TRGOVSKI LIST Leto XXIII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za '/tleta BO din, za lli leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska v . ■___ -_ _■___________J X l..__ Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino• industriio. obrt in denarništvo Številka 43. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.953. |-ka j vsak ponedeljek, izridid sredo ln Liut>Uana, ponedeljek 15. aprila 1940 posamezni «• Ca VCIICI številki din ■ Vsega ni mogoče prevaliti Železniške tarife nameravajo zvišati in sicer naj bi dalo zvišanje skupno z višjo vozarinsko takso skoraj 350 milijonov din. Za to vsoto bo torej gospodarstvo na novo obremenjeno. Ker pa je bilo že pred tem gospodarstvo prav občutno obremenjeno z višjimi davki, je ta novi povišek izdatkov tem bolj občuten. Nalagatelji teh novih bremen bodo najbrže ugovarjali, da bodo podjetja novo obremenitev itak prevalila na konsumente in da zato ne bodo podjetja od zvišanja železniške tarife prav nič trpela. To je absolutno zmotno mnenje, ki kaže veliko nepoznavanje trga. Kajti tudi vsaka cena za vsak predmet ima svoje meje in če cena lo mejo prekorači, potem ga kon-sumenti ne kupujejo več in blago obleži. Upoštevati je vendar treba, da so posebno konsumenti v mestih zaradi vedno rastoče draginje že morali omejiti svoje nakupe do skrajnosti. More se reči čim večja draginja, tem manjši promet po trgovinah. Drugače tudi biti ne more, ker večina mestnega prebivalstva živi od svojih mesečnih plač, ki pa so ostale ve-•činoma iste ko pred nastopom draginje, če pa so tudi bile zvi šane, se niso zvišale v tem razmerju ko draginja. Edino kmetsko prebivalstvo bi moglo kupovati več, ker je zaradi močnega zvišanja cen vseh agrarnih proizvodov dohodek kmetskega prebivalstva zelo narasel. Pa niti tu ni stvar tako enostavna. Samo v banovini Hrvatski je 2 milijona kmetov, ki morajo žito kupovati V agrarno pasivni Sloveniji je položaj še razmeroma slabši. A tudi v Vojvodini in Srbiji je mnogo kmetov, ki morajo žito kupovati Vse to prebivalstvo je torej od zvišanja cen agrarnih proizvodov le udarjeno in njegova kupna moč zmanjšana, ne pa povečana. Stara resnica pa je tudi, da proda kmetovalec čim prej in zato tudi slabo svoje pridelke, čim bolj je reven. Kadar gredo cene žitu visoko navzgor, takrat ni to žito nič več v posesti širokih kmetskih slojev, takrat je že v rokah maloštevilnih, a bogatih posameznikov, Niti visoke cene agrarnih proizvo dov zato niso posebno dvignile kupno moč kmetskega ljudstva. Če P« se kupna moč prebivalstva ni Povečala, potem tudi ni mogoče vsako novo obremenitev blaga pre-valiti na konsumenta, če se noče omejiti obseg trgovine. Se posebej pa je prevalitev bremen nemogoča za izvozno blago. Sicer so danes res izjemne razmere, da se surovine in kmetijski pridelki v tujini večinoma lahko pro ajajo jn da nj tuja konkuren-PreveČ močna. Toda v vsakem Pnmeru tudi to ne drži in naš iz-lesa v Nemčijo se je ustavil, mum in le na podlagi te resnice se sme izdelati tudi nova železniška tarifa. To pa je tudi v interesu železnice same. Že davno ne more železnica konkurirati s tovornimi avtomobili, čeprav se ta prevoz obremenjuje z vse mogočimi bremeni. Če bodo železniške tarife še bolj zvišane, bo nerazmerje med železniškimi cenami in prevozom z drugimi vozili še večje in celo konjska vprega bo z uspehom konkurirala železnici. Ne rečemo, da nekatero posebno drago blago zvišanja železniških tarif ne bi preneslo. Drugo vprašanje pa je, če je tega blaga toliko, da bi se zvišanje železniških tarif sploh splačalo. Pa naj bo že kakor koli, eno je na vsak način jasno. Če se že železniške tarife revidirajo, potem se sme to zgoditi le s sodelovanjem zastop-nmov gospodarstva, ker samo na ta način ne bodo zvišane železniške tarife v škodo gospodarstvu in tudi železnici sami. Kajti previsoke tarife bodo znižale tudi promet na železnicah in ni izključeno, da bo to znižanje prometa ubilo ves pričakovani finančni efekt zvišanih železniških tarif. Nauk rastočih žitnih cen Poseganie države v gospodarstvo se pri nas 1® cena našega lesa prevelika. Pomisliti pa je treba tudi na to, da vlada tudi v vseh vojskujočih se državah načelo varčevanja in da tudi tam omejujejo ljudje svoje nakupe. To se bo poznalo zlasti pri sadju. Če bo železniška tarifa za prevoz sadja visoka, smo v nevarnosti, da bo sadni izvoz popolnoma prestal, ker bo z ozirom na drugo sadje predrag. Vse na svetu ima svoje meje in tudi cena za vsak predmet ima svoj maksi- Cena pšenici in koruzi raste že tako, da nastaja zlasti za agrarno pasivne pokrajine prava katastrofa. Pred enim letom pa je 'bita situacija zopet ravno nasprotna. Cena pšenici in koruzi je padala tako, da je nastala prava katastrofa za agrarno aktivne pokrajine. Lansko leto pa je bila naloga Prizada, da intervenira na žitnem trgu in da prepreči prevelik dvig oziroma prevelik padec cen. Lani ko letos pa je izvršil Prizad svojo nalogo tako, da je vse nezadovoljno in da je situacijo prej poslabšal ko pa zboljšal. Zlasti, Ro je začel ob dviganju cen še sam nakupovati pšenico, da je njerth cena še bolj narasla, namesto da bi s prodajanjem svojih zalog povzročil padec cen ali vsaj zadržal njih ponovni dvig. Pa tudi že prej je bilo vse nezadovoljno z delovanjem Prizada in ni bilo skoraj zborovanja gospodarskih ljudi, na katerem se ne bi zahtevala njegova likvidacija. Namesto tega pa smo sedaj doživeli, da se dodeljujejo Prizadu še nove naloge in novi monopoli v zunanji trgovini. Človek kar verjeti ne more, da se podeljujejo ustanovi, ki se nikakor ni obnesla, kljub vsem slabim izkušnjam z njo še nove pravice. Ali naj res še doživimo nova razočaranja in novo škodo? Kakor s pšenico in koruzo, tako pa se tudi ni obneslo poseganje države v druga gospodarska področja. Zgovoren dokaz za to nudi bencinska zadeva. Javno je bilo dokazano, da so privilegiji, ki so bili naklonjeni bencinskemu kartelu, čisto neupravičeni. Dokazano je bilo, da trpi zaradi teh privilegijev domača nacionalna trgovina in tudi oskrba dežele. Saj še danes nismo iz pomanjkanja petroleja, čeprav imamo skoraj pred nosom rafinerije, ki so pripravljene nam ga prodajati. Če bi se kje drugje zgodilo, da bi bili celi okraji za božične praznike brez petroleja, bi se gotovo nekaj storilo, da se temu pomanjkanju napravi konec. Prav gotovo pa bi se tudi preiskali očitki, ki so bili izrečeni na naslov bencinskega kartela. Toda nič se ni zgodilo, čeprav imamo poseben odbor, ki mora nadzirati delovanje bencinskega kartela. Podobna je stvar s cementnim kartelom. Pri nas imamo najdrazp cement, za 90% dražji kakor povprečno v drugih evropskih državah. Inženirska zbornica, torej ustanova, ki ima vso potrebno legitimacijo, je ugotovila, da je ta cena previsoka. Toda nihče ne stori nič, da bi se ta zadeva uredila. In vendar smo v nevarnosti, da bo zaradi tega trpela gradbena delavnost, kar pomeni povečanje nezaposlenosti. A tudi iz narodnoobrambnih razlogov ni vseeno, kakšno ceno ima cement. Tudi v deviznem gospodarstvu ni obneslo se ni državno dirigiranje obneslo. Vsak razume, da mora država varovati tečaj dinarja in zato se nihče načeloma ne upira, če izdaja država razne devizne omejitve. Toda te se morajo izvajati pametno in pa za vse enako. To pa se ne dogaja in naši uvozniki so že mnogokrat morali ugotoviti, da niso mogli dobiti uvoznih deviznih dovoljenj, dočirn so jih v Beogradu dobili nekateri za iste predmete skoraj v neomejenem obsegu. A tudi na to se ni zadosti gledalo, da bi se omejeval samo uvoz res nepotrebnih ali vsaj manj potrebnih predmetov. Ker se na to ni zadosti gledalo, prihajajo sedaj poročila, da so začeli industrijski obrati odpuščati delavce. Današnji časi so sicer v resnici takšni, da postaja državno poseganje v gospodarstvo skoraj neizogibno. Vendar pa iz tega še dolgo ne sledi, da bi smel v gospodarstvo posegati vsak, ki ima uradni položaj, temveč bi se smela dati takšna pravica samo tistemu, ki je za tak posel strokovno kvalificiran. Takšni ljudje pa so večinoma le v zasebnem gospodarstvu, ker tu ostra konkurenčna borba vrže vsakogar, ki ni na mestu. V državnem gospodarstvu pa takšne stroge izbire ljudi ni niti primeroma in možno je, da zagreše nekateri tudi najtežje napake, a kljub temu ostajajo na svojem mestu. Slabi finančni uspehi z vsemi mogočimi privilegiji obdarjenih državnih podjetij to več ko zadostno dokazujejo. Samo preudarite, kaj bi nesli državni rudniki in gozdovi, če bi bili v zasebnih rokah in kaj nesejo v državni upravi 1 Kakor rečeno: v današnjih časih je skoraj neizogibno, da država posega v gospodarsko življenje. Toda posega naj pravilno, da se bo položaj zboljšal, ne pa da bo to poseganje pomenilo nove težkoče za gospodarstvo. Dirigira naj skratka gospodarstvo tisti, ki je za to usposobljen. Zato pa mora država izvajati svoje dirigiranje gospodarstva le v ozkem sodelovanju z gospodarskimi ljudmi, t. j. z onimi, ki so v gospodarski tekmi že dokazali svojo sposobnost. Zato ni nobena stvar tako napačna, kakor je napačno državno dirigiranje gospodarstva brez aktivnega sodelovanja gospodarskih ljudi in gospodarskih strokovnjakov. Odklanjati tako dragoceno pomoč, kakor jo morejo nuditi preizkušeni gospodarski ljudje, ni le skrajno nepremišljeno, temveč je dokaz pomanjkanja onega čuta od govornosti, brez katerega ne bi smel biti nihče, ki je na odločilnem mestu. Ni računati s tem, da bi težave, ki jih danes preživljamo v notranjem ko zunanjem gospodarstvu, kmalu nehale, temveč je nasprotno verjetno, da se bodo te težave še povečale. S tem pa bo tudi še večja nujnost dirigiranja gospodarstva, s tem pa bo ta naloga tudi Še težja. Kako pa naj bo ta naloga dobro izvršena, če ne poskrbimo za aparat, ki bo tej nalogi dorasel? V silne stiske bomo prišli, morda celo v hude in nevarne težave, če se ne bodo začele upoštevati izkušnje gospodarskih ljudi tako kakor treba. Pritegnitev gospodarskih ljudi k dirigiranju gospodarstva je edina možnost, da bo to dirigiranje uspešno in koristno. Izvozne carine na les pomenijo čisto fiskalen ukrep. Pa niti ta namera ni pravilna, ker je napačno obremenjevati izvozno blago na meji, ko odhaja blago iz države. Lesno gospodarstvo plačuje davke. Ti se spravljajo v sklad z njegovo rentabilnostjo, izvozna carina pa je ukrep, ki ovira izvoz. Posebno danes, ko so državi tako zelo potrebne devize, se težko razume, zakaj se uvajajo takšni ukrepi kakor so izvozne carine za les. Izvoz se vendar sicer z vsemi sredstvi pospešuje, celo z denarnimi nagradami se daje ljudem pogum, da se lotijo izvoznega posla. Izvoznih carin večina držav tudi nima in uvedla jih je le Romunija, ki pa je že izdala celo vrsto napačnih ukrepov. V zvezi z izvoznimi carinami na les pa je treba omeniti še nameravano zvišanje železniških tarif. Vse kaže na to, da se tudi tu pripravlja težak udarec za lesno gospodarstvo. Zlasti pa je nevarno, da bi zvišane železniške tarife za izvoz skupno z novimi višjimi žeV lezniškimi tarifami izvoz lesa popolnoma zavrle, ker bi uničile vse prednosti, ki jih je imelo naše lesno gospodarstvo v zadnjem času. Posebno nerazumljivo pa bi bilo, če bi se v resnici zvišala prevoznina za drva, kakor se namreč že poroča. Drva spadajo pod uredbo o kontroli cen. Če država ne dopušča zvišanja cen za drva, potem tudi ne gre, da sama z zvišanjem železniške prevoznine povzroči podražitev drv. Pričakovati je zato, da se bodo ti tehtni razlogi vendarle upoštevali. Zlasti pa moramo znova poudariti staro zahtevo vseh gospodarskih ljudi, da se ne izdajajo ukrepi, ki se tičejo gospodarstva, ne da bi se prej zaslišali zainteresirani gospodarski ljudje. Cela vrsta absolutno zgrešenih odredb in ukrepov pač zadostno jasno dokazuje, kako težko škodo imamo vsi, in tudi državna blagajna, ker se* pravočasno ne zaslišijo gospodarski ljudje in ne upošteva njih mnenje. Nove izvozne carine na Izvoz ie s tem zelo otežkoien Objavili smo nove izvozne carine na les, ki v znatni meri obremenjujejo lesni izvoz. Lesni krogi so sprejeli uvedbo teh carin z velikim nezadovoljstvom. Viden izraz lega nezadovoljstva je članek v »Drvotržcu«, ki graja nove carine iz naslednjih razlogov: Izvozne carine so zelo zadele lesno industrijo, ker preveč obremenjujejo njene proizvode. Posebno pa sta bile lesna industrija in tudi trgovina iznenadeni, ker so se uvedle te nove carine brez vsakega posvetovanja z zastopniki lesnega gospodarstva. Kolikokrat so že gospodarski ljudje zahtevali, da se ukrepi, ki bistveno zadevajo gospodarstvo, ne izdajajo na ta način, da kar čez noč stopijo v veljavo, da zapadejo celo vagoni, ki so že na poti in ko ne more izvoznik nič spremeniti, novi taksi. Vse pa kaže, da se kar noče ustreči tej tako zelo upravičeni zahtevi gospodarskih ljudi, da se tudi njih nasveti upoštevajo, kajti brez prenehanja se neprestano ponavljajo primeri, da se izdajajo tudi dale-kosežni gospodarski ukrepi brez zaslišanja prizadetih gospodarskih ljudi. To je tem bolj neoprostljivo, ker gospodarski ljudje še nikdar niso odbili sodelovanja pri iskanju sredstev, ki bi ustrezala tako drža vi ko tudi gospodarstvu. 0 izvoznih carinah pa se tega ne more trditi. Če bi bilo dano lesnemu gospodarstvu zadosti časa, bi se moglo to pripraviti. Ker pa se to ni zgodilo, so jugoslovanski izvozniki sklenili s tujimi uvozniki kupčije in sedaj pada vse breme novih carin edino nanje. Če bi se pa pravilno postopalo, bi vsaj del teh carin plačali tudi tuji uvozniki. Bat’in monopol avto-pneumatike Pod tem naslovom piše »Trgovinski glasnik«: Iz deviznih razlogov se prepoveduje dostikrat uvoz tudi predmetov, ki so zelo potrebni in ki se iz klirinških držav ne morejo več uvoziti. Tako je tudi avtomobilizem oviran z raznimi ukrepi. Sedaj pa je dobil še novo oviro, ki je nevarna tudi s stališča narodne obrambe. Kakor smo izvedeli je uvozni odbor Narodne banke zavzel zelo čudno stališče, da ne dovoli več uvoz avtomobilske pnevmatike iz deviznih držav, dočim se iz klirinških držav itak ne morejo uvažati. Istočasno pa se dopušča neoviran uvoz surovega kavčuka zaradi predelave v državi. Razumemo težnjo uvoznega odbora, da prihrani na predelavi kavčuka. Ne razumemo pa tega, da se daje s tem eni firmi v državi monopol za prodajo avtomobilske pnevmatike. Če nihče ne more uvoziti pnevmatike iz tujine, ima Bafa dejansko monopolski položaj za prodajo pnevmatike, kar pa prav gotovo ne more biti inten-cija uvoznega odbora. Zato upamo, da bodo pristojni činitelji to upoštevali ter poskrbeli, da ne bo imela le ena firma monopol za prodajo avtomobilske pnevmatike v državi. Dr. Gustav Gregorin— osemdesetletnik Te dni je praznoval svojo osemdesetletnico eden najbolj zaslužnih naših primorskih voditeljev — dr. Gustav Gregorin. Da je postal pred vojno Trst naša svetla tolika, je v največji meri zasluga dr. Gregorina. Predvsem je treba podčrtati, da brez dr. Gregorinovega dela in njegove požrtvovalnosti ne bi imeli tržaški Slovenci svojega glasila »Edinosti«, ki je tako uspešno združevala vse tržaške in tudi primorske Slovence v eni sami nepremagljivi volji napredka. Velika zasluga dr. Gregorina je nadalje, da je dosegel, da je postala tržaška okolica svoje volivno telo. Največje zasluge pa si je pridobil dr. Gregorin kot organizator gospodarskega življenja tržaških Slovencev. Tržaška hranilnica, Jadranska banka, Tržaška trgovsko-obrtna zadruga so bile ona močna gospodarska hrbtenica, ki je omogočala gosjKjdarski dvig tržaških Slovencev in pri vseh teh zavodih je dr. Gregorin aktivno in večinoma tudi vodilno sodeloval. A tudi kot deželni in državni poslanec, kasneje pa kot član Jugoslovanskega odbora v Londonu se je dr. Gregorin neutrudljivo boril za politične in nacionalne pravice svojega naroda. Tudi kot publicist je bil delaven dr. Gregorin. Zlasti pa so bili upoštevani njegovi gospodarski članki. Tudi »Trgovski list« je imel čast, da je mogel objaviti več člankov dr. Gregorina. Ni niti treba še posebej omenjati, da je poleg vse te izredne delavnosti odlikoval dr. Gregorina tudi lep značaj, ki nvu je v zvezi z njegovo nesebičnostjo pridobil povsod spoštovanje in ugled. Osemdesetletnica dr. Gregorina je zato dogodek za naš narod, tem bolj v današnjih dneh, ko nam tako zelo manjka javnih delavcev dr. Gregorinovega kova. Ob osemdesetletnici tudi naše iskrene čestitke dr. Gregorinu z iskreno željo, da bi nam bil oh ra njen še mnogo let! Seia Zveze Zaloge žita bodo popisane 1 Cena pšenice je že dosegla 240 din, v nekaterih krajih pa tudi že 250 din. Še v večji meri se je dvignila cena koruze, ki je bila že po 190, a se bo najbrže dvignila še do 200 din. Ta visok dvig cen je povzročil veliko razburjenje, ker bi tako visoke cene zelo povečale draginjo. Na odločilnih mestih se zato razpravlja o možnosti popisa vseh razpoložljivih zalog pšenice in koruze, nakar bi se vse te količine odkupile po določeni ceni. Vsa razpoložljiva pšenica in koruza je namreč večinoma v rokah velikih proizvajalcev, ki izkoriščajo sedanje razmere in na debelo špekulirajo. Upajmo, da se o tem ne bo samo govorilo, temveč da se bo v kratkem tudi nekaj storilo! Otvoritev Beograjskega velesejma je bila v soboto dopoldne. Pred sodnik velesejmske uprave Milan Stojanovič je pozdravil goste ter v zbranih besedah poudaril pomen velesejma. Zaradi množice razstavljalcev se je pokazala potreba, da se postavi še en pavi ljon. Nadalje je napovedal, da se bo napravilo posebno sejmišče za kmetijsko-živinske razstave. Za njim je govoril predsednik beograjske občine Gjuričič in naglasil, da bo občina še nadalje podpirala velesejem. Letos bo dala velesejmu 2 milijona din za zgraditev novega paviljona, ki je potreben zaradi velikega števila razstavljalcev. Dočim je bilo na I. ve lesejinu le 650 razstavljalcev, jih je danes 850. Nato je trgovinski minister dr. Andres s krajšim govorom otvoril velesejem. Otvoritve so se udeležili številni ministri, diplomati in druge odlične osebnosti. Dne 10. t. m. popoldne je bila plenarna seja uprave Zveze indu-strijcev za dravsko banovino. Seji je predsedoval predsednik Zveze industrijcev Avgust Praprotnik, ki je v svojih uvodnih besedah poudaril stališče industrije k davčni reformi. Industrija se noče odtegovati svojim dolžnostim do države ter se zaveda, da morajo davkoplačevalci spričo sedanjih izrednih razmer doprinašati večje žrtve za državno skupnost, vendar pa davčna bremena ne smejo iti preko zmogljivosti davkoplačevalcev. Industrija tudi ne more odstopiti od načelnega stališča, da se davčna bremena sorazmerno porazdele na vse pridobitne sloje. Za narodno gospodarstvo ne bi bilo koristno, ako bi se s pretiranim ob-dačevanjem zavrla vsaka tvorba domačega kapitala. Dosedanja skupna prizadevanja gospodarskih korporacij radi primerne omejitve novih davčnih predpisov so dosegla le skromne uspehe ter bo treba delo v tem pravcu nadaljevati. Predsednikovo poročilo omenja nato težave, ki jih ima industrija pri preskrbi s surovinami. V splošnem državnem in narodnem interesu je, da se industriji ne le omogoči nabava zadostnih količin za tekoče potrebe, temveč da se ji nudi tudi prilika, da si ustvari čim večje rezerve surovin za nepredvidene primere. Zaradi nezadostne preskrbe s surovinami so morala mnoga podjetja svoje obratovanje omejiti. Iz dobre zaposlenosti v nekaterih strokah se ne smejo delati prenagljeni zaključki. To velja zlasti za našo eksportno industrijo, ki je imela mnogo starih zaključkov po nizkih cenah, zbog česar ni mogla v zadostni meri izkoristiti novih višjih cen, ki so se pričele med tem v posameznih strokah že zopet gibati navzdol. Na splošno je današnji položaj industrije vse prej nego rožnat ter ne gledamo brez resnih skrbi v bodočnost. Sledilo je obširno poslovno poročilo, katero je podal glavni tajnik dr. Adolf Golia. Poslovno poročilo se obširno bavi z vprašanjem industrijskih surovin ter omenja zlasti razmeroma uspešno zaključena pogajanja z organizacijo italijanske tekstilne industrije v Milanu radi izvršitve starih zaključkov za dobavo bombažne preje iz Italije. Radi enakomerne razdelitve bombažne preje domače proizvodnje na vse domače tkalnice se razpravlja v okrilju nedavno ustanovljenega posvetovalnega odbora za tekstilno stroko pri ministrstvu za trgovino in industrijo ter se bo verjetno že s 1. majem t. 1. pričelo z dodeljevanjem preje posameznim domačim tkalnicam. Narodna banka in ostala pristojna mesta kažejo mnogo razumevanja, da se omogoči preskrba industrije s surovinami ter da se da industriji v to svrho na razpolago čim več deviz. Vendar izgleda, da v tem pogledu še niso izčrpane vse možnosti. Večja pozornost naj bi se posvečala kompenzacijskim poslom ter je želja industrije, da bi se tozadevne prošnje obravnavale dobrohotneje. Poslovno poročilo se bavi nato s težavami pri uvozu in izvozu ter omenja zlasti težave, ki jih ima naša eksportna industrija glede dostavljanja vagonov za izvoz. Zveza industrijcev je v tem pogledu pokrenila vse, kar je bilo v njenih močeh. Posamezna podjetja imajo tudi težave zaradi pomanjkanja bencina, zlasti ona, ki prevažajo surovine ali izdelke s tovornimi avtomobili, ter ona, ki prodajajo svoje izdelke s posredovanjem trgovskih potnikov, ki morajo potovati z avtomobili. Zveza industrijcev si prizadeva, da bi se dale industriji za poslovne svrbe zadostne količine bencina. Poročevalec obravnava nato davčno reformo z meseca decembra in najnovejšo davčno novelo ter z zadoščenjem omenja izenačenje industrijskih podjetij z osta- lan les utegnejo našemu lesnemu izvozu škodovati. Zlasti se je prezrlo, da pri že storjenih zaključkih izvozne carine ni možno pre- limi pridobitnimi podjetji glede j valiti na kupca. Zveza industrijcev obveznosti vodenja poslovnih knjig, se je ob ponovnih prilikah izrekla Poslovno poročilo omenja tudi j proti trošarinski politiki onih ob-ostale omilitve davčnih določb v , čin, ki obremenjujejo s trošarina-zadnji davčni noveli. Pogrešajo se ' mi industrijske surovine in popa primerne prehodne odredbe glede onih podjetij, ki dosedaj niso bila dolžna voditi knjig, a se po novih predpisih obdačijo po knjigah. Način vodenja poslovnih knjig naj bi se zlasti z ozirom na mala podjetja čim bolj poenostavil ter naj bi se v tem pogledu izdala natančna navodila. Kar se tiče zvišanja skupnega in luksuznega davka, je industrija zlasti prizadeta po onih določbah, ki obremenjujejo vmesne proizvode, ki se v podjetju samem predelajo v končni izdelek. Tudi so nekatere postavke nove tarife skupnega in luksuznega davka odločno previsoke ter bi se morale znižati. Nove izvozne carine na prede- surovine možna sredstva proizvodnje, zlasti premog in električno energijo. Take trošarine so narodnogospodarsko škodljive ter se ne bi smele odobrovati. Končno se bavi poslovno poročilo z nameravanim zvišanjem železniške tarife ter izreka mnenje, da je treba to vprašanje obravnavati z vso opreznostjo, ker bo imelo zvišanje železniške tarife za neizogibno posledico podražitev raznega blaga, in to baš v času, ko skuša država z uvedbo kontrole cen zajeziti draginjski val. Po odobritvi poslovnega poročila je uprava razpravljala o računskem zaključku, o proračunu ter o ostalih predlogih za letno skupščino Zveze industrijcev. Severno-švedski železni rudniki Laponci v severni Skandinaviji so vedeli že davno, da se nahajajo tu velika ležišča železne rude, vendar so o tem molčali, ker so se bali, da bo privabila železna ruda tuje delavce, ki bi jih potem pregnali z njih pašnikov. Toda polagoma se je le zvedelo o teh ležiščih in že 1. 1736. je dala švedska vlada preiskati te kraje in začeli so kopati železno rudo, čeprav v zelo skromnem obsegu. Železno rudo so morali takrat s severnimi jeleni prepeljati do Tor-nea, kar je bilo silno drago in tudi zamudno. Opustili so pridobivanje železne rude in za dolgo vrsto let so bila ta železna ležišča čisto pozabljena. Železnica je zopet vzbudila spomin na to železno rudo, ker se je mogla s pomočjo železnice ruda z lahkoto pošiljati naprej. L. 1875. je velika znanstvena komisija ugotovila, da se nahajajo okoli Ki-rune naravnost neverjetno bogata železna ležišča. Kiruna leži severno od polarnega kroga ter je oddaljena 1542 km od Stockholma ter 170 km od Narvika. Železna ruda je tu v velikem gorskem grebenu, čigar najvišji vrh je 748 metrov visok. Na mnogih mestih je železna ruda čisto pri vrhu, drugod pa je treba najprej odstraniti vrhno skalnato ploskev in že se pride do rude. Rudo kopljejo v dnevnem kopu, v terasah, ki so 15 do 20 m visoke. Globoka vrtanja so dokazala, da sega železna ruda 300 m pod morsko gladino. Vso količino železne rude cenijo tu na 1-2 milijarde ton, od katerih je bilo dosedaj pridobljenih samo 30 milijonov ton. Železna ruda je odlična ter vse buje od 65 do 67% železa. L. 1898. je sklenil švedski parlament, da se začne graditi železnica iz Galivare do norveške meje Istočasno pa je sklenila norveška vlada, da zgradi železnico od norveške meje do Narvika, ki je vse leto ledu prost. Kiruna je s tem našla dostop na svetovne trge. Ko je bila zgrajena železnica, so začeli pridobivati železno rudo z vsemi modernimi pripomočki in danes so ti železni rudniki tehnično na višku. Eksplozija za eks plozijo sledi na terasah, nato se pripeljejo baterije velikanskih lopat, ki napolnijo svoje lačne gobce z rudo in jo vsujejo v pripravljene transportne vozove. Male električne lokomotive prepeljejo nato vso rudo v oddelke, kjer ru do zdrobe, zdrobljena ruda pa pade v globoke rove, ki se nahajajo v podzemnem rovu in tu pade ruda naravnost v pripravljene že lezniške vagone. Vsak tak vagon vzame 35 ton rude. Iz vsakega vagona vzamejo vzorec, ki ga preiščejo v laboratoriju. Prodajna cena rude je odvisna od analize laboratorija. Transport železne rude je sijajno organiziran. 28 vagonov sestavlja vlak, ki vozi 980 ton železne rude. Na vznožju Železne gore je eden največjih ranžirnih kolodvorov, od koder vodijo električne lokomotive železno rudo v pristanišče. V Narviku so zgrajeni trije velikanski fceji za sprejem železne rude. Na največjem moreta istočasno dva parnika po 1‘2 tisoč ton nakladati železo. Železniški vagoni pridejo skoraj tik do ladij. Dno vagonov se odpre in železna ruda se vsuje po dolgih koritih v notranjost ladij. Vse naprave so tako moderne, da je mogoče v eni uri naložiti na ladjo 800 do 1000 ton železne rude. 70 do 80 odstotkov vse te rude ;e šlo v Nemčijo. Ker prihaja železna ruda vsak dan v Narvik, se včasih naberejo cele gore z milijoni ton železne rude. S tem je poskrbljeno, da je v pristanišču vedno zadosti rude za ladje, tudi če bi nastale motnje v železniškem dovozu. Pogled na Železno goro je posebno čudovit, kadar posije nanjo sonce, ker se bliska železna ruda ter se svetlika v najrazličnejših barvah. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 6. aprila je objavil Uredbo o spremembah in dopol nitvah zakona o taksah — Uredbo o izločitvi občin Čatež in V el. Dolina iz območja okrajnih sodišč v Kostanjevici in Krškem ter njiju pripojitvi k območju okr. sodišča v Brežicah ter izločitvi kat. obč. Biš iz območja okr. sodišča v Sv. Le nartu in pripojitvi k območju okr, sodišča v Ptuju — Uredbo o spre membah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme na ve leposestvih — Pravilnik o iz aja nju in uporabljanju »bonov za odplačilo kmetskih dolgov« (čl. 18. uredbe) - Dopolnitev naredbe št. 3. o omejitvi prodaje tekočega goriva — Odločbo o količini ben cinske mešanice, ki se oddaja na karte (kupone) za pogon motornih vozil — Uredbo o prispevanju občin občinskim kmetijskim skladom in sreskim odborom — Od redbo o postavitvi predsednika in podpredsednika mojstrske izpitne komisije pri Zbornice za TOI Ljubljani — Razglas o ustanovitvi samostojne rimskokatoliške župni je sv. Jožefa v Studencih pri Ma riboru. Politične vesti Boji na Norveškem se vodijo z vedno večjo srditostjo, in sicer na morju, v zraku in na kopnem. Na morju je premoč zaveznikov evidentna in je Nemčija po švedskih vesteh odrezana od Norveške, ker so zavezniki minirali Kategat m okagerak ter vsa norveška pristanišča, ki so zasedena od Nemcev. Nemci prevažajo sedaj čete na Norveško v letalih. vn?n„rm#rskih dogodkov je naj- viku Anf.filvICŠka zmaSa Pri Nar‘ V e bojne ladje so vdrle v norveško pristanišče in potopile štiri nemške rušilce, nato pa še ostale tri, ki so pobegnili v notranjost fjorda. Nemško poročilo pa se precej drugače glasi ln ve povedati le o angleških izgubah, dočim za lastne pravi, da še niso ugotovljene. Vsekakor bo tudi o tej bitki kmalu resnica znana. Vse kaže, da 'e Narvik sedaj v angleških rokah. Letalski boji na Norveškem so bili zelo številni in zelo hudi. Tako nemška ko angleška poročila priznavajo tudi lastne izgube, v višini teh izgub pa se razlikujejo. Gotovo je to, da so angleška letala ponovno bombardirala letališče Stavanger, nemške bojne ladje v Bergenu in imela več spopadov z nemškimi letali. Nemška letala pa so bombardirala mesti Elverum in Eidspolt ter ju popolnoma razdejala. Letalske izgube tako na nemški ko na angleški strani pa so vsekakor znatne. Na kopnem jc odpor Norvežanov vedno večji in tudi učinkovitejši. Norvežani so se mogli polagoma organizirati. Boji se vodijo mestoma na podoben način, kakor so se bili boji na Finskem. General Erik-son poroča, da se mu je posrečilo pretrgati telefonsko zvezo med Nemčijo in Oslom ter razdejati električno centralo v Oslu, da je mesto sedaj v temi, Norvežani poročajo, da so ne le ustavili nemško prodiranje, temveč jih na nekaterih krajih potisnili tudi nazaj. Po italijanskih vesteh je na Norveškem 100.000 nemških vojakov. Bliskovita vojna se je ponesrečila, kakor sodijo švedski listi. Deloma zaradi težavnega norveškega terena, deloma zaradi hitrega nastopa zavezniškega brodovja, kar je omogočilo, da so se Norvežani* znašli. Mnogo je k temu pripomogel tudi odločni nastop norveškega kralja Hakona, ki baje že od torka ni slekel škornjev ln ki je že parkrat komaj ušel smrti, ki mu je grozila od napadov nemških letal. Predsednik Roosevelt je prepovedal vsako izplačevanje v Združenih državah Sev. Amerike deponiranega norveškega ali danskega premoženja, Prepoved naj prepreči, da bi se mogla okupacijska oblast na Danskem ali Norveškem polastiti tega denarja. Novi od Nemcev postavljeni norveški predsednik vlade je poslal na vsa norveška poslaništva in konzulate okrožnico s pozivom, da se ravnajo samo po navodilih njegove vlade. Niti en konzulat ali poslaništvo ni odgovorilo na njegovo okrožnico. Ameriška vlada je izjavila dosedanjemu danskemu poslaniku, da samo njega priznava kot zakonitega danskega zastopnika. Neka švedska križarka je pripeljala v švedsko pristanišče dve nemški transportni ladji, od katerih je bila ena težko poškodovana. Mnogo nemških vojakov je bilo ranjenih. Skupno je bilo na obeh ladjah 2000 nemških vojakov, ki so bili internirani. • 10.000 Kanadcev se je prijavilo norveškemu gen. konzulu v Torontu kot prostovoljci. Tudi iz us A se je prijavilo veliko ljudi Kot prostovoljci za norveško vojsko. Večina tujih prostovoljcev, ki so se borili na stran j Fincev, jc odšla na Not-veško da se bori proti Nemcem. Nemškim vojakom na fronti pošiljajo iz Berlina, kakor poroča ko-danjski list »Politiken«, veliko Hitlerjevih knjig »Mein Kampi« in sicer v originalni izdaji z napadi na Rusijo in komunizem. Italijansko stališče v sedanji vojni označujejo nekateri švicarski listi tako, da sicer Italija simpatizira z Nemci in da ne prikriva svojega nezadovoljstva z zavezniki, da pa se še noče zaplesti v vojno. Italijanska vlada je sklenila, da bo pozvala pod orožje še pet letnikov. Vrhovni svet sovjetov je sprejel predlog ždarskega, da se ustanovi 13 sovjetska zvezna republika, namreč Finska sovjetska karelij-ska republika, katere glavno mesto je Viborg. Ustava za novo republiko bo v kratkem izdelana. Predsednik nove republike je Kuu-sinen, o katerem so nekateri listi že poročali, da je bil ustreljen. Sovjetske čete so izročile Finski mesto Petsamo in ozemlje, ki pripade Finski po mirovni pogodbi. Sovjeti so popravili elektrarno in izročili vse stavbe popravljene. Denarstvo Mednarodni devizni trg je bil pretekli teden čisto pod vtisom skandinavskih dogodkov. Tehnična pozicija posameznih valut je bila čisto brez pomena. Prejšnji teden so zaključile devize Pariz z 9'045, London 15'96 in Berlin 178'70. V noči od ponedeljka na torek je začela Nemčija svojo akcijo proti Danski in Norveški. Cu-riški devizni trg je takoj reagiral na te dogodke. Devize zavezniških držav so popustile, Berlin pa je ostal neizpremenjen, notiranja skandinavskih držav pa so bila črtana. Devize zavezniških držav so padale do srede opoldne, ko je bila zavezniška akcija še popolnoma neznana. V četrtek se je začel tečaj zavezniških deviz popravljati, dočim je začel Berlin padati ter padel na 176-75. V četrtek so namreč bile znane nemške pomorske izgube. V petek so se zavezniške devize še nadalje okrepile, a istočasno tudi Berlin. Na koncu tedna so zavezniške devize znova popustile, dočim se je Berlin popravil. Končni efekt gibanja teča jev na curiški borzi je bil nasled Občni zbori 40. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani bo v soboto 27. aprila ob 15. v bančni dvorani. Zborovanja se morejo udeležiti samo delničarji, ki položijo pri centrali v Ljubljani ali pri podružnicah banke osem dni pred zborovanjem vsaj deset delnic. Celjska posojilnica d. d. v Celju ima redni občni zbor 17. aprila ob 17 v sejni dvorani Celjske posojilnice v Narodnem domu v Celju. Na dnevnem redu je tudi dopolnilna volitev v upravni in nadzorni odbor. Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki ima redno letno skupščino v petek 26. aprila ob 18. v hranilnični posvetovalnici. Če ob nji. 6. IV 13. IV. Pariz 9045 8-81 Tx)ndon 15-96 15-55 New York 455*875 446— Bruselj 75-90 75 — Amsterdam 236'775 236-775 Berlin 178-70 177'80 Milan 22-50 22-50 Stockholm 106-20 105-50 440-50 99-50 51-25 76'50 70-25 70' 92-50 100— 101'50 od 197 napovedani uri skupščina ne bi bila sklepčna, je pol ure kasneje ob vsakem številu navzočnih zadružnikov sklepčna druga skupščina. Dolnjelendavska hranilnica d. d. v Dol. Lendavi ima 66. letno redno glavno skupščino 18. aprila ob 15. v svoji posvetovalni dvorani. Prekmurska banka d. d. ima 66. redni občni zbor v Murski Soboti 19. aprila ob 14. v svojih poslovnih prostorih. Borza v Kodanju je za nedoločen čas zaprta. Dansko trgovinsko ministrstvo je odredilo ustavitev notiranja tečajev. Za 60 milijonov funtov zlata je te dni pripeljala neka angleška ladja v Newyork. V ameriških ban- kah je danes za približno 300 milijonov funtov tujega zlata. Skupno z ameriškim zlat-om je danes v USA 70% vsega zlata na svetu. Po poročilu Banke d’ Italia so znašale njene rezerve v zlatu in devizah dne 31. decembra 1939 nad 3 milijarde lir, od tega 2,7 milijarde lir v zlatu. Obtok bankovcev je znašal istočasno 24,5 milijarde lir, v marcu pa je padel na 22,5 milijarde lir. Poročilo banke pravi, da je zaradi manjšega obtoka bankovcev ter stabilnega tečaja italijanske lire na tujih borzah vsaka nevarnost inflacije odpravljena. Upravni odbor Reichsbanke je sklenil, da zniža obrestno mero za pol odstotka, da znaša odslej ta za menična posojila 3 jn pol, za lom-bardna pa 4 in pol odstotka. Emisijska banka za generalni gubernat na Poljskem je izdala svoje bankovce za 2, 5, 10, 50, 100 in 1000 zlotov. Novi bankovci se zamenjujejo s starimi al pari. Problem liublianskega tovornega se mora žeienk Položaj na mednarodnem efektnem trgu je bil približno isti, samo da je bilo gibanje tečajev še močnejše. Prevladala je besistična tendenca, zlasti za državne vred nostne papirje. Vsi tečaji popustili Kakor na mednarodnem trgu, tako so politični dogodki povzročili tudi na beograjski borzi, da so vsi tečaji nazadovali, kakor je razvidno iz naslednjih številk: 5. IV. 12. 4. 2-5% vojna škoda 446— 7 % investicijsko 100— 4% agrarne 53-50 6% begluške 78'— 6% dalmatinske 71-50 6% gozdne 71'50 7% Blair 93-50 8% Blair 101-25 7% Seligman 102— Angleški funt je padel na 195'82. Dolar je bil ves teden po 55'—. Klirinška marka je bila po 14-80. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. aprila navaja naslednje izpre membe (vse številke v milijonih dinarjev): Kovinska podloga se je povečala za 5,3 na 2.051,5. Devize izven podloge so se zvišale za 43,5 na 916,5. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 25,7 na 429,0. Posojila so skupno padla za 14,9 ha 1.799,8, in sicer so se zmanjkala menična posojila za 18,9 na 1-724,3, lombardna pa so se dvignila za 4,0 na 75,4. Eskont bonov za narodno obrambo se je zvišal za 2,0 na 1.918,0. Boni finančnega ministrstva so ostali z 839,4 neizpremenjeni. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 5,5 na 10.394,5. (Po izkazu z dne 31. III. se je iovečal za 200,5). Skupna vsota obvez na pokaz ie narasla za 14,5 na 1.888,2. Razna pasiva so se povečala za 2,9 na 352,9. Skupno kritje se je dvignilo na 26'72 %, dočim samo zlato kritje na 26'47°/e. Obrestna mera banke je ostala še nadalje neizpremenjena. Odlog plačil je podaljšalo kmetijsko ministrstvo od 3 na 6 let Hranilnici in posojilnici v Preserju. Na občnem zboru ljubljanskega združenja je podal o tem g. Dominik Čebin obširen in z velikim odobravanjem sprejet referat, iz katerega posnemamo naslednje. O problemu ljubljanskega kolodvora se zanima naša javnost že dolga leta. Nekako ob stran potisnjeno pa je ostalo vprašanje tovornega kolodvora in razkladalnili tirov, ki pa je za nas poslovne ljudi prvonstvcne važnosti, ki imamo vsak dan tu opravka. Zato je umevno, da se naše združenje že dolga leta bori za ureditev ljubljanskega tovornega kolodvora. Naša akcija za kanalizacijo in tlakovanje razkladalnih prostorov datira že od leta 1932. Predlagali smo takrat, da bi si prostovoljno naložili neki vagonski davek, ki bi bil znašal letno ca. 300.61)0 din in ki bi se porabil za sodobno ureditev razkladalnih prostorov. Zal je ostala ta naša ponudba neupoštevana, ker ni bilo mogoče iz Beograda dobiti kredita za izvedbo teh prepotrebnih del. Našo zahtevo smo potem ponav ■ ljali leto za letom in svoj predlog o prispevku 300.000 din obnovili spomladi leta 1936. Dobili smo od direkcije odgovor, da je stvar v obravnavi, da pa je izvedba tlakovanja projekt obsežnega dela, ki bo v zvezi z znatnimi stroški in je zato direkcija vezana na pristojno dodelitev kredita za kritje teh izdatkov. S tem je bila stvar spet odložena na nedoločen čas, situacija na tovornem kolodvoru pa je postajala vse bolj obupna in že naravnost škandalozna. To stanje smo podrobno opisali v posebni vlogi na direkcijo državnih železnic. V tej vlogi se pravi med drugim: Položaj na razkladalnih prostih tirih je obupen in čeprav ga dnevno pasira na stotine težko natovorjenih avtomobilov in voz, je slabše vzdrževan ko podeželska cesta III. reda. Povprečni mesečni promet znaša na tovornem kolodvoru mnogo nad 10.009 vagonov. V jeseni se to mesečno povprečje še dvigne. Vse to blago se razklada in odvaža na prostorih, ki se vzdržujejo samo s tem, da se dvakrat na leto blato površno postrga, nato pa deloma posuje s slabim gramozom. Izvedena ni niti najbolj primitivna kanalizacija. Samo en jarek je, ki ob deževju naraste v neprehoden potok. Niti greznice se ne izpraznu-jejo pravočasno ter se iz njih izliva njih vsebina, ki po zimi zale- Ze v 24 urah barva plesira In kemitno gnati obleke, klobuke itd. Skrobi In gvetlolika srajce, ovratnike to maniete. Pere. suši. tnonga In lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8 Telefon St 22-72. deni, poleti pa razširja neznosen smrad. Če zapade sneg, ga morajo stranke same cdkidati, da pridejo do vagonov. Tako škandaloznih dostopov k prostim tirom ni niti v malih mestih. Žalostna resnica je, da železniška uprava dosedaj še ni nič storila za odpravo teh silnih nedostat-kov na ljubljanskem tovornem kolodvoru. A ravno od tovornega prometa ima železnica največji dohodek in 'bi bilo zato samo pravilno, če 'bi povečala skrb za te njej tako donosne objekte. Vse intervencije trgovcev, da se odpravi ta mizerija, so bile dosedaj zaman. Iz kaldrminskcga fonda bi se mogla dobiti potrebna sredstva, a se to ni storilo. Zahtevamo, da se kanalizira in tlakuje prostor pred tovornim kolodvorom. * Uspeh te in prejšnjih naših vlog ter intervencij je končno vendar bil ta, da smo že leta 1937. meseca februarja prejeli obvestilo, da je generalna direkcija državnih železnic v Beogradu usvojila predlog ljubljanske direkcije za tlakovanje in kanalizacijo ljubljanskega tovornega kolodvora v proračunanem znesku dveh in p°l milijona dinarjev. Generalna direkcija je tudi zaprosila finančno ministrstvo za tozadevni kredit. Kljub intervencijam naše Zbornice in ljubljanskih narodnih poslancev pa finančno ministrstvo tega kredita ni odobrilo. Naše intervencije smo nato obnovili ob proračunski debati v narodni skupščini pomladi leta 1938., žal z istim neuspehom kakor leto prej. Ob nastopu sedanjega direktorja državnih železnic v Ljubljani ing. Kavčiča smo 29. novembra leta 1938. v deputaciji, kjer so bile zastopane poleg našega združenja vse ostale naše strokovne organizacije in tudi predstavnik mestne občine, izročili g. direktorju ponovno vlogo za nujno rešitev tega vprašanja. Na to vlogo smo prejeli od direkcije državnih železnic v Ljubljani 16. januarja 1939 rešitev v kateri se pravi, da je ljubljanska direkcija vsako leto ob obravnavanju predlogov za investicijska dela vstavljala tudi znesek 2 milijona 500.000 dinarjev za ureditev prostora pred tovornim kolodvorom. Tega kredita pa direkcija dosedaj še ni mogla dobiti. Da pa se vsa zadeva pomakne naprej, je sklenila direkcija, da sama izvrši kanalizacijo cestnega prostora in njegovo priključitev na mestno kanalizacijo. To bo veljajo 100.000 dinarjev in se morejo ta dela začeti šele z novim proračunskim letom. Glede tlakovanja pa je še nadalje vse odvisno od odločitve finančnega ministrstva, kako se porabijo dohodki kaldrminskega fonda. So pa še druge nevšečnosti na ljubljanskem tovornem kolodvoru, ki jih je treba v obojestranskem interesu nujno odpraviti. Zadnja leta se ob količkaj pojačenem prometu pojavlja težava, da vagoni, ki pridejo v Ljubljano, stoje na raznih tirih cel dan in še več, namesto da bi se takoj oziroma v najkrajšem času dali strankam na razpolago radi razkladanja. Stranke trpimo škodo radi čakanja in prepozne dostave, kar je zlasti ob čutno pozimi, prav tako pa ima od tega škodo tudi železnica sama, ker si s tem še sama ustvarja pomanjkanje vagonov. Tudi sicer nam gre železnica premalo na roko. Vso zimo, ko je že sredi popoldneva skoro tema, sta na raz- kladalnih tirih namesto šestih goreli samo dve svetilki, ker ni bilo kredita za obločnice, in je celo za to bagatelo bila potrebna intervencija na direkciji. Lani smo nujno prosili železniško upravo, da bi poleti, ko se na tovornem kolodvoru za vsakim vozilom dvigajo celi oblaki prahu, dala stalno škropiti razkladalne tire, pa se je celo ta resnična potrebna zadeva zataknila na nekem kompetenčnem in kreditnem vprašanju in na tovornem kolodvoru je škropil samo dež, kadar ga je pač kaj bilo. Neprilike na našem tovornem kolodvoru izvirajo predvsem iz dejstva, da je ves ljubljanski kol« dvor za tolik promet odločno in že davno premajhen. Druga težava je v nezadostnem kreditu, največja pa v pomanjkanju oziroma preobremenjenosti osebja. Pred leti so bile izvedene obsežne redukcije osebja, novih nastavitev pa sedaj kljub mnogo povečanemu prometu ni. Ukinjen je bil gorenjski tovorni kolodvor in prenešen na glavnega, ukinjeno ranžiranje v Zalogu in preneseno na že itak prenatrpane prostore ljubljanske postaje. To vse ima za posledico, slabše in pomanjkljivo funkcioniranje prometa samega. Predno končam, smatram za umestno, da se ob tej priliki in iz tega mesta zahvalim vsem organizacijam, ki so nas pri naših intervencijah vedno rade jiodprle, za njihovo vsestransko pomoč, tako zlasti Zbornici za TOI, Zvezi trg. združenj, Zvezi industrijcev, Društvu industrijcev in veletrgovcev, mestni občini ljubljanski in ljubljanskim narodnim poslancem, za izvedbo dosedanjih del pa gosp. direktorju ing. Kavčiču, ki je prvi premaknil to za nas velevažno vprašanje z mrtve točke. Povpraševanja po v tujini Gdansk (Goldenhafen): 168 koprc, 169 — Tel-Aviv: verige vseh vrst, kabli, žične mreže, 170 — Bremen: mezdrovina, droge, ščetine, vinski kamen, 171 — Aleksandrija: škrob iz koruze, pšenice in krompirja, cigaretni papir, ovojni papir, siri, žepni robci. 172 — Claydon Ipswich Suffolk (Anglija): keramika in stekleno blago, 173 — Brasov: farmacevtske droge, 174 — Basel: salama, 175 — Hamburg: suhe višnje, koščice češenj, breskev in češpelj, paprika, suhe gobe, peclji češenj in češpelj, suha povrtnina, rastlinski odpadki za začimbe, češenj in čebula, 176 — Tirschenreuth: vina, likerji in vseh vrst konserve, 177 — Tallin: predelana koža, feromangao, kaolin, 178 — Carigrad: otroški vozički in trotineti, 179 — Berlin - Schmargendorf: gospodarski svetnik nudi svoje usluge tako za uvoz kakor tudi za izvoz, 180 — Hamburg: pepsin izsvinj-skih in govejih želodcev, 181 — Sfax: krompir in druga povrtnina, 182 — Montevideo: ponuja se zastopnik za rezan les, za tkanine iz bombaža ter druge proizvode, ki pridejo v poštev za tamkajšnji trg, 183 — M. Gladbach a. Kelzer-bad (Nemčija): ponuja se zastopnik za živila, 184 — Blerick Vanlo (Nizozemska): kalcijev acetat, 185 — Berlin: usnjene torbice v narodnem slogu, razne vrste, 186 — Bratislava: ponuja se zastopnik za rude in kovine, 187 — Chicago: ženske rute za glavo, 188 — Bremen: žajbljevo olje, 189 — Amsterdam: odpadki od lanu in konoplje, lanene cunje, 190 — Rotterdam: žitarice, zdravilne rastline, živalska krma, 191 — Hamburg: nestisn jene kamilice, ostra poprova meta, lovorovi listi, paprika, ekstrakti za strojenje kož, rastlinska olja, škrob iz pšenice, 192 — Kaunas: ekstrakti za strojenje kož, 193 — Johannesburg: ponuja se zastopnik za konservirano meso in gnjat, hmelj, slad, salamo, mandeljne, orehe, čreva, suhe češplje in druge kmetijske proizvode, 194 — Leipzig: ponuja se zastopnik za mandeljne, ribje in mesne konserve, jajca, sir, vina, slanino, mast, surove kože, predelane kože, volno, konopljo in rudarske proizvode, 195 — Bukarešta: ekstrakti za strojenje suhih kož, 196 — Goteborg: patentne zadrge na poteg, 197 — Amsterdam: razni proizvodi za izvoz v Južno Afriko, 198 — Tunis: pekmez od češpelj, konservirani paradižnik v sodih ter škatlah iz bele pločevine, ribje in mesne konserve, 199 — Bukarešta: delniška družba, ki se bavi z zastopstvom v iz-vozno-uvozniških poslih, išče zvezo z našimi izvozniki in uvozniki, ki 'bi hoteli delati za zamenjavo blaga z Romunijo, 200 — Hamburg: nudi se zastopnik z dolgoletno prakso za kemične in farmacevtske proizvode, zdravilne rastline, živalske masti, droge, eterična olja in terpentin-ska olja, 201 — Montevideo: suhe gobe išče zastopniška tvrdka, * Interesenti naj se obrnejo na »Obaveštajni otsek Zavoda za una-predjenje spoljne trgovine u Beogradu«, poštni predal 818 ali na »Delegacijo Zavoda za unapredje-nje spoljne trgovine, Zagreb, Uica 49/IIL, 2. stopnišče, ter naj pri tem navedejo tekočo številko povpraševanja oziroma ponudbe ter kraj, na katerega se povpraševanje oziroma ponudba nanaša. Sestanek Jugoslovansko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora bo 30. aprila v Rimu. Iz Beograda namreč poročajo, da je bil o tem že dosežen definitiven sporazum. Vodja naše delegacije bo pomočnik trg. ministra dr. Obradovič. Zvišanje železniške tarife Predlog za zvišanje železniških tarif bo maja meseca predložen tarifnemu odboru. Novo povišanje naj bi dalo državi 300 milijonov din več dohodkov, 15% zvišanje vozarinske takse pa še nadaljnjih 45 milijonov din, da bi bilo gospodarstvo skupno obremenjeno s 345 milijoni din novih izdatkov. Cene sladkorni repi znova zvišane Odkupne cene za sladkorno repo, ki jih morajo plačevati tovarne kmetovalcem, so bile lani v avgustu znižane na 20 do 22 din za 100 kg. Kasneje so bile zvišane na 25 din. Ker pa se je med tem cena vsem žitaricam silno dvignila in ker je nevarnost, da bi kmetje zaradi večje rentabilnosti pšenice sejali samo pšenico, je vlada sklenila, da zviša odkupno ceno za sladkorno repo na 32 din za 100 kilogramov. Bati se je, da se bo zaradi tega zvišala tudi cena sladkorju. Z druge strani pa se zatrjuje, da se cena sladkorju ne bo zvišala. Cena bombaža je na londonskem trgu znatno padla, kar je imelo za posledico, da je padla cena tudi ameriškemu in egiptskemu bombažu. Pričakuje pa se, da se bo cena bombaža zopet dvignila. Batina tvrdka v Casablanci v Maroku je dobila naročilo od francoske vlade za dobavo vojaških čevljev. Bat’a bo zato v Maroku zgradil veliko tovarno za čevlje. V Nizozemski Indiji je bila ustanovljena velika nemška trgovska družba, ki bo nakupovala v Nizozemski Indiji kavčuk in druge surovine za Nemčijo. Nemške trgovske ladje, ki so v nizozemskih pristaniščih, se baje pripravljajo, da prederejo angleško blokado in da pridejo v Vladivostok. Nizozemski parniki nočejo prevzeti za Nemčijo namenjenega blaga, ker se boje, da bi prišle na angleško črno listo in bi potem ne mogle več vzdrže- vati prometa med Nizozemsko in Nizozemsko Indijo. Finska je sklenila novi trgovinski pogodbi z Latiško in Litvo. Trgovinska pogajanja med Japonsko in Sovjetsko unijo so bila pretrgana. Japonska delegacija je predčasno zapustila Moskvo. Izvoz Združenih držav Sev. Amerike se je povečal v prvih šestih mesecih vojne v Španijo za 302 odstotkov, v Švico za 175, v Norveško za 156, v Sovjetsko Rusijo za 66, v švedsko za 61, v Italijo za 54, v Nizozemsko za 37, v Dansko za 34 odstotkov, v Anglijo pa le za 15%, dočim je narastel v Francijo za 116 odstotkov. Izvoz se je tako zelo povečal tudi zato, ker je prenehal izvoz iz Nemčije v te države. Ameriška proizvodnja avtomobilov je znašala v 1. letošnjem tio-mesečju 1,300.000 voz, za skoraj 300.000 voz več ko v istem času lani. Gospodarski Italiie in Ju Izjava trgovinskega ministra dr. And resa Zaposlitev delavstva manjša Povprečno število zavarovancev OUZD-a je znašalo v februarju 1940. skupno 91.265 oseb, to je za 1J33 manj kot pred enim letom in za 1.321 več kot pred enim mesecem. Letošnji mraz je v veliki meri vplival na zaposlitev. V konjunkturncm pogledu so najbolj napredovale naslednje industrije: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) za 1660 delavcev, javni promet za 1115 delavcev, a nazadovale so sledeče industrije: gozdno-žagar-ska industrija za 1322 oseb, gradnje nad zemljo za 702 delavca, tekstilna industrija za 528 delavcev, industrija kamenja in zemlje za 513 delavcev, industrija hrane in pijače za 396 delavcev, predelovanje lesa in rezbarstvo za 324 delavcev itd. Vseh zavarovancev je torej 91.265, za 1.033 manj ko lansko leto. Moških zavarovancev je bilo 55.913 (— 336), ženskih pa 35.352 (— 697). Odstotek bolnikov se je zvišal za 0'24% na 3'35%. Povprečna dnevna zavarovana mezda se je zvišala pri moških za 0'86 na 28'72 din, pri ženskah pa za 0'06 na 20‘43 din. Celotna dnevna zavarovana mez da se je zvišala za 26.898 00 din na 2,327.927'20 din. Zunanja trgovina Bolgarska bo kupila v Češko Moravski 6 milijonov kg kristalnega sladkorja, kot kompenzacijo pa bo dobavila Ceško-Moravski koruzo, oljnate rastline, tobak in ovčje kože. Italija je izvozila filmov v sezoni 1936-/37. za 1 milijon lir, v nasled nji sezoni za 7 in v lanski že za 13 milijonov lir. Glavni kupec ita lijanskih filmov je bila Švica, nato pa USA, Portugalska, Španija in Brazilija. Madžarska vlada je izdala ured bo, s katero se omejuje poraba sladkorja in masti. V Budapešti je konferenca za stopnikov madžarske lesne industrije, katere namen je bil, da se določijo cene za les iz Podkarpat- slse Rusija Nemška pivovarniška industrija je zaradi regulacije izvoza piva, slada in hmelja ustanovila posebno zadrugo, ki bo dobila posebne izvozne kontingente. Upajo, da se bo sedaj izvoz nemškega piva znatno povečal. Zaradi mednarodne situacije ter preobremenjenosti s posli v trgovinskem ministrstvu je moral trgovinski minister dr. Andres odložiti svoje potovanje na milanski velesejem in se zato njegove slovesne otvoritve ni mogel udeležiti. Zato pa je sprejel dopisnika agencije »Stefani« ter mu dal naslednjo izjavo o gospodarskih od-nošajih Jugoslavije in Italije: »Kadar gre za okrepitev zamenjave blaga med dvema sosednima državama, katerima se nudi mnogo možnosti za vedno tesnejše sodelovanje, se mora v prvi vrsti računati na pomoč, ki jo morejo v tem pogledu nuditi mednarodni velesejmi. Ti pripomorejo k razvoju medsebojne zamenjave, ker omogočajo na obeh straneh boljše razumevanje za koristi, ki jih daje medsebojna zamenjava blaga med dvema narodnima gospodarstvoma, ki se medsebojno dopolnjujeta. Zaradi svojega zemljepisnega položaja, sijajne preteklosti in svojega stalnega napredka more milanski velesejem bistveno pripomoči k razvoju gospodarskih od-nošajev med Jugoslavijo in Italijo. Gospodarski, politični in kul- turni odnošaji Jugoslavije in Italije so že dolgo vrsto let tako intenzivni, da je bilo popolnoma naravno, če se je na eni in na drugi strani čutila potreba, da se vodi račun o skupnih interesih. Ta zdrava in preudarna politika je dobila svoj izraz v sporazumih, ki so bili sklenjeni 1. 1937. Sklenitev teh sporazumov pomeni začetek nove dobe, iskrenega in konstruktivnega sodelovanja. Obseg italijansko-jugoslovan-ske zamenjave blaga je bil vedno pomemben. Vendar pa je treba stalno opozarjati na vse to, kar more ugodno vplivati na razvoj gospodarskih odnošajev med obema državama in zlasti na dopolnjevanje obeh gospodarstev. Jugoslavija dobavlja Italiji številne proizvode, predvsem les, živino in agrarne proizvode. Italija izvaža v Jugoslavijo mnoge industrijske izdelke, tekstilne predmete, a tudi nekatere kmetijske proizvode kakor riž in južno sadje. L. 1933. je šlo 21-48% vsega našega izvoza v Italijo, 15'92% vsega jugoslovanskega uvoza pa je bilo iz Italije. Kasneje so te številke zelo padle in so znašale 1. 1913. le 6-43% izvoza in 8-49% uvoza. Prodajajte vedno pravi