Štev. 294 TRST, v sredo 20. oktobra I9u9. Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAM — M M mttoljah (a praznikih *t 5., pMMlelJkih M 9. z|«traj-~*WaaiŽDe Itev. m prodajajo po 3 nvč. (6 sto t.) t mnogik «sfr&karaa.h ▼ Trstu m okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, g—tsiai, Sežani, Nabreiini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-mmi, Dornberg^i itd. Zastarel« itev. po 5 avfc. (10 strt.). ••LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Brokosti 1 CENE: Trgovinske is obrtne oglase poSst «u», Ufsaztaice, zahvale, poslanice, oglase denarnOi zavodov p« S& s*. «M. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka jarndoljna vrsta K 2. Ifali oglasi po S stot. beeoda, naj-ssrnn pa 40 stot. Oglase sprejema Insoratai oddelek sprave ^btecslU". — Flačoje s« iikljačno ie upravi „Edia^fct*. Mašilo političnega društva „Edinost za Primorsko« V ccnmrartf J« moč ! NAROČNINA ZNAŠA rana ■a loto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na mm- bm dopoela.no naročnino, se uprave ne ozira, ■aooealaa m ae«el$eke Izdanje n£X>ZHOSTZ,< stane : eeto" ■ Mm X 5-ao, »•! lata a eo ■ II ▼si dopisi naj m pošiljajo na uredništvo lista. Nefrazkosana pisma t« M sprejema]« lo rskopisl «• na vračajo ■aročaino, oglas« in reklamacije je poiiljati na upravo hsta. UREDNIŠTVO: oiloa Giorgio Galatti 18 (Narodni das* Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN' GODINA. Lasta & konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konzorcija lista .Edinost* v Trstn, nL Giorgio Galatti žt. 18. MtiM-krai»Nal2»l ralun it 841 652. TELEFOH St 11-57, Nar. delavska organizacija Tovariši! Delavci! » Vabljeni ste na II. redni občni zbor (nadaljevanje) ki s« bo vršil nepreklicljivo v petek, 22. oktobra 1909 ob 7. in pol uri zvečer v gledal, dvorani „Narodnega doma'. —»•<— T»E\ M RED: 1. Sprememba pravil. 2. Volitev predsednika, odbornikov, nadzornikov, pregled j valcev računov in razsodišča. 3. Slučajnosti. TOVARIŠI ! - Ta občni zbor je izredne važnosti I TRST, dne 20. oktobra 190». Odbor N. D. O. BRZOJAVNE VESTI. Konferenca načelnikov klubov. DUNAJ 19. Povodom jutrašnjega se-■tanka parlamenta >e je vršila danes konferenca načelnikov klubov, na katero bo prišli načelniki krSČ. socijalne stranke in ostalih tfmikih strank, pel; skesa kluba in socijalno-deoickratične stranke. Od Slovanske Enote je pridal le poti. Udržal, ki je naznanil pred> sedniku Patttj-u, da ja Slovanska Enota že teden dni prea določitvijo današnje konference sklicala za daces popoludne sejo. Slovanska Eaota da pravkar zboruje. Na to je koefe-recca sklenila, da se sestane jutri ob 9 in pol nri predpoludne, v kar je privolil tudi po i!. Uzdržal. Milovanović na Dnnaja. DUNAJ 19. Srbski minister za vnanie stvari Milovanović je dospel semkaj in posetil ministra Aehrenthala. Razgovarjal se je ž njim o trgovski pogodbi, uredbi meje in spcpolni-t i po«laniškega mesta na Dunaju, Kdzgoda Rennerjevega balona. DUNAJ 19. Ko se je Rannerjev balon danes popoludne dvignil na dirkališču pred mnogedtevino množice, se je moral pred čBBcm zopet spustiti na zemljo, ker je bil 7* del ob neko drevo in dobil pri tem luknjo. šk do bo sicer popratili, ven tja r se balon ni več dvignil v z zrak. ŽelezniSki most med Bolganjo in Romunsko. SOFIJA 19. Iz kompetentnega mesta se domaje, da je med romunsko in bolgarsko vit d 3 že t kleo jen dogovor, da se obojeitranske ž-le. n-fike mreže z»eža z mestom preko Djnave, Mešana komisija določi čim prej kraj, kjer se ; gradi novi mobt. Sestanek predsednikov Tafta | j in Diaza. WASHINGTON 18. V soboto se je predsednik Taft podal na meksikansko obrežje reke Rio Grande, da vrne poset meksikan-•ketLu predsedniku Diazu. Tafta so slovesno vsprejeh in mu prirediti navdušene ovacije. PODLISTEK. ji Iz mojega zapisnika: Prvi večer v Bosni". Spisal- RADOVAN RADOGORSKI. Potovanje carjevo v Italijo. BIH 19. Car pride v soboto 23. t. m. ob 3. uri pop. ▼ Racccnigi, kjer ga pozdravi tudi mestno zastopstvo. Car je danes odpo-toval iz Livadije. Mladotnrki na poti ▼ Avstrijo. CARIGRAD 19. Sinofii so odpotovali od tu s posebnim vlakom oni mladoturki, ki so poduzeli v Avstrijo izlet, v svrbo Studii. Izlet« nike spremlja trgovinskemu ministerstvu do- lje V za gradnjo trdnjav v raznih lukah in za gradnjo štirih dresdnougtov. Aretacije. VARŠAVA 19. Tukaj je bilo aretiranih več sumljivih oseb. V Lodzu je policija te dci preiskala 180 hift in aretirala 300 oseb. Ruski listi proti Nemcem. MOSKVA 19. Tukaj taji li« ti ostro nastopajo proti akciji nemškega konzula v Har-binu. „Golo s Moskvi* zahteva od ministra deljen uradnik Riedl p\ Riedenitein, Ns po-Iml|k i{no »htova zadoščenja staji 1© zbralo ob odhodu nekoliko oseb, kiifo Be Nemcem prepove bivanje v ruski so navduieno pozdravljale izletnike. Med pn- Aziji kajti oni podpl-rajo japoesko vohunstvo. šotnimi je bil tudi vodia avstro-ogenkega —1-- poslaništva, Oito. Pri odhodu je godba zr- < Praga 19. Pred tukajinjim porotnim svirala avstrijsko cesarsko himao. Carigrad-1 sodiščem je danes pričela razprnva, določena ska skupina izletnikov se združi v Nišu z m tri dni proti glasovitemu ulomilcu in morilcu onimi iz Soluna. SLuono Število vdeltžencev v Avstriji znafia okeli 230. Francoska zbornica. PARIZ 19. Danes popoludne je bilo otvorjeno peto zasedanje zbornice in senata. Atentati % bombami aa cerkva. LIZBONA 19. Včeraj po noči se je v frančiškanski cerkvi St. Louis razletela bomba. Ponesrečil »i nihče. Henriku Boceku in njegovim tovarišem, ki so v zadnjem četrletju 1908 in v začetku 1909 izvršili več ulomov v cerkve in poštne u-ade in so dne 15. fehruarija oropali prodaj alnic o juveiirja Pavla Galli. Monakovo 19. Umrl je tnkaj v 71. letu starosti knez Wrede, bivši avstrijski častnik, ki je sodeloval ▼ bitki pri Visn. Qnebec (Kanada) 18. V Quefcecu je požar uničil zalogo žita, v kateri je bilo NANCY 18. Včeraj se je v preddvori a tukajšnje stolnice razletela bombs, ne da bi 300.000 bušljev pšenica.' bila napravila kako škodo« Boji v Severni Afriki. ME LILA 19. Križar „Karlos V.« in en lomilec torpedov sta bombardirala vasi % med rtom Negri in rtom Abdana. Na strani Špancev je bilo ranjenih 19. na s'rani Mavrov okolu 300 mož. Harka B-ai Bonifrur šteje 10.000 Kabilov. MELILA 19. Fsrmelno se demantuje vest. ki prihaja iz krogov uroiencev, češ, da so Kabili 17. t. m. napadli Melilo in pri tem vporabljali v Selu&nu uplenjenje poljske topove. Dne 17. t. m. ni bilo nikakega napada, niti so K&bili uplenili kak top. Ciklon. KALKUTA 19. Ciklon je razdejal mesto Gralacdo in druge kraje v vztečni Bengaliji. Ufccn.lo je več rečnih ladij. Bati se ie, daje našito smrt tudi več Evropejcav. Težavno je dobiti poročil, ker so vse brzojavne zveze pretrgane. V bližini Kalkute sta vsled viharja skočila s tira dva vlaka. En sprevodnik je bil utmrtsn. x Vztočne železnice izplačene. SOFIJA 19. Vlada je obvestila delni č*rje „Vztočne železnice", da si pri otoman-ski banki v Carigrada dvignejo znesek 19 mil. frankov kakor odškodoiao za del vztočnih železnic, ki ga je zasedia Bolgarska. Sobranje. SOFIJA 19. Narodno sobranje je skli-cano za 28, t. m. Car Ferdinand obolel. SOFIJA 18. Car Ferdinand je nenadno obolel. Pozvan je^k njemu dr. Graetzer. BUSIJA. Finska ne bo dajala vojakov. PETRO GRAD 19. Car je ukazom osvobodil Finsko, da ne bo dajala vojakov do časa, ko se uredi vojaško vprašanje v Finski. Finska ima za leto 1908 in 1909 plačati kakor odškodnino 10 mil. finskih mark. Rusko vej no posojilo. PETROGRAD 19. List „Rieč" doznaje, da je vlada sklenila zahtevati od dame po-oblaščenje, da najme pesojilo 600 mil. rub- S prva je mujezin počasi, mirno in skozi nos godljal te opomine, zavijal na vse načine, se tresel in spreminjal svoj gias, toda vtduo glasneje in bu še je jel kričati, na konca pa je vlekel dolgo, zategneno, dokler mu ni zmanjkalo sape. „Skrivnoitno-sladko-ginjcn" sem stal tukaj, zrl le na minaret in skoro da nisem mogel odtegniti pogleda od mejezina na rasivetlje-nem minaretu... Čudil sem se, cd kodi ima ta svoja prsa, kajti meni bi na njegovem mestu že dr.VLnj ušla du&a in pljuča. Veako m.hamedmcev se je odpravilo v džtm je. Zelo me je mikalo, da bi šel pogleda!; mehamedanski obred ob molitvah v džamiji. „I nama je slobodno, Nikola, ići v džamiju ?" „Ni, vendar moreva stati pri durih, je odgovoril. Šla sva torej po stopnicah do vrat, kjer sva se postavila pred duri. Kak prizor I Na levi in desni v ozadju bolj slabo razsvetljene džamije sem ugledal polno lepo po parih zloženih cipel, opank in n a n u 1.*) Ko je namreč mohamedanec prestopil prjg džamije, sezuva svoje gornje črevlje, ki so nekako našim galošam podobni in jih postavlja zadaj ob zid. Na desni in levi steni, ki so okrašene in poslikane z raznimi arabeskami in turškimi napisi iz k o -ran a,**) sta dve leci in pod njima par klopi j. Tla so pogrnjena štirimi debelimi, ru-dečimi tepihi, na katerih ali kleče ali leže na obrazih verniki Allahovi. Spredaj, kjer stoji v naših cerkvah glavni oltar, pa stoji takozvana kibla, to je molitveni prostor za h o d 2 o.*) Podobna je ta kibla nekako našim vojaškim kolibam pred vojašnicami ali hišami, kjer stanujejo višji vojaški d d stoj an-s t veni ki, da stražnik ob neugodnem vremena Ha dan sestanka. Danes se sestane zopet naš centralni parlament na Danaju ob tako neugodnih okolnostib, da more le optimist da ekscesa stavljati ugodno prognozo za delovanje parlamenta. Nepotrebno delo bi bilo, ako bi se v tem hipu ubijali z razmotrivanjem vrste vprašanj: Kaj bo in kako bo ? Se li posreči baronu Bienerthn, da še enkrat tako ali tako pomiri raziarjene duhove, da odloži od' ločilne spopade? Ali pa pride skoro do eksplozije s katastrofalno posledico — kakor napoveduje mnogokdo — za avstrijski parlamentarizem? Se-li bo meral baron Bienerth umakniti pred razjarjeno opozicijo Čehov in Jugoslovanov ? Ali pa zmaga on ▼ znamenju § 14 — v konstitucijonelno pavoto povitega Dirokratisto-absolutističnega vladanja ? Ne bi mi imelo smisla — pravimo — ako bi si v tem hipn razbijali glavo z vsemi temi možnostmi. Opozoriti hočemo marveč na neke zelo karakteristične pojave ▼ jednem delu nemške žuroalistične javnosti. Karakte-rične posebno zato, ker jih opažamo ravno tokom pred sestankom državnega zbora in ker kričeče kontrastirajo z vsem načinom, kakor so nemške novine takorekoč do včeraj analizirale sedanjo krizo in priporočale poti in sredstva v nje rešitev v smislu n a j s kraj-nejega nemškega radikalizma. V nekaterih nemSkih novinah, ki so na glasu precej tesnega kontakta s sedanjimi vladnimi krogi, opažamo, da se je ton pisave znižal od hreščeSega tortisiimo v umerjene mol-akorde. Kaj pomenja to? Pred seboj na mizi imamo nedeljsko izdanje graške „Tagesposte" s člankom, posvečenim državnemu zboru. Naravnost frapantno je, kako iz vsake besede sili tendenca, da bi čitatelj dobil utis, da glava, ki je narekovala v pero ta razmo-trivanja, sodi trezno, objektivno. V krepkih potezah črta mizerijo našega avstrijskega parlamentarizma. Drastično žigosa brezbrižnost členov parlamenta do vsega, kar bi bilo v ieteresu ljudstva. Nad vse karakteristično pa je, da ne d e 1 a n i k a k e razlike med strankami in da niti ne poskuša, da bi nemške poslance kako od- srao v liste, „Grszer Ta-trezaosti in *) Nanule = primitivne, lesene coklje. **/ Koran = mohamedanako sv. pismo. *) Hodža = mohamedanski duhovnik. ondi lahko vedri. Na vsaki strani kible, ki pa je lepo izdelana, modro pobarvana in mi ( okrašena z rumenimi polumeseci in zvezdami, stoji iz drevesa umetno zrezljani svetilnik, na katerem plapolajo plemeni sveč. To bi bila torej nekako notranjost džamije, ki pa me ni toliko osupnila in oSarala, kakor način, običaj, kakor v njej molijo Allaha. Pri prvem pcgledu v džamijo sem skoro mislil, da sem v kaki lepi telovadni dvorani, kjer izvajajo telovadci proste vaje. Ti stoje v ravnih vrstah, drogi se priklanjajo in pri-pogibajot zopet drugi poklekujejo in padajo kakor so dolgi in široki na tla. Dočim se godi pred prihodom hodže v džamijo brez reda, se o njegovem prihodu naenkrat vse spreminja. Hodža v veliki črni suknji, s sivo brado, na glavi fes, ovit s lepo belo a h m e d i j o**), se postavlja pred kiblo. Naenkrat se uvrščajo vsi navzoči mohamedanci mirno v lepe, ravne vrste, kakor da bi jim kdo ukazal: „Vrste v red!" Kakor vojaki ti stoje tu drug poleg drugega, vsaki zre nepremično. Tri vrsta jih je, in v vsaki stoji po eno-**) Ah medij a =» okoli fesa ovita rata. tegail tej strogi sodbi. Ša več. Ko je kon" statoval, da naredni boj vihra d&uei huje* nego kedaj, ne skuša — kakor so delali doslej v nemških novinah — valiti vse krivde oa Slovane, marveč caglaša, da v Avstriji nedostaje na vieh straneh pravih vodilnih mož, da ga ni nikjer moža, ki bi im:l odprte oči in vsnreiemljivega smisla za r»zoe struje in stremljenja med ljudstvom. Markantna, karakteristična in zato tudi vredna, da je tu pribijemo, je pas&ža : „Vsi skupaj ličimo notri v krogu idej iz Ta&ffejevega zaokreta: slovanska bodočnost Avstrije, kakor so si jo slikali Slovani, in Nemci, hi so se videli hkratu postavljene pred negotov razvoj brez zadostnih sredstev, da bi se mu uprli." Smisel besede bi bil, da je nesreča v tem, da Slovanom in Nemcem nedostaja prave sodbe o zahtevah časa in treznosti v preiojevanju položaja. Pozneje poitaja člankar Se izraziteji, ko vsem strankam brez razlike narodnosti očita pomanjkanje resničnosti. In vendar je — povdarja — prepričanje vseh, da se na> rodnemu prepiru mora napraviti konec, ker tako zahtevajo skupni interesi« Tudi ečita avktor strankam, da se dajajo begati v svojem strahu pred radikalnimi — rivali. Nas vsaj je frapiralo, ko kakoršen je bila doslej vedno gespoBt", opažali ta poskus do objektivnosti. Avktorju moremo sicer očitati, da se še vedno v velikem krogu izogiblje resnice tudi s tem, da hoče nekako vsem strankam prisojati eoak del krivde na avstrijski politični mizeriji. Ali pri listu z ante-cedencijami graške ga lista mora vzbujati pozornost tudi ta poskus prilivanja hladne vode v peneče vino. „Grazer Tegespost" ima notorične zveze z vladnimi krogi sosebno preko ministrov za nauk in pravosodje: grofa Stiigkha in Ho-chenburgerja. Je-li bil ta čianek inspiriran od zgoraj ravno v tem trenotku tikom pred sestankom državnega zbora ? Vkake namene? So-li to proračuojeni glasovi, ki naj bi pomirili njih, ki jih je Bienerlhova vlada tako nečuveno provocirala se svojim kričečim postopanjem le Nemcem v prilog ? 1 Včeraj smo beležili vest, da ob sestanku parlamenta Bienerth ne poda nikake progra-matične izjave, da ne izzove razburjenih debati Je-li izšel članek v graški „Tages-posti" z istim namenom — mirjenja duhov?! Je-li ta člaoek posledica došlega spoznanja v vladnih krogih, da dosedanja metoda ne imponira, ampak le provocira opozicijonalne Slovane — da se tem načinom ne more doseči ničesar, najmanje pa — ohranitve Bienerthove vlade?! Je-li možno, da besede, ki,jih je izgovoril te dni češki poslanec p. Šilinger, niso ostale brez utiša na vladne in — više kroge: „Češkemu narodu se ne treba plašiti pred grožnjo z novimi volitvami in če&ki poslanci jemljejo to grožnjo s hladnostjo na zaanje. Bati pa se jih morajo baron Bienerth ia stranke, ki mu služijo. Na odločilnih mestih morajo priti enkrat do prepričanja, da Je laglje dobiti boljšo vlado, nego pa boljši parlament I * Ali pa je tem pojavom v nemSkih listih le namen — siranskih glasov, ki naj vsaj za nekoliko časa premamijo Slovane, da bo m?gel Bienerth nadaljevati se svojim zistemom ?! Naj tu po dolžnoiti kronistov zabeležimo še neko tretje domnevanje, ki se pojavlja v indvajset moških oseb, mladeničev, priletnih in nekaj starih možakov. Dočim so moški po naših cerkvah odkriti, so mohamedanci pokriti s fesi, okoli katerih se vijejo razeobar-vene ahmedije. „Nežni spolw ni bil zastopan v teh vrstah, kajti izvedel sem pozneje od Nikole, da ženske ne smejo priti v džamijo k molitvam. Nekoliko časa stoje tako. Nihče se ne gane. Mirna tišina vlada po džamiji. Kmalu pa se oglaša hodža z zamolklim in zavijajo-čim glaiom, se med pevanjem drakrat globoko priklanja in ca mah se prip ogibaj o vsi drugi za njim. Takoj na to padajo vsi na kolena, se naslanjano nazaj na pete, se kleče zopet priklonjajo do tal, potem pa cepajo z iztegnjenimi rokami naenkrat na obraz. Vse ti leži tu sedaj na tleb, hodža je utihoil in zof>et grobna tihota v džamiji..... Kar zagledal sem se bil v te ležeče vrste. Ta me je vzdramil hodža. Zopet je pričel peti, sprva počasi, potem vedno hitreje, zavijal, vletei in zategoval skezi nos svoje glssove, med tem pa so se zopet dvigali vsi h kratn s hodžo vred s tal, se sklanjali na kolena, priklanjali dvakrat do tal in so naenkrat čudovito hitro planili hviškn in se vzravnali. (Zvršetek pride.) Stran II »EDINOST« št. 294 V Trmi, diie 20. oktobra 150^ nsši politični javnGiti. Ti tretji izključujejo eno in drugo verzija: nb ve u jejo, da bi bilo pri BienertLu možno pcSteno spoznan'e, in ne mislijo, da fcofe varati in mamiti Siovase v tem smislu, marveč sodijo po dosedcnjeia. naravnost cinično-provokatoričnem postopanja — in to ravno ▼ caikritičneiih momentih — Bienertha nasproti nenemškim narodom, da čeli še večih konfliktov, da hoče provocirati katastrofo, da potem etablira na razvalinah svojo vladovino s — § 14 !! Zopet Iegi;a vprašanj, s katerimi te ne kaža baviti, krr cčta poanila morajo prinesti že p-ihodnji dnevi. Ali vse te mcžnosti govora za »topnikom n^šeg* nereda o veHki odgovornosti, ki Lo spojena z njihovimi ukrepi v bodočiii dneh, Položaj je kempi ci-raa in akuten. Nali poslanci stoje pred težkimi momenti z ve.'ikimi nalogami, ki pravnosti vseh jezikov ▼ avtonomnih kraljevinah in deželah, (aniranje deželnih fiaanc itd. Program sicer res ti fjrmflno ustanovljen, a;£ cbstoii in se ga da formulirati vsaki Sas, ako ne bi zadoščalo že samo dejstvo njegove faktične ekzistence._ Češki listi o položaja. Češki listi govore o preditoječi državno-zboraki kampanji r.eio pesimi&tično in izjavljajo, da je rčzouščenja državnega zbora sklenjena stvar. Tako javlja n. pr. „Den", da v resnih potitiških krogih ne verujejo, da bi bilo možao vzeržati parlamenta ter da je na obzorju Se vidna absolutiatiška vlada, ki pripravlja nore volitve. V t;h krogih tudi ne verujejo, da bi bi! Bianeith pripravljen za __________, _ bodo rekonstrukcijo kabineta, tudi če bi „Slovan- zahtevale bistrega duba in prodirljivega oče&a, ska enota" opustila obatrukcijo. In ker se zavedamo usodnosti trenotko?, bomo je v interesu svojega načrta in apremJjali njihove ukrepe brez v«ake misli na krščanskih socijalcav odloteo, razlike v pclitičcem mišljenju. In danes, na državni zbor, in čaka samo, da dan ropatnega stanka državnega zbora je atrakcija zadnji povod za to. naša naji'krenei* koprneča želja ta, da bi. .. -- se vsa naša delegacija pokazala na višini i Šj>ailSki kralj proti Tlačil ;naloge, dorasla veličini trenotkov: kakor USIHrfcitVC FcrFCFA. predstaviteljica narodna. .ti je svobodna vsakega. Iz Madrida brzoiavliaio da ie bil šnar.-frakcijskega ali osebnega ozira, in ki misli le \ .. . _ JJm'mA u J« j z^uZZi* i-nm-ict i^j^L* ___tkl kra,J razarjen, ker se mu o b s o d Bienerth da ▼ interesu da razpusti mu da ob- radi ska akumulaciia njegovih lastnih opazovanj; volilno liito, &ko je slučajno izpuščen. V to in da-ii je večkrat prihajal do predrznih re- služi reklamacijsko postopanje, na ka;cro epo-zu!tatov, geniiainorti mu ne more zanikatij zarjsmo na d'u»em mestu, nikdo več. Slavne ideje Lombrosa so zajago- j Najnoveji čin — kulture. Ko so včeraj vale. Angleška in Amerika jih že aplicirata predpol. zapuščala Solo dekletca slovenske šole v reelno življenje in prvi poskusi * L 1 opravičili Lombro-o^e trditve. Najslavnejša Lombrosova dela : dflicqiente", Iicqieat*" morajo so takoj ■ Da Acquedcttu, so jih mladi junak! stare j italijanska kulture za*ramo:aii in zlostajali. „L'uomo | Nekemu Italijanu se ie ta surovost in do-„Gaaio efollia", „Ladonna de- j divianost tako priitudila, da je prijel juda.; a rajo biti znana vsacemu srednje divjakov, ki sa je najbolj odlikovul «a ttru izobraženemu človeku. Od plodnega in boga-; žalostnem in sramotnem junaStvu ter gjre.no tega dela tega svetovnega učenjaka, naj spem nim samo: „U>mo bianco e uomo di colore" j „Studi clinici soerinoentali sulla natura, causa e terapia deli a pe'lagra." „Ricerche sul era-tinismo e sulla microctfalia" itd. itd. ; j poi7sriI. Seveda je surovi pobalin postal ''Qi?e;ti-nenten tudi nasproti poltaoemu in pam tiemu Italijanu. Ta pa, ne bodi »en, je podel«! p^-ha'.inu edino primerno lekcijo: — zaiolil Lombrosa aledi odlična č;ti italijanskih mu je krepko kkfato, na kar je inlsdi in drugih učenjaknv, od katerih spominjamo! iuafik stare latinska kulture junaški — na življensko korist in bodočnost skupne nam . i?«-.««;« « „ « a i « » ; i • narodne celote ! ;ba Ferrerja ni predložila ▼ e v en- --tu vel no pemiloščenje. Dozaavfii o I velikem razburjenju, ki je zavladalo po Evropi j radi te u?mrtit:e, je kraii ob 3. uii popolunoči ; pozval k sebi ministra predsednika Maura, • kateremu je v [oistrih izrazih očital njegovo Snujmo produktivne zadruge! Dobo, v kateri živimo, bi se da!o naj-! Potopa nje, čeS, da mu ni predložil bolje označiti z dobo organizacije. Vidimo i ob'odbo pred ;z/ršbo, s čemer da raznih organizacij, potrebnih in nepotrebnih.»OBemogo&l ejentnrelno poslužiti se «vo,e pra Zavladala je neke vrste manija za snovanjem i vlca d° PomiloSčenm ter ga poatavil a tem srertoe mu je razcih organizacij. Vendar, ako gremo vsamuj j pred dovršen čir. M^.ura da je izgubil zaupa-temu gibanju d> jedr,-, prihajamo do zaključka,}'^® kralj,a ,e P^dvidja njegov skorajšnji da vsi ti pojavi nico nič druzega, uego strem-! ?edec- Govor! Be lcd,» da vcdja opoacije Moret za svoj govor proti vladi, ki ]e napravil gicbok utis zadcrbil že prej privoljenja kralja. Vse tiste, ki hcč&jo biti bolj nego pepa.ž, in bolj kraljevi, nego je kralj, vpraSamo: ali bodo Se vstrajaii pri trditvi, da je bre?božnsž in anarhiit, kedor se zgraža tad poiitičaim umorom Ferrerja ? ! In Španski kraij ni ie kralj, ampak tudi najbolj ka-| toiiški med katoliškimi vladarji. Če ta dinast ljenje po končni socijalizaciji družbe. Vse današn:e gospodarsko gibanja se vrši v smari acci.abzacije, da &3 odpravijo individualne prance — prance posamičnikov .— in postavijo na njih mesto socijalne pravice. Biči zavectuo, bodi nezavestno, je stremljenje vi.ga daoašnisga gospodarskega gibanja v kpodrinjenje posreaovanja med predu-centi in konsument/. Vidimo, da aa post&vija danes temelje za cevo družbo. Da-eČ amo š= da socijalno-demokratične utopije ; jtsno je, da socijalUtične države na. , ... , bo mcžio uitventi od dane« na jutri; jasno'00 anarhisti, ker smo stonli — isto 1 je, da do toci.aiističnegn ideala ne pridemo; nikđar petom revo'ucije; a istotako jasno je. da ie konečoi cilj c&Sega daoašnjega gibanja socijalna država, v kateri bosta sama dre vriti l udi: konsumento? ia producentov. Preko namenov članka v poltliškem listu bi bilo, tko bi hiteli piiati o tej teoriji in konečno tudi ni numea tega spisa, da bi \ tembra. Nabirati so začeli prav za podžj&li kfcko Lkadtm šiO teorijo, marveč cmojav, posebej Italijane Ferri E urico, Sighele Scipio in Ferrero Guglielmo. Lombroso je bil tndi izvrsten predavatelj in kakor tak je večkrat obiskal naš Trst. Zadniič nas je obiskal pred dvemi leti in ae je tedaj potrudil do kraSkih naših vilenic, da Tih prouči. V Lombrosa je v zadnjih letih tudi soiritizsm dobil pristaš s, ali ne slepega vernika, ampak kritika-opazovalea, ki je priznaval fanomene, katerim pa je hotel priti do ner^vrega izrora. Slava t'camu geniju 1 Dnevne vesti. in vernik obsoja izvršeno politično umorstvo, potem menda tudi mi n:s:no sovražniki vere« Matičini milijon. Čehi I To je nsS vsakdanji refren. Gg. odborniki io odbornikov namestniki političnega d>ušt«a „Edinost" so nujno vabljeni. da se polnoU^vilno udeležijo odborove seje jutri v Čtt tek ob 7. in en četrt zvečer v pisarnici gg. dr. Grregorina ia dr. Siavika. Prediedoištvo. Kdor od volilcav III. mettiega okraja za državnozborska volitve še ci pregiedal volilne liste, naj to stori nemudoma in naj se prepriča, ali so on in drugi znani mu voiilci vpiseni v listo, ah ne ! Rok za reklamacije doteče dne 24. t. m. ; Nsiim vohlcem so voMne liste na ogled v papežki, I pisarnah gg. dr. Grreg^rina in dr. Sia*;ka (ul. 1 G-alatti, 18.) in dr. Wilfana (Corso, 37.) ter v Tržaškem bralnem in podpornem društm (ul. Stadion, 19.) Naj ae nikdo se zauaSa, čeS, zadnjič bo ma imeli zapisanega, ni mogoče, da bi me bili topot izpustili. Ravno topot ae zap&ža, da ao volilce prav pridoo i z puščali. Za reklamacije je traba dokumartov, da ae izkaže avatrijsko državljanstvo, polnoletnost, enoletno bivanje v Trstu. R^klamantom pojdo vsak naš advokat rad na roko. Junaštvo italijanskih bici k listov. — „Pic- Zato izgled na-! 3e 1 zmago" m pesebn m zndovoljstvom zabeležil trž)ikih italijanskih kolemrjev ca beiež.mo češke vspeha, da bi bili šemu delu in našim vvpehom. „ _ , . - . Ideja o av. vaalavskem milijonu za češko nedeljski dirki za litrsko prvenstvo. S )daj pa „Šolsko matico" jo bila sprežana dua 7. aep-;Cu}teI R Ska novine pripovedujejo aedaj pod Vaclavu in do 15. t. m. prav — torej ne O! naslovom „Lopovstva", da ao t'žiški „cam-pioni" zmsgovali s pomočjo „nepoštenih sred- puu!. uli H.M.J BU UtllliMU tiOUCijU, UlSirtU .UlJj "'« ' - —--—■— " ---—--------j , tt I T> IL 11 i , J" cmrnili tega le mimogrede, ker t-eba vsakemu! poJnifa treh tednih — je bib nabranih kron j«mv J JiaStov^kolesarsko društvo pojavu iskati razloga in keuečnega cil,a, A)l00.840!l Ca bi csialja nabirali nepo®redrtzleg za pojave našim d&našojim tempu, bo Matifini^ milijon skupaj v v tem kakih orgintZLCiji stremljenjem po v zboljšanjem položaja" p o s a "m i č- ? ta kapital mnogo popre? n i h individuvov, LoneČni cUj pa opetovano; omenena — sccijalizacija družbe. Mi Slavenci se tem splošnim pojatom ] seveda ne moremo in ne smemo od.ezat . In Falcou ima v rokah nepobitna dokaza, da so tržaški „campioni" kar leteli takoj ob odhodu iz Voloske in da so potr m, ko so evme tovariša pustili za seboj, posuli cea o z žabaljčki za risanje. Vsled tega *o se pozneje prihajajočim Prof, dr. Drtina za varstvo manj- j poškodovala kolesa ia TržaČanom je bila ja v želji za j 30 tedsih. Ali Čili se nadejajo, da naberejo šin in manjšinske šole. zoi£ga govora. . . . , .. . .. _ ... . ..., Ia rFa!coa je itali'ansko društro in ni Predmmolo nedeijo so imeh češki s anšijd70ma> da po prav:ci obdolžuje svoje italijan- ravno zato se pa ja?lja tudi p n nas vedno; XII. dunajtkega okraja zborovanje, na kate-j _.fl h' te bolj na-le želja, marveč tudi potreba po zdru-j rem je govoril tudi znani češki prciasor in Ali^ žcvanju gospodarsko šbkejših. In pri t e m j poaianec dr, Drtina. V XII. okraju so nam-vno produktivne zadrugeireg naailno dali zapreti češko Solo. Zborova-elo razno naloge, Klubu j „je, sklicano po aocijalnodemokra-zadruge meditični organizaciji, se je povspelo t m a j o r a vršiti z e temu pa so ravno produktivne nsmi Sio^etci doeedaj še caboJj zanemaren^, impozantno maci t.-staci j o preti nemškemu na- Miij tem, ko imamo kreditnih in kontumnih zadrug doitikr&t tudi tam, kjer bi jih ne bilo; silju. Profesor dr. Drtina je izrekel socijalno- petreba, so med nami produktivne zadruge t demokratičnim poslancem ▼ deželnem zberu Se-le v povojih. Malo je teh zadiug, a še te Diže-avatr. zahvalo na njihov dostikrat na vspevaio. — Ne moremo si tolmačiti tega pojava drugače, nego da te njihovem nastopu za narodno pravičnost. Govornik J a govoril prsti pr&diogu Eolisko-Axnann, proti dvoličnemu vrste zadruge med nami So niso prebolele j bdenju vlade, proti jezikovnim načrte m za otroške bolezni. Vendar pa nai silijo okolno-; deželne zhore v alpskih deželah ter je protesti, da bi ravno produktivnim zadrugom po-jstiral izlaiti proti nezaslišanemu pojavu, da s večali posebno pažnjo. Potrebno bi bilo, dajg0 se ti jezikovni načrti pripravljali ob dejan-v vsaki vasi osnujemo n. pr. vinarsko zadrugo.} 8kem sodelovanju in patronanci vlade. Samo-Vse zadruga naj bi se zvezale v centralo, kilSVG;noBt naroda se ne da;a vezati na kako bi po razn h mestih na severu držare odpirala' določeno ozemlje in tvori sestaven del svoja skladišča in vinarne. Ako bi ae tojdržavljanske pravice moder ne ga zgodilo, videli b;, kako h tro bi prenehala jčloveštva. Podlago narodnostne pra?ica, takozvaca vinska kriza v naših deželah. Po«; a jo moramo ravno v Avstriji ustvariti, tvori trebno bi bilo, da se osnujejo razne vrtnarsko Ivartvo manjšin in pred vsem uveljav-zadruge. Vrtoaritvo je goapodarska panoga, j ljenje državnega zakona o manjšinskih ki doprioaša obUo dohodkov, ako bi jo gojili j | 01 ah, ki nai bi jih mtanovljala in vzdrže-racjonaino. T.ehalo nam bi v neposredni; ^ država. Govornik je opozarjal na inte-bližiPi Trsta mlekartke zadruge, ker imajo' reiantno dejatvo, da je država? Trato, naši kmet' e v bližini Trsta pri sedanjemiPnli ia Galiciji ustanovila manj- oačiru r&zpečavanja mleka več izgube nego'šinske Sole in jih vzdržuje za _ dokičaa. Trebalo bi, da ae osLuje zadiuga Nemce! peric itd. itd. ' ' Opozarjamo one, ki so poklicani v to, da razm šljajo o tem. Ljudstvu treba pomagati. Cesare Lombroso umrl! Brzojav nam je prinesel nocoj tužno vest: zahteva — dela. Ali inicijativa na} pride od zgoraj. Kdor j ob 5. zjutraj umrl ie v Torinu, v 73 letu lšudstvu pomaga gospodarski, temu bo sledilo j avojega plodotitega ž vljenja, C e a a r e L om-tudi poI)t<ški. A tu bi bile brezplodne vsake! b r o a o, začetnik velike kriminaloške Sole, ki rkedemicne razprave. Delati treba! Ljudstvo jej po pravici pripada iaaa: italijanska pozitivna icla, Cesare Lombroso ae je rodil v Vercni !. 1836. Ša kakor dijak v Torinu je začel svoje delo, ki mu je pozneje proslavilo ime po vesoljnem sveto. Leta 1862. imenovao je bil profesorjem psihiatrije na vseučilišča vPaviji, kjer je uafcaooril poaebno norian co, t katari Program „Slovanske enote44. Bivši minister dr. Pacak piše v praški „Uuion"f da je očitanje, kakor da bi „S.o-vanaka enota44 ne imela nikakega programa, neutemeljeno. Minolo poletje ae je glasil pro- g am aEaoteB : „ Strmoglavljen je vlzde". Tudi je proučavat bolezni na uma. Njegovo matodo e^oijski program obstoji in t tem programu in njegove ideje zasmehovali ao tedanji studio-se nahaja v prvi vrati zahteva po zakonu ▼ zuii, aii Lombroso je pogunsoo nadaljeval ^arstro narodnih manjšim za vao državo, avto- svojo* pot, nabirajoč materijala za rešitev Eomija kraljevin ia dežal, določite? enako- avojih vprašanj. Lombrosova dela so velikan- Ali se ne spominjate žeb-jev na cesti od Nabrežine do OpČin, ki so proslavili tisto „internacionalno" kolesarsko dirko in ki a o imeli spraviti slovensko ime v sramoto?! Miri ne prinaša tudi ta ne-neljski slučaj v pravo luč „vandale" Slovence in „nobile campione" italijanske ?! To so „campioni" v — lopovst«a I Tako pravi namreč italijansko kolesarsko društvo „Falco" na Baki ! Vsled opolovanih prašanj pojasnujemo še enkrat, kakor državnozborski Stara mitnica Kdor stoji na Bramante ter včerajšnji štetiiki, da v lil. mestoi volilni okru j spadata (Barriera vecchia) in Ejadin. križišču ul. S. G usto in ulice gleda na jedao stran v meri uL Bramante, uu Bosco in ul. Setta Fontane, ca drugo stran pa v meri ul. S. G usto in in naravnost naprej, ulice Grosai, Pellico, Goldonijev trg, Ponte della Fabra, ima precej natančno ravno III. okraj pred aeboj. Odpadniki. Prejeli amo: Te dni ate objavili, da ata brata Stibel, stanujoča na trgu Goldoni, zmerjala krčmarja Eravosa u ulici Fabio Savero a „ščavom" ! Oaim, ki tega ne vedo, bodi povedano, da ata junaka Stibel — sinova pivarnarja v bližini gledališča Goldoni (ul. Carducci 33). Oče je rodom iz vipavskega gv. Križa in je že bil večkrat v „Edinotti" — radi „ščavov", ki jih je rabil na račua slov. gostov. zb?ž*f. Redar, ki fe od daleč videl ta dt/ni prizor, je pristopil bliz e da izve, kaj so ja 2g >• dilo. Dobi'ši od poštenega Italijana p ja čuvar miru in redi pohitel za euccveSem — ne verao pa, ali ga je nje'. Ia t .di n?kt italijanskih gospa se ja indiguirano izražal:« i taki etrovosci, ki $e ne mora ublaž.ti r i 'i ca-spri ti ženški! A v tem slučnju c lo r^ nasproti nedolžnim dekletcem — otročiče^i ! Nfj nam Italijani nikar ne govr.re več •"» slovanskih barbarih, ker jih imiio dovolj oa tržaških ulicah med mladimi sinovi sto a stare — ku!tura ! Pevsko in glasbeno društvo v Trsta. — Ustanovni občni zbor. — ? veliki ubrani „$> ov. Čitalnice", v navzočnosti številno zbranega obČin;tva, porodila ae je sianči n - tržaškem ozemlju pcdružnica ljubljanska beae Matice". V imenu pripravljalnega f'dJn a pozdravil je njegov predsedo;* dr. Slavi £ pr^v prisrčno uitanovni cbčni 2,bor, po:eb'i p^ kai častno zastopani ženski spol in g -sp. pref. M. Hubada, Prosil pa je ena p rak* društva, ki niso dobila vabila na ta zUir, naj cproite neljubo pomotv". Govornik je govoril potem natdc5~niaii bssedami o nilegi slcvea^ke peatni, ki je bila do s?dsj junaška buiiinica v p > t >k i bojib. Ali s čacom smo uvideli, da nesmi dolgujemo ša nekaj : peicm ne s i b*jčj biti umetniški dovršena. V na? je dovol? v sel;a in navdušenoiti za tr.kSno delo, torej pogubno naprej! Naša razbere so u»odue, dozi r^ii za to, da ustanovimo pevs&o in g?azbero društvo. Naj slovenska pa«.em iz Trata pos^doči svetu o elovcnikem de!u in napredku ca taj izloženi pivtojaaki. R a k s r je potem p reči tal dru5t' na pravila, ki so pedobna matičinim in ki j h je nameasništvo že odobrilo, Gj«p. predeedcik j-3 na to podeli! b -^-^ 3 ^ goap. prof. M. Hubadu, ki je prine't8 f.\ mstere pozdrav novoporojeni hčerk'. Pr t. Huoad je pregoantaimi besedami govoril > nalogah glasbenega društva; sli o tem improviziranem predavanju spregovorimo p se-bei. Govornik je bil prisrčno splavdira V imenu zborovalceT se mu je zahvahS dr. Slavi k. Gosp. Prunk ie v smiulu pc.»vil predlagal, naj se za prihodnje leto ustanovi sledeča članarina : za redne člana 60 *t ca mesec, za podporne člane izven Tr+tr. 5 K na leto iu za ustanovna člane 200 K*. 2* ve jao. Viprejeto. Goip. predsednik je ni to konštatiral, da je podražiica pav^kegi i 1 glasbenega društva v Trstu uttauovljcnu, b-r .0 navzoči pozdravljali burnim aplavzom. Pa kratki pavzi je bil na predle g g)sp. dr^. Gregorina pet acclamationem izvoljen sladeči odbor; predsednik dr. E. S . vik; odborniki : g^- Ptunk, dr. Rek*r, ;1r. Kovač:č, Dekleva D-»g. Bartl Srečk >, J. Pintar, Joško C»ek, Modrijan in Fr. Bdi d 1; pregledniki računov: gg. dr. Dolenc i a dr. Šsvoik. Dr. Slavik je na to zaključil zborevsn e z že jo, naj bo novo drultvo razsadcil:* ia plodovitega dela in plemenitih delavcev 114 glasbenem pobu in nikakor ne d u Stvo konkurence, ki bi rušila složno delo pevskih društev v Trstu. Za pred ob?, zborom vDisalo se ie d> 130 členev. Njibavo šterilo naj se v kratkem podesetori ! Sokolski odsek v Barkovljah sa j a ustanovil v nedeljo ob mnogoštevilni ud^l- ž »i vrlih Barkovljaaov. Predsednik pripravijo! odbora je pozdravil najprej vse navziče ter je predlagal, da sa izvoli za predsednika zV>-romanja starosto tržaškega Sokola bra^a d'-.a R j b a r a, kar je bilo enogiasno vsp.eittj. Brat dr. Rybar je v svojem govoru nag'a« šal potrebo sokolskih društev za Trst in okolico ter je v imenu tržaškega Sokola po^ l/a* vil ta novo u.tanovljeai cdiek. Orisal je <*«» ▼ kratkem zgodovino in razvoj Sjkol»tva » jloh S nova govorita oba slovensko, ali odgo- ter je zaključil z željo, da sa »si Barkoviiaui jena sta v duhu — očetovem! Eravos je sin z veseljem iu Ijubesuito opr.nnjo sok Uk gi vipavske doUne kakor ao Siibeli. ! odseka, ki naj postane pot^m saino u o Razlika je le ta, da Eravos spoštuje društvo. Eo se je polegto pioskanje, ki je svojo narodnost in jezik, med tem ko ga j gladilo temu navdušenemu govora, prešlo se družina .Stibel — zaničuje! Taki ao odpad-«je na volitev odbora. Predsednikom je bi niki. Znameniti III. tržaiki volilni okraj ne ve ae, ali bolj znamenit po Ziliottu, ki je v njem propadel, ali pa po Pagoinijo, ki ae je izkazal tako zvestega internati; oaalca, se pripravlja na dopoloilno državno z bo rak o volitev. Slovenski voiilci z napetostjo pričakujejo parole, ki jim pride ed političnega društva. Za sedaj je potrebno, da si vsakdo, kdor ima v III. okraja voiilno pravico, zagotovi možnost jo izvrševati, to je, da poskrbi, da pride v 'izvoljen brat Jakob S;arc, uačeluikorn hr t Svetko Martelanc bjI., odborniki pa b Sinko Pertct, Ivan Pert t, Yeko»hv StArr, Fran Pertot. Eo ae je to7oizvolja3i predse'nik zvalil za izvolitev, og aail «e je z* be^do tUto-ata „Sokola" na krdeli, brat Grmek, ki e v lenih besedah pozdravil uovo u ta.o ! povzel besedo še tajnik t:ž&škega Soko!t* b-. V Trstu, dne 20. oktobra 1S09 »EDINOST« št. 294 Stran ITT dr. R e k a r, ki je ▼ kratkih besedah obraz- Oni ki me spravljajo pred slovrniko j ložil sokolske ideje : bratstvo, enakost, avc- javnostjo t kr vo 1u5, naj pridejo se svojimi bodo, vstrajooat, ter je novcustanovljeni odsek imani na dan, da bom mogel računati opozori!, da na pušča v nemar morja, ki žnjimi. je ima pred očmi, ampak, da začne gojiti V Rocolu, 30/9 1909, ielovedbo na morju z vesljanjem. Polagal je Anton Skrlan (Grdol), na srce Eovtm bratom Sokolom sVrb za n£- gostilničar, raščaj ter poznal končno vse Barkovljane : na tem. Tržaška mala kronika* IZ Posledice pijanstva. Sinoči ob 7. uri so kavarne „Aila Barriera" tehfjniraii na j kega moža, ki se je nahajal ▼ krčmi štev. 3 ! v ulici del Rwo in ki ni več dajal nobenega risi. Vcor.č so se odprla vrata almae z^ta živl;en'a. Došli zdravnik je konstatiral, veliko število naših tovarišev, hre-!(ia je mo2 grozno pj;an. Ubrizgal mu je mor- cAzyilo fa8j dal mu je duhati amonijaka, ali vse za-mac. Mo5 se ni zavedel in konečno ni p:e-osta alo dražega, nego da so ga odvedli v mestno bolnišnico, kjer so mu izprali želod e, pomoglo in se nahaja delo za -Sokola4, ker resni so dnevi. Ko se ni nibča več prigiaiil h besedi,! zaključil je br. tir. Rjbsr lepo vspelo zborovanje z željo, da bi novoustanovljeni odaek , ... . krepko vspeval v čait in ponos tržaškega P0*?? S0?? „Ssktla". Odsek štoje že 75 členov. Tovariši matere in peoeč h po vedi in znanosti, se je sva'emu poklicu tar sa podalo v vseučiliška mesta. Neaialo torarišer ?e pa še doma ; tovariši, ki so iz raznih vzrokov prisiljeni biti_______ __________ cddal eai od cgnjišča vede in znanosti, In)aij tudi to ni ničesar ravno na poslednje te obrača danes drnštvo. < §e Tedco v nezavesti. Zavedajoči se, da mora večina teb tova-, rišev, sinov proletarrkega, tlačenega naroda, g boriu se z življenjem j včeraj popoludne splezal na neko drevo. Kar prisluž.u stoj vjakdaaji kruh m se obenern ^^^ -^ .q ds5ko je ^ :m levo roke. — Odvedli so ga v bolniin?c^. Pes je včeraj opoludae v ulici F^rneto podrl ca tla 81/, letnega šolarja Ferdinanda , . .. , , , . Bazvonika, teko da «e je deček ob pr-.dcu mora vsak io p: msgata viak po svo;ih močeh, . §kođoTaL Na 'zaraTnilki postaji «o bodi z nasvetom, Dodi s sodelovanjem. Zato pa _ - oaj doprinaša rsak oni mah.n del, ono drob-j Nepreviden dečko. Šiirinaj.tUtoi Mariji t.o.c:, .roje moti, kater. w .zgubi,« - ie aiotđJ , uicj Mlrams e it. 55 je osamljena - 7 krat« on: «e je pa Zđražena,TČe . po.taja eotka pest: semena, k> Tzctetera mjra. ter sa je pti&1 , njo Km j ^ozCicva. . t ie patrona počila ter je neprevidnega dečka j To.anS.1 V.hke m nn,ne nalcga so bnd> r.niia na roki. Zitekd .e je na dat na djmea redu. Naloga ki j.h ^ba , re§*. t ca;kra,53m fa.n, ka,t. zamujena , rtf ar, pret 6 , y K T| 3« * ^gabljena. ZatD apearaao na »a. ki. ^ c *aa je M ^ popclažna v fečmi '»/V ""j 8"din;' 08 cdeiež,u'ete rBda° z drugimi svojimi prijatelji. Kar naeakrst se se.tankoT, da u polagamo drog dtugunu » je Ttastar radi [eke maleakoEtDe ,t7„j ,kregtl j prepričali bodite da s tre«.,m m v.trajnm^ ^ torariler. Ta je pa t jfzi pograbili delom ter 2 zlrnžea.m. moCm. do.ežemo to, k3zarec ,B Y y ^„0Pt|r ; kar ieiimo, te, ^ ^^ Jakomo^o ranu, da so ga moraU sprariti ,J Ped predsednik. Telefonska centrala v Vodnjanu. C. kr. OellKl hlnematosrof BBL VEDHRB TRST - ulica Belvedere 19 - TRST od srede 20. do petka 23. oktobra : GENIJ HUDOBIJE, drama. LJUBEZEN FRANA I. drama. TOMOVE NORČIJE, komično. Prvi sedeži 40 st, II. 20 stot. - Otroci in ojaki 10 stot Padel z drevesa. U-letni šolar Srelko stanujoč v ulici della Gaheria št. 4 ie j včeraj po 30!ud prmuziu svoj «uu »u « ^, nakrat se ie ulomila veia in dečko tudi učiti ne smemo pa mfcdar pozabiti da nn tift ter'tJ 2iomil { nes čaka ša a:ugo deio. D e 1 o z b i e m za1 - - r narod. Tega dela se moramo vsi lotiti, v t=m deln ne sne nobeden zaostati. Ž tvovat: sa 1 d:migati v.sb po svo;ib močeh,, nasvetom, bodi s sodelovanjem, Z*to pa. mu nBe, Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio) K—^- Podpisani naznanjam slavnemu občinstva, da Sem ukupil dobroznano trQ0Vin0 gospoda O. Hutter-ja. Ta trgovina je krasno opremljena in vedno preskrbljena se vsakovrstnim 7T5T svežim in prekajenim svinjskim mesom. Dobe se vsakovrstne delikatese in posebco za turiste razne konserve, kakor gulaš, sardine, goska, zajec, srna in vsake vrste divjačina itd. ; najfinejši sir, kakor gorgonzoJa, enian-thaer, liptsuer, holandski in ov5ji sir: Izvrstni salami: ogr^'nih ar. Kupuj« la zm*n]uj« atato zlata (s a7«bra s aavimi predmet). — S^rejeras aarecbe In popravlja vsakovrstjie, srvSretca , Is tepss sre. gjUjT Osai smarm«, , Mlinsko podjetje na deželi sprejme kontorista (knjigovodja in stenograf) z lepo pisavo, ter popolnoma tudi nemškega jezika zmožnega. Ustop lahko takoj. Lasnoročni pisani cnricnlam vitae z pridjanimi prepisi spričeval ter plačilne zahteve naj se pošljejo pod št v. „1845 Ml n'" na Inseratni oddelek „EDINOSTI4. * * •20. Odsek za poljudna predavanja. V sredo, t. m. ob 6 U'i zvečer. Družinski večer .Slavjanske Čitalnice" nam puk&že v toboto, ad ]e mcino dngmti Č.tainico na ono stopinjo, kakor žeii to odbor. P.-£faio;en od navdušenja za narodno strsr. st&fii si je letošnji odbor težko nalogo, di pav dsopuite srojo igro v zbornici i oren8tPoji Cltalmco in jej da 6irSo narodno posvete pozitivnemu de u. Na zskljačkn zbo- • ,, ' p, . mint ' rGvan;a ae ]e predsednik z&hr&lii listom za njih ped pero. Izlet v Buzet priredi &"a»beao društvo j-Trit* v nedeljo dae 31. t. m. V Buzetu se b > vrš i v „Narodnem Domu" veuki koncett. Odhod ic Trsta ob 8 in tri četrt uri z u rai (dižavci koiolror). Kdor se hoče uie.-ž 'i t-g i iz.eta se l&hko prijavi vsaki dan v dru^trecih prostorih nI. S. Sabaitiino 6. I., kjer vdjbi vezni listek po zaižaai cjni. — Prihod v Trat ob 10 in en četrt nr; zvečer. Poziv. Cacjeae gospodične in gospe na-birat;ijice in cen;eai gospodje nabiratelji naj dopcšljejo nabrane svate z nab;ralno polo vred na;h tre.e akad. fsr. društvu „Balkan" v „Sla-vjansko čitalnico". Narodni dtm, Iz Rocola smo prejeli in priobčujemo z&-kašn eno oo neljubi p:moti: V „Eiinosti** od 28. septembra ms je napsl neki dopisaik, čei: di nasprctu:em društvu .Zronimir", da prirejam nariaič plese v s«oji gostilni v tiste dni, ko ima rečeno društvo svojo veselico, da sem vrgel „Zvonimira" in tsmbaraški zbor iz svojih prostorov, da &tm bil pristal Maurcnerja itd. Na to odgotar;am: Dotični dopisnik, ali m3 ne pozna ali pa n&meaemi govori neresnico iz golega sorražtva d j mene. Da sta omenjeni dru£t?i odšli iz mojih prostorov, imajo druge osebe na vesti, ki so ms hotele nekako bojkotirati. Jaz da h„čem Škodovati n&5:m društvom ? Saj sem oodporea ud „Zvonimira". Na plese v moli droraai pa zabaia na naše ietd.ee. Nikdar nisem mislil na to, da bi dkodoval našim društvom ali slo venski »trari splch. Kar sem v žlic vsemu — oitanem tudi. pGdlago. Člani d.ušiva in njihove rin?, kakor te d drugi prijatelji, naj bi se sestajali ta njenih prireditvah, ki bodo nudile trne:* n eke cl&ibene točke, poleg tega pa seznanjale obitkova1k zastonj. — ST. RUNDBAKIN PnnmJ ^^J^H: IŠČE SE ZA TAKOJ ali pozneje: 1 kDjIgOTOdja, 1 faliturlst ^^^^ l dopisovalec za ital. jezik Oziralo sa bo Ie na prve moči in one, ki so v leani stroki že nekoliko izurjene. — Služba Btalna. Plača po degovoru. Išče se nadalje podjetnik, ki bi prevzel večji izvoz lesa iz gozda na žago proti icavciji Ponudbe, podprte z referencami n«j ee blagovolijo posiliti na Inseratni H> Jjg^ oddelek tega lista h Ed na od c. kr. namestništva avto riz -vana obrt za pokončavanje podgan, n iši lisic, krtov in vseh mrčesov, stenic in vse:; drugih živalic CARLO JERfcJLL Delainlca In z?loga TRST, ulica Tesa štev. 30 pritličje. Čudovito nizke cene dvotoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gost:lne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo poprav'e.vVri Batjelu, Gorica Siolrm ulica 3—4. Prodaja tudi na obroke. - Ceniki ft-anko. Ak'Fjj. Zdravljenje kriri Ćaj „Tisočerni cvet14 (Millefiori) Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor pioti slabemu pre-bavljanju in hemeroid&m. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani v lekarni Praxmarer .Al flne Mori' Trst veliKl trse stalne in zmerne. V soboto 2. t. m. se je odprla v Trstu. nI. S. Sobastlano 7 tloua prodal. ^11'Alpinist (D. Arnitein) edina v tej stroki, ker je bogato založena z vsemi popotnimi potrebščinami fkakor kovčeg«, torbice itd.) dobro poznane tovarne FRANZ ZFT.T-F.R na Dunaju in sploh vseh usnjatih predmetov. Specijaliteta : Potrebičine za vsaki šport. Nepremočljivi angl. plašči Me Bosem P. Frutjsteni k Sons. p"ors^ šZ^JZ^?*110* Cemenc - Portland® ■„SALONA Dražbe „SPALATO" Anonimno dela. druftvo eementa Portland SALONA. Letni prolCTOdl: 10.000 oažon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK Leopold Feiner, Trst :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 tran IV kjo L 04 v xrsiu, g ne 20. oktobra 1909 RESTAVRACIJA PASSEGIO »ANI' ANDREA št. 36 Toči izvrsino pivo, vino I. vrste. Dobra kuhinja. Velika dvorana in poseona P EviflflRf ,a8tnik gostil, soba za društva .■. i* LljUVtt ::: ALLA ŠTELI A. .Ml AMTICHI CflHPl ELISI" • t V petek, dne 22 t. m. ob 7. in pol rri zvečer vsi v „Narodni dom" na II. redni občni zbor N. D. O. * * * „Zveza jugoslovanskih železničarjev" vabi vse slovenske železničarje na ustanovni občni zbor, ki ie bo vrlil prihodno nedeljo, dne 24. t, m. ob 3. uri popol. v Bojanu (Kod* sum no društvo). * V Škednju se vrši v soboto dne 23. t. m. ob 8, uri zvečer ustanovni občni zbor krajevne podružnice N. D. 0.%v Škednju. Kraj: „Goipcdarsko društvo" v Škednju. Vesti iz Gori&ke. Goriške deželnozborske volitve. V skupini slovenskih trgov in mest kandidira napredna stranka Andreja GabrŠčeke. V skupini slovenskih veleposestnikov pa so kandidatje agrsrno-napredne stranke : Dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici, dr. Dragotin Treo, odvet. v Gorici in Matija Butar, sodni nadsvetnik v Gorici. Trgi iu mesta volijo 21. t. m., vele posestvo po 31. t. m. Umrl je v ponedeljek v Gorici v starosti 47 let profesor na goriški gimnsziji gospod Frančišek C1 e r i. Pokojnik je bil zadnje dve leti tudi knjižničar licejske knjižnice. x Lahi za Schulverein. — Slovenci, ki so se udeleževali volitve v laški splcšni kuriji, so lahko opazili, kako intenzivno se je udeleževala nemška kolonija, ki je glasovala za laške liberalce. Kar je nemškega v Gorici, razni železniški in drogi uradniki in prcfe-sorji, se je kar pehalo za laške liberalce. Mi smo to opazovali, in nekam čudno se nam je dozdevalo, ko smo videli celo take nem-ike obraze, ki jih navadno ni videti o takih prilikah No, končno je vsa stvar pojašnjena. Tukajšnje Faidnttijevo glasilo je iztaknilo, da je naš magistrat kupil nemške glasove s tem, da je dovolil tik pred volitvami za šolo Schulvereina znesek 200 K! Kakor se vidi, je možno kopiti goriško nemštvo z prav malim deoarjem, dočim sta Bombig in Venier ponujala v Ajševici za par slovenskih glasov kar cel vodovod in ulično razivitljavo I z Kako podpirajo Slovenci svoje trgo* vine. — Te dni je prišel neki slovenski duhovnik v pristno laško kolonijalno trgovino v Škofij »ki ulic*, kjer je nakupil precejšnjo množino blags. Med drugim je zahteval zavoj žigic v korist obmejnih Sloveč cev. Laški botegar jih seveda ni imel v zalegi, zato pa je stekel v bližnjo slovensko trgovino ter zahteval naj mu prodajo „i i g i c e - k o r i s t." Slovenski trgovec, ki začetka ni umel za kaj gre^ mu je končno izročil zavoj žigic sv. Cirila in Metoda, ki jih je duhovnik tudi spre-j jel. Laški botegar se ie smejal; saj je prodal, precej blaga, slovenikemu kolonijalnomu tr*: govcu pa je ostala tolažba, da bo prodajal j Slovencem vsaj — žrgio® ? fe; x Izvozni trg ao zaključili 16. t. m. po Šestmesečnem delovanju. Vesti iz Istre. Iz Spodnje Škofije. — Krasno je bilo v nedeljo dne 10. t. m. Ko se je vstavil vlak, a katerim sem dospel semkaj, razlegalo ae je streljanje s topiči. Blizu cerkvice je bil po* Btavljen slavolok, od:čen slovenskimi troboj-nicami. Radosti mi je kipelo srce, ko sem se spominjal na ene čase, ko so to ljudstvo mogli še zavajati par onih propalic, ki jim ni bil mari naš narod, ni jim bil mar kmet in delavec. Po vasi je bilo vse okrašeno z narodnimi trobojnicami, plapolale so trobojnice iz raznih oken in na drogih. V gostili: i pri Božiču je bilo vie živo. Godba je imela vajo ped vodstvom g. ApoJonija. Pevci so pa pričakovali pevovodje iz Dekanov — pripro&t kmečki mož. Kakojslavje ao slavili tega dne v Škofijah ? B lo je njih običajno cerkveno opasilo a procesije, petjem, gedbo. To alavje je moralo razveseliti vsakega rodoljuba. Peli so same sle venske pesmi tako pri maši, kakor pri blagoslovu. V moje začudenje pripovedovali ao mi, da ao danea prvikrat peli alo-venski Tantum ergo. Vse gibanje tega dneva je pričalo, kar me je jako veselilo, da se narod narodno prohuja. Popoludae ob 4. uri je dospelo ne kol.ko njih iz Dekani, ki ao jih domačiri prav uljudno sprejeli v svojo sredo. Ob 5. uri popoludne je bila pri g. Božiču prava ljudska slavncBt. Čnl si petje, godbo, razne napitnice. Prediednik „Čitalnice* iz Dekani jim je v govoru tolmačil, za kaj smo se Slovenci v Istri borili in za kaj se še borimo. Povedal jim je, kako smo mi prišli do 18 poslancev in ce do 19, kakor bi bili morali jih imeti, Z*.tl cal jim je dalje: Vi v Spodnji Škofiji in mi v Dekanih moramo biti vsi kakor en mož. Govorila sta predsednik in pedpredsednik „litrskega Grmiča", oba po imecu Kolarič, in ata svoje navduševala k vstrajnemu narodnemu delu 7a tepteni nam mili slovenski nered. Takega narodnega praznika, kakor je bil onega dne, si tamošoje ljudstvo gotovo želi rope t. Ob 8. uri je prispel vlak iz Trsta in Dekacčani so se morali posloviti cd svojih bratov. Vrli Škcfi ci spremili so svoje brate z godbo do postaji ce. Le na prej za mili nam slovenski rod t Nekdo. Prva in edina pisarna vojaški stvari nasvete in informacije o vsem Q> /kar 8e tiče novačenja in voj. službe. Liniment Capsici Comp. nadomestek za Pain-EipeEers sidrom. _ Ob nakupovanja tega prizDanega —I zdravila, ki je na prodaj v f'^L vsth lekarnah, paziti je na ' znamko , SIDRO" in tvrd- ko , ,BICHTEB. Mali oglasi Lepa meblirana soba se odda v najem v ulici Farneto 38, vrata 7, I. nad. 1860 Sveže pristne kranj. klobase po 48 stotin* eno in druge jestvine prodajam po 2% popusta proti vsaki konkurenci. Josip L u i n, Trst via Giacinto Gallina 6. 1861 UjXn nova na prodaj ; štiri stanovanja, voda, vrt lil O d Vprašati: Farneto 23, Schlosser. 1*62 Išče jansko. aa za večjo prodajalnico jestvin 15 do 16 Su letni deček, ki govori nekoliko itali-Naslov pri FdinoBti._1859 V no So m 9e odda takoj dobro upeljana mesnica. NdJUIII Kje, pove Ins. odd. Edin. 183« /Izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-' Cj /še?j vojašk. značaja — oproŠČenje od\ 5» . m /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\ .O /stovoljetvo, ženitbe, dosezanje zakonitih /ugodnosti glede prezenčne službe vspre-l cP /jetja v vojaške 5ole itd. — Pooblaščena je) /zastopati stranke pred oblastnijami. — Po-, /sreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje /hitro in točno- — Uradne ure : Ob delavni-/kih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol-, (Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opolud. Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonlra-na od c. kr. namestništva. Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Internacij onalno prevažanj o in seli trs --— na vse kraje — — — s posebnimi zaprtimi vozovi. "KI si ¥ * Ss m * S t 1 II ao >e Zelef. 16*27. Trst - Ulica Carraflori 15 - Trst. m MM m luu UIIU «U11 I I R Trst • ulica Tivarnela št, 3 R KKKKKXKXX*XKKK*tt ZOBOZDRAVNIC ' AMBULATORIJ Dr. Viktor Bandel Trst, ulica San Glouannl l, L nnfcjB S od 0. do I. in od 3. do6.lR°g'Ja m Premoga, jg xxaxxxKXxxxxxxKa i mJKim Telefon 16-64. GioVanni di Giov. Kanobel g Pošiljat v e? komisije In zastopstva. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi preva-I žanje pohištva v mestu na vse kraje. i TRST, ulica Anastasio štv. 10, TRST Prvi urad za revizijo prizive in infor v davčnih zadevah Trst, ulica dali' Istituto IO, III., 5. Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuje prizive proti pretiranim odredbmam in pogrešenim klasifikacijam. Urad je skrajno zanesljiv in tajen. Odprto 08 9. ure prežp. 3o 1 pop. NOVO POGREBNO PODJETJE * T IT z bogato opremo zavsako- COPSO 49 (Piazza Goldoni) vrstni pogreb. in prodajal* nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sveč Prodaja na debelo in drobno. Fotograf Anton Jerkič LK Štev. 10, Gorica, Gosposka ulica štev. 7. 1835 3uevaeua«eus»cvn ===== TVBDIA ===== /Lmi Kostoris sklftdiSde oblek za moške in dedke Trst, via S. Giovanni 16, !. nB (zraven Restavracije Cooperativa ex il»eker> prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke In površnike z a moške, perilo itd. flajdogovornejše eene. POZOR! Skladišče ni v pritlijčo ampak v prvem nadstropju awcft3wcoawena«Me ^ Prodajalnica manufaktur. blaga ^ * EnricoDE Franceschi* S — TRST — rj ^ ulica delle Poste 10 - vogal nI. TaldirJvo f* J Velika izbera bombaževine, ^ izdelanega moškega in žen- M $$ skega perila in drob. pred-jg metov po najzznernejili cenah K XXKK&*xxx«x ALEKS. FKANC MAYEK - TUST žgalnica kave TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanje pečene kave. V Carlo Bicchi ulica deli' Olmo štev. 7. prvo nad. vogal Molio a Vapors. : Zaloga slik : ogledal, modiljcnov, obeial, nezgotovlje-nih oblek, blaga za ienske obleke, dežnikov, kakor tudi soliičnikov, perila Itd. Prodaja tndi na upanje. zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, uL Acquedotto 21. Telefon 1238. Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad, Standard od I5C kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene zmerne. Pozor krčmar ji in zasebniki Podpisani se priporočfim gg. krčmarjeui in 7.ai sebnikom, da se zanesljivo obrnejo do mene bodL-pismeno ali ustmeno. Ker poznam popolnoma vsi« istrska vina kakor, n. pr. belo in črno, refoSk. berza-min, rizling, vino v buteljkahin sedaj ob č»su trgaive-tudi grozdje, upam, da se bodo gg. krčmarji in za. sebDiki obrnili do mene, ako nameravajo kaj nakupit: Gotovi naj bodo, da posredujem polteno in brezplačno. Za odgovor prOBim, da ae priloži znamko. Udani Martin Sreboth, trgovec in posredovalec v Poreču (lat a) g®r Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnica bsii PAVEL VISENTINi Trst, ul. Glosue Carduttl 31. j/i Velika izbera moSkih in ženskih Čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno po smernih cenah "TJ o eu 30 o •o OO Tivarae in delavnica pohištva fa stavbtnih Melkov v SOLKANU pri = Gerici. ^ ■ Strica, drLktlii., Solkai Mizarska v Solkana zaloge: SOLKAN, TRST, via eaaerma 4 Osrednjo ravnateljstvo HOTEL BALKAN ZALOGE i REKA, Via Pile 2 SPLIT, mmvoJ ofcall Brz.: ZADRUGA - Tnt Telaf. št. 1631 interurbaa Žage v Soteski (Boninj) Letna produkcija K 1,000.000 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji CENE ZMERNE. •• P0ĆKAJ & KOGL. HOTEL BALKAN