i . . Oopis. Iz Maribora. Pri nas se kaže prav dobra letina, vsa zimska žita stojijo izvratno, so lepo odcvela iu imajo dolgo in debelo klasje, ravno tako stojijo tudi jara žita, in kuruza (turšica), oves, ječmen, proso, krompir itd. vse raste tako lepo, da je veselje gledati. Iz početka tega meseca ie sicer že suša kuruzi začela, nekoliko škodovati, in splob je bilo že deža potrebno; 10. t. m. smo pa dobili obilao miraega in toplega deža, ki je spet vse oživel. V viuogradih se kaže mnogo grozdja in je že tudi lepo ocvelo, če nas Bog obvarje hudega vremeua, bomo imeli prav obilno bratvo. V s-idovnjakih pa je žalostna prikazen, jabelk in hrašek ne bo uič, krivo je morebiti to, da je bilo precej mrzlo, ko so drevesa cvela; črešenj tudi ni mnogo, orehov še je preeej videti, marilic, breskev bo zlo inalo; samo slive (češplje) so tako zlo polne, da če jih le ostaae polovica, kar jib je zdaj na drevesih gledati, jih bomo dobili toliko, kolikor jih ni bilo že mnoga leta. V vrtib za zelenje so pred dežjem pojele muoge zemeljske bolhe, mnogo pa je vzela suša; zelja (kapusa) bo tedaj malo, če ne bo izrastlo bolj ono, ki se je po dežu nasadilo. Če nam Bog ohrani to, kar se nam letos poprek kaže, moraiuo celo zadovoljni biti. 0 '1 21. d >> 2 L t. ii). b o d e p r i n a š i b č. o. f r a n e i šsanib v slovenski fari pobožaost in sicer m čast 205 japanskib marternikov, ktere so sv. oce Pij IX. 7. julija I8t>7 zveličanira prišteli in raed ktei-irai je tudi blizo 51) iz reda sv. Franciška. — Vaak daa bo ob devetib zjutra slovenska pridiga in pevana maša, ob petili popoldne pa nemška pridiga in blagoslov. Iz Ormiiža. F. W—g. Že večkrat se je bralo po časnikih, kako Ljutomerska čitalnica krepko napreduje, kako pri vsakoj priliki, ktera se joj pruža, narod vzbuja, in kako po svojih pevcib. mile glase slovenskih peaem med narod trosi ia razširjava. Vendar mislim, da ne bode odveč, ako tudi jaz ktero o njej pregovorim, posebno zarad tegu, ker jena delavnost ni omejena samo na Ljutomer, alt na ljutomersko župo (faro), nego jen duh je doprl tudi v naš gradič. K tetnu je pa naj več pripomogel ahod, kterega ao čitalničini povci imeli v Velikonedelji in pa v Središču, ker vsakega izhoda se je vdeležilo več naših mestjanov, ako ravno ne iz narodnega sočutja, nego iz radovednosti. Kakor je obee znauo, je naš grad zelo nemškutarski, in ne broji več narodujakov, kakor kakih 5 ali 6, in še nedavno sem islišal nekega nemškutarja, kako se je bahal, da je naš grad naj solidarnejšiin uaj miraejši, in «la Ljutomerčane izsmehovati more, kteri imajo tako razprtijo nuiit den duramen bindiscben". Ali zdaj se je, bvala Bogu, tudi tukaj začelo narodno gibanje vkljub vseniu nasprotovanjn nemškutarjev. Zdaj se protivniki penijo od jeze, kakor se je zagorec penil, kadar je mjilo jedel iiiisle da šrajcarski sir je, in se pogovarjajo, da jim ne bode več živeti, da ne bodo vee mogli uradovati, ako bode ta reč tako napredovala. Nič jim tedaj nekoristijo tisti policaji in žandarji, kteri so bili, kakor se je govorilo, pri izletu ljutomerskih čitalničiuih pevcev z nalogom v Središčc poslani, naj bi vsakega požirača nemcev (germanofaga) na niah v luknjo vtaknoli, ker vkljub vsemu temu se je začel slovenski duh razvijati in naši kmetje spoznavajo, da rnorajo na svojih nogab stati, ako bočejo sebi in narodu koristiti, oni 80 osvedočeni, da se sužea večidel le za dobro svojega gospodarja trudi, sam za se pa prazne pene dobiva. Govorilo se je pred nekoliko meseci, da bi se pri nas vtemeljilo narodno gledišce, ali žalibog ta je bila prazua, no nepotrpežljivo pričakujeino zdaj narodao ve3elico, ktcra ima v kratkeiu biti in k kteri tudi pričakujemo ljutonicrske čitalničine pevce. Zadnji čas smo iraeli školni odbor voliti, ali obnašali smo se, skoraj bi rekel, brez vsega unia, ker izvolili sino dva mestjana, kterima se pravi, da sta neizmerno slaba prijatelja Slovencev, in pa enega nioža iz ptuje župe. Taj odbor je imel važuo nalogo voliti žmmega učitelja, iu od veselja uam je srce poskovalo, ker sino se nadjali, da bodo naši ponemčeni mestjani vsaj v tej važui reči nara in svojim pravični, ker med prošniki je bilo več izvrstnih v vseb školskib predinetib dobVo izurjeaih možev, — ali ta nam je hudo spodletela. Med prošniki jc bil tudi neki mlad zvit mož vetrnjak, kter vsuki veter uboga; pred tremi leti, ko je bila volitev učitelja v Veržib, je bil ta ve trnjak navdušen Slovenec, obljubil je tamkaj vstanoviti čital nico, bil je skoraj bi rekel, pripravljen življenje žrtvovati z, Bvoj narod, samo da bi bil za učitelja izvoljen ; — vOrnauži je bil gotov Nemec, prav za prav nemškutar, kteri hoče vs< sile napinjati, da jarmi nemščina slovenščino; skola jegov; da bode celo liberalna, ktere ne bode nobeden duhoven s svojoj nasočnostjoj oskruniti smel; obetal ae je tudi drug< reči, in pravi se, kar mi ne verjainemo, daje obljubil stričici gosp. načelnika za ženo vzcti. — Odbornik iz ptuje župe s< da progovoriti od mestjanov in taj veternjak je s tretni glas proli dvema izvoljen za učitelja. — Iz globokega spanjs zdramljena je trepetaje spoznala zdaj cela župa, kam znneroškutarija narod zavesti. Vsi knietje od prvega do zad njega, združeni s nekterinii mestjani so se vzdignoli, in 8 borijo in branijo proti toj v nebo kričečoj krivici, pa n revolutionarno, kakornasčrnijo nasprotniki, nego postavno ker vložili ao prošnjo, proteatovali proti temu in prosili zj pomoč; pripravljeni so na svoje stroške ei zagraditi drug( školo in tudi učitelja oskrbovati, kakor da bi svojo deco tako školo pošiljali, kder se narodu protiven učitelj z svoj kulturo baha. — Nadjamo se, da bode praviena reč zmagala Naj nam bode ta žalostna prigodba za poduk, da bomc pri vsakih, posebno pa tako važnih volitvab enoglasno volil poštene in goreče Slovence. Politični ogled. V državnem zboru so 6. t. m. bile dokončane denarne razprave. Ves državni dolg se bo v taki dolg spremeiiil, ki daje pet procentov, in od obresti tega dolga se bo jemalo 20 procentov. Pristavljena je obljuba, da se ta davek ne more zvikšati. Izločene 80 srečke od leta 185 in 1860 in davkovsko posojilo od leta 1864. — Mislimo, da se tudi s tem ne bo pomagalo naši denarstveni stvari. Po dolgem besedovanju je državni zbor tudi dovolil pro dajo, državnega nepremakljivega imetka po nasvetu odbo rovem. Finančni minister je državnemu zboru predložil 3 postavne osnove in sicer 1. postavno osnovo o nekib spremembab neposrednega davka za leto 1868; 2. o iiekih spremem bah glede vžitnine od žganja, piva in sladkorja in 3. o nekterih spremembah glede že doplačenega državnega dolga. Ministerstvu notrajnih zadev se dovoli še izvanredni potrošek s 100.000 gld. in redni potrošek s 13.500 gld. Po vsem tem bodo tedaj znašali letošnji državni stroški 320,230.526 gld. Pravi se, da se bo državni zbor 28. junija razpustil. Ogerska brambovska postava se je v ministerskem zboru potrdila in se bo v kratkeni dala ogerskemu državnemu zboru. Ruski car je ukazal, da so politični zločinci poniiloščeni in smejo iti domu. Novi ruski poslanec v Parizu g. Stakelberg je odkrito izrekel, da bi Rusija miraa ostala, če bi se začel boj med Francosko in Prusijo, in to zato, da bi se Avstrija ne mogla vojske vdeležiti, Rusija bi le po tem prijela za orožje, če bi Avstrija pomagala Francoski. Ruski poslanec v Parizu je rekel, da se boji, da se bode Avstrija vtikala v srbske zadeve iu svojo armado poslala v Srbsko. Kmetijski nemiri v Francoski, ki so se začeli zavoljo desetine in so posebno proti duhovšeini obrneni, ne prenehajo in moralo bo dojti vojaštvo na pomoč. Na Bolgarskem vsak dan bolj in bolj kipi od vseh strani dohajajo glasi o upornib četah in videti je, da bi se zdaj res znal začeti občni punt. Iz Aten se piše, da bode Turška odzvala svojega poslanca. Iz Krete so došli glasi, da so bili Turki 28. p. m. pri Heraklijonu prav tepeni.