod., 18. febr. 1911, št. 1721).
Ako obrtno oblastvo odkloni prošnjo za premestitev gostilničarskega obrta, ima prosivec pravico do priziva, toda zopet z omejitvijo (kakor pri § 18.), da se prosivec ne more pritožiti na tretjo obrtno instanco, ako sta prva in druga instanca odločili v enakem zmislu. Proti dvema enako se glasečima ukrepoma se more pritožiti samo občina, in sicer tudi tedaj, ako je občina sama lastnica dotične koncesije; pravica do priziva pristoji tudi dotični zadrugi. Toda priziv občine, oziroma zadruge nima odložilne moči, kakor v slučajih, ko grei za podelitev nove koncesije (§ 18.)
§ 20 a.
Za samo začasno izvrševanje gostilničarskega in krčmarskega °brta zunaj odobrenih stalnih obratovališč ob posameznih posebnih Prilikah (na ljudskih slavnostih, veselicah v dobrodelne namene, razstavah, staviščih, sejmih, vojaških vajah, koncentracijah vojaških čet, manevrih itd.) zadostuje, da tisti, ki izvršujejo kak tak obrt v isti ali kaki sosednji občini, dobe od obrtnega oblastva dovo-Mo (licenco), katero se izda od primera do primera, potem, ko je presodilo, ali je potreba, da se nameravani obrt izvršuje; v tem dovolilu je natančno oznameniti dotično priliko, kraj, kjer se bo obrt izvrševal in koliko časa velja dovolilo.
Podjetja, ki imajo zgolj namen, prenočevati in z živežem pre-s rbovati popotnike kakega prevoznega podjetja (popotnike v med-zomVU’ oziro?la v tretjem ali tistem ladijskem razredu, ki bo uka-liščif *,ro9*a®®n za enakov el javen) v zbiralni postaji ali v vkrcava-> se urede s posebnim zakonom v varstvo izseljencev.
odDravb^5*8!* § a 80 nanovo privzeti v obrtni red in imajo namen, rem ie iri/t atere težave, ki so izvirale1 iz starega zakona, po kate-č nih urn«? -fka gostilničarski obrt izvrševati izključno le v dolo-Tmtui L, etn v!-- Da].ie se je hotelo s tem nakloniti nekatere ugod-ohčin t lcaL)em iste obične, oziroma gostilničarjem sosednjih zvaup™ t„xQZak0nit? določbo pa ni zamenjati predpisov o tako-patentu V a ‘1U k0(i vei0<<’ ° katerem smo govorili pri razglasnem
Ugovor, češ, da odločbi obrtne oblasti prve in druge stopnje, s katerima se je odbila prošnja za koncesijo, zato nista enaki, ker sta bili različno utemeljeni, ni dopusten; ali sta odločbi enaki ali ne, je merodajen le smisel, ne pa pridodejani razlogi. (Upr. sod. 31. januarja 1912, št. 1151.)
§ 19.
Ena in ista oseba sme v snem in istem kraju (selišču) za točenje in na drobno prodajanje žganih opojnih pijač (§ 16 d) zadobiti, v zakup vzeti ali kot namestnik prevzeti samo eno, za izvrševanje ostalih v § 16. naštetih gostilničarskih in krčmarskih obrtov dve koncesiji največ.
Gostilničarski in krčmarski obrt mora praviloma imetnik koncesije sam osebno vršiti.
Da bi se ta obrt vršil po namestniku ali v zakup dal, to naj obrtno oblastvo odobri samo iz tehtnih razlogov.
Ako se taki obrti obratujejo po namestniku ali zakupniku, ne da bi se bilo poprej zadobilo odobrenje- obrtnega oblastva, za to de kaznuje imetnik obrta kakor tudi namestnik ali zakupnik po določilih osmega poglavja obrtnega reda, ki govori o prestopkih in kaznih.
Ta paragraf govori v prvem odstavku o omejitvi koncesije isti osebi samo z ozirom na isti kraj. O različnih krajih ni nikake omejitve, in gostilničar, ki ima že v določenem kraju koncesijo za svoj obrt, more prositi in doseči še druge gostilničarske koncesije za druge kraje. V slučaju, da ima gostilničar več koncesij, mora povsod nastaviti primernega namestnika, oziroma dati gostilnico v zakup, razen ondi, kjer izvršuje obrt sam. Navadno se pa ne podeljuje več gostilničarskih koncesij isti osebi, ker zahteva odstavek 2. § 19., da naj lastnik praviloma sam osebno izvršuje svoj obr' odstavek 3. pa, da sme obrtno oblastvo samo iz važnih razlogov dobriti, da se gostilničarski obrt vrši po namestniku ali da se da zakup.
Imejitelj gostilničarskega obrta mora, če hoče nas viti namestnika ali gostilnico dati v zakup, dobiti za to dovolj Inje obrtnega oblastva. Ako tega ne bi storil, kaznujeta se lastnik sam in namestnik, oziroma zakupnik po določbah §§ 131 — 133 o. r. Istotako je kaznivo, ako je imejitelj koncesije sicer prosil za dovoljenje, da bi smel nastaviti namestnika ali dati gostilnico v zakup, vendar začne namestnik (oziroma zakupnik) že pred dobljenim dovoljenjem izvrševati gostilničarski obrt.
Dati v najem posamezne pravice gostilničarskega obrta ni do-
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
Sladni čaj-zajtrk!
If„]| 50% prihranka in okusen zajtrk, južina! dose-rill! Žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in MfiSl je vedno bolj priljubljen. Povsod >/4 kg zavoj 60 vin. lUllL ! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, uUrdVjC! Josefstädterstrasse štev. 25, Radetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Trnköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
li/ti, o* ctfan&riko 1 želijo jivbrv. po ceni in ~ nosl/ittcrpotovali ruy so obrnejo
limonJTi/CnietetXa
i y&lodvorsAe ulice20. iiftpasniladajosolJCBplačne.
FR. P. ZAJEC,
------Izprašani optik.-----------
Zalagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Naj večji optični zavod.
Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo I n at a n -čno po naročilu I inzdravni-I ških pred-1 piših. —
Nadalje priporočam svojo veliko izbiro ^ strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. Vta popravila izvršujem v svoji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Begata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik.
H
il
5.1
Lenarila „Pri kroni“ Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
ilapljice aa želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Ribje olje, stealenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev km jih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin11 za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, o vajalno in želodeo krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni GO v in 4 krone 80 v.
1 Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: =
I BIOGLOBIN ]
I Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. |
= Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = = V steklenicah po K 3’50 in K 2'— v vsaki | = lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	=
I M= H. Sušnik
=
! lekarna „Pri zlatem jelenu“ |
Ljubljana, Marijin trg.	|
....................
Edina in najkrajša linija uHmeriko!
Samo 5 dni!
iz Hawre v New-York
francoska prek-morska družba.
Velj'avne vozne liste (Sifhaite) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna pojasnila daje samo
ED. $MARDA
potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
MMihSIH LÄ
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
! voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrf. =
1
HaihnliSa, naisinurneiša prilika za sledenje!
ljudsku Posojilnica
regisfrovana zadruga x neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni iiiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki in njene rezerve po 650.000 kron temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
3| 0 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Za nalaganje so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron.
Načelstvo.
— 74 —
pustno, marveč le ves obrt kot tak. (Upr. sod. 21. novembra 1907, št. 9526.)
Zakupnik kake gostilničarske koncesije ne sme nastaviti namestnika (poslovodjo). Kajti s tem, da se je zakupniku dalo dovoljenje izvrševati gostilničarski obrt, se mu ni obenem priznala samostojna in neodvisna obrtna pravica, ampak je s tem le izraženo, da je on osebno kvalificiran za ta obrt. Zakupnik ostane še naprej odvisen od obrtnega lastnika. Dasi torej velja zakupnik v splošnem prometu kot samostojen podjetnik, vendar ne izvršuje nikake samostojne obrtne pravice in zato ne spada v vrsto onih obrtnikov, ki bi mogli po § 55. obrtnega reda svoj obrt izvrševati po namestniku (poslovodji) ali ga dati v najem. (Razpis trg. min. deželni vladi kranjski z dne 4. novembra 1908, št. 9666.)
§ 20.
Za to, da se v § 16., lit. c, d, e našteti gostilničarski in krčmarski obrti, kakor tudi kavarne premestijo v druge prostore v istem kraju, ni sicer potreba nove koncesije, vendar pa je treba dobiti dovoljenje obrtnega oblastva, ki naj se pri tem ozira na to, je-li so prostori, v katerih se hoče obrt izvrševati, za to primerni, na cesto, ulico ali trg, kjer se nahajajo dotični prostori in na možnost policijskega nadzorovanja ter na potrebo prebivalstva.
Preden komu dovoli premestiti gostilničarski ali krčmarski obrt, naj obrtno oblastvo zasliši občino tistega kraja, kjer bo stojali-šče obrta, in če se nahaja tamkaj cesarsko policijsko oblastvo, naj se zasliši tudi to oblastvo. Vrhu tega je, preden se podeli to dovolje-je, preden se podeli to dovoljenje, obvestiti zadrugo, ki je za gostilničarski in krčmarski obrt krajno pristojna, da se je vložila prošnja, in jo pozvati, da naj izda svoje morebitno mnenje najkasneje tekom 14 dni.
Ako navzlic ugovoru občine obrtno oblastvo dovoli premestiti gostilničarski in krčmarski obrt v druge prstore, tedaj gre občini — ako dovoljenja ni dalo obrtno oblastvo občine, s svojim ustavom — tekom 14 dni po obvestitvi priziv na višje blastvo.
Tekom istega roka gre priziv tudi zadrugi, ako je pravočasno oddala svoje mnenje in se je podelilo dovolilo proti njenemu predlogu.
Proti dvema, enako se glasečima odlokoma ni dovoljen na-daljni priziv.
Za premestitev gostilničarskega obrta ali kavarne v . druge prostore v istem kraju je treba torej oblastvenega dovoljenja, ne
— 75 —
nove koncesije. — Za premestitev obrta v drug kraj, čeprav sta oba kraja v isti občini — namreč oni kraj, kjer se obrt nahaja in oni, v katerega se namerava obrt premestiti — pa se zahteva nova koncesija. (Ukaz min. za notranje stvari, 1885, št. 10.687.)
Kaj je razumeti pod besedo kraj, to v obrtnem redu ni povedano. Zato je treba to besedo umeti v takem smislu, kakor jo rabijo drugi politični zakoni, zlasti zakon o ljudskem štetju iz leta 1868. Izraz kraj je razumeti skupino hiš, ki stoje krajevno — bodisi v ožji bodisi v daljši zvezi — in je ta skupina priznana od države kot topo-grafična enota. Hiše morajo biti opremljene s tekočimi številkapai in se iz te okolnosti najbolj vidi, da je dotična skupina hiš od države priznana. (Upr. sod. 26. novembra 1907, št. 9486.)
Obrtna oblast ima ob preložitvi gostilničarskega obrta dolžnost, ob dovolitvi upoštevati tri okolnosti: a) pripravnost prostorov; b) razmere dotične ceste, ulice ali trga, kjer se bo izvrševal gostilničarski obrt; c) možnost policijskega nadzorovanja. Na vse te tri zahteve se je ozirati posebej. Pod izrazom »pripravnost prostorov« je torej razumeti le notranjo kakovost dotičnega prostora, dočim je treba drugi dve okolnosti samostojno presojati. (Upr. sod. dne
10.	junija 1908. št. 5743.)
Gostilničar, ki je dejansko izvrševal svoj obrt v drugem prostoru kakor v tistem, ki je bil spočetka odobren in je to storil brez vednosti oblastva, kljub temu ni izvrševal svojega obrta v smislu § 132., črka a, brez koncesije, ampak se je le pregrešil proti zakonu v toliko, ker ni izposloval v zmislu § 20. obrtnega reda poprej dovoljenje oblastva za prenos obrta. Dejansko je torej dotičnik izvrševal svojo obrtno pravico, čeprav na protipostaven način. Tako proti-postavno izvrševanje gostilničarske koncesije pa se nei more smatrati kot »ustanovitev obratovanja« v zmislu § 57. obrtnega reda in bi bilo torej zakonito neutemeljeno, iz tega razloga odvzeti koncesijo. (Upr. sod. 10. marca 1909, št. 589).
V obrtnem redu je izrečno predpisano, da mora obrtno oblastvo, predno odobri premestitev gostilničarskega obrta v kak drug prostor, vselej upoštevati potrebo prebivalstva. To storiti je obrtna oblast ne samo opravičena, ampak tudi obvezana, in sicer tudi tedaj, ako bi šlo samo za premestitev takega gostilničarskega obrata, ki se je poprej izvrševal v sosednji hiši. (Upr. sod., dne 7. decembra 1910, št. 12.716).
Politična oblast ima kot druga instanca v obrtnih zadevah v slučaju priziva glede premestitve gostilničarskega obrta odločevati sama, torej samostojno preiskati, če so dani pogoji za odobrenje za