Poštnina plačana v gotovini
H
8
ŠTEV)LKA 8 LETNIK XXXVIII
NARODNI
GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LDUBL3ANI, DNE 15. AVGUSTA 1937
IftC K I BW| A, ■ Novi zadružni zakon naposled sprejet. — Nekaj o PRIZAD-u. — Ekskurzija W #3 G iii# ■ I V f \ ■ zadružnikov v Češkoslovaški republiki. — Stroški kmečkih menic in PAB. ——	-	t:.:1:	— Zadrugam! — Iz našega zadružništva. — Zadružništvo v državi. — Za-
družništvo v inozemstvu. — Gospodarstvo. — Pravo,
Priloga „Narodnega Gospodarja" žtev. 8,1.1937.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Redni občni zbor Posojilnice pri Sv.Benediktu v Slovenskih goricah, r. z. z n. z. se bo vršil dne 29. avgusta 1937 ob 3 popoldne v po-sojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Potrditev računskega zaključka za leto 1936. 2. Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev. 3. Volitev a) načelstva, b) računskih pregledovalcev. 4. Slučajnosti. — Ako se ne bi ob določeni uri zbralo zadostno število članov, se vrši občni zbor eno uro pozneje pri vsakem številu članov.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice za blejski kot na Bledu, r. z. z n. z., se vrši dne 26. avgusta 1937 ob 4 popoldne v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje zadnjega revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 5. Podpore. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Bočni, r. z. z n. z., se vrši 29. avgusta 1937 ob pol 9 dopoldne v poslovnih prostorih. — Dnevni red:	I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega
zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjen je rač. zaključka za leto 1936. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cankovi, r. z. z n. z., se bo vršil dne 29 avgušta 1937 ob pol tl dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in 'nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 3. Slučajnosti.
29. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobravi pri Kropi, r. z. z h. z., sc bo vršil dne 29. avgusta 1937 ob 16 v hiši načelnika na Sp. Dobravi 6. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1936. 4. Volitev enega člana načelstva (zaradi smrti). 6. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske zadruge v Dolu pri Hrastniku, r. z. z o. z., se bo vršil 39. avgusta 1937 po prvi sv. maši v dvorani Društvenega doma. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 3.
Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 4. Odpis rezerve za kritje neizterljivih terjatev. 5. Nadomestne volitve. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Delavske hranilnice in posojilnice v Hrastniku, r. z. z. n. z. v likvidaciji, se bo vršil 23. avgusta 1937 ob 8 zvečer v prostorih gospe Amalije Loger v Hrastniku. Dnevni reci:
J. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo likvidatorjev. 3. Odobritev računskega zaključka za leto i936. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Mlekarske zadruge v Hrašah pri Smledniku, r. z. z o. z., se bo vršil 5. septem-bra 1937 ob 4 popoldne v Hrašah št. 20. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzor- ! stva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1936. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Igu, r. z. z n. z., se vrši.22. avgusta 1937 ob 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Po- ; ročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje zadnjega revizijskega poročila. 4. Odobritev rač. zaključka za 1. 1936. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti.
Retini občni zbor Prve žcbljarske in žele-zoobrtne zadruge v Kropi in Kamni gorici, r. z. z o, z., se bo vršil v soboto 28. avgusta 1937 ob
15	v Zadružnem domu v Kropi. Dnevni red: I. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Po- j trditev računskega zaključka za leto 1936/37.
4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 5. Volitev dveh članov nadzorstva.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Kamnici pri Mariboru, r. z. z n. z., sc vrši 29. avgusta 1937 ob 8 v uradnem prostoru. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjejijc računskega zaključka za leto 1936. 3. Volitve: a) načelstva, b) nadzorstva. 4.‘ Slučajnosti'.
Občni zbor Keramične zadruge v Ljubljani, r. z. z o. z., se bo vršil 17. avgusta 1937 ob
16	v pisarni zadruge! Dnfcvni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laporju, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 5. septembra 1937 ob 8 v poslovnih prostorih zadruge v La- i por ju št. 4. Dnevni red: I. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za leto 1936. 4. Poročilo o reviziji in čitanje revi- j zijskega poročila. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.

NARODNI GOSPODA R
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 Din na leto, za pol leta 12'50 Din. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo.
Novi zadružni zakon naposled sprejet.
Prizadevanje Glavne zadružne zveze.
Končno, po skoraj 20 letnem prizadevanju, je bil 17. julija 1937 izglasovan v Narodni skupščini skoro soglasno zakon o gospodarskih zadrugah. Zakon, ki je bil izglasovan, ima dolgo zgodovino, ker je od časa zedinjenja, to je od 1. decembra 1918 bila že cela vrsta osnutkov zadružnega zakona. Zlasti Glavna zadružna zveza v Belgradu je smatrala ves čas od svoje ustanovitve leta 1919 za eno svojih glavnih nalog, da dela za izenačenje zadružne zakonodaje. Zato je pripravila svoj osnutek, ki ga je v glavnem sprejelo tudi kmetijsko ministrstvo, seveda z nekaterimi važnejšimi spremembami. Pa tudi kmetijsko ministrstvo, ki je po dosedanji srbski zakonodaji resorno ministrstvo za zadružništvo, je imelo stalno v vidu isto potrebo, da se mora zadružna zakonodaja čimprej izenačiti v interesu uspešnejšega delovanja zadružništva.
Nevzdržno stanje — množica zakonov.
Potreba po izenačenju je bila toliko nujnejša, ker so doslej za razna pravna področja bili v veljavi različni zadružni zakoni in sicer smo imeli kar šest pravnih področij z različnimi zakoni. Poleg teritorialne razcepljenosti
pa smo imeli doslej še štiri posebne zakone, ki so sicer veljali za vso državo, toda le za neke vrste zadrug. To so bili: zakon o nabav!jalnih zadrugah državnih uslužbencev, zakon o agrarnih zajednica!). zakon o zadrugah za poljedelski kredit in zakon o zdravstvenih zadrugah. Imeli smo torej vsega deset zadružnih zakonov poleg vrste stranskih zakonov in uredb o revizijah, o davčnih ugodnostih, o taksnih olajšavah itd. Z novim zakonom preneha v skupnosti veljati 18 zakonov in uredb.
Enodušnost skupščine.
Za zadrugarje je posebno razveseljivo dejstvo, da se je pri zadružnem zakonu skupščina pokazala enodušno, tako da so vse skupine glasovale za zakon in je bil zakon sprejet z 206 proti 4 glasovom. Dolgoletni napori, posvetovanja in razgovori so končno vendarle uspeli, tako da imamo sedaj enoten zadružni zakon za vso državo in za vse vrste zadružništva.
Široke možnosti razmaha.
Drugi uspeh za zadružništvo v novem zakonu je pa to, da se zadružništvu odpira najširše polje delavnosti. V zadružni obliki se more organizirati vsako
z zakonom dovoljeno gospodarsko, kulturno prosvetno, zdravstveno in drugo delo. Zadružništvo po tem zakonu ni omejeno samo na kmeta in obrtnika, kakor je bilo (o po srbskem zakonu o zadrugah kmetov in obrtnikov, ampak se morejo zadružne oblike posluževati vsi poklici, vsi stanovi ter za vse gospodarske. kulturno prosvetne in druge naloge. V današnjem času, ko se kolektivizem v gospodarskem in socialnem življenju vedno močneje uveljavlja, je važno, da je za vse vrste gospodarskega in socialnega delovanja na razpolago zadružna oblika. Tako se z novim zadružnim zakonom odpirajo široke možnosti zadružnega socialnega dela. Prepričani smo. da more samo zadružna oblika dati novega duha današnjemu svetu, njegovemu socialnemu in gospodarskemu življenju. S tem se postopno ustvarja zadružni družabni red, zadružna socializacija, ki temelji na načelih pravičnosti in vzajemne pomoči. Kapitalistični gospodarski red je neozdravljivo bolan, komunistični recepti za preureditev socialnega gospodarskega reda pa niti niso pokazali uspeha, niti ne odgovarjajo prirodnim težnjam človeka. Samo na zadružnih načelih preurejena družba bo našla pravo pot in svoj pravi mir. Prav s tega stališča si zato od novega zadružnega zakona veliko obetamo.
Ločitev blagovnih in kreditnih zadrug.
Omejitev zadružnega poslovanja pa novi zakon ne pozna mnogo. Najvažnejša omejitev dela zvez in zadruge je pač ta, da se kreditne zadruge in zveze kreditnih zadrug ne smejo pečati z blagovnimi posli. Imamo torej v zakonu za zadruge in zveze obvezno delitev kreditnega poslovanja od blagovnega, kar
pa imamo v Sloveniji pri zadrugah kakor tudi pri zvezah že davno izpeljano.
Samouprava zadružništva.
Zelo važno je, da je novi zadružni zakon zajamčil samoupravo zadrug, to je njih neodvisnost od upravnih oblasti. Z upravnimi oblastmi zadruge po tem zakonu nimajo posla. Revizijo vršijo revizijske zveze, v katere se zadruge grupirajo po svoji volji in odločitvi. Upravna oblast sicer more zahtevati, da se pri zadrugi ali zvezi izviši revizija, toda izvrši jo le pristojna revizijska zveza in ako se ugotovijo nepravilnosti, razpravlja o njih sodišče.
Laži-zadruge onemogočene.
Zelo važne so določbe v novem zakonu. ki merijo na to, da zadruga pomeni res skupnost poslovanja in da se onemogoči zloraba zadružne oblike za svrhe privatne trgovine ali obrti posameznika z namenom, da tako uživa davčne ugodnosti in svojemu podjetju daje pečat zadružne socialne ustanove. Laži-zad ruge za podjetja poedincev bodo po novem zadružnem zakonu nemogoče.
Tudi »divje« zadruge onemogočene.
Novi zadružni zakon tudi ne pozna »divjih zadrug«, ki ne bi bile v članstvu nobene revizijske zveze. Ker ne pozna »divjih zadrug« izven revizijskih zvez. zato po novem zakonu tudi ni potrebna ustanova sodnih revizij. Praksa je pač pokazala, da so sodne revizije zelo nedostatne, ker v seznamih sodnih revizorjev navadno niso bili najbolj sposobni in najbolj zanesljivi revizorji.
Ugodnosti.
Davčnih ugodnosti za zadruge novi zakon ne navaja nobenih. Zakon stoji na
stališču, da morajo davčne ugodnosti in oprostitve biti urejene v davčni zakonodaji sami. Pač pa imajo zadruge oziroma zveze po novem zakonu veliko ugodnost, da revizorji dobijo brezplačne železniške karte. S tem bo režija revizijskih zvez znatno olajšana. Druga ugodnost, ki jo ima novi zadružni zakon, pa je »fond za podpiranje zadružništva« pri Privilegirani agrarni banki. V ta fond se imajo redno stekati: 2% od rednega letnega. čistega prebitka Drž. hipotekarne banke in Poštne hranilnice, 10% čistega dobička državne razredne loterije in pa ves čisti dobiček Zadružne banke, katere ustanovitev zakon predvideva.
Za močnejše zveze proti razcepljenosti.
Zakon hoče preprečiti tudi veliko razcepljenost zadružništva v majhne zveze, ki bi ne bile življenja sposobne.
Za ustanovitev novih zvez je potrebno 300 zadrug, za zveze zadrug posebne vrste pa 100 zadrug. Seveda pa zakon ne posega v pridobljene pravice obstoječih zvez brez ozira na to, kakšno število zadrug imajo.
Gotovo ima zadružni zakon v sedanji obliki še marsikatero hibo. To se bo pokazalo tedaj, ko bomo morali zakon v praksi uporabljati in vse poslovanje in pravila vseh obstoječih zadrug prilagoditi predpisom novega zakona. Tega se zadrugar ji tudi zavedamo tem bolj, ker vemo, da so mnoge določbe v tem zakonu plod kompromisa med različnimi gledišči in težnjami. Čim bo praksa te hibe pokazala, gotovo tudi ne bo ovir, da se z novelo te hibe popravijo.
Zakon je bil sprejet v skupščini in senatu. Ni pa še bil objavljen v Službenih novinah, ko to pišemo.
Nekaj o PRIZAD-u.
Mnogo se danes piše in bere o PRIZAD-u. Zato smatramo za potrebno, da zadrugar ji, ki čitaj o »Narodni gospodar«, tudi vedo nekaj o tej ustanovi. Kaj je PRIZAD? PRIZAD je okrajšava za firmo družbe »Privilegirana izvozna akcionarska družba«. Pa tudi to je še okrajšava, ker se ves naslov glasi: »Privilegirana akcionarska družba za izvoz poljedelskih proizvodov kraljevine Jugoslavije«.
Kaj je namen PRIZAD-aP PRIZAD je bil osnovan s posebnim zakonom z dne 15. 4. 1930 z namenom, da pospešuje domače poljedelsko proizvodstvo in organizira izvozno trgovino poljedelskih proizvodov. Z istim zakonom je bilo stavljenih na razpolago 50 milijonov din
za organizacijo izvoza poljedelskih pridelkov.
Kaj dela PRIZAD? Da odgovorimo na to vprašanje, moramo kratko pogledati, kako je urejena dandanes zunanja trgovina držav. Svobodne uvozno-izvozne trgovine več ni. Celo Anglija, ki je najbolj trdovratno' držala na svobodni uvozno-izvozni trgovini, jo je morala zapustiti. Vsa zunanja trgovina držav temelji danes na trgovskih dogovorih, ki se menjajo in izpopolnjujejo od leta do leta, celo od slučaja do slučaja. V dopolnilo teh trgovinskih dogovorov sklepajo države med seboj še dogovore o kontingentih in pa kompenzacijske dogovore, kjer se uvoz gotovega blaga iz ene države plača ne z devizami,
ampak z uvozom drugega blaga iz druge države. Za izvrševanje trgovinskiii dogovorov se država lahko poslužuje izvoznikov in uvoznikov ter njihovih organizacij ali pa ima za izvrševanje trgovinskih dogovorov svoj instrument, svoj zavod, kateri organiziran v obliki delniške družbe izvršuje vse trgovinske dogovore, izvoz po kontingentih, izvoz po kompenzacijah in slično. Naša država ima že od leta 1930. za izvrševanje trgovinskih dogovorov, zlasti pa dogovorov o kontingentih, svojo ustanovo PR1ZAD, ki izvršuje poglavitno izvozni posel in predstavlja instrument za vodstvo gospodarske, zlasti kmetijske politike vlade.
Katere posle izvaja sedaj PRIZADi' Najvažnejši posel PRIZAD-a je izvoz žita, zlasti pšenice in koruze. Izvoz pšenice je izključna* pravica PRIZAD-a. V ravno minuli sezoni je izvozil P RIZA D nad 29.000 vagonov pšenice. V zvezi z izvozom žita pa vrši PR1ZAD po nalogu in za račun -vlade še drugo nalogo, t. j. intervencijo na žitnem trgu z namenom, da drži cene žita na določeni višini. Ker so naše notranje cene, kakor jih sedaj določa PR IZ AI). stalno nekoliko višje, nego cene pšenice na svetovnem trgu, je jasno, da potem PR IZ Al) mora delati izgubo, ko pšenico prodaja v inozemstvo po nižji ceni, nego jo je kupil. Ta izguba se pokriva iz preferenciahi (povračilo dela ali vse uvozne carine), ki ga na podlagi kontingentriih dogovorov dobiva .država pri izvozu v dotične države, s katerimi so kontingent ni dogovori sklenjeni. V kolikor pa bi dohodki iz preferencialov ne zadostovali za pokritje izgub, se vrši intervencija za vzdrževanje visokih cen pšenice za račun države, t. j. država pokrije izgubo.
Poleg intervencije in izvoza žita ima PRI ZA D v zadnjem času tudi z intervencijo držati cene oljnatih semen (repice, solnčniee, maka) in regulirati uvoz takih semen v razmerju potrebe tovarn in domače proizvodnje. PR1ZAD regulira tudi trgovino s sadjem. Vendar pa je izvoz sadja (jabolk, grozdja, sliv) prepuščen tudi privatni trgovini, v kolikor gre za kontingentne dogovore s posameznimi državami. PR1ZAD pri sadju razdeljuje delno ali v celoti izvoznikom prcfcrcncial. ki nam pripada po dotič-nem kontingentu. Pe izvoz suhih sliv in pekmeza, ki gredo največ v Nemčijo, si je P RIZA I) pridržal, da ne bi prišlo zaradi prehudega in neurejenega pritiska ponudbe na inozemskem trgu do padca cen. PR IZ A D vrši tudi nakup in prodajo opija po nalogu in za račun jugoslovanskega zavoda za opij. ki je državna institucija. Ravno glede izvoza suhih sliv in opija je trgovska politika PRIZAD-a v zadnjih letih sijajno uspela, tako da so kljub obilici blaga producenti dobili za blago prav lepe cene in se je vse blago vnovčilo. V prejšnjih časih je imel PR IZ AI) tudi izvoz vina in izvoz kož od divjačine.
Kako je sestavljena uprava PRI-ZAD-a? Ker je 90% delnic PRIZAD-a v rokah države, je jasno, da upravo določa vlada in sicer resorni minister za trgovino in industrijo. Tako je upravni odbor sestavljen po svoji večini iz zastopnikov ministrstev, in sicer trgovine in industrije, kmetijstva, financ, prometa. Poleg teh pa sta v upravnem odboru 2 zastopnika zadružništva in 2 zastopnika izvoznikov. Jasno pa je, če država po PRlZAD-u izvaja svojo gospodarsko izvozno politiko, da jo potem izvaja po svojih vidikih, ne pa kakor bi

hoteli zastopniki izvoznikov ali zastopniki zadružništva. Tako j c razumljivo, da niti izvozniki niti zadružništvo s sedanjo trgovsko politiko in s sedanjim poslovanjem FRIZAD-a niso zadovoljni. Izvozniki so ponovno hudo napadali PR IZ A D na svojih zborih in sestankih. Zadružništvo pa je pismeno formuliralo svoje predloge, tako da se je 9. julija vršila konferenca med zastopniki PRI-ZAD-a in zastopniki zadružnih organizacij.
Kakšni so predlogi zadružništva? Predvsem zadružništvo predlaga, da se mu da v upravi PRlZAD-a večji vpliv, tako da bi imelo vsaj eno tretjino članov v upravnem, nadzornem in ekseklili vnem odboru. Poleg tega naj bi bil tudi eden izmed ravnateljev PRIZAD-a iz zadružnih vrst. Dalje predlaga za-
družništvo, da se izvrši reforma poslovanja samega v tej smeri, da bi se čim bolj izločili posredniki in bi bili v čim večji meri proizvodniki deležni višjih cen PRIZAD-a. Dalje predlaga zadružništvo, da se vsekakor priznajo za žito višje cene in da se tudi tehnika prevzemanja uredi tako, da bi zadružnim organizacijam ne nastajale pri tem neprijetnosti ali celo škoda.
Gotovo so predlogi zadružništva najbolje mišljeni, da bi proizvodnik dobil čim ugodnejše cene za svoje pridelke. Drugo je pa seveda vprašanje, koliko more trgovinsko, ministrstvo predlogom zadružništva ustreči. Trgovinsko ministrstvo gotovo ne bo dalo nobenih prednosti zadružnikom pred izvozniki. Še za enakost se bo treba boriti.
Ekskurzija zadružnikov v češkoslovaški republiki.
V dneh od 22. do 24. maja t. 1. se je vršil v Pragi kongres agrarne mladine češkoslovaške republike. Nanj so bili povabljeni iz Jugoslavije tudi zadrugar-ji, ki so izkoristili to priliko za ogled zadružnih in drugih gospodarskih naprav v ČSR.
Glavna zadružna zveza v Belgradu je z ozirom na to vabilo določila, da pošlje vsaka Zveza po enega delegata. Pozivu Glavne zadružne zveze se niso odzvale hrvatske zveze. Zastopanih je bilo samo (i zvez, od teh najmočneje »Savez srbskih zemljoradničkih zadruga z delegacijo, ki je štela okrog 22 zadrugar j e v.
Zadružniki so prispeli v Prago deloma 21.. deloma 22. maja. V soboto, dne 22. maja so se udeležili otvoritve gospo-
darske razstave, ki se je vršila na prostorih praškega velesejma. Razstavo je otvoril predsednik zveze kmečkih edi-nic senator Donat.
Razstavni prostor je ogromne razsežnosti. Zadružniki so mogli vsled pomanjkanja časa le mimo posameznih oddelkov ter si mimogrede ogledali eno ali drugo zanimivost. Sicer pa bi za podrobnejši študij te tako zanimive, sijajno organizirane in za oko tako prijetne razstave potreboval vsak posameznik več časa, kakor pa je bila razstava sama odprta.
Ta razstava je pokazala vse gospodarsko življenje kmeta. Razumljivo je torej, da sta bila propaganda za agrarno misel ter gospodarsko In kulturno udejstvovanje najbolj zastopana. Tu je bilo
videti razvoj, napredek in uspeh v pridelovanju žita, sadja, sladkorne repe, živinoreje, ovčjereje, mlekarstva, vinarstva, ribarstva itd. Več oddelkov je imelo narodopisni značaj; predstavljali so življenje, običaje in navade kmetov iz vse države. Poljedelski stroji so zavzemali velikanski prostor na prostem, kjer si se mogel seznaniti z najmanjšo rov-nioo in koso ter z največjim traktorjem.
Človek se kar ne more načuditi, kako je mogoče organizirati tako razstavo s sodelovanjem kmeta. Toda to začudenje razumeš, ko stojiš pred paviljonom največjega tiskovnega podjetja »Novi-
To podjetje tiska stalno 51 časopisov, izdaja leposlovne, poljudnoznanstvene in znanstvene knjige iz kmečkega življenja in gospodarstva. Žal, da tisk ne polaga velike pažnje na notranjo poglobitev češkega in slovaškega kmeta, temveč mu gre le in samo za gospodarsko vprašanje.
Da uspeh tiska ni izostal, je bilo videti v tem, da so razstavo obiskovali v ogromni večini samo kmetje, ki so pri tem kazali neverjetno veliko živega zanimanja za posamezne panoge gospodarstva, a prav posebno še za poljedelske stroje. Druga značilnost, ki je prav tako uspeli tiska, za tamošnjega kmeta in meščana pa je v tem, da med njima ni tistega zevajočega prepada, kakor se v tem pritožujemo ne samo mi, temveč
na«. To podjetje je duša češkoslovaškega kmeta. Njemu in ideji Švelile se ima danes kmet zahvaliti, da je agrarna misel zajela tako široke plasti čeških in slovaških kmetov. Saj je to podjetje sistematično propagiralo in organiziralo s pomočjo tiska idejo, katere uresničenje je pokazala Praga tako na gospodarski razstavi, kakor v številu udeležencev kongresa. Koliko so dali voditelji češkega in. slovaškega kmeta za propagando in tisk — te naj večje velesile — kažejo sledeče številke tiskovnega podjetja »Novina«:
tudi ostali narodi in države. V tem so si bili jugoslovanski zadružniki popolnoma edini. K tej trditvi je bilo najti opravičila ne samo v brezhibno discipliniranem gibanju ogromnih kmečkih mas po silno prometnih ulicah Prage, temveč tudi v impozantnem, sto tisoč oseb broječem sprevodu, ki se je v živih barvah narodnih noš vil po ulicah v nedeljo, dne 23. maja. Prav isti vtis je dobil človek istega dne popoldne na stra-chomerskem stadionu, kjer so se vršile narodne igre.
Zanimivost ne samo za evropske, temveč tudi za izvenevropske, da, celo kitajske in japonske gospodarstvenike predstavljajo »Družstevni zavodi v Dra-žicah«. Že naslov sam (Zadružni zavodi) nam pove, da imamo tu opraviti skoroda
	L. 1907.	L. 1914.	L. 1921.	L. 1929.	L. 1936.
I. Poraba papirja q . . .	500	4.450	31.200	32.400	32.650
II. Naklada časopisov .	. .	854.932	8,416.523	52,688.112	60,324.529	62,018.576
III. Pogon strojev Up . . .	44	92	352	415	473
					
z zadružno tovarno, če si jo ogledamo s stališča njenega obsega. Te zavode pa tvorijo:
I.	zadružni mlini, ki so začeli delovati 1. 1899. Danes stoje 4 mlini, ki morejo dnevno zmleti 20 vagonov žita (v letu 1936. so ti mlini zmleli 5000 vagonov žita). Najmodernejši in tehnično najbolje opremljen je mlin v Vinecu, ki zmelje dnevno 5.5 vagonov žita. Ta mlin 'aia tudi pripravo, s katero se kemično zboljšuje kvaliteta žita, kar ima za po-sledico, da se producira moka, ki je kemično popolnoma homogena;
II.	zadružna skladišča, ki so namenjena za vskladiščenje žita elanov ter za vskladiščenje onega žita, katerega (lohi od monopolske uprave. V ČSR vlada namreč žitni monopol. Država porazdeli žito med posamezne mline in skladišča. Največji kontingent odpade ravnoi na zadružna skladišča zadružnih zavodov v Dražicah. Ogromne količine žita ima-1° na razpolago skladišča v Dražicah, Mer je možno vskladiščiti 40 vagonov, v Vinecu 120 vagonov, a v največjem, *• j. v Chotetovu 300 vagonov. Z ozirom ,la ta ogromni obseg skladišč, kapaciteto 'nlinov ter z ozirom na dejstvo, da imajo Di vseli teli zavodih največjo besedo ljudje iz agrarne stranke, ki je na kr-'nilu državnega vodstva, je razumljivo, fce se vzdržuje obče mnenje, da izvajajo k* k tič no žitni monopol vprav zadružni Zavodi v Dražicah, kar so merodajni 'laitelji pri teh zavodih tudi priznali;
lil. zadružna elektrarna je pričela delovati I. 1907. Od tedaj sc stalno raz-v,.Ja. Pred vojno je v njeno območje Tadalo 18 občin, danes pa je priključc-n° njenemu omrežju kar 420 občin z 250 NoČ prebivalci. Zadruga sestoji iz 11 električnih central na vodni pogon ter
z 1 kalorično centralo, ki deluje samo ob času potrebe in kadar primanjkuje vodne sile. Kapaciteta elektrarn znaša letno 33 milijonov K W ur. KW ura stane za člane a) za razsvetljavo 2.8 Kč (1 kč = 1.52 din), b) za obrat v industriji in poljedelstvu 1.5 Kč. Nečlani plačajo 20 h več. Vsa odvečna in neizrabljena elek-trična energija se uporablja za proizvajanje kisika in izdelovanje verig;
IV.	kreditna zadruga ima 18 milijonov Kč hranilnih vlog. Ta denar se deloma investira v zadružne naprave, deloma se iz njega dajejo posojila s 4 do 5% obrestmi;
V.	zadruga za nakup in prodajo živine ima namen, da kupuje od članov živino, ki je iz kakršnegakoli razloga (razen bolezni) postala neporabna. Istočasno pa prodaja oziroma posreduje nakup živine članom, ki potrebujejo živino določene vrste in kakovosti;
VI.	kmetijska zadruga ima centralo v Dražicah, kateri so podrejene tri podružnice. Namen te zadruge je, da nabavlja kmetom stvari, ki jih potrebujejo v svojem obratu: oglje, premog, semena, gnojila, stroje itd.;
VII.	nabavna in prodajna zadruga v Dražicah je pravi tip zadruge te vrste. Prodaja življenjske potrebščine ter kupuje od kmetov njihove pridelke. Dnevni promet znaša ca 1000 Kč;
VIII.	zadruga za nabavo in prodajo zgodnjega krompirja ima svoj sedež v Dražicah. Njeno delovanje pa je omejeno v glavnem le na 2 meseca v Udu (maj in junij), ko se ta krompir koplje in izvaža. V letu 1936. je znašal izvoz zgodnjega krompirja 400 vagonov.
IX.	Lastno posestvo zadružnih zavodov obsega 110 ha zemlje. Redi 50 krav in pridela ca 60 vagonov sladkorne repe.
Majhna katoliška cerkev je služila do leta 1926. za skladišče. Tega leta so pričeli s popravo skladišča, pri čemer so pod belilom odkrili znamenite freske iz 14. stoletja, kar je dalo vzrok, da so to cerkvico renovirali in restavrirali.
Deležna glavnica omenjenih zavodov znaša 7.5 milijonov kč, ostali fondi pa, ki so last zavodov, znašajo> 8 milijonov Kč.
Ves ta opis zadružnih zavodov v Dražicah pove, da le-ti predstavljajo ogromno razsežnost ter veliko premoženje. Vendar je treba poudariti, da dobi človek nehote vtis, da v teh zavodih ne vlada zadružni duh, temveč trgovski. Tej misli bi našli opravičila v tem. da se je dosledno poudarjalo, da zadruge poslujejo tudi z nečlani. Da človek pride do te trditve, je treba iskati razloga tudi v dejstvu, da predstavljajo te češkoslovaške zadruge ogromne komplekse, velikanske naprave in brezhibno poslovanje, česar v naših majhnih razmerah ni. Vsa ta dejstva vsilijo hote ali nehote misel, da pri poslovanju vlada trgovski duh. Naj bo že kakorkoli, eno je vendarle res: vse te zadruge so zrasle iz tal po volji in sodelovanju demokratičnega, dobro organiziranega in zadružno silno zavednega kmeta, ki ima v njih tudi prvo in zadnjo besedo. Kaj naredi močna zadružna zavest ter železna disciplina v zadružništvu, to so imeli jugoslovanski zadružniki priliko videti v polni meri. Gospodarska osamosvojitev kmeta pomeni zanj pogled in pohod z vedrim čelom v boljšo bodočnost. Na tej osnovi so si mogli Čehi in Slovaki zagotovili tudi državno in narodno samostojnost.
Dne 25. 5. 1937 so bili jugoslovanski zadružniki sprejeti pri starosti (pred-
sedniku) »Ustrcdny jednoty liospodaf-skych družstev« (= Osrednja zveza gospodarskih zadrug) g. ing. F. Klinderi. Razume se, da predsednik vslcd preobilnega posla v teh dneh ni mogel posvetiti zadružnikom toliko časa, kolikor bi on rad. Vendar pa je bila dana možnost seznaniti se vsaj v grobih obrisih z organizacijo in poslovanjem zveze.
Zveza sama se bavi z denarnimi posli ter ima 2 milijardi Kč hranilnih vlog.
Zveza ima 4 odbore: kreditnega, električnega, mlekarskega in skladiščnega, ki predstavljajo centrale za posamezne vrste — značaju odbora odgovarjajočih zadrug. Predsednik zveze, njen podpredsednik in posamezni predsedniki odborov predstavljajo ožji (ek-sekutivni) odbor.
Revizija je decentralizirana. Vsak revizor ima svoj delokrog v mejah okraja (okres). Po zakonu mora vsako zadrugo obiskati vsaki dve leti, a po nalogu zveze jo obišče 4 krat letno. Poleg revizorjev obstojajo še okrajni zaupniki. katerih funkcija je v tem, da zvezo zaupno obveščajo o poslovanju in potrebah zadrug. Zaupniki se zbirajo iz vrst najboljših zadružnikov.
Zveza po zakonu iz 1. 1924. ne sme biti obenem tudi blagovna centrala. Znala pa je obiti zakon na ta način, da je ustanovila »Cooperativo« kot blagovno centralo, ki je formalno od zveze popolnoma ločena in samostojna, dejansko pa tvori zaradi investicije zvezi nega kapitala del zveze same.
Sicer pa konsumnega zadružništva v Češkoslovaški prav za prav ni. Vzroke jc iskati na eni strani v tem, da so kon-sumne zadruge vslcd konkurence med trgovci, ki delajo komaj s 4% dobičkom, nepotrebne. Na drugi strani pa imajo
Čelii s konsumnimi zadrugami kaj slabe izkušnje. One so morale namreč plačevali svojim dobaviteljem blago takoj in v gotovini. Kmet pa nima denarja skozi vse leto, zaradi česar tudi ni mogel blaga plačati takoj. Radi časovnega nesorazmerja v dotoku in odloku gotovine so pričele konsumne zadruge hirati, kar je dalo vzrok, da se je konsumno zadružništvo opuščalo.
Ogled posestva praške visoke agrarne šole v Uhfineves je bil radi pestrosti različnih ustrojev gojitve živine in obdelovanja zemlje jako zanimiv. Vendar pa za zadružnike kot lake ta ogled ni imel pomena.
Mlekarsra zadruga v Podebradih je po svoji velikosti obrata in krajevnega območja (dva okraja) živo opozorilo zadružnikom, da se morejo vzdržati le one mlekarske zadruge, ki zmorejo dobili velike količine mleka. Ravno ta zadruga dobi dnevno 9000 litrov mleka. Zadružna zavesi članov te zadruge je tako visoka, da ii težav glede kakovosti mleka, to tem lxdj ne, ker se plačuje mleko po količini maščobe.
Del zadružnikov, ki se je vračal preko Bratislave, si je ogledal tudi »Ustfedno družstvo« v Bratislavi. Zadružnikom je s pristno slovansko gostoljubnostjo šel na roko predsednik te zveze gosp. Fedor houdek. Obrazložitev ustroja zveze, posameznih zadrug ter njihovega poslovanji je rodilo prepričanje, da ni razlike \ označenem smislu med slovenskim in slovaškim zadružništvom. Na to dejstvo je opozoril sam predsednik. Dejal je, da so se Slovaki naučili zadružništva od Slovencev, ne pa od Čehov.
Čehoslovaško zadrižništvo je dobo gospodarske krize že davno prebolelo.
Tamošnji odgovorni činitelji so se namreč zavedali, tla pomeni sanacija zadrug tudi sanacijo narodnega gospodarstva sploh. Iz občekoristnih razlogov je priskočila v dobi gospodarske depresije zadrugam na pomoč Narodna banka, ki bi sc zaradi ozke povezanosti z narodom morala nazivati »Narodova banka«. Leta je omogočala, da so dobivali kmetje kredit tudi v teh časih. Razlika je bila samo v spremembi obveze. Prej se je dajal kredit na zadolžnice, danes se daje le na menice. Tudi sicer vlada pri čeških in slovaških zadružnikih mnenje, da zadolžnica ne predstavlja več tako učinkovite zaveze, kakor menica. Pravijo namreč, da z zadolžnico stalno pada zavest, da je treba posojilo vrniti. Če se k temu še pridruži tudi v ČSR priljubljeno podaljševanje, potem plačilna morala pada globoko pod normalo. Zato je treba mesto zadolžnice dati tako obvezo, ki bo imela močan moralni učinek. Menica naj bi bila torej tista obveza, ki bi dolžniku dala zavest in odgovornost za povračilo, obenem pa naj bi imela tudi zastrašilni namen. Seveda pa taka stroga obveza izgubi takoj svoj smisel in značaj, čim sc prične s podaljševanjem. To imamo priliko videti tudi pri naših kreditnih zadrugah, ki so dajale posojila na menice. Te so sc nato podaljševale; učinek tega podaljševanja tako v moralnem kakor v materialnem oziru pa je bil na las podoben učinku zadolžnic pri enakem postopanju. Vsaka obveza za posojilo je učinkovita. Njen uspeh zavisi samo od tega, kako se pravice iz nje izvajajo. Tudi menica je pri nas prišla že na raven zadolžnice, ki danes ne vzbuja prav nobenega, a včasih zelo potrebnega strahu.
Druga značilnost, ki je bila v oči
prav posebno še na Slovaškem, pa je v tem, da češkoslovaški odgovorni činitelji strogo pazijo na to, da se hranilne vloge izplačujejo v neomejenem obsegu. Radi tega je tudi zaupanje v kreditno zadružništvo neverjetno močno.
Predsednik slovaške zveze je opozoril zadružnike na to, da začetniki modernega zadružništva niso ročdelski pionirji, temveč Slovak Samuel Jurkovič.
Češkoslovaška republika predstavlja izrazito demokratično državo in sicer tako demokratično, da se človek prvi hip niti ne znajde. Ljudstvo je silno delavno in neverjetno na visoki inteligenčni stopnji. To velja za Slovake, še v
večji meri pa za Čehe. Še daleč seveda se ne more kaj takega trditi za Pod karpatsko Rusijo.
Zadružništvo je v narodu globoko usidrano, je ta ko rekoč del naroda samega. Na njem leži vsa gospodarska moč češkoslovaške države. Na vsakem koraku se vidi. da se hočejo Čehi in Slovaki gospodarsko in prosvetno dvigniti, da bi se na ta način uveljavili v zunanjem svetu. To se jim je dosedaj nedvomno posrečilo. Ni nobenega dvoma, da se znajo Čehi in Slovaki sami vladati in (hi ne potrebujejo prav ni kakega pokroviteljstva ne z vzhoda in ne 2 zapada.
S
Stroški kmečkih menic in PA B.
Vsled avtentične razlage v Službenih no vi n a h z dne 20. januarja leta 1937. mora PA B priznati upniškim ustanovam iz člena 7. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov takse za izvršene proteste in registracije kmečkih menic. Mišljene so lu tiste takse, ki so nastale od 20. aprila1 1032 do dne, ko je stopil v moč pravilnik k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, to je do dne 31. oktobra 1936.
Da 'bi PAR mogla priznati te stroške, je potrebno, da ji vse kreditne zadruge pošljejo protestne akte (listine o protestu menic), če tega še niso storile. Kreditne zadruge naj pošljejo protestne akte samo tedaj, če se tudi iz ostalih listin vidi. da je bila menica protestirana. Niti tedaj ni treba pošiljati protestnih aktov, če se morajo po sodnih odločbah ali plačilnih poveljih priznati vsi stroški. Če pa je kreditna zadruga že vnesla v obračune protestne in registracijske stroške, pa je k zneskom teh stro-
škov pribila še druge stroške (tako, da obstoja znesek stroškov v obračunih iz dveh vrst stroškov: 1. iz protestnih in registracijskih stroškov, katere priznava uredba in avtentična razlaga in 2. iz takih stroškov, ki jih uredba ne priznava, ker so nastali iz drugega naslova kakor pod 1. in ker so nastali po 20. apr. 1.1932.), potem je treba udi v tem primeru poslati protestne «kte.
Ker pa večina kreditnih zadrug takih protestnih aktov ni na in ker je njih pribavljanje od sodišč in naprava prepisov združena z veliktni težkočami, se bo PAR zadovoljila s tem, da bo na prošnjo Zadružne zveie priznavala kreditnim zadrugam, potem ko bo prejela od njih odgovor, da protestnih aktov ne poseduje in da jih za adi velikih težkoč ne more dobiti, taksi za proteste in registracije po zakoniti) predpisih. Po teh predpisih bo PAR priznavala naslednje zneske:
.123
1. lakše na prošnjo za protest po ar- post. št. 1. zakona o taksah, oziroma *ar- post. št. 17. zakona o sodnih taksah.
I 2. Takse za proteste po tar. post. 60. zakona o sodnih taksah po na-dednji lestvici:
l do 500.—	5,—din
2. nad 500.—do 1.000.—din 10.—din '■ nad 1.000,— do 10.000.—din 20.—din mul 10.000.—do 50.000.—din 30.—din d-nad 50.000.—	50.—din
Ker pa ima tar. post. št. 60. po § 44. 2,1kona o sodnih taksah moč zakona šele 1. julija 1930, bo PAB uporabljala lestvico le za tiste proteste, ki so se 'Opravljali po 1. juliju 1930. Za menice 10, ki so bile protestirane in registrirane lOnd 1. julijem 1930, bo PAB priznavala k'kse po tar. post. št. 164 zakona o sod-|ni|i taksah.
Kreditne zadruge, ki imajo protestne listine ali jih imajo za poedine menice, naj jih pošljejo PAB, ki jim bo nato priznavala zneske, navedene v teh listinah. Kreditne zadruge pa, ki ob priliki predaje obračunov in drugih listin PAB niso izročile protestnih aktov, četudi jih morda ima jo, naj jih takoj pošljejo PAB, ne da bi čakale njenega' poziva. Istočasno naj izroče tudi vsa polnomočja, ki jih imajo in po katerih so poedine nepismene ali za podpis nesposobne dolžnike in poroke podpisovali pooblaščenci. Na vsakem protestnem aktu in polnomočju naj bo označena tekoča številka iz zbirne pole, da bo PAB mogla ugotoviti, kateremu obračunu naj se listine prilože.
Tudi potrdila o značaju kmeta naj bodo označena s tekočo številko iz zbirne pole, da more PAB potrdilom pripadajoče obračune takoj najti.
Zadrugam!
Opozorilo vsem posojilnicam. Opo-''""•'jeni smo, da nekatere posojilnice v°je dopise, vloge in drugo na Agrar-l1" banko kolekujejo. Opozarjamo, da Jv kolkovanje dopisov in vlog na Agrar-'J0 banko nepotrebno. Agrarna banka je elniška družba, kot so druge banke, le is 1° izjemo, da je osnovana s posebnim iskonom in s posebnimi privilegiji. ^I () je pač nepotrebno, da se dopisi na Kvarno banko kolkujejo. Naj vse po-Stljilnice same to upoštevajo, obenem ■ °pozorijo na to tudi dolžnike, ki so i 1 predale Agrarni banki. V teh časih npt nima denarja, da bi ga po nepo-'onem izmotaval za kolke, in ravno ,	0 ga nimajo posojilnice.
Poročila na občnih zborih posojilnic. Za posojilnice so težki časi. Denarna kriza traja že šesto leto; kmečke dolgove so morale posojilnice odstopiti Agrarni banki in zraven žrtvovati še vse svoje rezerve. Po uredbi jim bo Agrarna banka izplačevala terjatve na tekočem računu v 14 letih s 3% obrestmi, obveznice pa šele v 20 letih pri enakem obrestovan j n. Vlagatelji so že obupani. Mnogi knjižice prodajajo, ker je nezaupanje splošno; nobeden skoro nič več ne vlaga. Te težke razmere odsevajo iz poročil načelstva na občnih zborih posojilnic, ki so v glavnih mislih skoro vsa enaka. Naj navedemo le eno tako poročilo: »Tudi v letu 1936. je zadruga delala le malo zaradi težkih gospodarskih razmer, Zaradi pomanjkanja goto-
vine ni mogla razviti svojega poslovanja, kot hi bilo želeti. Prošnjam za posojilo zadruga ni mogla ugoditi, ker je morala razpoložljivo gotovino staviti na razpolago predvsem vlagateljem. — Veliko dela in žrtev je zadrugi naložila uredba o likvidaciji kmečkih dolgov. Olajšav po tej uredbi se je poslužilo 33 zadružnih dolžnikov. Po uredbi je morala zadruga za znižanje teh dolgov prispevati 25%, i.j. din 52.148.—. Za našo majhno zadrugo je to velika žrtev, ki nam je vzela skoro vso rezervo.«
Iz našega zadružništva.
Alojzij Kocmur, ravnatelj I. delavskega konsumnega društva v Ljubljani, je pred kratkim obhajal šestdesetletnico svojega rojstva. Prav je, da se ga ob tej priliki spomnimo tudi v našem listu. Saj spada med one pionirje zadružne misli, ki so se že v zgodnji mladosti pridružili pokojnemu dr. Janezu Evangelistu Kreku in mu pomagal širiti in utrjevati zadružno organizacijo. Že v zgodnji mladosti je pristopil k I. delavskemu konsumnemu društvu, kjer so ga izvolili takoj v odbor. Od tedaj je neprenehoma deloval v tej odlični zadružni organizaciji, deloma kot odbornik, deloma kot načelnik, od leta .1922. dalje pa kot ravnatelj. Sad njegovega truda in dela je danes močna konsumna zadruga, ki šteje 8500 članov, porazdeljenih na 35 poslovalnic.
Utemeljena resolucija. Živinorejska selekcijska zadruga v Strugah je na občnem zboru sklenila resolucijo, v kateri naproša kr. bansko upravo, da bi se živina revnih kmetov v primeru obolelosti zdravila brezplačno, da bi bila za revne kmete tudi brezplačno na razpo-
lago zdravila za zdravljenje živine in i naj bi se naposled revnim kmetom dovolilo tudi brezplačno cepljenje praši- j čev proti svinjski rdečici. Resolucija je dobro utemeljena, ker siromašni kmetje mnogokrat nimajo niti za sol in kruh denarja in ker je velika gospodarska škoda, da mnogo lepih živali pogine, ker kmetje ne morejo plačati živinozdrav-nika niti kupiti zdravila. V to svrho naj bi se pri kr. banski upravi ustanovil poseben fond, v katerega bi prispevala država in banovina.
Zanimiv obisk. Jugoslovansko zadružništvo si je prišel ogledat in študirat kapitan Louis Čira ud (izgovori Žiro) in sicer po nalogu francoske vlade in s priporočilom Mednarodnega delovnega urada v Ženevi. V dveh dneh si je nekoliko ogledal tudi zadružništvo v Sloveniji. Zlasti so ga zanimale kmetijske zadruge za nabavo in vnovoevanje ter i kmetijske zadruge za produkcijo (kmeti jsko-stro j ne zadruge, mlekarske in živinorejske zadruge). C. Giraud se je podrobno zanimal za naše kmetijske zadruge in za gospodarske razmere našega kmeta, vse z namenom, da bi take zadruge ustanavljal med domačini v Maroku. Prvi dan si je ogledal kmetijske zadruge na poti skozi Št. Vid, Žabnico, Stražišče, Kranj in Naklo. Ogledal si je še Žebljursko zadrugo v Kropi in Rled. Naslednji dan je obiskal Hranilnico in posojilnico na Dobrovi, Mlekarsko zadrugo na Vrhniki; ravno tam pa tudi še Kmetijsko društvo in posojilnico. Iz Jugoslavije odide g. Giraud še v Bolgarijo, da vidi tudi tam kmetijske zadruge.
Zveza domačih lesnih obrti v Ribnici je zopet začela pridno delovati. Njen trgovski oddelek v Sodražici ima na prodaj leseno robo kot: obode za sita, ku-
lm 1 niče, sita, strgala in drugo suho robo na veliko in na drobno. Zadrugo priporočamo vsem našim nabavnim in prodajnim zadrugam.
Zadružništvo v državi.
Resolucije Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Letna glavna skupščina Zveze nabavljalnih zadrug se je letos vršila v Ljubljani 30. junija. Delegati zadrug državnih uslužbencev so kot predstavniki 150.000 zadrugar je v-državnih in samoupravnih uslužbencev, upokojencev in delavcev v državnih gospodarskih podjetjih sklenili 3 resolucije, vse tri z ozirom na izredno težki gmotni položaj, v katerem se nahajajo državni uslužbenci radi silno nizkih plač. — 1.) Prva resolucija z obširno utemeljitvijo o neznosnem gmotnem stanju državnih uslužbencev zahteva, da se nujno povišajo prejemki in pokojnine aktivnim in upokojenim uslužbencem in delavcem državnih podjetij. — 2.) Druga resolucija se obrača proti trgovcem, ki neupravičeno in tudi po nepotrebnem napadajo zadružništvo, zlasti nabavljalne zadruge državnih uslužbencev. Stališče trgovcev, kakor ga danes zavzemajo proti zadrugam, se more objasnili samo kol borba za osebne gmotne interese, katera borba pa ne računa niti z najbolj osnovnimi socialnimi obziri in najosnovnejšo zavestjo o dolžnosti nasproti družbi in državi. — 3.) Tretja resolucija konstatira najprej težkoče javnih uslužbencev radi pomanjkanja zdravih cenenih stanovanj in potem zahteva, da se takoj odda Zvezi fond za zgradbo stanovanj državnih uslužbencev, dalje da ministrstvo za promet iz vseh pritekajočih najemnin za obstoječa
stanovanja nabira fond za zgradbo novih stanovanj za državno prometno osebje, naposled da sc zakonskim potom omogoči zemljiškoknjižna lastnina posameznih nadstropij ali stanovanj v večjih zgradbah; zlasti pa da se na stanovanjskih zgradbah, ki jih gradijo stanovanjske zadruge, omogoči zemlje-knjižna lastnina na delih zgradb ali na posameznih nadstropjih.
Industrijci ustanavljajo svojo nabavno zadrugo. Po poročilu dnevnih listov se je 1. avgusta vršil v Belgradu ustanovni občni zbor Nabavljalne zadruge industrijcev, katero so osnovali poglavitno industrijci iz Belgrada in okolice. Zadruga ima po svojih pravilih namen, da postane nabavljalna zadruga za sirovine, instalacije, stroje, orodje za indastrijce iz vse države. Zadruga bi na ta način mogla napraviti ogromen promet. Po pravilih je pa nadaljnji namen zadruge tudi ta, da proizvode in pridelke svojih članov vnovčuje oziroma posreduje pri njih prodaji, ali pa jih prevzema v komisijsko prodajo. Naposled se zadruga po pravilih lahko tudi peča s sprejemanjem hranilnih vlog. Vsekakor zanimiv pojav, da so največji nasprotniki zadružništva postali zadru-garji. Na področju bivše Srbije je šele novi zadružni zakon omogočil, da si morejo tudi industrijci snovati svoje zadruge.
Zveza selekcijskih zadrug za rejo prašičev v Križevcih na Hrvaškem je imela 8. avgusta svoj občni zbor v poslopju srednje kmetijske šole v Križevcih. Predsednik zadruge je Štefan Ko-stič, profesor iz Zagreba, tajnik pa dr. Branko Horvat. Občnega zbora se je kot: zastopnik kmetijskega ministra udeležil inž. Grujič, kol zastopnik savske bano-
vine pa dr. Pavlinič. Zveza obstoj i že pet let in ima včlanjenih že 56 zadrug. Zveza se je poglavitno pečala z izvozom prašičev in živine ter je v preteklem poslovnem leiu izvozila 147 vagonov prašičev in živine v vrednosti 9,393.860 din. Proračun zveze znaša 888.920 din, kar je primeroma visoko, saj dosega blizu 10% prometa.
Nabavljal na zadruga uslužbencev drž. železnic v Ljubljani je konec junija slavila 15 leinico svojega obstanka. Zadruga spada meti najmočnejše zadruge ne samo v Sloveniji, ampak tudi v vsej državi.
Njen razvoj je za naše razmere čudovito hiter. Leta 1922. je štela 541 članov, konec leta 3936. pa že 7799. V njenem članstvu je 3302 železniških uradnikov, 2328 zvaničnikov, 2195 delavcev, 60 služiteljev, 37 dnevničarjev, 1449 upokojencev in 628 vdov. Zadruga je že od početka obračala veliko pozornost nabiranju močnih lastnih denarnih sredstev. Vsota deležev je od 141.953 din v I. 1922. na rasi la v I. 1936. na 2,384.560 din. dočim je rezervni zaklad n a ra si el na 6.877.384 din, tako da je zadruga ob koncu lanskega lela razpolagala z lasl-nim premoženjem 9,261.944 din. Istotako nudi sijajen zgled smotrenega dela izkaz o prodanem blagu v zadnjih 15 letih. Dočim je zadruga leta 1922. prodala blaga za 2,771.648 din, je znašal izkupiček lani že 43,026.586 din. V vseh letih svojega obstanka je zadruga prodala za 445,263.193 din. Na te ogromne gospodarske uspehe je zadruga lahko ponosna. Velike koristi je zadruga nudila svojim članom ne samo z nizkimi cenami za oddano blago, ampak jim je od izvršenih nakupov tudi izplačala 19 milijonov 300.000 din popusta. Za člane je
ustanovila posmrtninski fond, ki znaša sedaj 868.097 din. V teku let je zadruga izdala za 845.469 din podpor revnim čl a- j n o m in v druge humanitarne in kulturne namene, posmrtnin po umrlih članih pa je izplačala 866.535 din.
Za zadružno vzgojo in propagando je zadruga veliko storila. Od 1. 1924. dalje izdaja svoje posebno glasilo »Zadrugar«, ki izhaja mesečno v obliki revije. Od I. 1930. ima zadruga v obratu železničarsko menzo, od leta 1931. pa prireja gospodinjske tečaje, v katerih se hčere in žene železničarjev uče kuhanja, šivanja in izdelovanja perila in oblek. Mann faktu inemu oddelku je priključena šivalnica, ki izdeluje za lastno potrebo po meri belo in pisano perilo. Naj-lepše pa je zadruga proslavila svojo petnajstletnico s tem, da je v bližini Kranjske gore v Gozdu-Martu!jku zgradila krasen mladinski dom, ki bo nudil slabotni železničarski deci možnost utrditi si zdravje.
Zadružništvo v inozemstvu.
Kreditne zadruge v Zedinjenih državah. Med države, kjer sc je zadružništvo začelo širiti v večjem obsegu šele v zadnjih desetletjih, spadajo tudi Zedinjene države S. A. Silna gospodarska kriza je tu storila svoje in je pognala revne sloje, da so začeli v samopomoči iskati protiutež proti gospodarski bedi. Ta okolnost in pa smotrno podpiranje in širjenje samopomočnih organizacij, ki ga izvaja tamošnja zveza posojilnic, je bilo vzrok, da so se kreditne zadruge v zadnjih desetih letih začele širiti zelo hitro. Od 1. 1925. do 1935. se je njihovo število pomnožilo od 419 na 20(6.
Po statistiki za I. 1933. je pri 1772
kreditnih zadrugah znašalo število članov 560.()()(), tako da odpade na posamezno zadrugo povprečno 215 članov. Deležni kapital pri vseh zadrugah je znašal 22,467.861 dolarjev ali povprečno na enega člana 62 dolarjev. Garancijski fondi so znašali 2,372.711 dolarjev. Jz podatkov izhaja, kako veliko važnost polagajo v Ameriki na zbiranje lastne obratne glavnice. Visoka lastna sredstva dajejo zadrugi moč, da se more razvijati samostojno in da zadrugi ni treba, da bi bila preveč odvisna od zunanjih vplivov.
Kreditne zadruge so v 1.1934. dovolile nad 28 milijonov posojil, tako da odpade povprečno na eno zadrugo 22.81 I dolarjev novih posojil. Posojila so se dajala le v manjših zneskih, povprečno je eno posojilo znašalo 138 dolarjev.
Ker so kreditne zadruge v Zedinjenih državah postavljene na zdravo gospodarsko podlago, jih čaka brez dvoma še velik razvoj.
Gospodarstvo.
Donos banovinskih doklad. Po podatkih finančnega ministrstva je bilo plačanih banovinskih doklad na državne neposredne davke lani v vsej državi 164.7 (leta 1935. 154.5) milijonov din. Ta donos se porazdeli po banovinah sledeče: dravska 44.4 (45.4), Belgrad 15.1 (17.1), moravska 13.1 (12.5), vardarska 8.2 (7.7). zetska 4.5 (4.7), donavska 15.8
(13.9)	, drinska 10.9 (8.3), vrbaska 5.2 (4.4), primorska 3.8 (3.8) in savska 43.7
(36.9)	milijonov dinarjev.
Družbeni davek je lani dal v vsej državi 194.74 (leta 1935. 148.64) milijonov dinarjev, od tega je bilo plačanih v dravski banovini 15.2 (13.3), nadalje v
Belgradu 68.2 (87.66), moravski banovini
2.0	(1.04), vardarski 1.04 (0.55), donavski
5.1	(4.45), drinski 2.85 (4.0), vrbaski 2.15 (1.14), primorski 2.7 (1.8) in v savski banovini 95.44 (34.67) milijonov dinarjev. V zetski banovini je bilo lani pobranih komaj 10.000 din.
Banke in kmetski dolgovi. Skupne kmetske terjatve, ki so jih banke prenesle na Privilegirano agrarno banko, znašajo po sedanjem računu 1.600 milijonov dinarjev. Zahteva bank je, da se te terjatve čim p rej mobilizirajo, in sicer naj bi se polovica izplačala takoj in ne šele v štirinajstih letih, kot to predvideva uredba. Glede ostanka 25%, za katere dobijo denarni zavodi obveznice, pa naj se omogoči, da bi se te obveznice mogle Imnbardirati pri Poštni hranilnici ali pa drugem državnem denarnem zavodu po 75% od n orni na le. Če bi pa banke pristale, da izgubijo 25%, pa bi bilo treba omogočiti, da se te obveznice takoj izplačajo bankam po 75% od nominale.
Na ta način bi banke prišle do 1.200 milijonov din, oziroma, če odbijemo še tistih 25% pri lombardu, do 1100 milijonov dinarjev.
Načrt uredbe o silosih. Trgovina z žitom, zlasti izvozna trgovina, je za kmetijstvo v naši državi velike važnosti. V interesu urejenega prometa in dobre trgovine z žitom je pa zgradba potrebnih shramb za žito, to je silosov. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdelalo načrt uredbe o silosih na naslednjih načelih. Ustanovi se »Privilegirana delniška družba za silose v Belgradu«. Na delniški glavnici družbe je država udeležena neposredno ali po tistih državnih ustanovah, v katerih ima država večino kapitala. Država sama

ali pravkar omenjene ustanove morajo na vsak način imeti nad 50% delniške glavnice nove družbe. Ostali del delnic morejo podpisati privilegirani denarni Zčivodi, samoupravne hranilnice, zadružno organizacije in ostali interesenti. Mesto za zgradbo silosov, tip in velikost določata sporazumno minister za poljedelstvo in za trgovino. V upravni odbor in enako nadzorni odbor pošljejo svoje zastopnike ministri za trgovino, za poljedelstvo, za finance in za promet. Direktorja družbe postavlja minister za trgovino v sporazumu z ministrom za kmetijstvo. Državna uprava določa komisijo za tipiziranjc in za vse drugo poslovanje, ki ga imajo silosi. Nadzorstvo nad delom družbe vrši minister za trgovino v sporazumu z ministrom za kmetijstvo. Iz teh določb je jasno, da so silosi po tej uredbi predvideni kot državne ustanove, a v obliki delniške družbe. — Za izvoz žita so gotovo silosi velike važnosii. Žal pa Slovenija kot pasivna pokrajina mora vsako leto ogromne količine moke in žita uvažati iz južnih pokrajin, tako da od silosov pač ne bomo imeli koristi kakor nam tudi prinašajo le škodo vsi ukrepi, ki gredo za zvišanjem cen pšenice, posebno intervencija PRIZAD-a z državnim denarjem. Pač pa bi za Slovenijo bilo velikega pomena, če bi se zgradile kleti za t i p i z i r a -nje naših štajerskih vin za izvoz in če bi se zgradila primerna skladišča za sadje, ki je tudi važen izvozni pridelek Slovenije.
Tobak. V preteklem letu je bilo po odobrenju monopolske uprave zasaje-
nih 144 milijonov stebel tobakove rastline. Za leto 1937. je monopolska uprava dovolila zasaditi 174 milijonov sadik, torej 50 milijonov več kakor v prejšnjem letu. Sadilci pa s tem niso zadovoljni in zahtevajo dovoljenje še za na-daljnih 76 milijonov sadik.
Pravo.
Na kaj se pri uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov ni mislilo. Privatni upniki kmetov, katerih terjatve so nastale po 20. aprilu 1932, so se večinoma takoj vknjižili, kakor hitro so začele zaščitne odredbe. Dasi njihove terjatve niso spadale pod uredbe o zaščiti, vendar si ti upniki niso prav tipali prijeti, ker so bili s svojimi terjatvami precej slabo zavarovani z ozirom na predidoče vknjižbe. Bili so, kot pravimo, na sori. Vsled uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, ki določa za dolžnike s skupno zadolžitvijo do din 25.000.— 50% znižanje dolga, za dolžnike nad 25.000 din pa znižanje na podlagi cenitve in sklepa sodišča, se je položaj teh upnikov znatno izboljšal. Če prej niso bili sigurni, da bi v primeru prodaje za njihovo terjatev sploh še ostalo kaj kritja, vsled česar tudi niso izterjavah, je pa sedaj vsled znižanja predidočih terjatev njihova terjatev dobila polno kritje; zato je zraste! tudi njihov pogum in vedno bolj pogosti so1 primeri, da taki upniki ženejo kmeta na boben. Tako postaja vse znižanje kmečkih dolgov brez haska in s tem seveda tudi vse žrtve denarnih zavodov in države pri takih dolžnikih.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja" Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anion Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani. — Za Zadružno tiskarno: Maks Blejec v Ljubljani.

Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Maj-špergu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 29. avgusta 1937 ob 9 v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1936. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Živinorojske-selekeijskc zadrn-ge v Medvodah, r. z. z o. z., se vrši dne 5. septembra 1937 ob pol 8 zjutraj v šolskih prostdrih v Preski. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potr jen je rač. zaključka za leto 1936 . 3. Volitve načelstva. 4. Volitve nadzorstva. 5. Določitev pristopnine za leto 1937. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Poljčanah, r. z. z n. z., Se bo vršil 22. avgusta 1937 ob 3 popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Nadomestna volitev načelstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Ponikvi ob južni železnici, r. z. z n. z., se bo vršil dne 5. septembra 1937 ob 15 v pisarni posojilnice v Ponikvi št. 22. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev dveh računskih zaključkov za leto 1936. 4. Volitev načelstva, dopolnilna. 5. Slučajnosti.
11. redni občni zbor Ljudske 'hranilnice in posojilnice Sv. Martin pri Vurbergu, r. z. z n, z.,
se bo vršil 29. avgusta 1937 ob 8 zjutraj v po-sojilniških prostorih v stari šoli. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Ložu, r. /.. z n. z.,
se bo vršil dne 8. septembra 1937 ob 3 popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poro-
čilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1936. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Strugah, r. z.zn. z„ se bo vršil 5. septembra 1937 ob 15 v uradnih prostorih v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za dobo od 1.1. 1936 do 25.9. 1936 in od 25.9. 1936 do 31. 12.1936. 4. Nadomestna volitev l člana načelstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice iiia Trati, r. z. z n. z., se bo vršil dne 5. septembra 1937 ob 15 v Društvenem domu na Prati. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zobni. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 5- Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
VIL redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Trsteniku, r. z. z n. z., se bo vršil dne 5. septembra 1937 ob 10 v uradnem prostoru na Trsteniku. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 3. Odobritev odpisa dubioznih terjatev. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice za Višnjo goro in okolico, r.z. zn. z., se vrši dne 12. septembra 1937 ob 3 popoldne v hranilničnem prostoru. Dnevni red: I. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1936. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zibiki, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 29. avgusta 1937 ob pol 8 zjutraj v uradnih prostorih. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 193(). 3. Slučajnosti in predlogi.


Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 134.—; rudninski super-fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg a Din 100.—; kalijeva sol po 100 kg Din 150.—; kostni superfosfat Din 123; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 200.—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 187.—; kostna moka Din 100.—; nitrofoskal v vrečah Din 145.—; klajno apno Din 275.—; lanene tropine Din 2.—; modra galica Din 6.60; žveplo Din 2.80. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100.—; slamoreznice Din 1.700—2.000; čistilnik 10 sit 1.500 Din; plugi Lesce Din 880—995; reporez-nica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do Din 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400—1.700; brzoparilniki Din 1.050 do 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki 900 Din; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike »Rappc Din 70.—. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5.000 kg franko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni.
Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic »Zadružne zveze« nudi Oblačilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze.