49. številka. Ljubljana, v ponedeljek 2. marca XVIII. leto, 1885. ithujft vsuk dan ivefTr, izim i nedelja In praxnlb»-( ter velja po polti prejemati •/. < n»v»tH,f »ko-ojfemkie itetclfl »« v«a !»*»•> IG gld., » |h»| i. ' • h trlil., m fl*ti let« j -.1, za jeden m<*sec l gld. 40 kr. — Za LJ ubiju H u bre« po&ilianpi na lititn M *M Irtn 18 id«l. M či-trt leta :t ffltl ,'«> k' . za leden m i d" -1 r., «v h- rr kwl a I • •■.:.! t tri vsekakor slovanska trdnjava Kastav, ta imo-vita in dobro Upravljana občina, — biser vseli občin, ki vzreja poleg otokov največ narodne inteligence. „Irredenta" dobro ve, da, ako pade Kastav, bode njeno pogubno delovanje toliko laglje. Zato jej ni nobeno sredstvo prepodlo, da ga ne bi upotrebovala proti Kastvu. Kdor se zanima vsaj površno za Istro, dobro se spomina one dobe, ko sta vladala v Kastvu mesto občine dva upravitelji!, jeden poslan od vlade, drugi od deželnega odbora Dobro se spomina onih hrabrih bojev Kastav-cev proti peklenskim nakanam Cifderovim, katerega je hotel deželni odbor v Kastvu s silo v kruh spraviti. Dobro ve, da je bilo koncem leta 1879 že toliko, kakor gotovo, da doz ri seme Cuderovo in se občina razdeli v več občin. Dobro ve, da so se takratni deželni poslanci energično zavzeli za Kastav in naposled dobili od c. kr. namestnika, od deželnega glavarja in celo od deželnega odbora zagotovilo, da se razdelitev občine pod nikakimi pogoji dopustila ne bode. Tudi se še spomina glasovitega Gllderovega pisma, katerega je pisal predsedniku odbora istrske Irredente in ki se je kmalu potem v celem obsegu razglasilo, ter celo interpelacijo v državnem zboru prouzročilo. Spomina se tega pisma, v katerem Cuder z domonično hladnokrvnostjo poroča, da je bilo njegovo delovanje naperjeno na to, da se zaseje sovraštvo mej posamične dele občine, da se občino, ki ima veliko premoženja, razdere in tako peklensko rovanje pospeši, ker se deli nikakor ne bodejo mogli tako uspešno braniti nego celina. A vse te naklepe odbili so Kastavci z občudovanja vredno srčnostjo. Občina uredila se jo zopet in upravljala povse uzorno. A „Irredente" ta neuspeh ni ostrašil. V lanskem deželnem zboru bila je zopet na dnevnem redu prošnja za razdelitev Kastavske občine. Trije poslanci, rojeni Kastavci, branili so izvrstno sedanjo občino in dokazovali, da ni niti naj manjega povoda za delitev, nego da bi bila to nesreča za Kastav. A večina se ni zmenila za tehtne dokaze, nego naročila deželnemu odboru, da zadevo prouči in v bodočem zasedanji primerne predloge stavi. V istej seji obravnavala se je prošnju nekaterih vasij za odcepljenje < d Buzetske občine, o ka-terej je dokazano, da že 10 let ni imela občinskih računov, da so jo lahoni pritirali v krajni nered in podobčinam zapustili mesto prejšnjega premoženja! — dolgove. To vse je temeljito dokazoval poslanec Spinčie — a bilo je bob v steno. Večina si je mislila: Ja Bauer, das ist was anderes in na kratko prošnjo odbila. — V času pa, ko deželni odbor študira Kastavske razmere, „Irredenta" nikakor ne miruje. Znano je, da 80 bili lani ii redentarski agenti nahujskali nevedno ljudstvo Kastovsko, da bo ga njih zastopniki prodali Hrvatskoj, Strossmaverju in še več tacih bedarij. In ljudstvo verjelo je in mislilo, da ima dokaze v tem da se mu usiljuje hrvatski jezik mesto narečja -. Kustavskega! Zato se je vzbunilo proti občinskemu zastopu, proti duhovščini in dnizej inteligenci. A to vznemirjenje ljudstva poleglo so je in misliti je bilo, da bode mir trajen Zabadava! Menda je ui stranke v širnej Avstriji, ki bi s tako Vztrajnostjo na skrivnem rovala, kakor „Irredenta". Primerjati bi se dala k večjemu anarhistom. Zopet, vre v Kastavščini in kakor je videti, huje nego lani In povod V Uuden, smešen, neznaten, bedast! Občina dobila je nalog, da mora v raznih krajih občine obesiti napis: ,.Iui (irenzbe irke. U graničnom kotoru". Občina storila je to in evo vara zopet ,, I iredenta" porablja te napise, da ljudstvo hujska, češ, zdaj vidite, da ste res prodani, tu imate že napisano, da ste v Granici! Vladni organi pa z nekako indilei-čutnostjo ,,opazujejo" te agitacije. Okrajni glavar Volovski, Jettmar, bil bi jih lahko že davno onemočil, a čudno je, da jih ne razume, ker drug če nikakor ne bi mogel trpeti, da jo občina, kakor Kastav, vedno izpostavljena takim neprilikam. Tako mlačno postopanje se vender ne strinja z načeli toliko hvalisane Taafiejeve vlade, naj bode že v Trstu Depretis in na Volovskom Jettmar ali kdo drugi Za danes naj zadostujejo ta fakta, da se ve, kakovo stanje imamo v Istri. V nauk naj služijo ti dogodjaji onim, ki pravijo, da neso bili nikdar plačani za to, da so vlado hvalili, čudno, da, ko so LISTEK. Ivan Gundulić. Dalmacija igrala je nekdaj mnogo večo ulogo v slovanskej zgodovini nego dan današnji. Mesta kakor Dubrovnik, Splet, Senj in druga bila so v najlepšem cvetu in zlasti prvo odlikovalo se je koncem srednjega veka po svojej legi, kupčiji in ume-teljnosti. Dubrovnik (Uaguza) stal je na čelu Jugoslovanske hanze", trgovina in promet segala sta do Sirije, Egipta in Sicilije. U/ival je velike privilegije daleč na okolu in tekmoval z Benetkami. Od jadranskega morja do črnega imel je svoje naselbine, in v tem ko so druga primorska mesta s časom prišla pod tujo oblast, znal si je Dubrovnik z umnim ustavom ohraniti svoj odlični položaj. Zlasti zacvetela je koncem 15. veka v srbsko hrvatskem Primorji književnost, katere glavno ognjišče bil je Dubrovnik. Pojezija jela se je razcvitati v vsej svojej krasoti ter nadkrilovala ostale tedanje slovanske rodove. Velik upliv imela je Italija na dalmatinsko Primorje in posebno se je kazal vlaški duh v književnem gibanji Dubrovniških pesnikov. Od Italije sem prihajal je glas o vsem tedanjem književnem delovanji evropskem in humanizem priroinal je tudi na dalma tinsko obrežje. Sinovi imenitnih družin dobivali so vednost na Jaških velikih Šolali in duha, katerega so se nalezli tukaj, se so ve da tudi po vrnitvi v domovino neso mogli otresti. Latinski pesniki so se obožavali in laški: Petrarca, Boccaccio, Guarini, so pri njih našli verne nastopuike. Zato ni čudo, da so skoro vsi pisatelji dalmatinski zraven izbornih hrvatskih del tudi latinsko in vlaško književnost bogatili. Dubrovnik s svojo svobodo in bogastvom in naprednim razvojem zaslužil je po pravici ime Jugoslovanskih Aten". To mesto bilo jo sredotočišče tedanjih hrvatskih pesnikov in pisateljev, kateri so se skoro vsi porodili v Dobrovniku od plemenitih družin. Dasi je bil upliv vlaški in latinski na primorske pisatelje velik, vender ni presezal mej književnih. Narodni jezik razvijal se je jako ugodno in Dubrovniški pesniki gojili so ga z veliko nauduše-nostjo. Petnajsti vek je začetek iu šestnajsti nastavek in cvet narodne književnosti v Dalmaciji. V drugej polovici 16. in v začetku 17. stoletja popne se hrvatsko pesništvo v Dubrovniku na vrhunec svoje slave. In do tega vrhunca dovel je je Ivan Gundulić (Giovanni di hVancesco Gondola), dika tedanjih Dobrovniških pesnikov. Zagledal je luč sveta a. prosinca 1588. 1 v Dubrovniku od stare plemenitaške obitelji. Oča bil mu je slaven senator. Iz pesnikovega živenja ve se jako malo. Že v mladosti kazal je nenavadno po-jetično nadarjenost. Stoprav 12 let star, poprime se prava ter napreduje tako v tej stroki, da doseže v 20. letu že najviše državne stopinje in pozneje celo kneževsko čast. V inodroslovnih in humanitet-nih predmetih dobil je prve nauke od jezuvitev. Toda pesnika ni veselilo burno živenje politično iu oženivši se v 30. leti z Dobrovničanko Nikoleto Lukarevičevo, odmika! se je vedno bolj in bolj javnemu življenju. Mnogo skrbel je za svojega sina Šiška, ki je tudi postal pesnikom hrvatskim ter umrl kot knez Dubrovniški l. Kol'. Ostala dva sinova Iran in Jeroliui bila sta v visokej vojaškej službi avstrijskej. Žalibože pesnik tU dosegel visoke starosti. Umrl je 1. KJiJb, ne prezgodaj za s\ojo stikali po najnovejših stvareh, ne samo na Kranjskem, nejjo včasih tudi drugod po Sloveniji, neso nikdar z nosom dregnili ob — Istro. Pripis. Čuje se, da se je nejevolja ljudstva zadnje dni obrnila tudi proti okrajnemu glavarju, tedaj ne MUtto proti odličnjakana Kastavsktm. / ralo da se je okolo 200 ljudij pred glavarstvom na Vo-lovskem. kateri d i so kazali odločno voljo, spoini- i nat se one epizode i/ Kastavske zgodovine, ki stbve: „Bože ])omozi. Poze pomo/i. -- ( emo sami. sami'. Ako je tO fes, onda se mora tudi vlada predramiti. Vederemo! Politični razgled. Notranje dežele, V I. j u bij a n i 'J. marca. Železniški odsek k* uport^ko cbomlec se je baje izjavil, da zbornica ni kompetentna, posvetovati se in sklepati o peticiji, da naj ona porabi svoj upliv, da se izbere Trst za izhodno postajo nemškej sobvencijoniranej parniškej vožnji. Po našem mnenji bi tudi ne bilo bal častno, da bi zbornica si1 potegovala za napravo, ki bi le škodovala avstrijske j samostojnosti. Pri občnem zboru Nemškega društva v Pragi govoril je dr. Schmevkal o razmerah Nemcev na tjralcem 0 gospodarskoj stranki, katero so se. prizadevali osnovati prijatelji vlade, je rekel, da je dete, ki več požre, nego pa VSpeva. Sklicevali so so shodi po deželi, kupovale tiskarne in časniki, da bi Nemce desorgaui/ovali. Pa vsa prizadevanja bila so zaman. Vladi se ni posrečilo osnovati srednje stranke in so jej tudi no bo. Ta govor levičarskega veljaka kaže. da se nemški liberalci nikakor ne boje*< da bi se srednju stranka izcimila iz njenih privržencev. Ker pa najbrž ti gospodje dobro poznajo svoj1 ljudi, jo tedaj jasno, da se bode srednja stranka osnovala i/ slovanskih nezuačajuežev in v škodo Slovanov, če se sploh bode. V specijalne j debati 0 reformi gosposke zbornice vsprejela je o«* r»u.-» zbornica poslancev z veliko večino določbo, da židovska duhovščina do i v zbornici svojega zastopnika, kateri se bode imenoval. Desnica je vsa glasovala-z vlado, pa tudi več poslancev zmerne opozicije. Mnogo poslancev, zlasti duhovskoga stanu in aristokratov ni bilo prisotnih pri glasovanji. VioiiiUe države. Kakor se govori, misli odstopiti runUi finančni minister Runge. Njegov naslednik bode, kakor se pripoveduje, Novoselski ali pa Lamanskl. — Grof Tolstoj podal se bode na potovanje v inozemstvo, in sicer za dlje časa. Takim potovanjem vi-socih dostojanstvenikov sledi v Rusiji navadno njih odstop. Iu tudi notranji minister se najbrž več ne bode vrnil kot minister, ako res odpotuje V inozemstvo. Ali se pa bode z njegovim odstopom kaj pre-menilo sedanje strogo absolutistično vladanje v Rusiji, se ne ve. Preveč optimističnih nad nikdo ne sme gojiti. — Poljski generalni gubernator Gurko bil je poklican v Peterburg in je že tja o Ipotoval. Sodi se, da je to potovanje nekako v zvezi z mini-Btersko krizo. — V Polavi so neznani zločinci na ulici umorili častnika Baranoviča in orožarja Orlovskega polka Domženka. Oblastva še neso prišla zločincem na sled. Najbrž sta ta dva umora delo ni-hilistov. V poslednjem zasedanji je bilo sklenilo br»l-garsko sebranje z ozirotn na dogodke v Makedoniji poslati brzojavke na razne visoke osebe, mej drugim na ruskega carja. Telegram, ki se je odposlal carju, slove: »Zastopniki Bolgarije, katere so vodila čuvstva hvaležnosti za velike dobrote, ki jih vedno skazujete bolgarskemu narodu, so mi dali prijetni nalog, Vašemu Vclečastvu izreči ljubezen in udanost bolgarskega naroda in prositi zašč tnika in varnim pravoslavnega slovanstva, da poda svojo mogočne roko za varstvo trpečih kristjan©? v Makedoniji. Predsednik bolgarskega sebranja: Stam-bulov." Nemška vlada je opustila misel, da bi z dru-zimi državami skušala dognati tako pogodbo /.astran izroče vanj n zločincev, kakor jo j ■ sklenila z Rusijo, ko hode toj pritrdil državni zbor. Ta pogodba, ki jo naperjena proti fttt<*rtitfttt»iii in »Ihliistotia. ne dela nobene razlike mej pol i tiski mi in druzimi zločini. Za take naredbe pa nikakor ui bito modi pridobiti Anglije in Francije, pa tudi Avstro-Ogorska Iti jim ne mogla pritrditi zaradi Madjarov, ki so se po svojih listih jednoglasno izrekli proti vsakej ta kej pogodbi. Da bode Stanlejr izbran generalnim guvernerjem nove Uitt- IhUi« države, smo že povedali. A kako državno obliko bode imela nova država, še ni končno določen". Najbrž bode monarhija in nekateri listi poročajo, da se bode imenovala kongiško kraljestvo. Ali bele belgijski kralj sam ali pa kak d ug član belgijske kraljeve rodbine kongiški kralj, se še ne more vedeti. O tem bosta sklepali še belgijski zbornici, kajti po ustavi belgijski kralj ne sme prevzeti krone nikako druge države, ako v to i e privolita dve tretjini obeh ebOrnic, pri katerih sejah pa morata biti dve tretjini zborničnih članov havzočni. Z večino samo štirinajstih glasov je, kakor smo že v soboto v telegramu povedali, anjg » spodnja zbornica zav-gla predlog, da se vladi izreče graja zaradi Vnailje politike. Taka večina pa navadno angleškim državnikom ne zadostuje več. zato se jo že mislilo, da ministerstvo da svojo ostavko. Sešel se je ministerski BOVet in se posvetoval 0 tem. Kaj da je sklenil, se za gotovo ne ve, govori se pa. da ministerstvo ne odstopi, ampak se hode samo prenovilo. Da ministerstvo ne odstopi, temu je povod nekoliko tudi to da bi se loško sestavilo novo ministerstvo, ki bi V zbornici dobilo večino. Moralo bi torej razpustiti zbornico, q do volitev itak ni več daleč, ter se bode rajši počakalo, da se zbornica ne razpusti sedaj, ampak še le, ko jej poteče volilna doba. Proti vladi je glasovalo .' irskih poslancev, kateri bi gotovo nasprotovali konservativni vladi, Kakor s< il mjej. Mislilo se je, da bi so liberalcu Goschenu. ki jo v zbornici hudo grajal vladno politiko in se i rekel za bolj odločno postopanje v vuanjih zadevali, naročilo sestaviti novo ministerstvo, a dvomi se, d < bi radikale! hoteli podpirati ga. Kakor bo poroča iz Shanghai-a, povabljeni so vsi dostojanstveniki Itlf.-ftlakl v Peking, da se posvetujejo, sili uij se še nadaljnje vojna proti Francozom, ali pa sklene mir. — Sestava druzega polka, legije tujcev nn Francoskem hitro napreduje. Največ se oglaša Nemcev za vsprejero v to vojsko. Vsled tega se /o nekateri boje, da se ti Nemci hočejo le na francoske stroške prepeljati v Kit »j, tam se pa pridružiti Kitajcem ter se bojevati proti Francozom. f»or«> Da g. profesor je po dosedanja lehko zbađa, s in pa pod pose mina, ki mu n. dale. Da pa l, na vse pretege sukava misli o: živo spominja i po gomilah čh bi pl. Schneid g. Šuklje zdaj Dopisi. 27. fehruvarju. |lzv dop.| šuklje živih ne pusti pri miru, to m njegovem vedenji umevno; on jih aj je zunaj meje kranjske domovine, bnim zaščitom Ljubljanskega Benja-i doluo in široko odpira svoje pre-i narodnjak, ki svoji domovini obeta pomoč svoje vrste, porablja in za-;h, ki neso več mej nami, to veden.e ia značaj neke živali, katera brska voskih tam doli nekod v Afriki. Ko Iiil še mej nami, nikdar bi ne bil naslanjal se na njegove besede, češ, da se je pokojnik veselil poroda Ljubljanskega Lista in pa uredništva Sukljejevega. Kajti pl. Schneid je je dobil že dva meseca pp porodu Ljubljanskega Benjamina popolnem nasprotno prepričanje o gosp. Šukljeji, in se j« pokojnik pred mnogimi osobami večkrat izrazil, da se je nad g. Sukljejem jako varal, in da je poslednji kot urednik z izročenim mu listom t u d i s a m eg a d ež el-n e g a predsednika bar o n a W i n k 1 e r - j a k o m-p ioni i to va 1. O ti ponovljeni izjavi pokojnega vit. Sehneida je priča več še živih slovenskih mož. Sicer se g. prof, Šuklje utegne spominjati na dogovore in prizore, ki so se vršili lan-ko poletje na Gorenjskem v navzočnosti pl. pokojnika. Jako nedostojno, ter .-lepivno, je torej, da se g. prof. Šuklje sklicuje na ime moža, katerega ni več mej nami. in o katerem sam ve, da je pozneje o gosp. profesorji ravno nasprotno, torej jako neugodno sodil. Pisec tega utegne stopiti z imen i m pred gosp. profesorja : ali skušnja uči, da je previdniše najprej zahtevati, da nasprotnik stvarne trditve ovrže, potom naj zasleduje še le imena. Sicer pa v tem slučaji gospod Šuklje stakne, ker imenu pisca teh vrst ne more noben zaščitnik g. profesorja škodovati. tv. 4«. 14. in 15.spev sta se izgubila: nekateri mene, da ju pesnik še ni izdal, drugi zopet, da ja jo senat iz strahu pred Turki uničil. Več, pesnikov je že poskušalo, ta dva speva dopolniti, a najbolj posrečilo se je v novejšej dobi znanemu brv. pesniku ,,Smrti Smail-age Čengiča", Ivanu Mažuraniću. Gundulić zložil je epos po tedanjih vzorih Ariosta in Tassa in nekoja mesta močno spomioajo na Homera, Virgilija, Horacija in Ovidija. Pesniku znana je dobro zgodovina in zem-jepiftje slovansko in povsod kaže se nam pravega Slovana. Grimduli(! imel je mnogo predhodnikov, a ti j \si so se preveč oddaljili od narodnih tal in duh laški iu latinski je prevladoval v njihovih spisih. Guudulić je bil prvi, ki je udaril čisto na narodno struno: njegove poj ožijo niso presajene cvetice, am- pak imajo svoj izvor v narodu Jezik mu je izboren, domišljija živa in silna, s tihi tetivi in blagoglasni. Razun junaških in lirskih pesnij gojil je Gun-dulič tudi dramatiko ter je za mladih let celo sam na pozorišči nastopal Vender storil je napačen korak s tem, da je'uvel šveterostopni trohej v dramo in v epos, kateremu se nikakor ne prilega. Gun-duliću bila je znana ostala slovanska književnost in kot lirik, ima veliko podobnost s tedanjimi poljskimi pesniki, kakor Kohanovskiin iu dr. Kratko in dobro naslika Gunduliča znani književni zgodovinar : „Visoki, vedno jednaki vzlet domišljije, versko-mili čut, polnost najkrasnejših mislij iu podob, premišljeno smela oblast nad temeljito razumljenim jezikom, neposnemljivo blagoglasje in dovršeni stihi so najodličnejša svojstva, ki nas v pesnikovih delih neupoino nagovore. Gundulić je jedna iz mej prvih zvezd na jugoslovanskem književnem obzorji in zato ni čuda, da so mu še za njegovega živenja prerokovali nesmrtno slavo in ga proglasili „Knezom Dubrovniških pesnikov." P. B. stroške („auf Regierungskosten"). Današnja Laj-baheriea sicer popravlja to notico, a z navadno okornostjo. Pravi namreč, da namesto „auf Regierungs-kosten" treba citati ,auf Regimontsunkosten". Čudom se čudimo, da nemško glasilo ^spravljive" naše vlade jemlje iz nemških fakeijoznih listov take notice v svoja predala. So se inari povrnili časi urednika Suppantschitscha ? — (Dramatsko društvo v Ljubljani) je prejelo od Njog. preuzviienosti Josipa Juraja Strossmaverja, vladike bosensko-sremskega, jako laskav odgovor na čestitko, katero mu je poslal „Dramatskoga društva'1 odbor o njegovi sedemdesetletnici. To pismo torej slove: Slavnomu dramatskomu društvu v Ljubljani isporučujem ovijem najtopliju svoju hvalu na li'poj čestitci k mojoj sedaindesetgndišnjiei, želeći pod jed no, da i slavno slovensko „Dramatsku društvo" u svom radu liepo napreduje i plemenitom umjetnosti svo- ' joni osvješćene Slovence veseli, a pospane jošte od 1 diriemeža probudi, kako bi smo u skoro u/kliknuti j mogu: Svoji smo, složni smo, ništa nam več naško-diti ne može. Sa odličnim poštovanjem S tro ss ni a ycr ni. p., biskup. U Dja'vovu, 18. veljače 188.0. — („Čio vek a nikar!") Po tem naslovom začel je „Slovenec1 priobčevati listke, v katerih se z izredno mirnostjo in logiko zavračajo dr. Malmiča napadi na pesnika Gregorčiča. Pisatelj teh listkov je g. Hilarij Zora, profesor veronauka v Gorici in nečak Goriškega nadškofa. — („G r eg o r e i cev večer".) Še te dni smo omenili, da je zanimanje za banket vsak dan večje, in ravnokar nam javlja odbor za ,,Gregorčičev večer", da se mu je do zdaj oglasilo 93 gospodov, kateri se bodo udeležili banketa dne 12. marca v dvorani Ljubljanske čitalnice. Tu mimogrede omenjamo, da so mej udeleženci tudi n ijodličnejši trgovci Ljubljanski. — (Slovensko gledališče.) Raiinundov „Zapravljivee" predstavljal se j-- že večkrat na odru Slovenskem, a odkritosrčno moramo povedati, da nam je včerajšnja predstava izmej vseh dosedanjih bila najmenj po godu. Dobro uvažamo, da na slovenskem gledališči nastopajo zgolj diletantje, da se ne sme meriti z merilom, kakeišuega treba za velika nemška gledališča, a vsekakor smemo zahtevati, da se nam ta igra gladkeje predstavlja, da se igralci marljiveje uče svojih ulog. Preverjeni smo, da go-spiee in gospodje, ki so včeraj igrali, zmorejo kaj boljšega, nego je bila včerajšnja predstava. Popolnem zadoVolil nas je samo gospod Danilo (vitez Dumont), pri vseh drugih igralcih in igralkah pa bi trebalo več ali manj opazek, posebno pa moramo opomniti, da so nekateri gospodje pretiho govorili. To velja najbolj g. Slavku (pl Volk), ki je pri zadnjem svojem prizoru tako tiho šepetal, da se niti besedica ni razumela. Izmej gospic omeniti nam je gospico Vrtnikovo (Rozo) in Zvonar-jevo. Slednja bila je prav brdka Keristana. Gospića Lavoslava imela je za „staro babo1' premladosten in prečvrst glas. Gosp. Petrič jo svojo ulogo (Voltej) dosti dobro zvršil, zlasti prizor z otroci se mu je posrečil. Žal, da nema malo krepkoj ega glasu, njegovi kupleti bi potem napravili več utiša. Gosp. G o raz d (Blodvelj) igral je sicer vrlo, pa pričakovali smo več Gospod Š ta m car (Azur. Perač) izpeljal je svoji ulogi dobro. Lovski zbor, ki ga je pelo pevsko društvo ,,Slavec", bilje krepak in zadovoljil je celo vešeake. Ostalo petje pa je kazalo nedostatke, katerim je bil deloma kriv g. kapelnik S. Gledališče bilo je dobro obiskovano in občinstvo glede priznanja nikakor skopo. — (Slovstveni zabavni večer) preteklo soboto obiskalo je 27 gospodov, katerim je predsedoval g. Zeleznikar. (Ravna točka tega večera bilo je posvetovanje o Gregorčičevem večeru. V precej dolgej debati dognale so se vse podrobnosti glede godbe, stroškov, ozalj sanja dvorane itd. — (Sokolov „jour fixe") bode prihodnjo soboto v 7. dan t. m. v Schreinerjevi pivovarni na sv. Petra predmestji. — (Osobne vesti.) Iz Gradca se nam piše v 27. dan ni. m.: Naš rojak g. prof. Tone Tur-kuš premeščen je stalno iz Ljubnega na deželno višo realko v Gradci. Imenovan jo tudi učiteljem francoskega in angleškega jezika na tukajšnji realki. — Gosp. dr. Jul. K o cm u t, sanitetni asistent v Ljubljani, premeščen je k okr. glavarstvu v Črnomlji. — Gosp. Ivan Vavpotič, sanitetni asistent v Po-stojini imenovan je okrajnim zdravnikom druge vrste. — (Preme m be posestva) Graščino Škrljevo pri Sv. Rupertu na Dolenjskem kupila je preteklo soboto na javni dražbi g. Marija Podobnikova iz Šent Vida pri Zatičini za 10.205 gld. -—Graščino Poganice pri Rudolfovem kupil je Dunajčan Seemann za 50.000 gld. — Nekdanjo tovarno za žične žreblje (Dralitstiftenfabrik) v Poljskih ulicah v Ljubljani kupil je nadporočnik g. Velkovrh. — Tudi graščino Ribniška je prodana. Kupil jo je od solastnikov g. dr. Teodor Rndež, c. kr. notar v Ljubljani. Gozd se bode baje izsekal in, kakor se nam poroča, kupil je les g. Alimondo, lesen jak v Trstu z i 170.000 gld. — (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) priredi v četrtek v 5. dan t. ni. v prostorih C kr. vrtarske družbe veliko „besedo". Spored obsega 0 točk, mej njimi tudi F. S. Vilharjevi skladbi „Rod oknom" in „Po jezeru". — (Razpisano) je mesto okraj nega rano-celnika na Bledu. Letna nagrada: (»00 gld. iz okrajne blagajne, 30') gld. iz deželnega fonda. Prošnje do 1. aprila t. 1. Telegrami ^Slovenskemu Narodu": Gorica 2. marca. Doktorand Josip P a-gliaruzzi umrl je včeraj ob 1. uri popoln« dne. Goriškim Slovencem in vsemu slovenskemu narodu velika, skoro nenadomestna izguba. Dunaj 2. marca. Pri Žrebanji sreČek i* 1B04. leta zadela jc glavni dobitek štev. 519 serija 52. Budimpešta 2. marca. Julij Vorhovav obsojen je na poldrugoletho ječo, Ludovik Ver-hnvav na deset mesecev, oba pa da motata povrniti poneverjeno vsoto. Obsojena sta vrhu lega na izgubo političnih pravic, pivi za pet, drugi za tri leta. Budimpešta 2. marca. Povod un desetletnice Tiszovega ministrovanji poslal je c.es.tr Tiszi brzojavko, v katerej mu čestita in hvaležno priznava izvrstne zasluge, katere si je stekel v teh desetih letih za cesarja in deželo. Zagotovi j a mu nepremenjeno milost in zaupanje in izraza željo, da bi previdnost ohranila Tiszo še dolgo let zdravega, krepkega in vztrajnega ^ njegovem odličnem delovanji za prestol in za domovino. Kazne v osti * (Požar v Brnu.) 25. t. m. okolu dveh po-poludne navstal je v skladišči podružnice kreditnega zavoda v Brnu ogenj, kateri je pretil vseinu z blagom založenemu poslopju. Naglemu in vstrajnemu trudu vrlih ognjegascev velja posebna hvala, da se je požar omejil le na arhiv in shrambo napolnjeno s semeni, z volno in žaklji. Ob polu sedmih zvečer pogasili so popolnem ogenj. Škoda se ceni na več tisoč goldinarjev (nekateri trdo 8000 gld.), poslopje in blago je pa zavarovano. Kako je pričelo goreti še ni znano. * (Ves trg pogorel.) Kakor se piše iz Levova, pogorel je do tal 25. t. m. trg Ruda 120 družin je brez doma, brez strehe. Deželni odbor poslal je precej 300 gld. kot prvo podporo nesrečnim pogorelcem. * (Izne ver jen j e.) K samomoru blagajnika Vokureka v Nikolsburgu se poroča, da je samomorilec tudi iz občinske blagajne ukral S)0-)0 gld. Napovedal se je konkurz o Vokurekovem premoženji ; pasiva se cenijo na 20.000 gld. Pregled blagajnic se še nadaljuje. * (Nesreča na železnici.) Iz Krakovega se poroča, daje te dni na transverzalni postaji Tym-bark z napak prestavljenega tiru skočil tovorni vlak in da se je podrobilo več vagonov ter se poškodovali dve lokomotivi. Od železniškega osobja ni baje nihče ranjen. * (Glasbeni kongres.) Iz Bruselja se poroča, da bo mejnarodni glasbeni kongres zboroval od 8. do 11. avgusta t. 1. v Antverpenu. Tamošnje društvo umeteljnikov in pisateljev že dela priprave za ta imeniten shod, kojega pokroviteljstvo je prevzela mestna uprava. Glavni predmet, s katerim se bo ta shod posebno bavil je upeljava občne uglasbe za vesoljni glasbeni svet veljavne. * (Kongres slepcev.) Kongres učiteljev za slepe v Amsterdamu preložil se jo na posebno željo ravnatelja narodnega zavoda za slepe v Parizu na 4. dan avgusta t. 1. * (Wasb ingtono v spomenik.) V soboto 21. t. m. odkrili so svečano v \Vashingtonu velikanski spomenik \Vashingtonov. Lepej svečanosti pa vreme ni bilo kaj posebno ugodno, kajti mrzlo pihal je sever ali krivec in temperatura pala je pre cej nizko pod ničlo. A navzlic neugodnemu in mrzlemu vremenu zbralo se je brezštevilno ljudstva in fiooo vojakov pod poveljstvom generala Sberkian-a došlo je k otvorenju krasnega spomenika. Senator Schoruian in vojni inžener polkovnik ('asov. kateri je gorostasno stavbo dovršil, imela sta sLivrtns; nagovore. Govori se neso čuli niti godba, ker jo mnogobrojno občinstvo, da bi se nekoliko ogrelo, ceptalo z nogami. Temeljni kamen t«1 j naj više j stavbi na svetu (spomenik je B&6 čevljev, Dunajski Štefanov zvonik pa le 432'/a čevljev visok) nzidal se je že 4. julija 1 -48 in sicer na istem kraji, katerega si je izbral VTashington sam 1701 l. Sedem in trideset let seje potrebovalo za zidanje velikega obeliska, 82 <)()> ton granita porabilo in vsi troški znašajo 1,187.000 dolarjev. V sredi spomenika dospe* 86 lahko po železnih stopnicah ali pa s parovlakom do vrhunca, od koder se pokaže strinečemu človeku krasen razgled — 2 0 milj daleč na okrog. * (Z v e z d o g 1 e d v j e č i.) Kakor se poroča Radenskemu deželnemu listu, prijel in zaprl je v ponedelj k 23. t. m. zvečer v Karlsruhe policijski komisar obče znanoga astronoma profesorja dr. Pi-tselmer-ja Dolže ^pa nenravnega zločina. (Most preko reke Jordana.) 27. janu varja t. 1. izročil je vsled naloga tuške vlade inžener Jurij Ferenghia blizu podrti n nekdaujegi mesta Jeriho cez reko .Jordan narejen nov lesen most občnemu prometu. Pri tej red kej svečanosti bili so prisotni guverner Jeruzalemski Reuf paša, vojaški in civilni dostojanstveniki, duhovski načelniki raznih verskih občin iz Jeruzalema, mnogobrojni beduvinski šejki in obilo občinstva. Novi most p r v i in jo lini, kateri prcniostujo to zgodovinsko reko, je 45 m. dolg, B m širok in prav trdno B tesan. Po poročilu katoliških romarjev iz 7. stoletja imeli BO baje nekdaj tamošnji prebivalci nek most preko Jordana, m dan danes pogubili so se vsi sledovi kakega mostu čez to reko. * č Požar v blaznici.) Zadnji velikanski požar v blaznici za uboge v Pdudolfiji, ki je uničil 18 blaznih v njihovih celicah, zanetil je nalašč nek na pol blazni črnec prosjak, kateri je svoj zločin pri zaslišanji tudi priznal, a se izgovarjal, da ga je v hudobno delo prisilil domači strežnik Schibder. Zapeljivee ert.il je namreč nekega hišnega zdravnika in je iz osvete že dvakrat, toda zaman sani poskušal zažgati blaznico. Schrbderja so prijeli in zaprli. * ( U ti le o t dulec. ) V Novem Jorku začel je izhajati časopis „Packet handkercliief", ki se tiska na pavolnato tkanino. Barva, s katero BO tiska, nema mkakega zopernoga duha. Tak list se da, ko se prečita, porabiti za nosni robec. Tako se je posrečilo prijetno združiti s koristnim. Kakor se govori, ima ta časopis jako velik vspeh, kar je lahko i razumljivo, ker so neki taki tiskani robci še za 25"/,, ' cenej i, kakor netiskani robci take vrste. : (O so de po I na mač ni ca.) V Mirandoli na Mautovanski napravili 80 fantje 50 letnemu po-: sestniku Josipu Tereri-ju svečano mačnlco, ker je najlepšo deklino hotel vzeti za ženo. Po silnem ropotu iu vrišu iz spanja preplašen in razsrjen vsled zasrauiovanja, plane Terori kvišku, zgrabi puško in ustreli skozi okno na fante. S prvima streloma usmrtil je dva, fanta, a streljal je še dalje in še 7 drugih mladeničov zapalo je besnosti zdivjanega moža, kateri je potem V bližnjem tolmunu storil konec svojemu življenju. - Oznanilo. Letošnji redni zbor kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva avstro-ogerske države, pa tudi letošnji redni zbor hranilnega iu posojilnega uradniškega društva v Ljubljani bodeta v nedeljo 29. marca 18115 ob 10- uri dopolndne v veliki dvorani pri Malici (Stadt Wieu). Dnevni red zbora kranjskega odseka: 1. Kratko poročilo predsednikovo o delovanji uradniškega društva Avstro-Ogerske na podlagi zaključka leta 1883. 2. Potrditev računa odborovega za minulo 1884. 3. Sklepanje o predlogu za znižanje zavaroval-uradniškem društvu. Volitev novih odbornikov za opravilno leto leto nine pri 4. 1885. 5. Posamični nasveti. Na dnevnem redu zbora hranilnega in posojilnega uradniškega društva je izvrševanje pravic po §. 30 društvenih pravil. Dnevni red se naznani p. n. gospodom dru-štvenikom po pravilih pismeno. To se naznanja p. n. gg. društvenikom. V Ljubljani, dne 2G. februvarja 1885. Kranjskega odsuka uradni- Hranilnega in posojilnega ikega društva v odboru uradniškega društva odbo- predsodnikov namestnik : rov predsednik: Smolej. Verderber. Odbornik i Anton Srete k. ■ '■■ .... » i>.*'>^ ima v 3. številki naslednjo vsebino: 1. J. Stritar: Rod za rodom. Pesem. 2. J. Kržišnik: Rondel. Tešem. 3. Dr. Fr. Detela: Veliki grof. Zgodovinski roman. (Dalje). 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 22. Pod hruško, j. J. Stare: Pisma iz Z^reba. X. 6. J. Stritar: Pogovori. I. 7. A. Fantek: Utopljeni zvon. Palada. 8. J. Citnperman: Osehlo cvetje. Sonetje. 9. Fr. Wiesthaler: Slavni Slovenci. I. Dr. Jakob Zupan. 10. Dr. Sivor: Vodnikov „ Vršac", potlej pa še nekaj. Slavnostni govor magistra Sulfurija Udrihovića. 11. Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje). 12. Književna poročila: II. Dr. K. Štrekelj: Slovenska slovnica za srednje šole. (Dalje). 13. Slovenski glasnik: Nove knjige sloven ske. — „Vita vitae meae!u — Matica Slovenska. — Jurčičevi zbrani spisi. — Imenitna knjiga. — Slovenski slikar Jurij Šubie. — Slavo-deutsches und Slavo-italienisches. — Die ostlichen Alpenlander im Inverstiturstreite. — Popravek. — 14. Janko Kalan : Šah. — „Ljubljanski Zvon" stoji za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gold. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 30 kr. iiiru upravulAtvu. t.Josp Pran G. v Radečah. .Sedaj Ima to naroćnino plačano do konca marca t. I. Tujci: 1. marca. Pri "*loao : Rilke iz Celovca. — Graf z Dunaja. — Pcrattona iz Gorice. — Kette, Lah iz Loža — Schvvarz z Dunaja. Tri uvnI rij*ltein etMMBrjfl : Grof Lanthlefi iz Vipave. — Maidič iz Gradca. Tržne riv^i- i IJutilja tt dne 28. februvarja t. 1. Št 1117 Razpis (lit—1) kr _ si. kr. Plenica, bktl. g S. Speli povojen, kgr. Surovo maslo, „ -H Rež, ... 5 "■'I -851 Ječmen, n 5 26 Jajce, jedno .... - 2'5, Oves, n ... 9 ■r. Micko, liter .... -1 8 Ajda, n 1 71 Goveta meso, Ugr. - 6» Proso, „ . • • r» 8fl Telečje „ „ - G2 Koru/.a, D 5 58 Svinjsko „ n — 51 Krompir, :; Ji Koltrunovo n n - 86 Leča, u — Pitaneo..... — 50 Grah, g — Golob...... — 18 Fižol, e 50 Sen *, lco kilo . . 1 to* Maslo, kgr! .' — iN Siaina, , 1 78 Mast, Spoli frile n — 89 Drvii trda, 4 Q inetr M 'JO "l n - 51 „ mehka, . n 5 61 Meteorologično poročilo. Dan 1 Ca s opazovanja Stanje barometra v mm. | Temperatura Vetrovi Nebo Me-krina v mm, ti 7. zjutraj 788-19 aa. 06M' sl. j z. d. jh3. <£ 2. pop. 785*67 mul. 7-ii G si. j v z. jas. 0 00 jim. 9. zvečer 734 43 iiiin. io t: sl. lab. j«. 8 E 54 S t. /.jiifrai 2« pop. \K zvečci 784'28tti.| l'A'.i 65 mm. i 734 0") iimi. — 26' C 4-5l)i' 4> 84 U sl. v zli. sl, vzb. sl. lah, d. |as. obl. obi. 0-00 mra. i.ad Srednja temperatura 31° in 1*8*, za l»7a in 0-3' Dormalom. ZDuLZxa.js!k:a, borza dne 2. marca t. 1. (.Izviruo telet;raficno poročilo.) Papirna renta.......... 83 gld. Srebrna renta.......... 84 „ Zlata renta........... 108 „ 5°/0 marčna renta......... 99 „ Akcije narodne banko....... 807 „ Kreditne akcije......... 307 „ London............ 124 „ Napol............. 9 , C kr cekini ......... 5 „ Nemške marke . . .... 60 , 4u/0 državno srečke iz l 18'4 250 gld 12l» , Državne srečke iz 1 1861 100 gld — „ 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta 103 ., Ogrska zlata renta g"/,...... — „ ■ 4»/,...... 98 „ n papirna renta 5u/0 ..... 94 „ 5*/0 Štajerske zemljišč odvez oblig 104 „ Donava reg srečke 5»/o • 100 gld 115 „ Zem:j obč avstr 11 , „ zlati zast listi . 123 a Prior oblig Klizabetine zapad železnic« 112 „ Prior oblig Ferdinandove aev. železnice 105 „ Kreditne srečke.....100 gld 178 „ Budolfove srečke.....10 n 19 „ Akcije anglo-a'Str banke . 120 „ 107 , Trnminway-društ velj 170 gld a v . . 214 „ 60 10 15 30 50 2) 0 81 45 50 40 80 1 J 60 75 2') 50 75 službe muzejnega strežaja in dvornika v „Rudolfinum". V deželnem muzeji „ Itudoltinum" v Ljubljani oddala se bode zdaj le začasno služba strežaja ob jednem dvornika z letno plačo 300 gld. in s prostim stanovanjem. — Prositelji za to službo morajo dokazati, da so avstrijski državljani, čvrstega zdravja in neomadeževnnega značaja, potem svojo dosedanjo slu/bo ali opravilo, so li oženjeni ali ne in neso Ii čez 40 let stari. Dokazati morajo tudi zmožnost slovenskega in nemškega jezika in pa spretno-1 v mizarskem rokodelstvu Zmožnost tudi italijanskega jezika bila bi posebno priporočilna. Lastnoročno pisane prošnje, v katerih je navesti, je Ii prositelj s kakim deželnim uradnikom ali služabnikom v rodu ali svaštvu, naj se pošljejo do 31. raarcija podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, 28. februvarja 1885. Hmelove sadike, zdrave in krepke, 1000 za 5 gld., dobč se od 1. aprila pri liiiiioi ikii viOzu I?Iaiiiicr-ji, v Cel Ji na Štajerskem. 98—3) i M i A i i Kri čistilne krngljice ne smele bi se v nijednom gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže-nem želodcu, jetrnih iti obistnih hoL-znih; v škatljah a 81 kr.; jeden zavoj s 6 skatljami 1 gld. 5 kr. — Razpošilja se le jeden zavoj. ► ► ► k, r 4 Planinski zeliščni sirop kranjski ^ * :i r>ii lil*., ^ A izboren zoper kašelj, hiipavost, vrtitnbol, prsne in a. 2 p učno bolečine. Koriftnejll, nego vsi v trgovini se £ 4 nahajajoči soki in siropi. p ^ Naročila z dežele izvršč se takoj ^ 4 v lekarni „pri samorogu" > i JUl.B.i pl« tR!KO€ZY-|a r 4 na Mestnem ttgn v Ljubljani. (41—6) r kr. Kamnosekarji, kateri so vajeni delati v kamnolomih, dobe stalno delo Eroti Uobri plači. Prednost imajo oni, ki ho vftjonl in so že ili v inarmorovih kauinoiotuuib. — Oglase nuj se pri lastnikih kamnoloma gg. (115-1) v Slov. Bistrici u u Spod. štajerskem. i' p Is Trsta v Hovi-Jork naravnost. Vebki prvoraarednl parnikl te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejem ijo blago in potniki- po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NGVI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik ..Tevutoiila,", odhod okolu 25. dne marca 1885. Ka uta za potnike uoo gold. — Vmesni krov 4(0 golil. Potniki Daj se obrnejo na (117—1) j.teekuile, generalnega paiainega agentu, Via deli' Arsenale Nr 18, Teatru Cumunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Euiiliniio «1* A ii t. n j en. generalnega agenta \ Tr»lu. AAAAikiaA h.^v^^vaaaaaaa Za "bližajočo se sezijo prlpc roča najsttirejša in uajglasovitejša firma za sukno MORICA BUMA (ustaoovlj ni leta lnaa pristno Brnsko volneno blago. Jako lepi in modni u/.orei za celo obleko od gld. 1 do gld. G meter. Rogata izber Hukna za huUii)<> (Streich und Kainuitrariirockstolle* od gld. ii do gld. 7 in Hukuu za li'a«-«.. najnovejši uzorci, od gld. 1 do :rld 6 meter. ( m < l'crioitiis z» nuUiijc iu Ton-itius /a lila«-«- od gld. ii navzgor do gld. 6, gld. 7 in više meter. Velika z i loga vsakovrstnega ftukna za i-ivtlne in vo[aAk(> obleke, Itvrefe, cerkve, bil|urtle in vozove. Suknu zu poturue Stmze, o-li-rnusku iu NtrelMkH ilialtVH in ilruge korporaelje. — Bloruialiiegn volualegu lihigu za zgornjo obleko, kakor iioriuulnih |>osiel,i" .liigi-ji v Ntuttgai tu bogata izber. l*ris«m uugleftki potni plnlili, :; metre 50 cm. dolgi in 1 meter G0 cm. široki, po gld. .'), 4.75, 5.25 do gld. Ig L'/orce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poituemn povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednost znaša gld. 10, pošiljajo se banko. Gospodje lirojanki mojalrl dobe na zalite-vanje vzgleilue kujižlee z mnogoš'evilnimi uzorci franko. (107—1) I v ^ yu>v***rw yr v *f V Vr ^ V v ^ v Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto m naravno zdravilo j«; prava dobro delna pomoč in ni treba mnogih besedi), da se dokaže njih vh čudovit« moč Ce se le rabip« nekoliko dnij, olajšaio in preženejo pnv kmalu na|trdovrat-nejle želodce«e boiesti. 1'rav iavrstoo aaireaaio sopef bene r «iide, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim holc/.iiim in proti glistam, pri žcn-^k b mlečnih na.lcžnoit h, z« per beli tok, bi Ijtiat, zoper akropoli ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleanij, ampak nas obvarnjrjo tndl pred vsako tn les>iijo. Prodajejo se v vseh glavnlfa lekarnah in evetu; za naročho in poftiljatve pa jedino v lekarni CriHto-foleltl v Goriet. V Lfukljant jedina zalogi v le«arni Jut. pl. T< nlcoc*}, na .Mestnem trgu št. 4. Steklenica ^tane 33 kr. (102—2) 4jbjt" Varoval se j« pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dobićkait Ijnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi neuiajo iiobone moč' in vrednosti. Zopor j<-ti\to! Radgostski uMivef&cEtni čaj i ti ružiioisln niaho-rastlinski celtlifti, priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne iti vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko d i o v i i < > prlsnanekili pisem razpolagajo se v prepričanje.__ Goffpod J. .Seiehert, d pl. i kar v Rožnavi. Prol m, da mi p- sljet-* še 12 .avitk -v Radgost-sk-ga univerzalnega čaja in 12 Sk t'jie Boinovskih mahu*rastlinskih ooltliokov, Učinek teli zdravil je v resnici pri vseh na prsih bolnih usuli,i h izvrs.en, in odkar nit npolrebl ain sam, nič teč ne kasljara, kakor sem ibisle vsako litttO 4 — 6 teduov. Z vsem Spoštov nj in udarii l>r. luni/. p| Tauviistteln, c kr. štabni zdravnik. V Kremsi, dve 2H. oktobra i877. Val l blagorodje! Moja bč rka je uže vi č nego pol 1 ta ime a hud kaš' j, kateri jej jo često pron*rodeval tudi bruhanju; kir ^e jej niti n,j ljubilo lostl, je oslabela ter ihujaalai v novinau č tivs o valih izvrstnih zdiavilih, si naročim 1 zivitek č i.a in 2 fikat-ijici eelr 'čkov. J dva je [e užila bolnica nekoliku teh zdravil, iu uit) j«'j ie odleglo. V n. kolik h dneh poide dittga Ikathiea. D-^te zdaj k večjemu vsakih 24 ur do jedenkrat /ak.idj.t, ter jc zupet krepko in se mu Ijniii jes i. Za val iijoč so va.n uljudnu, prosim, tla mi vin.v,c pošljete 1 zavitek čaji iu 8 škaiijiee slavnih cehi čkov, cr kc beležim z odličnim spofitovantem Adolf Kii * i, knež. 0o)la IO kr. posebo. Radi;oMlHki univerzalni iuj in Uožuowski ■iiiilio-riisiliiiski i ,-Ulieli.i divajo se vedno le v lekarni J. Neleherta v ltožuovi na Morav-akem , in raspoliljajb so naročila na vse strani proti poštnemu povzetju. Da je pa p n. občinstvu bolj priročno, imajo tndl zal. ge sledeči :ekar,i: W. Mavr v Ljubljani, W. Kii u ig Mariboru, S Bllttelbaoh in J. Cejbek v Zagrebu, Harmherzigo Ur lider in A. N od ved v CJrailel, A. SI a r e k in J Kupfer-schmied v Cel|i9 O Russheim v I.ipuiei, C ari Grabaeher v Murau, J. i 11 i u g v Kot-t eumanu, W. T h u r n w a i d v < *•« o > »i. Zalog-e napravile so bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajalnicah materijalnoga blaga. Doktor IIorHtova jedino prava voda za iti-i, prirejena naianko po starein ru.lbinskeiu receptu tega svetovno slavnega zilravniki za oči, pripravna je za okrepljen)e in vzdr/.iiije vida v vsa-kej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frisni alt stari pnsad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno SolzOUJe. Izvirna steklenica /. navodom za rabo volja 70 kr., za kolek in zavoj lih kr. več 1'runi se dobi samo nuravuost It lekarne v kopeliiči Rožnavi. jt&- ItožuovHki e\*l v.,% /ivec. hitro i:i trajno o.dravija puiiko, trganje po Udih in vsvke vrste Blaboat v živcih in kitah, l;virna BklotUUa 70 kr. av. /a koiek iu zav.-j IO kr. več. I»ravi se • o >i samo naravnost lekarne V Rožnavi (Moravska,.. (770 - 13) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 0923^3