roiM 11»» tv* ola cono ▼ yuiuvuit
Leto XXI., st. 60
Ljubljana, sreda 1). marca 1940
Cena 2 Din
UpravniStvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 In 3392
Podružnica Marlbor: Grajski trg št. 7. — Telefon 2455.
Podružnica Celje Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 17 749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7. telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon Stev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Pogajanja v Moskvi
Okoli sovjetsko-finskih pogajanj, ki so se proti koncu preteklega tedna začela z nenadnim odhodom finske delegacije v Moskvo, se je nabralo v tem kratkem času toliko ugibanj, da je zaenkrat nemogoče presoditi njih ozadje, in tudi ne njihov obseg in potek. Zanesljiva, avtentična poročila so silno redka, pa še ta sama dopuščajo najrazličnejša ugibanja. Vsekakor pa je gotovo, da je sovjetskofinski spor stopil te dni v odločilni stadij za obe vojni stranki. Dasi se je Finska dobre tri mesce branila in njena odporna sila. kakor zatrjujejo poročila iz Helsin" kov, še vedno ni popustila, je vendar vedno bližja zanjo ura odločitve med nadalievanjem borbe s pozivom na pomoč od zunaj ali kakršnimkoli pobotanjem z Moskvo. Na drugi strani pa se je tudi Rusija izpostavljala zaradi vojne na Finskem vedno večjim mednarodnim nevarnostim, ki se se neprestano pojavljale na obzorju v zvezi z vojno na zapadu. Prav zaradi te medsebojne povezanosti obeh vojn seveda tudi Nemčija želi, da bisesov-jetsko-finski spor čim prej končal, ne le zaradi večje splošne razbremenitve obeh velesil, temveč tudi zaradi njunega medsebojnega gospodarskega sodelovanja.
Kakor pa so v celoti sovjetsko-fin-ska pcgaianja še vedno zavita v meglo. se vendar dado ugotoviti nekatere podrobnosti, ki niso brez pomena za njih pravilno presojo. Tako kažejo vse dosedanje objave in izjave, da je prišla pobuda zanje iz Moskve, kar je tem bolj zanimivo, ker je znano, da Moskva od prekinitve prvih pogajanj v lanskem oktobru dalje ni več priznavala sedanje finske vlade za zakonito predstavnico Finske, temveč je to lastnost priznavala samo Kuusinenovi komunistični vladi v Teriokiju, o ka-kateri pa je že precej tednov sem vse tiho.
Iz dosedanjih objav in izjav je nadalje razvidno, da so bile prve sovjetske pobude za nova pogajanja s Finsko storjene že pred nekaj tedni. Tako je Chamberlain opozoril v svoji ponedeljkovi izjavi v spodnji zbornici, da je sovjetska vlada »ob neki priliki« omenila angleški vladi pogoje, ki bi jih bila pripravljena ponuditi Finski, ki jih pa angleška vlada sni mogla sporočiti finski vladi«. Posebna londonska uradna izjava pojasnjuje, da gre za pogoje, ki jih je sovjetski veleposlanik v Londonu sporočil podtajni-ku za zunanje zadeve Butlerju že 22. februarja. Približno istočasno je sovjetska vlada dostavila te predloge tudi švedski vladi s prošnjo, da jih dostavi finski vladi. Iz dosedanjih poročil izhaja, da je Švedska prevzela samo vlogo »pismonoše«, ne da bi tudi drugače kaj posredovala med obema vojnirtia strankama. Kakor znano, so takoj po izročitvi sovjetskih pogojev v Helsinkih prišle vesti o prvih neposrednih sovjetsko-finskih stikih v Stockholms katerim so nato sledili neposredni stiki v Moskvi.
Ugotovitev datuma o prvi sovjetski ponudbi Finski preko Anglije, odnosno preko Švedske je v toliko zanimiva, ker so dne 25. februarja zaključili svoje kratko posvetovanje v Kodanju zunanji ministri treh skadinavskih držav in izdali o njem komunike, v katerem izražajo željo, »da bi se rusko-finski spor čimprej končal z mirno rešitvijo, ki bi zavarovala popolno neodvisnost Finske«. Očividno je bil ta sklep sprejet že po poznavanju novih sovjetskih mirovnih pogojev. V tej zvezi zasluži pozornost izjava norveškega zunanjega ministra Kohta, da se izraz o »neodvisnosti Finske« v komunikeju kodanjske konference ne sme tolmačiti kot poudarek »teritorialne nedotakljivosti«. Iz tega bi mogli sklepati, da v uradnih krogih skandinavskih držav niso izključevali možnosti, da bi mogli novi ruski predlogi tvoriti primemo osnovo za kompromis.
O vsebini pogojev doslej niso znane uradne podrobnosti. Prve verzije so označevale nove ruske pogoje za težje od onih v oktobru lanskega leta. Nova poročila pa že govore o sovjetskem popuščanju, ki se nakazuje v možnosti kompromisa glede nekaterih zahtev, kakor na primer glede otoka Hangö, medtem ko se o Pečengi in Viborgu, ki naj bi bila po prvih verzijah tudi vključena v sovjetske zahteve, ne govori več. Neodvisnost Finske pa naj bi bila zavarovana z jamstvi tretjih držav. morda Nemčije in skandinavskih držav. V kratkem bomo o teh pogojih pač izvedeli več podrobnosti.
Ker je sovjetsko-finski spor vedno bolj povezan z glavnim evropskim konfliktom med Nemčijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani., je razumljivo, ako se ta novezanost ma* nifestira tudi pri sedaniih nogaiannh ko neore^nn silijo v ospredje interesi tretjih Gotovo je samo Finska razsodnik svojega položaja, toda sosedne skandinavske države ne prikrivajo svo-
Zavezniki cakaio na finski poziv
Predsednik francoske vlade Daladier ie vietai sporoiil v parlamentu, da ie 50.000 voiakov pripravljenih, da takoi pohite Fincem na pomoč, potreben
ie le še linski poziv
Pariz, 12. marca. s. (Reuter) V parlamentu je podai danes popoldne ministrski predsednik Daladier važno izjavo o vprašanju zavezniške pomoči Finski.
Uvodoma je Daladier sporočil, da je že dva tedna pripravljena zavezniška ekspe-dicijska vojska 50.000 mož, da takoj odide na pomoč Finski. Odločitev v tem smfr'u je bila sprejeta na seji vrhovnega zavezniškega vojnega sveta v Parizu dne 5. februarja. Od 22. februarja dalje so bile francoske čete ekspedicijske vojske zbrane in opremljene. Veliko število ladij čaka na prevoz teh čet v dveh velikih francoskih lukah ob Rokavskem prelivu oziroma ob Atlantskem oceanu. Odhod ekspedicijske vojske pa zavisi od javnega apela finske vlade. Doslej ni prejela niti francoska niti angleška vlada nobenega direktnega apela od finske vlade v tem smislu.
Pretekli četrtek, je nadaljeval Daladier. sem obvestil finskega poslanika v Parizu, da zavezniki nikakor ne morejo prevzeti odgovornosti za položaj Finske po koncu vojne, če Finska sedaj ne prosi za našo pomoč. Finski poslanik je obljubil, da bo odgovor v enem ali drugem smislu finska vlad izročila do danes, potem ko bo o tem preje sklepal finski parlament na svoji seji. Doslej pa nismo prejeli od finske vlade nobenega odgovora.
Pred nekaj dnevi se je obrnila finska vlada na nas z nujno prošnjo za leta'a. Takoj smo poslali na Finsko nekaj najnovejših francoskih bombnikov, ki so med tem gotovo že dospeli na fronto. Pomoč, ki jo je Francija Finski doslej dala v vojnem materialu od začetka decembra dalje je znatna. Med drugim smo postali na Finsko in se tam že nahaja 145 francoskih letal, 496 topov. 5000 stroinic. »00 000 pušk. 20n.f>00 ročnih granat in 20 milijonov patron.
Da sta morali Anglija in Francija posebno skrbno proučiti vprašanje pošiljanja vojaške pomoči Finski, zato govore posebni razlogi. Ker sta norveška in šv«*d-*Va vlada odločeni da se s silo imr»»ta vsakemu prehodu zavezniški čet na Finsko nreko svolo<ra ozemtia, je treba to oviro odstraniti. To pa je mogoče samo če imamo na svoji strani pnnnlno oodnnro vefnp švedskega in norvešfep<ra naroda, Zato je ta naš apel nujno potreben.
Angleška ekspedici.jska vojska bi imela v zavezniški pomoči za Finsko tako v moštvu, kakor tudi v ladjah posebno važno vlogo. Aneli.ia je pripravila svojo vojsko tako. da bi bila lahko takoi nsrešno no-slana na pomoč. AngVška voma mornarica bi poskrbela tudi za zaščito ladij zn prevoz čet. Mogoče si je predstavljati važnost te zaščite, če «rojevamo. razdalja med an^^ško in norveško balo več nego 200 milj.
Ob zaključku Svojega govora i° D^lad'er pozval zbornico, naj glede na to. di doslej še ni prejel nfkakega odgovcra :z Helsinkov na francosko sporočilo fin^k^inu poslaniku v Parizu, pristane na t", da se razprava o tem vprašanju odgcdi do nri-h od njega torka. Francoska zbornica se ie Soglasno izrazila za predlog ministrskega predsednika.
Berlin: Prepozno
Berlin, 12. marca. z. Ponudba zaveznikov glede vojaške pomoči Finski v berlinskih krogih ni izzvala nobene nervoznosti. V Berlinu smatrajo, da je bila Finska že od vsega početka prepuščena sama sebi. öe bi ji bili hoteli zavezniki zares pomagati, bi bili to lahko že davno storili, ne da bi pri tem kršili švedsko in norveško nevtralnost. Danes zavzemata švedska in Norveška glede vojaške pomoči Anglije in Francije vseskozi odklonilno stališče, ker se zavedata, da bi to pomenilo razširjenje vojne na skandinavske države. Po sodbi Berlina sta Pariz in London tudi tokrat, enako kakor v primeru Poljske, prišla prepozno.
Bojazni švedske in Norveške
Stockholm, 12. marca. z. V Stockholmu z največjo napetostjo pričakujejo odločitev finske vlade. Po nepotrjenih vesteh je odločitev že padla, vendar pa jo drže zaenkrat Se v strogi tajnosti. Teritorialne zahteve Moskve predstavljajo največje ovire za dosego sporazuma. Ce se Finska ne bo odločila za sprejem moskovskih zahtev, potem bosta švedska in Norveška v duhu pakta Društva narodov dovolili prehod dobrovoljskih oddelkov preko svojega ozemlja, ne pa tudi prehoda regularnih
zavezniških čet, namenjenih na Finsko.
---------
je želje po mirni ureditvi konflikta, kakor te želje ne prikriva tudi Nemčija. Morda je sedanji položaj v Skan-dinavju še najbolje označil švedski vladni organ »Šocial-Demokraten«, ko je zapisal: »Ako bi bili prisiljeni izbirati, vemo, na katero stran bi se postavilo najmanj 99% našega naroda, toda istočasno izraža najmanj 99% švedskega naroda željo, da bi se izognili tej tragični dilemi.«
V pogledu mnenj o razvoju sovjet-sko-finskih DOgaianj in s tem o celotnem položaju na evropskem severu so v ospredju tri stališča: nekateri si žele miru za vsako ceno, drugi so samo za častem mir, tretji p® so proti säe- I
! Naglašajo pa, da je sedaj odločitev o vsem tem v rokah finske vlade.
Stockholm, 12. marca. z. Včerajšnji govor Chamberlalna je izzval v norveških in švedskih krogih veliko bojazen, da bi utegnila Anglija v danem primeru kršiti nevtralnost obeh skandinavskih držav, da bi mogla priskočiti Finski na pomoč. Po zadnjih informacijah finska vlada doslej že ni sprejela moskovskih mirovnih pogojev. če bi Anglija in Francija intervenirali na Finskem na način, kakor je to včeraj namignil Chamberlain, potem bi se utegnili znajti švedska in Norveška v skrajno delikatnem položaju. Na eni strani se ne bi mogli upirati pomoči za Finsko, na drugi strani pa morata računati s tem, da bi ju takoj napadla Nemčija.
Basel, 12. marca. z. »Basler Nachrichten« poročajo iz Londona, da vežejo zavezniki svojo pomoč Finski na poseben pogoj, namreč, da Norveška in švedska dovolita brezpogojni prehod zavezniških čet če tega ne storita, potem bodo zavezniki zvalili vso krivdo na obe skandinavski državi, ki sta se na ta način Izneverili svojim obveznostim do Društva narodov in onemogočili, da bi zavezniki izdatno podprli Finsko v najbolj kritičnem trenutku.
Švedski pritisk na Finsko
London, 12. marca. j. (RSV) Z merodaj-ne angleške strani izjavljajo, da švedska še zmerom vztraja na svoji odločitvi, da ne dovoli prehoda aktivne pomoči zavezniških držav preko svojega teritorija na Finsko, švedska doslej navzlic vsem an-gleško-francoskim demaršam ni hotela
predrugačiti svojega staliSča, dasi so bile
demarie storjene samo v tem smislu, da naj švedska dovoli prehod zavezniške pomoči samo v primera, da bi bila Finska prisiljena nadaljevati vojno. Del švedskega tiska se sicer odkrito zavzema za intervencijo v prid Finski, ako bi Finska zavrnila sovjetske mirovne predloge. Toda to so pač samo cenene besede, ki jim na drugi strani stoji nasproti pritisk, ki ga švedski službeni krogi izvajajo na Finsko. Ta pritisk je naslednje narave: finska delegacija je bila s službenega mesta opozorjena, da bo v primera, če bi se razbila finska pogajanja z Moskvo, švedska ne samo preprečila intervencijo zavezniških držav preko svojega teritorija, marveč bi morala nedvomno celo sama izpremeniti svoje stališče napram Finski in sicer zaradi nevarnosti, ki bi ji bila izpostavljena v tem primeru od Nemčije na eni ter od Sovjetske unije na drugi strani. Težko si je zamisliti, da bi švedski narod brez mrmranja prenesel tak preokret švedske politike, ako bi se Finska res odločila nadaljevati vojno, toda švedska vlada je s svoje strani prepričana, da bo finska vlada upoštevala švedsko svarilo.
Ako bi Finska sprejela sovjetske mirovne pogoje, ki zahtevajo v prvi vrsti od-stopitev Mannerheimove črte, potem bi se znašla v istem položaju, kakor je bila Češkoslovaška po odstopitvi Sudetov Nemčiji, ko je ostala napram Nemčiji brez obrambe. Razlika je le ta, da je imela Nemčija neki vzrok, utemeljen v nemški narodnosti sudetske pokrajine, dočim Sovjetska unija pri svojih zahtevah nima ni-kake etnične upravičenosti.
V diplomatskih krogih sodijo, da bo morda Sovjetska unija tekom pogajanj nekoliko popustila v svojih zahtevah, toda
finskega položaja to v bistvu ne bo spremenilo.
Pričakuje se, da se bo Finska odločila že v najkrajšem času, čeprav merodajni finski krogi zatrjujejo, da je dokončna odločitev v rokah vlade in parlamenta, ne pa delegacije v Moskvi. Vojaški krogi pa so prepričani, da bo imel pri finski odločitvi zadnjo besedo maršal Mannerheim, in jo bo izrekel pač po tem, koliko se bo lahko zanesel na tujo pomoč in na možnosti nadaljevati borbo.
Misija princa Bourbon-Parm&kega
Amsterdam, 12. marca. AA. (Havas). Na potu v Helsinke je potoval včeraj skozi Amsterdam iz Pariza princ Rene Bourbon-Parmski Njemu je maršal Mannerhsim zaupal gotovo nalogo v evropskih prestolnicah ter je s tem v zvezi obiskal princ Rim, Pariz in London. Glede pomoči, ki jo daje inozemstvo Finski, je princ dejal: Lahko vam povem, da daje Francija najučinkovitejšo pomoč Finale. in da Anglija stori vse. kar more. Princ Bourbon-Parmski je sodeloval dva meseca kot prostovoljec v finski vojni. Spremlja ga danski princ Val-demar.
Svinhufvud na poti v Rim
Berlin, 12. marca. s. (Ass. Press.) Bivši finski prezident Svinhufvud ie sedai odpotoval v Rim. kjer se bo. kakor porcčaio. sestal z ministrskim predsednikom Musso-linijem.
Berlin, 12. marca. s. (Ass. Press). Bivši švedski predsednik Svinhufvud je seJaj na poti iz Berlina v Rim. Namen njegovega prihoda v Berlin je bil baje, da poskusi pridobiti nemško vlado za intervencijo v primeru, da bi se sedanji finsko-sovietski razgovori v Moskvi ponesrečili.
» III 4
V Moskvi odločitev že padla
tev, 2Ii mir ali nadaljevanje vojne na Finskem, je sedaj v rokah parlamentarnih zastopnikov finskega naroda
Stock* olm. 12 marca c ^Exchange Te'e sraph). Po infcrmac"j2h tukajšnjih dinlo mat-kih kros-ov je finska (Tengaci ia v Moskvi prejela polnomočje da ppdn:š" mirovno pogodbo. Podpis napovedujejo za jutri, istočasno pa naj bi bile ustav'.jene vse sovražnosti na bojišču.
Kodar>j 12. marca s (Ass Press) Danes ; so tu razširjene govor'ce. da je do večera pričaki vat? premirja med Sovietsko Rus jo
i in Finsko.
i * •
Stockholm. 12. marca AA Posebni po-
rcčevalec agencijo Stefani v Stockholmu ' poroča ra~lednie podrobnosti o ooeaianrh ! v Moskvi:
Fin-~ka vlada in maršal Mannerheim sta podr ;bno obveščena o ruskih mirovnih pogojih Tuii diolomalični predstavniki ki so imeli priliko sestati se s finskimi delegati v Moskvi sledajo optimistično na potek posajanj. Zd: se da je Rusiia odsto-' pila od prvotne zahteve glede Ehngöja in da se je zadovoljila z mal:m® oto'^ m"d Hangö'em in Aalandskimj otoki, kar bo ! omogočilo ugoden izid pogajanj. Ruski I pogoji so kategorični in ne dovo'ju'ejo v ; tem oziru nebene razprave. Finci mora'o ali v celoti sprejeti ali od^l"n'ti nre^'e v roku, ki po gotovih obvestilih traja 30 ur.
j Iz. dobro obveščenih virov poročaio. da ! je maršal Mannerheim v začetku nasoro-! toval kakršnimkoli pogajanjem z Rusi. da na ie končno pristal z ozrom na uradno sporočilo, ki ga ie finska vlada SDreiela od Francije in Airiiie. da ne moreta učinkovito prihiteti Finski na d-•moč pred šestimi meseci. Francoska in Anglija sta ob-ra^-"'li finski vladi, zakai ne moreta priti fhu'ci na pomoč preko Pečenge.
London. 12. marca. z. Govor ministrskega predsednika Chamberlaina po sodbi tukajšnjih krogov ni olajšal odločitve finske vlade pri pogajanjih z Moskvo. Fn ka se je odločila za pogajanja z Mokvo, čeravno ji je bilo že prej znano, da so zavezniki pripravljeni priskočiti .ii z vsmi sredstvi na pomoč, ako za njo pr<vci. Finska je kljub temu oklevala napraviti takšen korak, zavedajoč se. da bi s tem ne-minovno potegnila v vojni vrtinec tudi ostale skandinavske države. Ce pa v Moskvi ne bo dosežen sporazum, potem bo Finska to vendarle storila, dobro vedoč.
hernemu kompromisu, ker so prepričani. da bi to samo še povečalo sov jetsko nevarnost na tem področju. Ti primerjajo položaj Finske s položajem Češkoslovaške po monakovskem sporazumu. položaj ostalih skandinavskih držav pa s položajem Poljske po češki krizi Težko je reči, katero izmed stališč bo v sedanjih pogajanjih med Rusijo in Finsko zmagalo. Chamberlain je v spodnji zbornici v oporo finske pozicije Pri pogajanjih v Moskvi de-ial. da sta zaveznici priora vi ieni Finski priskočiti na pomoč ako zanjo zaprosi. To se doslej še ni zgodilo. Zakaj ne, tudi o tem se bo dalo kaj zanesljivega zvedeti Sele •časoma.«, •..__
i da čaka v nasprotnem primeru Švedsko Ì in Norveško enaka usoda.
Sestanek finskega parlamenta
London. 12 marca. s. (Reuter) Položaj v sovjetsko-finskih mirovnih nogaianiih v Moskvi i e še vedno ne lasen Nocoj ie br-zojavil posebni Reuterjev poročevalec iz Helsinkov da ie bil sporazum dosežen da oa še ni podpisan ti da pogoji še niso znani To informacijo ie dobil v švedskem poslaništvu v Helsinkih
Naibrž oa ie bila vest prezeodnia Ob 17.45 je finski radio zanikal, da bi b'l sporazum že dosežen in v svoji ruski oddaji ob 18.45 je finski radio poudaril, da se bo Finska borila za s>vojo neodvisnost do konca.
Tako Reuter kakor tudi druee agencije javljajo zvečer iz Stockholma. da finsko poslaništvo sedai zanika vesti o sporazumu. Izraža tudi dvome, da bi b"'la finska delegacija v Moskvi dobila polnomočje. da podpiše mirovno pogodbo.
V krogih finskega poslaništva v Londonu zagotavljajo, da pogaianja dobro napredujejo. da pa še ni bila nobena definiti vna rešitev dosežena.
Zadnje poročilo iz Helsinkov pravi, da se je nocoj sestal finski parlament, da sprejme dokončno odločitev o vseh vprašanjih vključno možnost zapro«itve za tujo pomoč, V krogih parlamenta se je zadnje ure vršila ognjevita debata.
Helsinki, 12. marca. s. (Reuter). Fr s'.ca prestolnica je imela danes letalski alarm ki je trajal 15 minut. Sovjetska letala so se sicer pojavila nad mestom, niso oa metala bomb.
Finske oblasti so sedaj odredile prisilno evakuacijo otrok iz Helsinkov. Švedska. Norveška in Danska so pristale, da sprejmejo večje število evakuiranih otrok.
Težavna odločitev
Helsinki, 12. marca. j. (Havas). Z dobro informirane strani poročajo, da se na današnjih ponovnih razgovorih med finsko delegacijo in sovjetsko vlado v Moskvi Se ni dosegel nikak dokončni sporazum. Vseeno v Helsinkih za danes pričakujejo chicle Ini komunike o poteku pogajanj. V merodajnih finskih krogih poudarjajo, da so v finski delegaciji sicer zastopani finski ministrski predsednik Ryti, dalje osebni zastopnik maršala Mannerheima general Waiden in zastopnik finskega zunanjega ministrstva, vendar finska delegacija nI pooblaščena sprejeti kakega dokončnega sklepa, ne da bi poprej o tem obvestila finsko vlado. Na drugI strani kažejo najnovejše informacije o poteku razgovorov v Moskvi, da je bil optimizem glede sovjetskih mirovnih predlogov, ki je vladal Se snoči v merodajnih krogih, nekoliko prevelik. Po vesteh iz Moskve, ki izvirajo iz poučenih krogov, čeprav jih Se ni mogoče kontrolirati, so sovjetski pogoji take narav«, da bo finalu odločitev zelo težka.
Stockholm, 12. marca. br. Opoldanski H-ptt so objavtM vesti ta Mosta*, po
je bil za danes napovedan nov sestanek I finske in sovjetske delegacije. Po nekaterih vesteh naj bi bil ta sestanek odločilnega pomena za nadaljnja mirovna pogajanja. Listi pa poudarjajo, da finska delegacija tudi sedaj še nima nikakih pooblastil za sklenitev premirja ali celo miru. Splošno pričakujejo, da bo nocoj o dosedanjih pogajanjih in o današnjem sestanku v Moskvi v Helsinkih objavljeno posebno uradno poročilo.
Glavne težkoče
pri pogajanjih
Helsinki, 12. marca A A. Po verzijah, ki se uporno širijo v političnih krogih so najbolj kočljive točke pri pogajanjih:
1.	Vprašanje železnice, ki teče severovzhodno od Viborga do sovjetske meje.
2.	Bodoči politični in vojni režim na Finskem.
3.	Vprašanje Hangöja.
Stockholm, 12. marca. s. (Havas). Po poročilih holandskih novinarjev ie glavna težava v sovjetsko-finskih mirovnih pogajanjih vprašanje garancije za sklenjeni mir. To garancijo naj bi po želji Finske dale skandinavske države, ker Finska noče doživeti enake usode kakor Češkoslovaška po Monakovem. Fin_ka želi. da bi v primeru novih sovjetskih zahtev Švedska in Norveška tudi z orožjem stopili na njeno stran. Ravno v tem vprašanju bo torej potrebno, da se položaj temeljito razčisti. Švedsko javno mnenje ie odločno proti vsaki novi možnosti sovjetskega napada na severu.
Moskva pustila Ktuusinena na cedilu
Stockholm, 12. marca. j. (Havas). Del švedskih listov objavlja danes vest. da je bila še pred dvema dnevoma sovjetska vlada odločena v svojih mirovnih predlogih iznesti tudi zahtevo, da bi se na Ka-relski ožini ustanovila posebna neodvisna finska republika pod predsedstvom Kuusi-nena. Danes so sovjetske zahteve dokaj zmernejše. Sovjetska unija ne vztraja več na ustanovitvi posebnega državnega telesa na Karelski ožini in je po informacijah istih listov pripravljena odreči se celo zahtevi uo Pečengi Hangöju in Vibcrgu. Na .Karelskt ožini hoče Sovjetska uniia sedaj le tisti teritorij, ki so ga zasedle sovjetske čete. namesto Hangöja pa mali otoček Uto.
Finski maršal
naj odloči
London, 12. marca. j. (Havas). Finski krogi v Londonu smatrajo, da ni že v naslednjih urah pričakovati dokončne odlo-' atve finske vlade, ali sprejme sovjetske mirovne predloge ali ne. O sovietskih predlogih mora najprvo Sele razpravliati celokupni kabinet In njegovo odločitev j mora nato odobriti Se finski parlament,
I Nadaljevanje na Z* strani
ako naj se smatra, da je z njo sporazumen tudi finski narod. V angleških krogih so mnenja, da bo na dokončno odločitev finske viade v veliki meri vplivalo, ako ne bo sploh odločilno zanjo, mnenje maršala Mannerheima. Finska vlada bo morala natančno proučiti možnost, v koliko bi mogla zavrnitev sovjetskih predlogov zagovarjati z odpornostjo svoje oborožene sile. Isti krogi sodijo, da se je Finska sedaj najbrže že prepričala, da bo lahko deležna pomoči od zunaj, čeprav so skandinavske države odrekle svoj pristanek na prehod zavezniških vojašikih čet preko svojega ozemlja na Finsko.
Kaj pravi Tanner
London, 12. marca. o. Finski zunanji minister Tanner je imel telefonski razgovor iz Helsinkov z dopisnikom »Daily Expres-sa-* v Kodanju. Poleg drugega je izjavil, da ne "more povedati, koliko je upanja v vzpostavitev miru. Dodal je, da se finska delegacija še vedno mudi v Moskvi in da rte ve. kdaj se bo vrnila.
O Chamberlainovi izjavi v spodnji zbornici glede pomoči Finski je dejal, da ne more reči, ali se bodo Finci poslužili njegove ponudbe. Nadalje je izjavil, da so mu sicer znani sovjetski mirovni pogoji, da pa ne more reči, ali predstavljajo zadostno podlago za vzpostavitev miru. Boji se nadaljujejo na vseh frontah in se bodo nadaljevali, če pogoji ne bodo sprejeti. Tanner ni hotel povedati, ali Ima finska delegacija v Moskvi pooblastilo za zaklju-čitev miru, dodal pa je, da bo v teku noči poslan odgovor sovjetski vladi.
Včeraj trije sestanki
Helsinki, 12 marca br. V zvezi z vestni' o današnjem sestanku sovjetske in finske delegacijc v Moskvi opozarjajo v tukajšnjih dobro poučenih političnih krogih, da sta se obe delegaciji sestali včeraj kar trikrat zaporedoma. Deloma jc razgovorom prisostvoval tudi Stalin. Pri vseh treh sestankih so bili Molotov ter zastopniki sovjetskega generalnega štaba. Današnji sestanek utegne postati v resnici odločilnega pomena, ker naj bi se na njem uredilo poslednje vprašanje, ki se mu očitno pripisuje bistven pomen. Ni pa mogoče izvedeti, a i gre v tem primeru za pripadnost Viborga ali za sovjetsko zahtevo, da bi se na
Karelski ožini ustanovila posebna finska
država s Kuusinenovo vlado na čelu.
Rim, 12. marca. o. Diplomatski urednik agencije Stefani piše: Dasi še ni končnih poročil o finsko-sovjetskih pogajanjih, se zdi, da je finska vlada pripravljena pogajati se o miru pod pogojem, da bi ostala očuvana neodvisnost Finske, in da je celo pripravljena odstopiti nekatera svoja ozemlja. To stališče Finske je treba sprejeti z največjim zadovoljstvom ker bi se na ta način izognili grozotam vojne, ki prete, da se prenesejo na vso Skandinavijo. Preveč je jasno, da Finska ne more nuditi nadaljnjega odpora. Sovjetska Rusija razpolaga z ogromnimi viri in če bi se vojna nadaljevala, bi se mogla končati s popolnim porazom Fincev. Tujih prostovoljcev na Finskem je le okoli 10.000. Zapadne sile še niso zavzele končnega stališča napram sovjetski Rusiji, dasi morejo nuditi neposredno pomoč Finski, Prizadevanja zapadnih sil, da bi pomagali Finski preko Norveške in Švedske, dokazujejo njihovo stremljenje, da bi se sedanji spor razširil za cilje, zaradi katerih sc Finci prav za prav ne bojujejo.
Stalin: če bi vodil pogajanja Paasikivi
Stockholm, 12. marca. s. (Ass. Press). Popoldanski švedski listi se Izražajo proti pretiranemu optimizmu glede poteka sov-jetsko-finskih pogajanj. Iz Helsinkov javljajo listi, da sta finski parlament in zunanjepolitični odbor parlamenta od snoči dalje brez prestanka zbrana.
List »Aftenbladet« javlja, da je sovjetska vlada sinoči stavila finski delegaciji končnovel, javne mirovne predloge. List »Nye Dagens Allehanda« javlja, da je finska delegacija sinoči v dolgem telegramu obvestila svojo vlado o vsebini pogajanj. »Stockholm Tidningen«, pravi, da so se posvetovanja v Kremlju nadaljevala danes do zgodnjih jutranjih ur. Pri pogajanjih je bil navzoč tudi Stalin, ki je napram dr. Paasikivi ju napravil ljubeznivo opazko, da bi bilo mogoče preprečiti sedanjo vojno, če bi bil dr. Paasikivi vodil pogajanja na finski strani preteklo jesen.
Listi izražajo popoldne tudi mnenje, da bi utegnila včerajšnja Chamberlainova izjava vplivati na Sovjetsko Rusijo v tem smislu, da bi pokazala v pogajanjih manj popustljivosti.
•ee
Boji na Karelski ožini
nadaljujejo z vso srditostjo, vendar je položaj v bistvu neizpremenjen
Finska meja. 12. marca. j. (Havas). Boji na Karelski ožini se nadaljujejo z nezmanjšano silo zlasti zapadno in južno od Viborga. Navzlic sovjetskim napadom oa se: na nobenem frontnem odseku položaj ru. bistveno spremenil. Na zapadni obali Viborškega zaliva si sovjetske čete še zmerom z velikimi žrtvami prizadevajo utrditi svoje položaje, ki so jih tu zavzele v zadnjih dneh. Navzlic nenehoma se ponavljajočim napadom pa sovjetske čete doslej z zapadne obale Viborškega zaliva niso uspele prodreti glob je proti celini. Položaj sovjetskih čet je na tem mestu zaradi silne aktivnosti finskega letalstva zelo težaven. Finska lovska letala neprenehoma obstreljujejo sovjetske Doziciie. Zelo močan ie sovjetski pritisk na frontnem odseku pri Vuoksi ju, vendar tudi na tem mestu sovjetom ni uspelo pridobiti novih tal. Po vesteh iz Haparande ie tudi na drugih bojiščih ostal položaj v zadnjih dveh dneh bistveno neizpremenjen navzlic temu. da 90 bile sovjetske čete povsod zelo aktivne.
Finsko vojno poročilo
Helsinki. 12. marca. s. (Finska tel. ag.) Današnje finsko vojno poročilo o vojaških operacijah včerajšnjega dne pravi:
Na kopnem: Sovražnik je včeraj nadaljeval s pritiskom na severozapadno obalo Viborškega zaliva. Na nekaterih mestih se mu je posrečilo nekoliko napredovati.
Vzhodno od Viborga so bili sovražni napadi povsod odbiti, razen pri Salii, kjer se boji nadaljujejo. Pri Pakoli je naše topništvo ustavilo sovražni napad na ledu Vuo-ksija. V odseku Airapää je naše topništvo razpršilo sovražne napadalne oddelke. Med Vuoksijem in Ladoškim jezerom patrolna aktivnost in razdiralni ogenj topništva.
Severovzhodno od Ladoškega jezera so se nadaljevali sovražni napadi proti Pit-karanti in Kollanjokiju, vendar so bili odbiti.
Drugod živahno udejstvovanje izvidnic.
V zraku: Naše letalstvo je nadaljevalo z izvidniškimi poleti in je bombardiralo sovražne čete, kakor tudi topništvo in tanke.
Sovražno letalstvo se je ves dan živahno udejstvovalo v vojnem področju. V notranjosti je bilo udejstvovanje omejeno v glavnem na črto južno od mest Salo, Rii-himäki, Lahti in Kouvola. Bombardiranih je bilo več mest okoli Riihimäkija, Lahtija in Kouvole. Po dosedanjih podatkih sta bila dva civilista ubita.
Po potrjenih podatkih smo tekom dneva sestrelili 15 sovražnih letal, 6 nadaljnjih primerov še ni potrjenih.
Moskovski komunike
Moskva. 12. marca. AA. (DNB). Vojno sporočilo, ki je bilo objavljeno snoči. oravi: Sovjetske čete so končale z obkolitvi.io Viborga ter zasedle vzhodni in severni del mesta. Na zapadnem primorju ob Viborškem zalivu sovjetske čete uspešno napredujejo. Pri postaji Lcjmoli na železniški progi Suojärvi-Serdobol so bili spopadi pehotnih oddelkov. Sovjetsko letalstvo ie bombardiralo sovražne volne objekte ter sestrelilo pet sovražnih letal.
Sovjeti se boje vdora pri Pečengi
Pariz, 12. marca. p. Čeprav se pogajanja med Finsko in sovjetsko Rusijo nadaljujejo, se sovjetska Rusija pripravlja za vse možnosti, predvsem za primer razširjenja vojne na Skandinavski polotok. Soviet, vlada računa v prvi vrsti z možnostjo zavezniške pomorske akcije na severu pri Pe-čengi. Zato pošiljajo iz Lenin^ada v Murmansk neprestano novo vojaštvo in vojne potrebščine.
Angleška vojska v Franclp vsak dan narašča
Vojni minister Stanley je včeraj izjavil v parlamentu, da je v Franciji že dvakrat toliko angleških vojakov
nego v oktobru
London, 12. marca. s. (Reuter) V spodnji zbornici je podal danes popoldne vojni minister Stanley ob priliki predložitve proračuna svojega ministrstva ekspoze o angleški kopni vojski. Izjavil je med drugim:
Naša varnost zavisi od varnosti Francije. Jasno je, da število hašega prebivalstva in velika industrijska sila zahtevata, da ustvarimo armado, ki bo dovolj velika za našo varnost in za naš položaj velesile. Velika angleška armada je v nastajanju. Postopoma bo prevzela na kopnem vedno večji del bremena z ramen našega zaveznika Francije. Trenutno je v Franciji že dvakrat toliko angleških vojakov vseb edi-nic nego v oktobra, vsak dan pa še prihajajo nova ojačenja vseh vrst. Ob priliki obiski, na zapadni fronti je posebno vplivala name razlika v odnošajih med angleškimi in francoskim vojaki v sedanji vojni napram njihovim odnošajem v prejšnji vojni. V prejšnji vojni smo bili zavezniki, v sedanji smo pa prijatelji Od izbruha vojne dalje se je poleg rezervistov, ki so bili vpoklicani v vojaško službo, prijavilo v vojsko približno 200.000 prostovoljcev, med njimi mnogo starejših mož. Trenutno znaša povprečna starost vojakov v pehoti 25 let, v drugih vrstah orožja pa 26 let
Minister za blokado je sporočil, da so «Buezniške kontrolne postaje za vojno ti-
; hotapstvo doslej zaplenile skupno že nad
•	milijon ton vojnotihotapskega blaga Polovica zaplenjene količine odpade na kontrolne postaje v Angliji.
Na neko vprašanje je bilo dalje sporočeno, da glede postopanja z angleškimi vojnimi ujetniki v Nemčiji zaenkrat ni pritožb. Pošiljanje živeža in drugih predmetov ujetnikom v redu funkcionira.
Ministrstvo za zdravje je razposlalo lokalnim oblastem cirkular, v katerem opozarja, da bo v velikonočnih počitnicah večja nevarnost letalskih napadov, nego
*	je bilo to o božičnih počitnicah. Zato prosi ministrstvo za zdravje, da naj oblasti po možnosti preprečijo, da bi se otroci med počitnicami vrnili na svoje domove in želi tudi, da naj učitelji ostanejo na svojih mestih.
Pariz, 12. marca. br. Vrhovno poveljni-štvo francoske vojske je davi objavilo 381. vojno poročilo, ki pravi:
V teku noči ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Berlin, 12. marca. br. Vrhovno povelj-ništvo nemške vojske je danes dopoldne objavilo vojno poročilo, ki pravi:
Na zapadu ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Naše letalstvo Je bilo na izvidniških poletih nad vzhodno Francijo. Obrambno topništvo je sestrelilo francosko letalo tipa »Potez 63««
ITALIJA NI IZPREMENIL A SVOJEGA STALIŠČA
Nemški zunanji minister Ribbentrop je včeraj takoj po podatku v Berlin poročal Hitlerju o rezultatu svojih razgovorov v Rimu
Rim, 12. marca. (Havas) j. Komentarji, ki jih prinaša italijanski tisk o Ribbentro-povem obisku v Rimu opravičujejo sodbo, da ta obisk v ničemer ni mogel spremeniti italijanskega stališča do sedanjega evropskega konflikta ter da je Italija prej ko slej odločena ostati izven vojnega spora. Tako na primer pravi »Messagerot, da položaj, v katerega je prišla Evropa zaradi vojnega konflikta, ni menjal italijanskega stališča, ki ostane jasno v tistih smernicah, ki so bile začrtane od velikega fašističnega sveta dne 8. decembra lanskega leta ter kasneje poudarjene z govorom italijanskega zunanjega ministra Ciana pred voditelji fašističnih organizacij ter korporacij. In ta italijanska politika ni samo dovolj močna, da lahko kljubuje sedanjim vrtincem mednarodnih dogodkov, marveč ti dogodki le še potrjujejo njeno pravilnost.
»Popolo di Roma« pravi, da se bo politika Italije nadaljevala v tisti liniji, ki jo je Italija svobodno izbrala. Italija budno spremlja razvoj dogodkov in bodo vse njene odločitve storjene edino le z vidika interesov italijanske kraljevine.
List »Telegrafo« pravi: Niti Italija niti duce se ne moreta pustiti voditi od zunanjih vplivov, kakor zatrjuje to del inozemskega tiska. Kadar bo duce smatral za potrebno, izpremeniti stališče Italije, ki je bilo osvojeno lani septembra, potem bo to storil v polnem spoznanju nujnosti take izpremembe. Pri tem mu bo sledil ves italijanski narod, trdno prepričan, da je vladni šef storil svoj sklep, vpoštevajoč izključno le najvišje interese — moralne in materialne — italijanskega naroda. Italijanski listi omenjajo nato odmeve, ki jih je povzročil Ribbentropov obisk v raznih evropskih prestolnicah ter pripominjajo, da so razne domneve evropskega tiska glede namenov Ribbentropovega rimskega obiska pač samo hipoteze in domneve.
Ribbentrop se je vrnil v Berlin
Berlin, 12. marca. br. Nemški zunanji minister Ribbentrop se je danes vrnil v Berlin. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva. Ribbentrop se Je kmalu po svojem prihodu odpeljal v kancelarsko palačo, kjer ga je sprejel Hitler. Zunanji minister je kancelarju podal podrobno poročilo o svojem rimskem obisku.
Clodius ostal v Rimu
Rim, 12. marca. s. (Havas). Dejstvo, da je še po odhodu zunanjega ministra Ribbentropa ostal v Rimu še dr. Clodius z več nemškimi gospodarskimi eksperti, kaže, da so bila ob priliki Ribbentropovega obiska v i azpravi predvsem vprašanja gospodarskega značaja, čeprav je bila nova nemško-italijanska trgovinska pogodba šele nedavno podpisana. Verjetno je bilo proučeno vprašanje pošiljanja nemškega premoga v Italijo. Ker je z uvedbo angleške kontrabandne kontrole onemogočen nadaljnji prevoz po morju, mora Italija iskati novih možnosti, kako bi se založila s premoerom. Zato je bila najbrže v Rimu preučevana možnost večjih pošiljk po železnicah predvsem preko Bren-nerja.
Morda je nadaljnje bivanje nemških gospodarskih strokovnjakov v Rimu v zvezi tudi z nemškim prizadevanjem za zbliža-nje med Italijo in Sovjetsko Rusijo. V tem oziru se širijo gotove govorice. Najbrže bi Nemčija vsaj del blaga, ki ga uvaža iz Sovjetske Rusije, rada prejemala po morski poti preko Bospora in Sredozemskega morja, ker so železniške zveze med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo pomanjkljive in preobremenjene. V zvezi s tem je bilo posebno opaženo, da sta bili nemško in sovjetsko poslaništvo v Rimu ob priliki Ribbentropovega bivanja v Rimu, stalno v stikih, še snoči po odhodu zunanjega ministra Ribbentropa iz Rima se je nemški poslanik Mackensen naravnost s kolodvora odpeljal v sovjetsko poslaništvo.
Memški glasovi
o utrditvi osi
Berlin, 12. marca. AA. Nemški tisk objavlja na prvi strani končno sporočilo o nemško-italijanskih razgovorih, ki so se vodili v Rimu. »Berliner Lokal Anzeiger« piše: Sestanek v Rimu dokazuje neprekinjeno funkcioniranje osi. V Rimu so bili nemški delegati ne samo prisrčno sprejeti, temveč so našli tam tudi močan duh fašističnega udejstvovanja glede evropskih problemov, že samo to zadostuje, da se vidi politični pomen rimskih razgovorov ter neumestno pisanje gotovega tujega tiska. London in Pariz se zeio varata, če mislita, da bosta Nemčija in Italija dovolili, da bi zapadni velesili vplivali na njune sklepe. Rimski razgovori so ponovno potrdili, da edino vladi v Rimu in Berlinu odločata o smeri italijansko-nemškega sodelovanja.
»Berliner Börsen-Zeitung« pravi: Resni politični dogodki, ki so se dogodili med tem in prejšnjim sestankom nemških in italijanskih političnih vodij, so dokazali, kako močna je os Rim-Berlin. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop ln predsednik italijanske vlade Mussolini sta razpravljala o političnih dogodkih. V Londonu m Parizu niso zadovoljni s tem sestankom. Os je imuna proti vsem tem napadom, ki so posledica nervoz in razočaranja Ti ljudje, pravi list, ki zaradi pomanjkanja lastnih konstruktivnih idej vršijo sterilne manevre proti oni, se motijo, če mislijo, oa bodo imele njihove fantastične špekulacije uspeh.
zato, da bi bila Italija neposredno obve-j ščena o nemških namenih tik pred živah-J nejšim obdobjem vojne, temveč tudi zato, I da bi oba zaveznika mogla temeljito raz-; pravljati o nekaterih mednarodnih dogodkih, do katerih je prišlo v zadnjem času. zlasti pa o potovanju Wellesa po Evropi, o sovjetsko-finskih pogajanjih in o franco-sko-britanski reakciji ter o nepojasnjenem sovražnem stališču, katero je Rusija zavzela proti Italiji. Dalje so govorili o novih izgledih za položaj na Balkanu, kakor tudi o razvoju gospodarske vojne z blokado in protiblokado. V razgovorih so obravnavali torej vse evropske probleme in se pogovorili tudi o osnovnih vprašanjih vojnih ciljev in uvedbe solidnega miru. Pravijo, da je bistveni del vojne v tem, da pride do boljšega miru, kakor pa je bil mir po svetovni vojni. Italija ponovno trdi, da to ne bo mogoče doseči, če ne bodo vpoštevani zakoniti interesi in pravice v smislu široke izgradnje, ki je bila izhodna točka italijansko-nemške osi in zveze. Italijansko-nemški razgovori so potekali v ozračju velike prisrčnosti in stvarnosti. Ribbentrop je jasno razložil nemške namene. Mussolini in grof Ciano pa sta od svoje strani jasno označila italijansko stališče in namene, ki je z njimi prežet odnos med Rimom in Berlinom, v smislu zvezne pogodbe in po tolmačenjih, do katerih je prišlo med obema pogodbenicama pred in po podpisu pakta in katera tudi sicer izvirajo iz razvoja evropskih dogodkov.
»Times« o avdienci v Vatikanu
London, 12. marca. br. (Reuter) »Times« razpravlja o Ribbentropovih stikih z Vatikanom. Dolžina avdience pri papežu očitno kaže. da ie imel Pi i XII. Ribbentro-pu marsikaj povedati. Iz resnega izraza na obrazu nemškega zunaniega ministra po avdienci 1e mogoče sklepati, da ie papež povedal Ribbentropu svoie mnenie jasno in odkrito. Po informacijah lista iz vatikanskih krogov nai bi bil Ribbentrop vprašal papeža, ali ie orioravlien Dodpreti mirovni načrt, kakršnega bi morda v bližnji bodočnosti objavila Nemčiia ali kakšna niena oriiateliica. Papež mu ie odgovoril, da bi bilo treba prei te predloge proučiti v vsakem primeru pa bi morali Nemci popraviti vse zlo. ki so ga prizadejali katoličanom in tudi nekatoliča-nom na Poljskem ter na Češkem. Sploh na bi mogel Vatikan oodoreti le tako mirovno pogodbo ki bi upoštevala vse oo-goje za mir. kakor iih ie papež obeležil v znanih pet točkah svoie?a govora na zadnjem sestanku kardinalskega kolegiia.
^Times« v zvezi s tem opozarjajo, da ie bil sedanji papež Pii XII. leta 1917. nuncij v Berlinu in da je tedaj predložil nemški vladi mirovni načrt papeža Benedikta XVI.. ki ie v prvi vrsti določal, da se morajo Nemci umakniti iz Belgije. Nuncij Pacelli tedai ni dosegel uspeha in zato ie zapustil Berlin. Gotovo papež Pij XII. ni nič mani dosleden, kakor ie bil kot nuncij tedaj v Berlinu. L. 1937. je Vatikan ostro obsodil novo pogansko vero. ki se i e pojavila v Nemčiji v borbi proti katoUški in drugim cekvam. Odtlej se ie marsikaj iz-premenilo. le Vatikan je vztrajal pri tei svoji obsodbi in jo ie z vrsto diplomatskih in drugih nastopov vedno z nova potrjeval.
Amsterdam. 12. marca. j. (Havas). Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je treba smatrati Ribbentropov obisk v Vatikanu za zgoli informativnega značaja. Nemško stališč ostane prei *co slej neizpremenjeno in hoče Nemčija sodelovati z vsemi, da se najde temeli za zgraditev novega reda v E\topì.
Francosko mnenje
Pariz, 12. marca. br. (Stefani). Tu<fl francoski tisk mnogo poroča o Ribbentro-povem obisku v Rimu. »Excelsior« izraža mnenje, da je mrzlična naglica, s katero je Ribbentrop prišel v Rim, zgolj dokaz nemške nervoze. V Rimu naj bi bil nemški zunanji minister izkoristil finsko-sov-jetska mirovna pogajanja v tem smislu, da bi pomirjenje na evropskem severovzhodu služilo še jačji nemški vojni akciji na zapadu. kakor pa jc bila doslej zamišljena, če pride do miru. pravi list, bo to vsekakor znamenje politične slepote skandinavskih držav, ker mir, ki bo tokrat eventualno sklenjen, gotovo ne bo dolgotrajen ln Finski tudi ne bo zajamčen njen nadaljnji razvoj.
Pariz. 12. marca. z. V tukajšnjih krogih smatrajo, da je Nemčija z Ribbentropovim obiskom v Rimu pričela novo in svojo doslej največjo diplomatsko ofenzivo. Nemčija bi rada čimprej končala vojno na Finskem, ker bi potem lahko računala na večjo sovjetsko diplomatsko in vojaško podporo. Ribbentropov obisk v Rimu in njegova avdienca pri papežu je imela do sodbi pariških krogov namen, da bi pridobila italijansko vlado in Vatikan za to, da bi na prihodnjem sestanku z Wellesom su-gerirala prepričanje, da ie napočil trenutek. ko naj poseže Amerika v razplet evropske vojno s svojo mirovno ponudbo.
Hitlerjeva čestitka papežu
Rim. 12. marca. j. 'DNB). Vodja rajha Hitler je poslal papežu Pi ju XII. brzojavko. v kateri mu čestita za obletnico njegove izvolitve, za vrhovnega cerkvenega poglavarja
Žrtve vojne na morja
Izgube angleške trgovinske mornarice so narastle na, 640*000 ton, Nemčija pa je izgubila v Istem času 300*000 ton svojega trgovinskega ladjevja
Rimski list
o razgovorih
Rim, 12. marca. AA. (Stefani) »Giornale d Italia« prinaša naslednje podrobnosti o sestankih med Mussolinijem. grofom Cia-nom ln nemškim zunanjim ministrom vod Ribben tropom:
Ti sestanki so na koncu prvega polletja «egoe pokazali, da so potrei»! ne samo
London, 12. marca. br. (Reuter). Davi so bili objavljeni službeni podatki o izgubah angleške trgovinske mornarice v tednu od 3. do 10. marca. V tem času je bilo potopljenih pet angleških ladij s skupno tonažo 18 600 ton. V istem času ni bila potopljena nobena francoska in nobena nevtralna trgovinska ladja.
Izgube angleške trgovinske mornarice so na ta način narastle na 640.000 ton. Povprečno je Anglija izgubila v tej vojni po 24.000 ton svojega trgovinskega ladjevja na teden. V zadnji svetovni vojni so znašale angleške povprečne tedenske izgube po 36.000 ton in v prvih šest mescih 1. 1917, ko so dosegle nemške podmornice največ uspehov, celo 72.000 ton.
Nemčija je od pričetka vojne do 10. marca izgubila 300.000 ton svojega trgovinskega ladjevja, in sicer na ta način, da so bile njene ladje zaplenjene od zaveznikov ali potopljene, ali pa jih je potopila njihova lastna posadka. Te izgube pa znašajo 7.5% vse nemške trgovinske mornarice, ki obsega 4 milijone ton ladjevja. 25r/c preostalih nemških ladij je sedaj v nevtralnih, 67.5# pa v nemških Iukah.
V spremstvu zavezniških vojnih ladij je doslej plulo v celoti 12.000 trgovinskih ladij. Izmed teh je bilo potopljenih le 27 in še od teh sta le dve pripadali nevtralnim državam.
Poročilo ad mirali tete pravi dalje, da je nemška trgovinska mornarica v preteklem tednu izgubila dva parnika med njima tudi 5.600 tonsko tovorno ladjo »Hannover«, ki je bila šele lani splovljena in se je sedaj vračala s svoje prve vožnje čez Ocean.
Podatki, ki Jih je nemško vrhovno po-veljništvo objavilo 7. marca in po katerih je bilo v prejšnji noči torpediranih 11 angleških ladij, so izmišljeni. Dejansko je bilo takrat napadenih 15 manjših, večinoma
ribiških ladij, a zadeta je bila le italijanska ladja »Amelia Lauro«, ki jo je nemško letalo bombardiralo z višine 10 m. Končno pravi komunike, da so bile takrat napadene tudi tri skupine iadij, ki so plule v spremstvu vojnih ladij, toda napadalci so bili odbiti, ne da bi z bombami zadeli katero izmed teh ladij.
Nemška podmornica potopljena
London, 12. marca. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo danes komunike, v katerem pravi, da je včeraj popoldne let 'o bombnega odseka na svojem patrol-nem poletu nad Helgolandskim zalivom onazilo sovražno podmornico pri vhodu v Schillingrode. Letalo je podmornico takoj napadlo z bombami in je bila podmornica najmanj od ene bombe zadeta. Upravičeno je mnenje, da je bila podmornica potopljena.
Dve zaplenjeni nemški ladji
London, 12. marca. br. (Reuter). Admi-raliteta je objavila, da so Angleži vzdolž obale Kamenina zajeli nemški vlačilec »Elbe« in ga odpeljali v najbližjo angleško luko.
Naknadno javljajo, da nemški parnik »Hannover« ni bil od lastne posadke potopljen, temveč se ga je posrečilo pripeljati kot plen v neko kolonialno luko. Angleški mornarji so pravočasno pogasili po žar na ladji, ki ga je zanetila nemška posadka.
Welleso vi posveti
London, 12. marca. s. (Reuter). Danes dopoldne je sprejel Sumner Welles v ameriškem poslaništvu zaporedoma vodje delavske opozicije Attleeja in Greenwooda ter voditelja liberalne stranke Slnclaira. Na kosilu je bil Welles pri finančnem ministru Simonu v finančnem ministrstvu v Downingstreet. Potem se je sestal Welles z brazilskim poslanikom, nato pa Je imel daljšo konferenco s podtajnikom za zunanje zadeve Cadoganom. Ob 17. se Je podal Welles v mornariško ministrstvo, kjer se je sestal z mornariškim ministrom Churchillom.
Za jutri sta predvidena WeDesova sestanka z ministrom za dominione Edenom tn z Lloyd Georger m.
London, 12. marca z. V dobro poučenih londonskih krogih ne dvomijo, da je Welles dobro poučen o odločnosti Anglije in Francije, da nadaljujeta vojno do končne doseg« postavljenih ciljev. Welles je danes napravil z avtobusom izlet v okolico Lon-j dene in se Je mogel tudi na ta način pre-} pričati o pravem razpoloženju angleške • javnoßö.
Konferenca baltiških držav v Rigi
Kovno, 12. marca br. Litovska agencija je davi objavila da bo cd 14. do 16. marca v Rigi konferenca zunanjih ministrov baltiških držav. Komunike še doda je. da bodo ob tej priliki proučili evropski politični položaj. Po drugih vesteh pa se bodo razgovori na konferenci nanašali v prvi vrsti na novi položaj, ki bi dotlej utegnil nastati v razvoju odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Finsko.
Iz državne službe
Beograd, 12. marca. p. Premeščena Je na žensko realno gimnazijo v Beogradu prof. Angelina Ognjanovič, doslej na ženski realni gimnaziji v Ljubljani. — Ime-slav Lampič. Napredovali so v 6. pol. sku-I. deški meščanski šoli v Ljubljani Vladi-slov Lampič. Napredovali so v 6. pol. skupino veroučitelji Peter Kovačevič na gimnaziji v Celju, Janko Verbanšek na narodni šoli v Dolnji Lendavi in Valentin Tome na narodni šoli v Ljubljani.
Upokojen je agrarni referent pri ministrstvu za kmetijstvo Anton Lavrič.__
Zemunska: jyvig temperature v vsej <1p» žavi Pretežno Oblačno. Sem pa tja bo M snpadu àa na pttowga dež. ________..__„j
^faši kraji in ljudje
General Dušan Dodič se poslavlja
Ljubljana, 12. marca Te dni se poslavlja od našega mesta eden njegovih najuglednejš h predstavnikov. brigadni generai Dušan D o d i č . pomočnik komandanta dravske divizije.
General Dušan Dodič. ki je v nekaj letih bivanja med nami. vzljubil Ljubljano kakor svoie drugo domače mesto, je do rodu
iz Miiutovca v trsteniškem srezu v morav-ski banovini, kjer se je rodil 10. februarja 1884. Gimnazijo je študiral v Kruševcu in Kragujevcu, nato pa je vstopil v 33. razred nižje šole vojne akademije. Dne 27. avgusta 1903 je postal konjenišiki podporočnik, 12 let pozneje je napredoval za majorja, dne 17. decembra 1929 pa je postal konjeniški brigadni general V letih pred vojno je deloval najprej pri pehotni strelsiki šoli, pozneje pa je bti imenovan za poveljnika 5. konjeniškega polka in za komandanta konjeniške podofieirske šole, ki ji je bil takrat prideljen tudi dijaški eskadron s šolo za rezervne konjeniške oficirje. Nekaj časa je bil komandant L konjeniške brigade, nato pomočnik komandanta 2. konjeniške divizije im v tem svojstvu je delj časa zastopal poveljnika divizije. Pazneje je služil v konjeniški inšpekciji in v glavnem generalnem štabu, a nekaj časa je bil komandant 4. in 2. konjeniške brigade.
Dne 22. septembra 1936 je prišel v Ljubljano kot pomočnik komandanta dravske divizi j ske oblasti Tu si je s svojim ljubeznivim nastopom in svojo iskreno privrženostjo nacionalni ideji in napredku tudi izven kasarne pridobil širok krog prijateljev in spoštovateljev. Skoraj ni bilo oomembneišega nacionalnega društva, ki generala Dodiča ne bi moglo šteti med svoje dragocene sodelavce in podpornike. Spoznali smo ga kot klen. kremenit značaj. kakršni doraščaio samo v neposredni, živi borbi naroda za svobodo. Kot odličen vojak se je že leta 1912. izkazal v kuma-novski bitki, prav tako v srbsko-bolgarski vojni leta 1913.. a vso svetovno vojno je prebil v ognju. Iz tega časa ie znana bitka pr. Slepčeviču, ko je kot mlad oficir s svojim eskadronom 164 mož napadel oddelek sovražne vojske, ki je štela 1200 mož, in ga pognal v beg. Mnogo zaslug si je pridobil v obrambi Beograda leta 1914., a tudi sicer je bil na fronti zmerom tam, kjer so padale odločitve in je bilo treba največ osebne hrabrosti in strokovnega znanja. V borb: za Bitolj leta 1916. je bü general Dodič prvi, ki je s svojimi četami stopil v osvojeno mesto, prav tako je prvi vkorakal v osvobojeni Štip. V bojih pri Ostrešu severno od Carevega sela je zajel ce i nemški batal jon s kompletno mitrali esk o četo. V borbah okrog Toplice je na Despini Poljani s svojo divizijo prebil sovražno fronto in prvi prekoračil zapadno Moravo. Občudovanja vreden je način, kako je onemogočil sovražni vojski, da bi iz Smedereva odpeljala ogromen vojni plen, in je pri tej priliki rešil veliko število ujetnikov ki so jih Nemci zajeli pri bitkah v Srbiji. Na slabih, razmajanih čolnih je svojo divizijo prepeljal čez Duna v in okupiral ves južni Banat
Za delo. ki ga je izvršil v obrambo in povzdigo domovine je bil deležen priznanja in zahvale tudi na najvišjem mestu in
je prejel celo vrsto odlikovanj: zlato in srebrno medaljo za hrabrost, dvakrat Belega orla z meči 5. in dvakrat 4. reda, Karadjordjevo zvezdo z meči 4. reda, red sv. Save 4. in 3. reda. Jugoslovensk» krono 3. in 2. reda, spomenico kralja Petra in vse ostale vojne spomenice, a Doleg domačih tudi nekaj angleških, francoskih, ru-munskih. italijanskih in panamskih odlikovanj.
Ko gospod general odhaja iz našega mesta, bo v našem nacionalnem življenju za-zevala občutna vrzel, a ob izgubi nas teši zavest, da domovina potrebuje moža, kakršen ie general Dodič, na drugem, odgovornejšem mestu. Generala DocEča bo Ljubljana za zmerom ohranila r toolem. hvaležnem spominu.
Umrla je najstarejša
Radeče. 12. ma» ca
Ko smo pretekli božič dali besedo v našem listu najstarejšim, smo med drugimi objavili tudi razgovor z najstarejšo Rade-čanko, Terezijo Vrankarjevo. materjo Viktorja Vrankarja. mizarskega mojstra ia zavednega Sokola v Radečah.
Vrankarjeva marna je bila v 93. letu. ▼ poslednjem času jo ie mučila zlasti naduha. kar jo je najbrž spravilo tudi ▼ grob. Njeno življenje 1e bilo en sam delovni dan. V mladosti je bila večkrat lačna ko sita. Samo v največjih praznikih ie imela juho in meso. Alkoholnih pijač nI pila. Mnogo ie delala na polju ali Pa se trudila s postrežbo v Radečah in Ljubljani Imela je šest bratov, ki pa so pomrli že pred mnogimi leti. Njena teta Jožefa Kilarjeva je edina učakala 104 leta.
Vse do zadnjega je «teoa Vrankarieva
opravljala domača dela, zlasti je mnogo pletla za sina in vnuke. Še nedavno smo jo videli na cesti. Preteklo jesen ie bila celo na Retni. Tudi čitala je veliko, zlasti knjige z velikimi črkami. V dnevnih časopisih pa se je najbolj zanimala za »parte«. Pokojna je bila poročena z radeškim m-smonošo Andrejem Vrankarjem, ki ie umri pred mnogo leti. Od treh otrok je ostal pri življenju samo Viktor, pri katerem i e imela vse do zadnjega vzorno oskrbo. Po možu je prejemala malo pokojninsko miloščino. s katero ie podoirala tudi mladoletno vnukinjo v Ljubljani. O božiču je prejela od uprave »Jutra« malo božičnico. katere je bila zelo vesela. V oonedeliek so io Radečami spremili na njeni zadnji poti. Pokopali so io na župnem pokooališču. Naj počiva v miru! Preostalim naše iskreno sožalje!
Medicinski ples
Pod pokroviteljstvom ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Srdja-na Budisavljeviča in častnega damskega komiteja s predsednico go. dr Trtnikovo bo 16. marca v vseh prostorih Kazine tradicionalni medicinski ples.
Z veliko prijaznostjo je sprejela prošnjo za sodelovanje pri programu dolgoletna članica ljubljanske opere odlična Devka. primadona. ga. Zlata Gjungjenčeva ki bo zapela »Dve otroiki pesmi« velikega ruskega skladatelja Musorgsk-ga in dirigenta ljubljanske opere Štritofa »Petelin in tri kure«. G. Jean Franci ljubljenec ljubljanskega občinstva, bo zaoel nežno ariio iz Leharjeve Frasquite »Poidi ljubica z menoj« in duet z go. Gjungjenčevo iz iste gotovo najbolj uspele ooerete v letošnji
pregled
Merjenje inteligentnosti
(Drago Zaje, Problematika Inteligentnestnlh testov. Inavguralna disertacija, Ljubljana 1940.)
Knjiga, ki je izšla pod navedenim naslovom, je znanstveno delo teoretičnega in praktičnega značaja. V uvodu pravi avto.:, da se je »vprašanje testov posebno s svojim pedagoškim pomenom uvrstilo v slovenski strokovni literaturi med najaktualnejša vprašanja«. Za poglavitni namen svojega soisa označuje pisec »poznavanje inteligentnostnega testa, obenem pa še razumevanje testiranja sploh«, kakor tudi razumevanje psiholoških osnov in pogojev ter praktične uporabe testološke metode.
Na str. 27 razlaga pisec besedo test: »Beseda test je latinskega izvora (testari — pričati) ki je dobila v angleščini pomen »preizkusa«. Odtod je prišel pojem v sodobno psihologijo, kjer pomeni test preizkus nekih sposobnosti. »Najširša je angleška strokovna definicija, po kateri je test kritičen izpit ali preizkus osebnih ali stvarnih lastnosti (kvalitet). Mladi avtor je s svojo doktorsko disertacijo segel na en?°-a najbolj »praktičnih« področij sodobne eksperimentalne psihologije. Na podlagi obsežne tuje, zlasti angleške literature, se je lotil oroučevanja sodobnih metod mer jenja inteligentnosti, torej problema, ki je bil dosle.i v naši filozofski in pedagoški literaturi obravnavan bolj mimogrede, ne pa s tistim obsežnim znaniem in temelji-tostio. katerih ni nikdar preveč, kadar gre za pojave daljnosežnega pomena in življenjske vrednosti. V tem pogledu je dal
dr. Drago Zaje slovenskemu izobražencu, zlasti še pedagogu, podnetno in koristno knjigo.
Prepuščajoč oceno dela, ki je že šlo skozi strokovnjaške roke. znanstveni kritiki, opozarjamo širše občinstvo na sam pojav te p<rve slovenske knjige o testiranju (merjenju, preizkušanju) inteligentnosti. Pisec je razdelil svoje delo takole: V u v o du označuje zgoščeno in pregledno razvoj testiranja, ki je nastalo iz prizadevanja pedagogov, da bi praktično izmerili duševno zmogljivost normalnih in zaostalih šolarjev. Pred štiridesetimi leti je Francoz A. B i n e t »postavil metodi testov vogelni kamen«. Njegova načela in metode so izpopolnjevali drugi; zlasti v anglosaških deželah je našel vnete nadaljevalce. Binet je pozneje izdelal lestvico testov za starost od treh do trinajst let. Iz tega prizadevanja se je razvila tako zvana točkovna lestvica in poslej še metoda skupinskih testov. Testno dušeslovje ae je v nadaljnjem razvoju naslonilo tudi na statistiko in z njo v zvezi omenja pisec važno delo slovenskega rojaka Franca 2 i ž k a »Grundriss der Statistik«, ki vsebuje nekako teorijo statistike.
Po uvodu zgodovinskega in informativnega značaja prehaja dr. Zaje v središče testne psihologije. Najprej obravnava pojem inteligentnosti, pri čemer označuje oha važna vidika: introspektiv no psl-r
sezert. Ker je g. dirigent Nifao Stritof nujno zadržan, bo oba umetnika pri klavirju spremljal g. Samo Hubad. Mlada plesna umetnica, konservatoristka gdč. Ljubica Zeàenikova bo plesala na izvirno Gotovče-vo godbo, kolo — ooekočnico iz opere »Morama«.
Kakor ie octtično poskrbljeno za umetniški del večera, gotovo ne bo zaostajal za njim tudi zabavni del. saj bo igral naš da-leko najboljši plesni orkester Swing Rhythm. 21a plesni red bo poskrbel plesni mojster g. Jenko.
Mize se lahko rezervirajo dnevno pri vratarju na univerzi od 11.—Vsi.; istotam se reklamirajo tudi vabila. V upanju, da boste podorli naše stremljenje in olajšali študij revnejšim študentom ki stradajo in prezebajo po drugih fakultetah, vas vabimo na naš ples!	D. M.
France Grebene f
Iz Trbovelj nam poročajo, da je na svo-jmi domu v škofji riži umrl g. France Grebene, bivši posestnik, gostilničar in kleparski mojster. Pokojnik je imel izredno pestro, razgibano življenje za seboj. Iz skromnega pastirčka je zrasel v izumitelja, ki si je pridobil več patentov, in v
gospodarja izredne podjetnosti. Izučil se je za kleparja in nekaj časa je v Zagorju Imel samostojno obrt. Pozneje je služboval pri rudniku in je za njegov obrat izumil nekaj zelo praktičnih naprav. S svojo podjetnostjo si je ustvaril lepo domačijo in skrbno vzgojil 13 otrok, od katerih jih živi še 6 in so vsi preskrbljeni. Pogreb Franca Grebenca, ki bi v kratkem praznoval 76 letnico rojstva, bo v četrtek zjutraj ob 8. z njegovega doma na župno pokopališče na Dobovcu Pokojniku blag spomin, žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje!
— Rorpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazu.je.io znaki raznih teža\ vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz - Josef o ve« grenke vode. Taki ljudje se moreio tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.
)ri reu s Ut <0474*2
»Zakaj imenujemo naš jezik materni jezik?«
»Zato ker oče nikoli ne pride do besede!«
Zjutraj
za lepoto —

Za. .SS^fi'
zvečer
ITI ZOBNEM" KAWNU
Prelepa planiška nedelja
Ljubljana. 12. marca Nedeljska smučarska skakalna prireditev ni prinesla tega, kar so mnogi pričakovali: nihče od tekmovalcev ni skočil 100 metrov daleč, toliko, kolikor pristoja orjaški planiAki skakalnici, največji na svetu. Temu je bilo vzrok pomladno vroče sonce, ki je pripekalo nad Planico že od zgodnjega jutra. Snežna ploskev, ki je bila preko mrzle noči dobila trdoto betona, se je na soncu polagoma pričela mehčati na vrhnih plasteh in so jo morali »krotiti« s solmi in drugimi sredstvi, da ao jo ohranili še trdno. Prav zaradi velike množine soli pa
h o 1 o g i j o, ki ji je inteligentnost sposobnost prilagajanja na nove življenjske prilike in ameriško behavioristično strujo, ki jemlje inteligentnost s praktične strani, t. j. po njenih konkretnih umskih stvaritvah, ki so op-vnYiive, ugotovljive in zmerljivke. V nadaljnjem poglavju razvija Spearmanovo teorijo » 'voh činiteljev«, namreč »obče« in »posebne« zmogljivosti. P:isec prikazuje teoretično in metodično oba činitelia »g« in »s«, ki sta zasnovana na m atemati ini nodi-Tri, ter nas tako vodi k največjemu vozlu inte-ligentnostne prob'ema*'!-:« S oot:rbn: previdnostjo označuje slcver.sk' avtor metodo. ki dolrča inteligentnost * mor-eni^m normalne deimrke Ptrr't-e in orinava nje nepopo'nr-it. kr kor ''oli n^-'ieni Ppear-manova teorica že vel5k ko'ak "rorej k zpželenei^v otri• • t. i k ohiektfvni določitvi človekove du revne zmorr'-iivosti. Nato se Kavi na* avto»- s tro iii «kvn'n-sk;b čmit^ev. s m i? odo in fvr.ke.Mo ligentnosti ter da'e v tem pogledu tudi praktične napotke.
V drugem delu se bavi dr. 7iir s »testom kot svojevrstno eksre: r". alno meto'o«. Naiprej opoTJvHa na ra-Vk« m?d inteligentnostnim testiranjem in šolskim izpitom, pa med testom in ek=->«rimentom in nato očrtuie inteligentnostmi test v nie-govih občih značilnostih. V tretjem delu razglablja možnosti in meje testiranja : tu navaja med drueim osnovne vidike za sestavo testa, kaže njega gradivo razvrstitev, hitrostni in sDOSObnostm" moment, postonico na'og in 7presliiv?t testov. V četrtem delu razpravlia o osnovah standardizacije (nastanek in razvoi norme za te-stiranle. distribucija reT^atov. i-azvMna krivulia, norme in standardi). V petem dehi podaja naposled načela za izbiro testov (veljavnost, zanesljivost, objektiv--nost, občutljivost). V sklepnih besedah re-.
sumira svoja izvajanja in zaključuje spis
z daljšim bibliografskim seznamom, ki bo dobro rabil pri nadaljnjem proučevanju problemov, s katerimi se bavi mladi slovenski strokovnjak v tej svoji razpravi.
Knjiga dr. Zajca prihaja v času, ki je zelo dostopen za take poskuse. Kljub temu. da z ene strani propadajo najosnovnejša načela civilizacije in se razveljavljajo moralne norme, ki jih je evropsko človeštvo spoštovalo dolga stoletja, se prav v tej dobi kažejo drzni poizkusi, da bi se dala človeškemu napredku kar moči zmesi va Hcloška. psihološka in social-no-frosprdarska podlaga. Storjeni so bili pcizkusi (znanstveno še premalo zanesljivi in v svojih poljudnih oblikah združeni s politično demagogijo), ca se dožene rasna prožnost p'edinca in da se kvalificira karakterna danost posameznih rasnih tipe v. Z druge strani se uveljavljajo evge-rrčna načela in že prehajajo v zakonodajo, t? ko da se skušajo izključiti iz razmnoževalnega procesa nositelji dednih bolezni. S tretje strani oa vidimo resne poizkuse testologov da po storitvah poedincev določilo razlike in stopnje njihove zmogljivosti. Vsota rasnih in fizično-dednih d'orna ni ter testološko preizkušenih lastnosti bi dala že prilično važno podobo človeka in bi praktično olajšala socialno Izbiro. po kateri naj pride »the right man in the right place« (vsak na svoje pravo mesto).
Tako proučevanje človeka seveda ne sme zavesti k pretiravanjem in nevarni zmoti, da je mogoče dobiti »fotografično« verno oodebo tako neizmerno zapletene reči, kakor sta človeška duša in duh. Biti mora samo pomožno sredstvo pri racionalnejšem urejanju človeških zadev. Pogoj za usmeh takih in podobnih prizadevanj pa je v tem, da-bo .-človeštvo premagalo secan jo krizo, ki ga zopet vodi v iracionalno zme-
jeno dvigalo, bi imeli skakači kaj lahek posel, skoki bi si hitrejše sledili in tekmovalci bi spočiti dosegali lepše uspehe, ne glede na to, kake koristi bi bila taka vzpe-njača za vežbanje domačih tekmovalcev na veliki skakalnici. Nu. Ilirija je doslej pokazala že mnogo podjetne iznajdljivosti, morda utegnemo po letošnji vzpenjači pod Cipernikom, ki jo je inž, Blondek zgraail iz starega železa »pol zares, pol za špas prihodnje leto dobiti vzpenjačo na vrh skakalnice, ki bi bila tudi velikega pomena za dostop do novega pobočja za smuk in slalom na Mecesnovcu.
Drugi vzrok, da so bMi gledalci z nedeljsko prireditvijo tako zadovoljni pa je bil» prekrasno vreme. Da rte videli srečne ljudi, ki so uživali toploto vročega sonca v zimski naravi, ki se ji v Planici bližajoča pomlad še prav nič ne pozna. Mnogi so ležali kar na snegu, pod seboj le smrekovo vev», drugi so si iz smuči in palic improvizirali ležalnike, klop itd. Mnoge je premagal spanec, saj je bilo na soncu toplejše kakor pod debelo pernico. V neka,] urah je ljudem potemnela polt. da so * dnig dru-
skakači niso mogli svojih plohov mazaü tako, da bi na zaletu dosegli čim manjše trenje med snegom in plohi in s tem tolikšno brzino pred odskokom, ki bi jih mogla pognati preko 100 metrov. Torej je bila senzacija s presegom 107 metrskega skoka, najdaljšega, kar jih je bilo doseženih na planiški skakalnici, že po teh prilikah vnaprej izključena. Kljub vsemu pa so se tisoči gledalcev račali od nedeljske prireditve tako motno zadovoljni, kakor le malokdaj. To pa zato. ker so bih vsi
skoki prav lepo izvedeni, kar je dokaz velikemu ^ nanj v nastopajočih, posebno pa ime-nitnosti skakalnice, ki je tako popolno zgrajena, kakor bržkone nobena druga na svetu. Seveda je pri tem razumeti le skakalnico samo, ki je zaenkrat zgradba brez kakršnekoli udobnosti. Pomisliti, je treba, da znaša pot navkrebi do vrha zaleta dobrih 20 minut in če mora skakač nositi s seboj težke skakalne plohe, je to pri petih skokih 100 minut naporne hoje v strm breg. Ko bi bilo na vrh skakalnice zgra-
gemu čudili. Pa je v resnici užitek takle pred pomladni dan v čistem zraku sredi gorenjskih planini ko bi le imeli kaj boljše vozne prilike. N. pr. motorni ^ak, ki bi te v pičlih dveh urah prepeljal*iz dolgočasja zameglenega mesta nekaj sto metrov višje v sredo planinske narave! Za te čase so to le sanje bodočnosti in hudo je marsikomu. ki si želi edini prosti dan v tednu v kranjskogorski kot, med planine, pa ga zadrži edinole strah pred ubi ja joto vožnjo z našimi vlaki : z vožnjo tja in nazaj žrtvuješ dobesedno pol dne. žrtev, ki jo zmore le še mladost in neodoljivo hrepenenje po , lepotah naših gora. Kdo ve. morda učaka-[ mo celo zboljšanja teh prilik in bomo imeli potem s Planico pogosteje tako veselje, kakor minulo nedeljo.
POSREČILO SE JE
V Ameriki...
Pred kavarno je stal lep avto. V avtomobilu je sedel šofer. Kadil je cigareto. K njemu je stopil gospod s pismom v roki. Pomolil je šoferju pismo in mu dejal:
»Tole pismo odnesite takoj svojemu gospodarju!«
šofer je šel v kavarno in gospodarju dal pismo. Ta je pismo odpri in prebral naslednje besede:
>Ce se ne posreči, dobro-! Oe se posreči, še bolje!«
»Kaj naj to pomeni?« >> vprašal gospod svojega šoferja.
šofer je pismo prebral, ae zamislil in nenada planil skozi vrata. Pogledal je na ulico in se brez sape vrnil:
»Kaj je?« ga je vprašal gospoda«. Šofer je skomignil z rameni in dejaft: »Posrečilo se je.« »Kaj pa?«
»Avto so vam ukradli.«
do, v barbarstvo in amimaličnost Vsa višja dognanja imajo smisel samo tedaj, če so v zvezi z resničnim moralnim in duhovnim napredkom človeške družbe. Nove metode bi bile v barbarskih rokah zgolj sredstvo za nesmiselne in podle torture, ne pa svetla pot k boljšemu in srečnejšemu človeštvu.
Kar se tiče spisa dr. Draga Zajca »Problematika inteligentnostnih testov«, mu je samo želeti mnogo pozornih čitate-ljev. Teorije domačega strokovnjaka pa utegnejo biti koristne le tedaj, če bo mogei na tej osnovi praktično delovati. Pri nas ga čaka še ogromno polje dela Socialnoekonomski institut, socialno-medicinski oddelek Higienskega zavoda, soc.-poL in statistični urad na magistratu in druge institucije te vrste naj hi omogočile možnost temeljitega praktičnega dela v tem pravcu. Samo tako bo mogoče s praktično psihologijo izmeriti zmogljivost našega naroda in dognati dejanske pogoje našega socialno-ekonomskega napredka, ki je nujno združen s človekom.	—
Druga matineja ljubljanskih kanservatoristov
Hvalevredna ie ambici ia mladih gojencev bivšega drž. konservatoriia. da se ne zadovoljijo le z uradnimi šolskimi nastopi, temveč radi pretežen del svojega svobodnega časa posvečajo glasbi ter uspehe takšnega prizadevanja pokažejo javnosti. Seveda se tudi to delo vrši pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom, kar ua ie edino prav in pedagoško utemelieno. da ne zaidejo mlade moči v skušnjavo, lotiti se nezmogliivih nalog. Vendar oa le v tafe-šnih svobodno izbranih in razvrščenih nastopih možno pokazati dobršen del samostojnega umevania ki oodoblrénin ▼ vro-
Donane vesti
Prašiči, vlak in ceste
Bazne vrste vlakov poznamo, potniške pospešene, brze, ekspresne, tovorne, potem so še razni posebni vagoni, salonski pa takšni za bencin in petrolej. Ali tega najbrž niti ne veste, da so tudi za prevoz prašičev potrebni spet posebni vagoni. Prašič je skromna, pritlikava žival. Ne terja zase celega tovornega vagona kakor konji na primer: saj poznate tisto izza časa vojne: 6 konj, 40 mož (po madžarsko Io és em-berek). Temveč potujejo po svetu tako, da napolnijo vagon v dveh etažah. Na ta način je prevoz približno enkrat cenejši, kar nikakor ni majhna reč. Zakaj usoda prašičev je tako uravnana, da je njihova pot od rojstnega kraja do klavnice nesorazmerno dolga.
Ljubljanski mesarji dobivajo te — v današnjih časih tako spoštovane — rilčarje po navadi precej od daleč. Iz Vojvodine, lz okolice Sombora in Subotice. Od tam do Ljubljane morajo ti, debeli smrti zapisani siromaki preromati kakih 450 do 500 km. Toliko vožnje niti za človeka, ki je vajen potovanja, ni majhna reč. Kaj šele za tak-šnegale zalitega debeluha, ki ni vajen hoje po svetu! Zato so vozovi, v katerih prevažajo prašiče, urejeni tako, da Imajo ti debeluhi poleg krme tudi dovolj svežega zraka na poti. Kadar ni — oprostite izrazu — svinjskih vagonov na razpolago, jih natrpajo v navadne tovorne vozove. Na ta način se vožnja občutno podraži. A za te svinjske popotnike je tudi brez primere težja. Tako se je zadnjič pripetilo, da so nekemu ljubljanskemu mesarjn kar trije takšni debeluhi poginili na poti.
Nobenega drugega izhoda ni, kakor da železniška direkcija z odločno besedo preskrbi tudi Sloveniji vagonov za prevoz pre-šičev, kolikor jih potrebuje. Sicer bo naše narodno gospodarstvo utrpelo občutno škodo, železniška direkcija bo morala v resnici pošteno pljuniti v robe, da uredi to vprašanje. A najprej se bo morala otresti malodušne mlačnosti, ki jo je zadnjič pokazal eden njenih referentov, ko je mesarskemu mojstru ki je prišel prosit vagona za prašiče, dejal:
— Vagonov nimamo! Pa jih po cesti priženite lz Subotice v Ljubljano!
Pri moji veri, ko že govorimo o prašičih in cestah, res bo kazalo, da si osvojimo himno iz »Lumpacija Vagabunda«. Le zakaj so te lepe bele ceste!..*
OFICIRSKE, LOVSKE/TEREMSKE
ČlZME, G03ZERICE IM Š PC RT HA OBUTEV
-	"	PO MERI -v
ČIZMARSKA ZADRUGA*»*.
^ iHAD^ŠKOF^O tOKO ), .'■■ ZAHT E VA3TE PR OSPE KT E J
» Obiski v splošni bolnišnici v Ljubljani.
Iz res utemeljenih gospodarskih in zdravstvenih ozirov se cenjeno občinstvo vljudno naproša, da izvoli obiske pri bolnikih kar najbolj omejiti in iz zdravstvenih razlogov po možnosti tudi brez otrok. — Uprava splošne državne bolnišnice v Ljubljani.
*	Najdražje in najcenejše mesto v banovini Hrvatski. Banska oblast v ZagreDu pripravlja uredbo o kontroli cen v banovini Hrvatski, po kateri bodo delovali štirje inšpektorati v Zagrebu, Osijeku, Splitu in Dubrovniku, ki naj bi po sistematičnem načrtu izvedli regulacijo cen, tako da bodo zadovoljni proizvajalci in potrošniki. Poseben gospodarski urad stalno zbira podatke o gibanju cen za 180 najvažnejših življenjskih potrebščin v detajlni trgovini in vele-prodaji. Od 17 decembra do 1. marca so cene tem potrebščinam v banovini narasle povprečno za 6 odstotkov. Cene so naglo naraščale zlasti v prvih tednih, medtem ko so se zadnji čas že nekam ustalile. Najbolj se je podražilo svinjsko meso (14 odstotkov), krompir (13), mleko in čaj (9). Ko so primerjali tržne cene v posameznih krajih so ugotovili veliko razliko med severnimi in južnimi predeli banovine. Tako je na primer cena pšenice v Dubrovniku, ki je najdražje mesto v banovini, za 52 odstotkov višja kakor v Djakovu, ki je najcenejši. Govedina je v Dubrovniku za 62 odstotkov dražja kakor v Djakovu, moka na Sušaku je za 41 odstotkov, a mleko v Öibeniku celo za 150 odstotkov dražje kakor v Djakovu. V splošnem se banovina lahko razdeli na dva rajona: v severnem, ki obsega Slavonijo, Gornjo Hrvatsko ln Hrvatsko Zagorje, znaša draginjski indeks 100 do 115 točk, v primorsko-dalmatinskih krajih pa 115 do 140.
•	še o samomoru agronoma Dragana Turka. Včeraj smo poročali o tragični smrti agronoma Dragana Turka iz Zagreba, ki so ga pred dnevi našli mrtvega na železniški progi pri Sunji. Zagrebški listi komentirajo tragedijo uglednega moža.
ki si je pridobil dragocene zasluge za napredek kmetijstva v državi ln posebej še v Hrvatski. Pokojni Türk je bil svoj čas inšpektor v ministrstvu za agrarno reformo, pa je bil iz službe odpuščen brez pokojnine. Zadnji čas si je mnogo prizadeval, da doseže reaktivacijo, a ker mu je bilo že več ko 60 let, na osnovi zakona to ni bilo več mogoče, kar ga je duševno silno potrlo. Mož, ki je svoj čas razvijal tako živahno delavnost — med drugim je bil tudi tajnik Zveze hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev — ni našel več obstanka in se je odločil, da zaključi svoj življenjski račun. Pred kratkim je praznoval 40-letnico svojega strokovnega dela in listi so takrat obširno in laskavo ocenili njegove zasluge za povzdigo hrvatskega gospodarstva, zlasti kmetijstva. 2e v letih pred vojno je objavil dolgo vrsto strokovnih spisov, v katerih se je zavzemal za misel, da mora Hrvatska opustiti svojo staro agrarno politiko in začeti novo, lastno kmečko politiko. Nekaj časa je bil kot gospodarski strokovnjak nameščen na posestvu djakovske škofije, nato pa na nadškofijskem posestvu Prečeč pri Božjakovimi. Leta 1914. je izdal obširno delo »Gospodarstvo«, ki se še danes uporablja kot učbenik na hrvatskih gospodarskih šolah. Ustanovil je 64 vinogradniških in sadjarskih zadrug ter drugih organizacij po vaseh. Vsekakor je značilno za čas, v katerem živimo, da mož, kakršen je bil Dragan Türk, nI mogel najti dela in zadoščenja v življenju.
*	Na Perister in Kajmakčalan organizira Srbsko planinsko društvo v Beogradu ekskurzijo planincev smučarjev od 18. t. m. dalje. Po prihodu v Bitolj 18. t. m. se odpravijo udeleženci ekskurzije v kočo Be-gova česma pod Peristerjem, to je tri ln pol ure pešhoje. Za drugi dan je določena tura Begova Cesma—Kopanki—Rotinska Reka—Rotln, Kosa—Biroi—Perister (2600 m)—Malo i Veliko jezero do sela Nlžepolje, kjer bo pripravljeno prenočišče v prostorih osnovne šole. Naslednji dan nadaljuje pot iz vasi Nlžepolje na NeoHco- Muza^-Loš Kamen—karaula Ržanj ob grški meji, kjer bo prenočišče. Četrti dan je sestop v vas Dragoš all Velušln, kar je odvisno od snežnih razmer, nato z avtobusom do vasi Skočivir. Peti dan na Jelak—Kapela na vrh Kajmakčalana do Rajsove karaule pod Floko, kjer bo prenočišče. Sesti dan vodi pot Raja—Floka—Belo Grotlo—Bela Reka —Sokolac—Dobro Polje do karaule Kri-vički Kamen—prenočišče Sedmi dan Kra-vica—Kozjak—dolina Urup Reke do vasi Starovina, kjer bo prenočišče v štabu gra-nične čete. Osmi dan lz Staroviie v vas Budimirce—Petelinska karaula—Skočivir in od tod z avtobusom nazaj v Bitolj, od koder se vrnejo udeleženci domov. Pot drži po zanimivih gorskih predelih, kjer je še snega v izobilju. Vsak udeleženec mora biti zadostno opremljen za navadno turo Interesentje naj se prijavijo neposrpdno na naslov Srpsko planinsko društvo. Beograd, Prestolonaslednikov trg 38/in, kjer dobe tudi vse podrobnejše informacije.
*	CijKušk| in varietéjski artisti so zborovali. V ponedeljek popoldne so v gostilni Pri stricu v Beogradu imeli cirkuški in variété j-ski artisti občni zbor svoje strokovne organizacije. Zborovanje je vodil predsednik Sreten Obradovič-Retta, na čigar predlog so zborovale! poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, nato pa so funkcionarji podali poročila. Organizacija je v preteklem letu dosegla, da je naval inozemske konkurence občutno ponehal in da zdaj dobe angažrpan samo oni tuji artisti, ki jih z domačimi močni res ni mogoče nadomestiti. Na ta način je lani dobilo 400 naših artistov zaposlitve. V diskusiji, ki so se je udeležili številni zboroval-ci, pa je vendar prišlo na dan kako težak je kruh teh cirkuških in variété is Wh igralcev. Govorili so o previsokih taksah, o pogostih sporih med umetniki ln delodajalci, o stanovanjskih razmerah artistk pri lastnikih barov Itd. A najbolj žalostna je bila izpoved »Starine Novaka«, starega rokoborca VLade Milovanoviča, ki je dejal: Vse je lepo, o nas starih artistih pa pravijo: »Star je. NI več za rabo!« — ln nas preganjajo od Ponclja do Pilata, od Jadrana do Oceana. Kadar se pokažemo na sceni, pa nas Ima publika mnogokrat rajši kakor druge. Star rokoborec sem. ugasla pipa, a ko sem se zadnjič spoprijel z enim izmed mladih, sem mu dve rebri polomil. In glejte, takšnile stari rokoborci ne moremo dohiti zaposlitve. — Na skupščini so artisti izvolili Boža Nikoliča, predsednika centralne upraive Združenja gledaliških igralcev za svojega častnega predsednika.
*	Dva milijona prostovoljnih prispevkov za pobijanje nepismenosti. Prosvetne organizacije v banovini Hrvatski so začele svoj čas velikopotezno akcijo za pobijanje nepismenosti po mestih in vaseh. Pravkar
je izšla knjiga »Pokret aa pismenost j
1937/39«, lz katere povzemamo, da se je od 1. avgusta 1937, ko je dr. Maček Izdal poziv za pokret, pa do 31. decembra 1939 zbralo vsega skupaj 1,981.947 din prostovoljnih prispevkov. Največ sta nabrala ta-kozvanl Prosvetni fond dr. Mačka (nad 600.000 (Un) in pa Klub ABC (nad 500.000 din). Od zbrane vsote se je za nabavo učil, za propagandni material ln organizacije potrošilo nad 1,600.000 din.
•	Sejem v Mokronogu. Poročajo nam: V soboto je bil v Mokronogu pomladni sejem, ki je običajno eden največjih letnih sejmov, živinorejci so pripeljali precej lepo rejene goveje živine, toda kupčija ni bila ravno posebno živahna in tudi takih kupcev, ki nakupijo naenkrat večje število goveje živine i* bilo. Od kupčije na živinskem sejmu je navadno odvisna tudi kupčija pri kramarjih in trgovskih stojnicah. Toda kljub temu, da živinska kupčija ni bila ravno posebna, so kramarji v splošnem prišli na svoj račun, ker se ravno bliža pomlad ln potrebujejo ljudje več pomladnih potrebščin. Cena živine se Jvtga. kar povzroča podraženje mesa. Tudi mladim prašičkom je cena precej visoka ln je povpraševanje po njih precejšnjo.
•	Dve »Pravdi« v Sarajevu. Državno tožilstvo v Sarajevu ima opravka s svojevrstnim pravnim sporom. Skoraj ob istem času sta bili vloženi dve prijavi za Izdajanje dveh novih tednikov pod naslovom »Pravda«. En tednik je prijavil minister dr. Džafer Kulenovič. drugega pa bivši minister šefklja Behmen. Kakor znano, je bila »Pravda« svoj čas uradno glasilo Ju-goslovenskega muslimanskega odbora.
•	Damsko pomladne plašče, kostume in obleke nudi najceneje tvrdka Gori čar, Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Velika izbira štofov ter se izdeluje tudi po meri.
(—)
•	Za Veliko noč v Trst In Benetke. Informacije in prijave le do sobote 16. t m. Putnlk. (—)
•	Velikonočne razglednice CWI Metodove Družbe se dobe v trgovinah, trafikah in CM pisarni. Beethovnova ulica štv. 2. Podpirajte slovensko šolstvo! (—)
l? LHibfiane
o— »sveti Gregor ptičke ženi, ta začetek nam pomeni, da na svetu vsaka stvar, mora najti ljubi par« — tako smo nekoč brali v »Jutru«. Včeraj je prijazni svetnik spet obiskal svoje druge slovenske kraje, kjer se njemu na čast beli precej lepih cerkvic in kapelic. Po hudi zimi si je Izbral zelo lep dan, ki je bil prijetno topel in od solnca obsijan. Najbolj razposajeni potepuhi vrabčki so že vse zadnje dni, odkar se je trdosrčna starka zima nekoliko omehčala, vreščavo naznanjali skorajšnje mladoletje. Seveda so tudi včeraj bili v ospredju ptičjega zbora, ki je po ljubljanskih strehah in gajih opravljal veselo sva-tovanje. V Tivoliju je bilo res vse v najboljšem svatovskem razpoloženju, ščln-kavci so drzno brusili perutničice. ko so obkrožali ljubke samice. Taščice kar niso dosti marale za ponujano hrano. Kosi so začeli slediti Vodnikovi pesmi ln Jeli gnezdo znašati, ker »brezen skoj gori gre« Se same veveričke so se vmešale v sva-tovsko druščino ln so živahno skakljale po svojem revirju med smrekami in onkraj nüh. V celoti je sv. Gregor zelo lepo opravil svoje poslanstvo ln nam dal zagotovilo, da bomo velikonočne praznike kljub zgodnjemu datumu in kljub hudi zimi, ki je za nami, opravljali v dobrem razpoloženju
u— »Ceskoslovenà obec v Lublani« uspo-fädä v sobotu 16. t. m. v sàie Delavske zbornice v Lublani, Miklošičeva cesta, v 20. h divadelni predstaven! »Pflklady tah-nou« od Jana Snižka. Listky v pfedprodejl v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Zveme krajany i pfàtele k hoj-né üöasti. (—)
u— Državna bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani SDoroča. da ie orislliena omejit: sprejemanje porodnic ln bolnic na najnujnejše in najpotrebnejše Drimere. V zavod prihaja že od januarja neprestano tako veliko norodnic in bolnic, da so nastale velike zadrege kam položiti ženske in kako iih varovati ored okuženiem. Prostori se ne moreio čistiti in zračiti, posteljno perilo se ne more redno Drati in razkuževati. osebie ie oreobremenieno Tako od dneva v dan raste nevarnost, da se pojavi epidemija okuženj Up. ava bolnišnice zato opozaria občinstvo in zdravnike. nai iščejo pomoči v porodnišnici samo one porodnice, ki doma zaradi slabih socialnih in higienskih razmer ne moreio roditi, in one. pri katerih sta zdravnik in babica ugotovila nepravilnosti ter iih z utemeljenim priporočilom poslala v zavod Posebno naj Ljubljančanke ostajajo doma. ker ie v Ljubljani dovoli babic in zdravnikov Da se izosne večjim nevarnostim. bo uprava bolnišnice cdklaniala vse porodnee in bolnice, pri katerih se ne bo mogla prepričati, da iim ie spre-
Na splošno željo občinstva predvajamo danes nepreklicno zadnjikrat razkošno ln odlično orijentalsko filmsko delo, temperamentne vsebine, napetih borb in globoke verne in strastne ljubezni. Divne ljubavne pesmi in razkošni plesi. — V. gl. vlogi:
AIKSA, HČI PUSTINJE TO^ffMSoSS
—
stovoljno izbrano tvarino, in ie to prva I in najbolj primerna prilika, da se mladi glasbeniki v najboljši kond.ciii predstavijo občinstvu.
Druga matineja naših konservatoristov je bila v nedeljo, dne 10. t m dopoldne v frančiškanski dvorani s pestrim sporedom. h kateremu so prispevali violinske točke Marko Sever, pevske Janez Lipušček in Marija Tiran, klavirske Štefka Kruli c. violončelsko Ivan Poljanšek in flavto Ivan Knific. Na sporedu so bila dela Tartiniia. Bacha. Haydna. Mozarta. Cajkov-kega, Pavčiča. Smetane. Liszta. Fauréja. Ravnika ln Flajšmana. torei poleg treh domačih lepa vrsta tujih skladateljev brez posebnega ozira na slog in usmerjenost Taka razporeditev ie v prvi vrsti nameniena spo-redovl pestrosti ki ie za vsakega koncer-tanta najboli občutljiva in pomembna estetska prvina. Kajti od pestrosti razporeditve koncertnega sporeda ie neposredno odvisen uspeh pri občinstvu, kateremu so slednjič produkcije nameniene. Slogovna skladnost prihaia šele v drugi vrsti v poštev in še to ponaiveč le za glasbenike, ki so se neposredno ukvariali z glasbeno estetiko in stilno presojo, slonečo na zgodovinskih podatkih Zato ie le prav. da se prireditelji konservatoriiikih matinei ne spuščajo v estetsko-slogovne soetkulaciie. temveč mirno strneio v program skladb še tako divergentnih slogov, pod poeoiem. da so muzikalno vredne in pomembne. Takšne pa so bile — seveda na različnih stopnjah dovršenosti — tudi skladbe te matineje ki ie privabila lepo število občinstva.
Violinist Marko Sever le v glasbenih krogih že dobro znan in obetajoč talent M dobro utemeljeno tehniko združuje z resnim muziciraniem. kakor ie dokazal v lartinijevi Sonati m Bachovem Koncertu.
S tema točkama ie absolviral tudi glavni dei prireditve. Tenorist Lipušček se i e žs često izkazal na šolskih orodukciiah kot muzikalen in prikupno prednašaioč inter-pret. prav tako ie že uspešno nastopala sopranistka Marija Tiranova. Os+aa imena so bila ponajveč javnosti nova (Polianšek Krulic in Knific). so se oa s tem nastopom prijetno in častno uvedla. Vse točke ie spremlial pri klaviriu organizator matinej. Jože Osana sigurno in ori'asrd'iivo Iskreno ie želeti, da bi se podobne prireditve ponavliale čim po costei e in tako uvedle stik med bodočimi nas'mi glasbeniki in publiko v direktnem odnosu
L. M. S.
Zapiski
Ob šestdesetletnlci »Ljubljanskega Zvona«. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani je priredila v zvezi z izidom prvega zvezka 60. letnika revije »Ljubljanski Zvon« v svojem izložbenem oknu razstavo vseh dosedanjih letnikov, pri čemer zastopa vsak letnik po eno številko. Razstava nam kaže, da je revija ostala z malimi razlikami zvesta svojemu prvotnemu formatu, obenem pa nazorno prikazuje kako se Je v teku teh šestih desetletijh spreminjala naslovna stran revijalnega ovoja. Te spremembe so viden dokument okusa vsakokratnega razdobja in prehajajo od prvotne stilizirane dekorativnosri prvih letnikov k čisto tiskarski, dvobarvn4 opremi zadnjih let, opremi, ki je s svojo učinkovito preprostostjo posneta po vzorcu vodilnih francoskih revij. Oprema na slovne strani Je bila torei drugačna za ča sa realistov ln drugačna po zmagi Mo'er ne; Smrekar, Vavpotič tn drugi so tud' ovòjnèmu listu tedanjega LZ vtisnili impresionistični okus tósa in tako nehote ustvariti zanimive grafične dokumente,
Doba povojnega nemira ln umetniškega eksperimentiranja je morala celo tu zapustiti svoje sledove. Z jubilejnim šestdese tim letnikom se je LZ poklonil svoji tradiciji tako, da je dal svojemu ovojnemu i-stu dekorativni stil prvega letnika. Vse-kako je ta razstava v izložbenem oknu knjigarne, ki je izdajateljica sedanjega LZ, vredna pozornosti vsakega prijatelja slovenske kulturne tradicije.
Nova muziKalna knjiga. Srbski muzi-kalni pe'agog, profesor beograjske Glasbene akademije Miodrag VaSil jevič, je izdal knjigo »Intonacija u vezi sa muz;čk'm diktatom i muzičkom ritmikom«, I. deo. V uvodu govori najp~ej avtor o smislu in cilju intonacije, o tehniki posluha, o vrstah tehničnih dovršenosti posluha o muzlkal-nosti in njenih komponentah ter o metodičnih opombah. Zatem prehaja k praktičnemu delu. v katerem prikazuje Iz-edbo svojih zamisli za pouk intonac^e. Od du-rovega trizvoka ter njegovih obl'k p'^aia vzporedno z glasbeno-teoretsko snovio do vedno težjih intonaci'skih mrn^sti kot so n. pr kadence. zmanjšani tri-^ok', četve-rozvoki It?. Prehod se vrši "'s'emat^rn. od pojma do pojma in v nata-/-em obravnavanju vsake podrobnosti na več načinov Vmes priključuje ritmiko melodlčno-into-naclisklm vajam, od enostavne do komplicirane. Vsa kniiga, ki dokazu ie zelo podrobno in vestno delo ter jo je izdala Frai-t^ova Muzička biblioteka -r Beosrra^u na 100 straneh je sestavljena kot n°kak metodični priročnik, ki nai služi nči^eliem z; laži o IzvrVvanie i"V-c<r3 to^cTmPtnega u^nesra de'a Np.tan^ne^e 'rtrokovno pomočilo o T>rob1emnt':*-'^e't-; nekaterih uvodnih teoretsk:h rs^m"I^tH kakor o vre^n^nem staVft" -'o metode ki se Je" poslužuje pisec navedene pedagoške knjige, bo Izšlo v pedagoški reviji »Popotnike —• cd.
I
LJUBOSUMNOST
Loretta Young, Warner Baxter, Virginia Bruce. Roman znamenitega kirurga, ki je ljubil dve ženi ln bil tudi od obeh oboževan. Kritična situacija modernega zakona, prepletena s humorjem ln presenečenji. Kino Matica, 21-24 — Ob 16., 19. in 2L uri
I
Krasen film fantastičnega razkošja, plesa in čarobnega baleta na ledu, pri katerem sodeluje znamenita drsalna skupina »The international ice follies«.
JOAN CRAOTORDta JAMES KARNEVAL NA LEDU
Najelegantnejša očarljiva žena Amerike v filmu, ki bo očaral vse gledalce ! Ob 16., 19. in 2L uri. — KINO UNION, tel. 22-21
jem v zavod zaradi težkih nepravilnosti in bolezni aLi zaradi neugodnih domačih razmer res nujno potreben. Porod v domači hiši je vaine i ši nego porod v prenapolnjeni in higiiensko pomanjkljivi porodnišnici.
u— Pianist Marjan Lipovšek, ki študira klavir v Rimu na visok. šoli. bo priredil v ponedeljek 18. t. m samostojni klavirski koncert v veliki Filharmonični dvorani Izvajal bo dela domačih in znamenith tujih avtorjev. Marjan Lipovšak je znan našemu koncertnemu občinstvu kot eden naših najboljših pianistov, ki je z izredno lepimi umetniškimi uspehi nastopal na javnih koncertih, bodisi kot pianist solist ali spremljevalec. Znano oa je tudi njegovo delovanje v radiu Na koncert že danes opozarjamo Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matce. (—)
u— češkoslovenskš Obec v Ljubljani oznamuje, že zemfel jeji člen p. profesor Emerlch Beran. Zesnulého vyprovodime na posledni cest è dnes o 3. odpoledne z domu smutku v Clgaletové ul. č. 1., prosim e tudiž všechny krajany, aby se v hojném počtu züöastnlli pohfbu. (—)
Krasne eksemplare SREBRNIH LISIC
tn vse druge posebnosti kožuhovine — dobite najceneje prt KRZNARSTVÜ
JOŽE DOLENC,
Sv. Petra cesta 19._
u— Jubilejna predstava »Uježa« na Šentjakobskem odru. 20 predstav-repriz v eni sezoni je redek primer. Le Izjemoma se dogaja da doživi katera izmed iger v ena sezoni toliko repriz. Za Nušičevo veseloigro »Ujež« v šentjakobskem gledališču je bilo v Ljubljani in tudi na deželi izredno veliko zanimanje tako. da so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Tudi pri zadnji predstavi pred 14 dnevi je spet odšlo mnogo ljudi brez vstopnic. Na splošno željo se je uprava odra odločila še za dve predstavi, ki bosta v petek 15. in v soboto 16. t m. ob 20.15 Izvrstne kreacije sodelujoči! tako: Bučarjeve, Grgu-revičeve. Sancinove, šubičeve, priljubljenega komika Lavriča, Moserja ln Plevela, zabavne situacije in udaren humor so pri-oomogli, da je igra na šentjakobskem odru dosegla tak izreden uspeh. Petkova predstava se uprizori v korist bolnemu slovenskemu skladatelju Mariju Kogoju. V nedeljo 17. t. m. ob 2015 pa se ponovi zabavna igra e petjem ln gedbo »Pekovska«, ki osvaja ln navdušuje gledalce, da so nekajkrat prekinili igro na odprti sceni z navdušenim odobravanjem. Ker je za predstave veliko zanimanje, kupite vstopnice že v naprej od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu.
u— »O pogojih spočetja« je naslov predavanja. ki sa priredi Prirodoslovno društvo v Ljubljani v ponedeliek 18. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo naši §:rši javnosti že od prejšnjih predavanj tako dobro znani uni v. prof. dr Boris Zarnik iz Zagreba. Strokovnjak nam bo poročal iz pedročia svoie stroke o spočetju pri sesalcih in tudi pri Človeku, k.kšni so pogoji. da se razvijejo pri obeh spolih posebne spolne stanice, kako kompliciran ie ves proces oploditve, kakšni pogoji morajo biti za oplcdltev. o opazovanjih pri živalih in o določitvi najugodnejšega časa oploditve pri človeku in o raznih problemih, ki so s temi v tesni zvezi. Predavanje bo pojasnjevala cela vrsta diapozitvov. Vstopnine običajne.
u— Mr. Anthony Bertram, honorarni predavatelj umetnostne zgodovine na univerzi v Oxfordu in znamenit kritik, bo oredaval o angleškem slikarstvu v ponedeljek 18 t. m ob 18. v beli dvorani hotela Union. Predavanje bodo spremljale *k:opt'čne sUke Angleško društvo, ki to predavanje priredi, že danes epozarja na ta vse prijatelje slikarstva in angleške umetnosti.
u— Kv rtet Pol ro:jieri ima toliko in tako s.j_jniu Krit-k, da smo z zadregi, katere naj bi pravzaprav navedi-. Angleški krit.k piše: »Ob drugem koncertu Poltroni er je ve^a kvarteta smo zopet občudovali njegovo najpopolnejšo Vom orno igro. Per-ic-ktns tehnika je že sania ob sebi vir ne-äka:lenega vesolja in tako ie ostalo pred r.am. delo popolne preciznosti :n jasnih fraz. da je vzbudilo naše neomejeno občudovanje. To je v resnici zavidljiva kvaliteta. k: že sama cb sebi odloča temu kvartetu častno mesto med najpopolnejšimi predstavniki te najdelikatnejše panoge glasbene umetnosti.« Podobno tudi drugi kritiki. Prvi nastop Poltro nierijevega kvarteta v Ljubljani Ido v petek 15. t m ob 20. uri zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Pred pro daj a v knjigarni Glasbene Matice (—)
u— Za »Sklad prof. dr. P. Grog'Ja« so daroval; razen že obiavlienih darovalcev še askdnj : Prirodoslovno druJtvo v Ljub-Ijfcni 'OHO din prof dr Maks Wraber 50, prof Albin Pa- in 300 dr Kraigher 50. m ph R ha d S šnik 200 dr Jos p Breznik. gimn ra na tel j 100. Grego, ka 20. inž-Janko Mačkovšek 20. dr Pavel Pestotnik 50. uni v prof. dr. Josip Plemelj 100. primati} dr. Alojzij Zalokar 100, neimenovani
200, prof. Marija Wessner 100. s. a s. v p. dr. Edvard Pajnič 100. m. ph. Rudolf Ra-raor 500, Jos. R. Puh 50, dr. inž. Alojz Kràl 300 din. Vsem plemenitim darovalcem se uprava sklada najtopleje zahvaljuje -n prosi, da se tudi drugi odzovejo prošnji in prispevajo za Grošljev skiad. Slovenski javnosti sporočamo, da se je sestavil poseben odbor, ki bo upravljal »Sklad prof. dr. P. Grošlja«. Ta odbor sestavljajo gg.: univ. prof. dr. Jovan HačLži prof. dr. Pavel Karlin. univ. prof. dr. Alija Košir. s. a s. v p. dr. Edvard Pajnič. prof. dr. Janko Pretnar in univ. prof. dr. Rudolf Sajovic.
u— Druga javna produkcija gojencev srednje glasbene šole pri Glasbeni akademiji v Ljubljani bo v četrtek 14. t. m. ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani Nastopilo bo več gojencev. solope\ ikega, klavirskega in instrumentalnega oddelka. Podrobni spored bomo priobčili jutri, danes pa že opozarjamo na ta nastop. (—)
u— Ljudska univerza Kongresni trg, mala dvorana Filharm°nije. Danes 13. t. m. bo ob 20. predaval g. dr. Drago Cvetko o snovi; Vloga in pomen glasbe v sodobnem življenju. Vstop prost
u— Teden vzgojnih večerov za starše na državni poskusni ljudski šoli za Bežigradom. Drevi bo predaval priv. docent g. dr. Božo Skerlj: »Dednost in izobrazba«. Upraviteljstvi II. državne meščanske šole in državne poskusne ljudske šole vljudno vab:ta starše bežigrajske mladine, da se predavanja udeleže. Vstoo je svoboden.
u— Brezposelni inženjerji in taki. ki iščejo novih službenih mest, se vabijo, da javijo Združenju jugoslovenskih inženjer-jev ln arhitektov, sekciji Ljubljana, točen naslov s podatki o stroki in praksi v svrho evidence.
u— Gospod priv. docent dr. Adojf Vogelnik bo imel v četrtek dne 14. t. m. ob 12. uri v zbornici na univerzi svoje nastopno predavanje -Pomen empirično-statistične-ga proučevanja konjunktur«.
u— Pedagoško društvo priredi v soboto 16 t. m ob 13 v dvorani minerale^* ega instituta na univerzi predavanje g M ro-slava Zora- »Vzgojne oblike v skavtizmu.« Vstop svoboden.
n— Spominska knjiga, v katero pride seznam vseh darovalcev prispevkov za odkup Aškerčeve domačije, je razstavljena v izložbenem oknu Tiskovne zadruge. Knjiga, ki je prav lično ročno delo, po pravici vzbuja pozornost občinstva.
u— Sprejemna seja za letni semester »Doma vlsokošolk« bo dne 14. t. m. ob 5. uri popoldne v društvenem prostoru.
u— Poseben dogodek za naše kulturno občinstvo bo literarni večer, ki ga v petek ob 20. priredi petorica mladih pisateljev (Torkar, Kiauta, Mrzel. Kranjc in Bar-tol) v dvorani Delavske zbornice. To je po daljšem presledku prvi nastop skupine slovenskih pisateljev pred našo javnostjo, zato bo večer brez dvoma deležen živahnega zanimanja.
n— Huda nesreča. Iz Velike Loke na Dolenjskem so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico 431etnega posestnika Jožeta Zajca. Doma mu je padel težak železni drog na glavo in ga tako nevarno poškodoval, da je njegovo življenje na nitki.
u— J NAD Jugoslavija. V sredo ob 20, seja c. o. V četrtek 14. t. m. ob 20. članski sestanek. Obvezno za vse! Odbor.
u— Pevsko društvo »Slavec« obvešča vse svoje člane (-niče), da bo redni letni občni zbor v soboto 16. t. m. zvečer ob 20. v društvenem, lokalu v hotelu »Metro-polu« z običajnim dnevnim redom. Odbor. (—)
Iz Celja
e— Predavanje o Hrvatskem Primorfn.
Krajevni odbor Jadranske straže v Celju priredi s sodelovanjem Tujskoprcxmefcne zveze »Putnika« v Celju drevi ob 20. v dvorani kina »Metropola« skloptično predavanje o Hrvatskem Primorju s posebnim oziram na stare umetniške spomenike, arhitektonske, kiparske in slikarske, in s predvajanjem lepega zvočnega filma »Od Zagreba do Raba«. Predaval bo ravnatelj Tujskoprometne zveze na Sušaku g. I. S. Vrignanin. Udeležite se tega predavanja v čim večjem številu! Danes ob 10.30 bo z istim sporedom predavanje za dijaštvo.
e— »Mata« na celjskem odru. Dijaki drž. realne gimnazije v Celju bodo pod okriljem Ferialnega saveza uprizorili v petek 15. t m. ob 20. v celjskem gledeli-Š5u znano Meškovo dramo »Mati« v režiji ge. A. Sadarjeve. Sodelovali bodo Marija Jaigrova, Sava šmidova, Breda Rajho-va in Verena Jeričeva ter Stojan Skitek, Marij Sadar, Ivan Lešnik. Marijan Zdol-še(k in Stojan CergoL Opozarjamo na bo zanimivo prireditev celjskih gimnazijcev.
e— Iz davčne službe. Goep. Viktor Ku-mer, višji davčni kontrolor v Laškem, je premeščen k davčni upravi v Nišu.
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t m v evidenci 1068 brezposelnih (912 močklfa in 156 žensk) nasproti 1193 (1106 moškim in 187 ženskam) dne 29. februarja.
e— Dve prometni nesreči. V nedeljo je padel 9-letni kočarjev sinček Niko Zorko od Sv. Pongraea pri Griža h pod sani, ki so šle čezenj in mu zlomile desno nogo pod kolenom. V ponedeljek je padla 28-letna šivilja Joeipina Straäkova iz Mesti-nja na cesti s kolesa in si zlomila desno nogo v gležnju Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnica
e— Pisarno mestnega pogrebnega z*-vOda so premestili v pritlične prostore v j levem dvoriščnem traktu mestnega poglavarstva.

mMMW
P ostani in ostani član Vodnikove druibel
»
Iz Maribora
a— Sodobni slovenski rOman. Pred-imočnjim je predaval v tuk. Ljudski univerzi univ. docent dr. Anton Ocvtrk o sodobnem slovenskem romanu. Uvodno pozdravno besedo je spregovoril prof. Bunc, nakar je odlični predavatelj v Izklesanih izvajanjih tehtno razčlenil razvoj sodobnega slovenskega romana s posebnim ozi-rom na socialne probleme, ki se v njem prikazujejo ln obravnavajo. Dr. Ocvirk je žel za svoj temeljiti prikaz toplo priznanje.
a— Zaključno predavanje Materinskega tečaja. Jutri v četrtek je zaključno
predavanje krasne uspelega materinskega tečaja agilnega ženskega društva. Na ilnevnem redru je predavanje o našem času in vzgoji (prof. A. Cernej). Kakor ob dosedanjih zanimivih predavanjih, tako bo marib. ženstvo tudi topot popolnoma na-j>o Iziilo dvorano Ljudske univerze.
a— Pregled motornih vozlj na področju sreskega načelstva Maribor desni breg (izvzemši sodni okoliš Slov. Bistrice) bo 14. t. m. od 13. ure naprej pri mestni plinarni.
a— Y1°miJci v socialno političnem ura-«hi. V noči na torek so se drzni zlikovci vtihotapili v prostore mestnega socialno polit, urada na Rotovškem trgu s pomočjo ponarejenih ključev. Odnesli so ročno blagajno, v kateri je bilo okoli 3000 din gotovine, hranilne knjižice in razni važni dokumenti. Skupne škode je okoli 10.000 din. Policija poizveduje za zliko/ci.
a— Starček se je °besii na skednju. V Polani pri Račah so naš-li na skednj-u obešenega 71-letnega kočarja Ivana Pregia. V zadnjem času je večkrat tožil, da je sit življenja in da se bo obesil.
a— Zadružno predavanje; Drevi ob 20. uri bo predaval prof. L. Mlaker v Ljudski univerzi o zadružništvu v raznih ekonom-
skih eAstendh. Po predavanju bo razgovor.
a— Novo vodstvo. Na občnem zboru mariborskega pododbora združenja poštnih uradnikov so bili izvoljeni v odbor: Aleš Edi, Klinar, Bizjak, Cunta, Aleš Lidija, inž. Gosar, Pondelakova, Oblakova, Bemot, Jurmàn, namestniki Vajda, Baretova, Leš-nikova. Nadzorstvo: Plaš in Pondelakova. Za delegate za skupščino ljubi j. sekcije so bili izvoljeni Bemot, Bizjak, Aleš, Valoveč, Ribarič in Toplič. Po volitvah je spregovoril še hivši zaslužni pododborov predsednik inšp. g. Kumar, ki se je prisrčno zahvalil vsem sodelavcem ter želel novemu vodstvu čim lepših uspehov.
a— Zoglenel starček. Včeraj popoldne je bilo v mrtvašnici na Pobrežju raztelešeno trupla 82-letnega starčka Jurja černčiča, ki je živ zgorel. Studenški orožniki so namreč prijavili državnemu tožilstvu, da je imel starček na glavi krvne podplutbe ln zaradi tega je bila odrejena obdukcija. Sodna komisija, in sicer dr. Zorjan ter preiskovalni sodnik šifrer, je ugotovila, da je rana na glavi najbrž nastala zaradi padca na železno peč. Poškodba sama na sebi pa ni bila smrtna.
a— Meso 23 konj za revno prebivalstvo, čez državni most sta prignala gonjača 23 sestradanih kljuset. Komaj so se premikala V šestih urah peti Lz Varaždina niso zavžila ne vode, ne krme. Stražnik je ustavil žalostno karavano. Gonjača bosta kaznovana zaradi trpinčenja živali. Konje so v mestni klavnici zaklali, meso pa bo razdeljeno med revno mestno prebivalstvo.
a— Obvezna predavanja za rezervne oficirje bodo v marcu in sicer za rezervne sanitetne oficirje, 14., 18. in 21. t. m. s pričetkom ob 20. uri v dvorani splošne bolnišnice. Za vse ostale rez. oficirje: 16. t. m. ob 20. predavanje o važnosti mobilizacije, 19. marca ob 20. predavanje o obrambi pred oklopnimi edinicami. Obe predavanji bosta v dvorani Ljudske univ.
V nekaj >T§tah
Slaba mednarodna sezona v nogometu
Kakor smo že zabeležili, sta bili v teh dnevih v Zagrebu dve nogometni konferenci, ki naj bi uredili nekatera letošnja mednarodna tekmovanja. Najprej so se sestali zastopniki odbora za srednjeevropski pokal, ki so se morali po dolgih razpravah slednjič sprijazniti z zavestjo, da letošnjega tekmovanja za srednjeevropski pokal v dosedanjem obsegu ne bo mogoče izvesti. V nadomestilo zanj so sklenili ustanoviti drugo podobno tekmovanje v mnogo manjšem obsegu, tako zvani mali srednjeevropski pokal, za katerega naj bi igrale nogometne reprezentance Italije, Madžarske, Rumunije in Jugoslavije. Spričo sedanjih mednarodnih razmer pa kaže tudi ta dogovor marsikatero vrzel, tako da je treba sploh dvomiti, ali bo v teku letošnjega leta prišlo do teh mednarodnih tekem. Prvi znaki nezaupanja in nezadovoljstva z rezultati zagrebške konference so se že pokazali na Madžarskem, kjer je madžarski delegat takoj po povratku v Budimpešto izjavil, da njegov pristanek glede sodelovanja Madžarske v teh tekmah sploh ni bil dokončen in bo madžarski savez rekel zadnjo besedo šele v 15 dnevih.______________
Druga podobna konferenca je bila prav tako v Zagrebu zaradi odigranja tekem za podunavski pokal. Tudi tukaj ni šlo vse gladko, in sicer predvsem zaradi tega. ker so na konferenco poslali svojega zastopnika tudi Bolgari, ki bi na vsak način že letos hoteli sodelovati v tej konkurenci. Njihova želja pa je zadela na močan odpor Madžarov, k; so se izgovarjali, da jim primanjkuje terminov, Rumuni pa so povrh tega naglašali, da niso pooblaščeni dajati glede tega obvezne izjave. Konferenca je nato našla ta izhod, da letos Bolgarija v tekmah za podunavski pokal ne bo mogla Igrati, vzela pa je na znanje njeno prijavo za prihodnje leto. Na tej konferenci so nato dokončno določili termine za letošnje tekme za podunavski pokal, ki jih bodo igrali takole: 31. marca Rumuni ja in Jugoslavija v Bukarešti. 17. maja Madžarska in Rumunija v Budimpešti, 29. septembra Madžarska in -Jugoslavija in 20. oktobra Rumunija in Madžarska v Bukarešti, če bo le mogoče, bodo še jeseni odigrali tudi revanžno tekmo med Madžarsko in Jugoslavijo.
Vojaške siwusaffk© tekme na Jahorini
»Politika« poroča iz Sarajeva, da so se smučarske tekme za prvenstvo naše vojske nadaljevale preteklo soboto s tekmami za posameznike na 18 km dolgi progi. V tej konkurenci je zmagal podnarednik Mirko Bradič s časom 1:23:20, naslednja mesta pa so zasedli: 2. poročnik Emil Kranjc 1:27:26, 3. poročnik Drago Crnobori 1:27:35, 4. ppor. Jože švigelj 1:27:56, 5. kpl. Bogomil Boltavzer 1:30:24, 6. ppor. Alojz Lavrič 1:32:31, 7. ppor. Franc Primožič 1:36.46 itd.
V	nedeljo so se ta tekmovanja končala s stafetnimi tekmami za pokal predsednika francoske republike Lebruna, ki ga je branila letos štafeta IV. armije. V tej konkurenci je zmagala štafeta ET. planinskega polka z vodjo por. Emilom Kranjcem, pomočnikom por. Brankom Boškovičem, nar. "Vladimirom Jazbecem in kpl. Bogomilom Boltavzerjem v času 3:54.20. Naslednje mesto je zasedla štafeta I. planinskega polka z vodjo ppor. Jožetom švigljem — ta je Imel tudi najboljši čas od vseh, 51:46 na 12.5 km — pomočnikom por. Dragom Crnoborijem in dvema vojakoma v času 3:55:12. Naslednje štafete, ki sta za tema dvema zaostale nad 15 minut, so bile štafeta II. armije. štafeta V. armije, štafeta kraljevske garde, štafeta m. armije in šele kot sedma štafeta IV. armije. Prehodni pokal predsednika Lebruna je prejela štafeta II. planinskega polka.
V	Luksemburgu je bila v nedeljo odigrana mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Belgije in Luksembur-ga, v kateri je s 4:3 zmagala Belgija.
V	madžarskem prvenstvu so preteklo nedeljo odigrali naslednje tekme: Törek-vés—UJpest 2:1. Hungaria—Bocskay 2:1, Ferencvaros—Szolnok 1.0, Elektromos— Kispest 5:3. V tabeli madžarskega prvenstva vodi Hungaria s 27 točkami pred Uj-jiestom in Ferencvarosem,
Cross-country za nogometaše v Celju
Atletska sekcija SK Celja priredi na Jo-žefovo 19. t. m. ob 15. na Glaziji v Celju cross-country za nogometaše na 2.500 m dolgi progi. Pravico nastopa imajo sa-I mo nogometaši, ki niso aktivni člani atletskih sekcij. Tekmovanje bo za moštva in za posameznike. Moštva tvori po 6 tekačev, od katerih se prvi štirje štejejo za plasma. Opozarjamo vse celjske klube, da je namen tega tekmovanja predvsem trening za bližnje nogometno tekmovanje. Prijave je treba poslati SK Celju do 16. t. m. Prijavnine in nagrad ni.
Da bo vse točno! Akademska »skijaška« organizacija iz Zagreba nas naproša za uvrstitev naslednjega popravka: »Klubski prvak na državnem akademskem smučarskem prvenstvu jugoslovenskih univerz v Kranjski gori ni postal JASO iz Ljubljane, temveč ASO iz Zagreba s svojim moštvom Hubertom Heimom, Zlatkom Tudjo in Dragom žerjavom pred JASO-m in ASK-om Razen tega je treba ugotoviti, da zmagovalec v alpski kombinaciji Hubert Heim ni član JASO, temveč član ASO ter je tudi nastopil kot njen član in član zagrebškega vseučiliškega moštva«. — Popravek glede klubskega prvaka je prav za prav Izšel že v ponedeljskem »Jutru« z dne 4. t. m., Heima Huberta pa smo na sliki kot jeseniškega Skalaša mimogrede prisodili ljubljanski univerzi. Kaj hočemo, ko pa Hei-mov in žerjavov ni originalnih v Zagrebu...
SK Svoboda (Ljubljana). Redni treningi bodo odslej ob sredah in petkih od 14. do 17. Zaradi nedeljskega gostovanja se morajo vsi Igralci udeležiti treningov. V petek ob 19. obvezen članski sestanek v Delavski zbornici zaradi občnega zbora, ki bo 5. aprila t. 1. Baggla ln Kobal sigurno! Načelnik.
STTZ. Seja bo v četrtek 14. t. m. ob pol 20. v prostorih SK Mladike, na Kodelje-vem. Tajnik.
SK Grafika. Drevi ob 19. trening za vse igralce; garderoba v gostilni »Kržič« (Belič) v Šiški.
SK Mars. V četrtek ob 20. bo v gostilni Predovič članski sestanek za vse igralce, posebno za one, ki so bili pismeno pozvani. Sestanek je važen zaradi opreme in nedeljske tekme.
Atletska sekcija SK Celja sklicuje za četrtek 14. t. m. ob 15. na Glazijo sestanek vseh atletov. Zaradi bližajoče sa sezone je udeležba za vse obvezna.
Po dveh dneb je sledila možu v grob
Maribor. 12. marca
V Hotinji vasi ie umrl preužit'.;ar Franc Primec. Komaj so ga pokopali, pa ie umrla njegova 741etna žena Liza. ki mu je čez dva dni sledila v grob. Bila sta tiha, m r-na zakonca, ki sta se tudi za starost primerno preskrbela. Imela sta namreč na občini v Slivnici pri. Mariboru deponiranih 12.000 dinarjev. V zvezi z nenadno smrtjo 741etne Lize Primec pa so se pričele širiti med ljudmi najrazličnejše govorice ter ugibanja glede vzroka njene smrti. Govorice so prišle seveda tudi do ušes hočkih orožnikov, ki so se pričeli za zadevo zanimali. Vztrajne govorice med ljudmi so dale povod, da so obvestili državno tožilstvo v Mariboru, ki ie na podlagi ovadbe orožnikov odredila obdukcijo trupla 74-letne Lize Primčeve. Njen pogreb so od-godili ravno zaradi odrejenega raztelesenia njenega trupla, ki nai dožene. kakšen ie prav za prav vzrok njene nenadne smrti.
Obdukcija je bila danes popoldne v mrtvašnici slivniškega pokopališča. V komisiji sta bila zdravstven' inšpektor g. dr. Jurečko in preiskovalni sodnik dr. Lam-pret
Obdukcijska komisija je raztelesila truplo pokojne 791etne Lize Primčeve. Komisija je ugotovila, da so nastale v telesu organične spremembe, ki so pa posledica visoke starosti. Komisija ni mogla konkretno razčistiti pravega vzroka niene smrti, a ker ie podan sum zastrupil e ni a. ie drobovje poslala v Liubliano kier ga bo fizr'olcäki institut anaUziral če se izkaže. da ie umrla naravne smrti, notem je ljudska govorica neutemeljena Ce se pa izkaže utemeljenost ljudske govorice, potem bo tudi truplo pokojnega 741etnega Faaoea Primca izkopano m sazteüesoo.
Gospodarstvo
Poglavje o pogubni hmeljski mrzlici
Razmerno dobra vnovčitev lanskega hmelja je zbudila pozornost kmetov po vsej državi. Naš mali kmet, ki se komaj preriva naprej, je tudi prisluhnil nekim govoricam o dobrem zaslužku pri tej kmetijski panogi. Z raznih strani zdaj povprašujejo, kako je mogoče gojiti hmelj in koliko bi mogli jeseni dobiti zanj.
Mnogo pomorejo k tej tako zvani hmeljski mrzlici tudi nepoučeni izobraženci, ki nimajo pravega pojma o hmeljarstvu, pa vendar celo pišejo o njem. Ne bi se spuščali v obravnavo takšnih brezmiselnih člankov, če ne bi pretila nevarnost, da bodo mnogi naši kmetje nasedli temu pisanju. Naj navedemo članek »Slovenskega doma« z dne 16. t. m.:
»Hmeljarjem se za letos obeta prav izredna kupčija. Ko je Nemčija priključila Ceškomoravski Protektorat in zasedla Poljsko, je s tem dobila v oblast tudi vse zemlje, kjer je hmelj najbolj uspeval. Ko se je to zgodilo, so se začeli Američani zanimati najbolj za jugoslovenski hmelj. Zaradi slabih kupčij v zadnjih letih z izjemo lanskega leta pa hmeljarji niso povečali površine s hmeljem zasajene zemlje niti v Savinjski dolini, niti ne v Vojvodini. Vojvodinci pravijo zato, da bi bilo treba pri nas dvigniti pridelovanje na 50.000 metrskih stotov letno, ker bi le na ta način mogli ugoditi vsem kupcem, ki se bodo letos v velikem številu pojavili. Vojvodinci menijo, da bi se morala taka količina razdeliti na polovico med Slovenijo in Vojvodino. Najbrže pa bo težko izpeljati ta predlog, ker je treba vedeti, da je savinjski hmelj po svoii kakovosti daleč boljši kakor pa vojvodinski. Zato bodo kupci sesali prej po njem kakor po onem drugem. Prav zato mora dober gospodar misliti na to, da bo kupcu lahko postreeet te z najboljšim blagom, in sicer v velikih količinah. Lanske cene namreč pripoveduiejo, da je dosegel savinjski hmelj skoro dvakrat večio ceno kakor pa vojvodinski.«
Očitno iz istega vira piše »Večernik« od 11 t. m.:
»Letošnja izvozna konjunktura za naš hmelj je izredno dobra. To pa zato. ker so največji evropski kraji, kjer se prideluje hmelj, prišli pod Nemčijo, tako sudpfski kraji. Češka. Moravska. Slovaška in Poljska. Ti kraii so zalagali s hmeliem Ameriko in države, ki so danes v vojnem stai-ibi 7 Nem^'ì"	*ob drirav sp ip Amerika že začela zanimati za naš hmelj, ki jp kvalitpfno prav dober za pridelovanje piva. V Sloveniji in dunavski banovini bi ipbko letos pridelali 45 000 do 50 nnn metrskih s+ntov hmelia. ki bi ga lahko brez «sVrbi '■»■voTili in prodali na tujih tržiščih Tp brnela tudi ne b? vplivala slabo na cene bme^a r a tujih tržiščih ker ie količina bmplia, ki bi pa izvozili, ne-T-notnq v snrarmpriu s svetovno hmeljsko nroi7vod"io V dunavski banovini in v ^nveniii bi Tahko to kn^čino hmplia brez ekrbi pridp^ti. povsod na povriHni snon bo yemüp Kakor kaze danps hmpMsko tržišče. b"do ostale te trdne céne hmeiiu vsaj še dve ali tri leta; vse je pa seveda
odvisno od mednarodnega položaja Ves letošnji hmeljski pridelek je izvožen, zdaj so začeli izvažati že stari hmelj.«
Slična zbeganost je vladala med našimi kmeti tudi v letih 1926. do L 1928., ko je i vse vprek sadilo hmelj s težnjo po obogatitvi. Takrat (1927. leta) smo pozivali za-nimance k pameti in jim slikali zle posledice njihovega nespametnega početja. Za-! legle so naše besede prav malo. Štiri leta hmeljske krize so bila najbolj prepričevalno potrdilo naših takratnih izvajanj.
Ce je bila takrat naša dolžnost, da smo opozorili zanimance na škodo, ki jim je pretila od dozdevnega vira blagostanja -; hmeljarstva, moramo danes to nele ponoviti, temveč še naglasiti, da je današnji čas še mnogo bolj tvegan za takšne brezplodne podvige Glavna skrb vsakega kmetovalca mora danes biti, da si prizadeva pridelati čim več hrane, ko ne ve. kje jo bo mogel kupiti in koliko bo moral dati zanjo, če je ne bo pridelal doma
Ne glede na to kolnost pa je treba vsem ki hočejo postati letos hmeljarji, povedati tole: Vsako prerokovanje o bodočih hmeli-skih cenah je nesmiselno, saj celo v normalnih časih ni mogoče niti za mesec dni naprej slutiti, kako se bodo razvijale cene hmelju, kaj šele letos, ko nihče ne ve. če bo sploh mogoč izvoz in če bo sploh kdo na jesen povpraševal po hmelju. No, pa recimo, da bo izvoz mogoč in da bodo zato tudi cene primerne. Toda od vsega tega ne bodo imeli kaj prida novi hmeljarji, ker hmelj pač ni turščica, ki požene iz drobnega zrna še isto leto velike storže. Hmelj da prvo leto komaj omembe vreden pridelek, ld niti ne poplača truda, ki ga je imel hmeljar s to občutljivo rastlino. Bo pa drugo leto toliko boljše, se nadejajo takšni priložnostni hmeljarji, ne pomislijo pa, da veljajo gornji tehtni pomisleki glede možnosti izvoza za drueo leto še v večii meri kakor za letošnje. Mimo tega pa ie treba za druffoletno hmelisko rastlino že krepkih hmelievk. ki so danes že po šest Ir več dinarjev kos. Kje bo vzel novi hmeljar težke tisočake zanie' Se danes s težavo odnlačujeio priložnostni hmeliarii dolgove, ki so iih napravili za nabavo hmelievk pred dobrim desetletjem, in še danes kolneio hmeljsko rastlino, ki jih je tako pokopala.
Glavni vzrok, zakaj ni moenče kar čez noč poetat? hme^ar. pa ie, neizbežna okol-nost. da je treba za sušenie hmelia postaviti pospbno poslopje, hmeljsko sušilnico z draeimi sušilnimi nanravami Hmp'iar bro-? suš^nice ìp kakor avto brez bencina.
Ves niegov cpioipt«? trud bo zaman, ker "p b«-> mnppì nridplat? dobrpffa blaga.
Tako ie da«es v resnici trpba odgovoriti na pejavp hmo1*skp mrzlice čenrav se zavedamo da b«->Ho tisti ki hočeio brž s hmp'^pm ohr>®p+pti. npìovniìnì ker iim odpiramo oči Vsega	na ìp vredno nissnip k? b? mn^n 5p utrditi liudi v nii-Hovi zablod' P*^č?k"ipmo da bn 5p v feku
fptra mpera ii-7pV-nnipr. bmplicU rakon ki
bo enkrat za vsp'pì r>nPmoff<">?it netVo^np špekulacije na račun nepoučenega kmeta
Za znižanje stopinje skupnega davka na moko
V	Subotici, najmočnejšem centru mlinske Industrije v naši državi, je bil 3. t. m. posvet, ki je obravnaval predlog g. žarka Glogovčana, lastnika Obiličevega milna v Subotici za znižanje stopinje skupnega davka. G. Glogovčan je bil ta predlog prej osebno Izročil pomočniku finančnega ministra in dobil od njega obljubo, da se bo predlog pozitivno rešil, če Združenje mlinske industrije dokaže možnost, da državni fiskus ne bo utrpel izgubo zavoljo tega znižanja.
V	zagovor svojega predloga je rekel g. Glogovčan, da je bil pred kratkim v Sloveniji, kjer je pri trgovcih naletel na nezadovoljstvo zaradi tega davka. Nastane vprašanje, zakaj naj bi prebivalci pasivnih krajev prenašali skoro vse breme skupnega davka. Zakaj naj bi to breme prenašali prav najsiromašnejši sloji, ki težko pridejo do kruha. V žitorodnih krajih so bogatejši ljudje, v teh krajih sestavljajo prebivalstvo po večini zemljiški posestniki. ki ne plačajo niti pare tega davka. To ni pravično. Minister za vojsko in mornarico ie rekel nedavno: »V državi, kjer ni sloge in pravicc, tudi ni dobrih vojakov!« To pomeni, da se mora v duhu socialne pravice in zaščite siromašnih slojev, tako onih iz pasivnih krajev, kakor onih po mestih in industrijskih centrih, pristopiti k znižanju stopinje skupnega davka na moko. ješprenj in živinsko moko. Predlagal ie. da se stopinja zniža od 4.25cf zniža na 2% in da se plača na skupno kobčino žita, ki se v vsakem posameznem mlinu predela. Davek nai bi se p'ače-val po povprečni ceni, ki bi jo vsakega prvega v mescu predpisal minister za finance na osnovi dejanskih borznih cen iz prej-šnega mesca«
Združenje mlinske industrije bo ta predlog izročilo ministru za finance. Ta zadeva se bo obravnavala tudi na skupščini mlinske industrije, ki bo 17. t. m. v Beogradu.
LJ ubij ^tisico tržno grešilo
V	petek je bil ribji trg slabo založen. Sladkovodne ribe so bile hitro razprodane po običajnih cenah; bile so na trgu pred vsem umetno gojene postrvi po 40 din kg. 2abii krški so bili večji po i din. manjši po 75 par; v promet so šli počasi, ker so jim morske sardelice huda konkurenca Sardelice so bile po 16 din. sardoni po 18 do 20 din. Četrt kilograma sardelic več zaleže kakor deset žabjih krakov, ki stanejo najceneje 7.50 din. Na našem trgu so se pred let: že zelo uveljavile morske ribe in postale cenena hrana vsaj enkrat na teden. Hitro nato je bila uvedeno pavšalna mestna trošarina na ribe, in sicer za cenejše in drage ribe enaka. Trg je začel hirati in se ne more več povzpeti na prejšnji promet. Baje je bila trošarina uvedena na zahtevo mesarjev.
V	soboto je bil trg zelo dobro raložen s karfiolami, ki so jih prodajali po 8 din kg. Gospodinje so glasno protestirale, češ da so bile v petek po 7 din. Res ne razumemo, zakaj ima ena in ista poši^ka pridela v dveh zaporedn'h dnevih rar^'Cno ceno Sobota ie tržni dan. trg je bil poln gospodinj in služkinj, ki so nakupovale, zato tudi višja cena. Ps ne opažamo le tega. da Ima "isti pridelek ob dveh zaporednih.
dneh drugačno ceno celo isto dopoldne se tržna cena menja včasib po trikrat. To vedo gospodinje, ki stanujejo v neposredni bližini trga. Ako v pozni popoldanski uri preostaja kako blago ga lahko dobe za nižjo ceno zlasti od kmetic, da ga ne nosijo nazaj. Prekupčevalke pa imajo ves trg pregledan in skrbno pazijo, da se kje ne vrši prodaja po nižji ceni. Takoj so tu. pokupijo in dvignejo ceno, čeprav je dovoljeno prekupčevati šele po deseti uri.
Zelo mnogo je bilo na trgu jajc, pri katerih bo že treba pozornosti, kajti med sveža se že mešajo manj dobra ali celo stara od bogve kedaj Najboljše je kupovati jajca po občutku teže. Sveže jajce je težko, lupina je jasna, a pokvarjeno je lahko in zamolkle barve, vendar ne klo-poče vedno. Za kuhanje pirhov se priporoča nakup jajc od zanesljivih prodajalk. Jajca so še vedno po 1 din kos. medtem ko so bila v preteklem letu ob tem času po 14 do 18 za 10 din; drobnih se je dobilo celo 20.
Prav tako je dražja letos zelenjava. Domač motovileč je na težo po 35 din kg (10 dkg po 3.50 dini, kar predstavlja 2 merici po 2 din. Špinača je še dražja, a imajo pridelovalke mnogo posla z njo. Ponoči so jo morale pokrivati, podnevi pa zalivati s toplo vodo. da so jo ohranile zdravo in nepokvarjeno. Težko pričakujejo gospodinje cenejše zelenjave, da bi se vsaj v tem pogledu razbremenila gospodinjstva. Zdaj ie pač tisti hudi čas, ko ni starega in še ne novega Je pa zdaj sezona limon in pomaranč. Oba sadeža imata obilo vitaminov.
Stanfe Narodne banke
Izkaz o stanju Narodne banke z dne 8. t. m. kaže v primeri s stanjem na dan 29. februarja nastopne lzpremembe:
Aktiva: Podloga se je povečala za 1.7 milijona na 2035.3 milijona din. Devize, ki se ne štejejo v podlogo so se skrčile za 5.8 miüiona na 902.5 milijona din. Kovani denar se je povečal za 26.4 milijona na 489 5 milijona, medtem ko so se posojila zmanjkala za 71.7 milijona na 1807.5 milijona din. Eoni narodne obrambe so se povečali za 62 milijonov na 1674 miliionov, a. razna aktiva so se zmanjšala za 40.2 na 2220.6 milijona din.
Pasiva; Obtok bankovcev je zrasel za 133.1 nriijona na 10.205 milijonov din, medtem ko so se obveznosti na videnje zmanjšale za 184 milijonov na 1928.1 milijona'din. Razna pasiva so se povečala za 12.3 milijona na 354.5 milijona din. Obtok banlcovcev in obveznosti na vtdfenje so rnašali 12.133.1 milijona din. Skupna podloga (stvarna vrednost) znaša 3256.5 milijona can s kritjem 26.83°/», a zlato v blagajnah (stvarna vrednost) 3235.1 milijona din s kritjem 26.66%.
Oasflft^srske vesti
= Za nabavljanje teKstilnih airovfn v Angliji. Ker postaja preskrba tekstilne industrije s sirovinami z vsakim dnem bolj težavna, so zastopniki tekstilne industrije sklenili, da bodo poslali v Anglijo svoje delegate ki naj bi se s tamkajšnjimi odločujočimi člnitelji poe-ajall o izvozu tekstilnih slrovin iz Anglije v Jugoslavijo. To je politalo neogibno potrebno po neuspelih po-gs ja njih z Italijo gleda dobave bombažnega prediva.
■* Odkupne cene za letošnji pridelek bombaža. Ministrstvo za trgovino in industrijo je v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo predpisalo najmanjše odkupne cene za domači bombaž letine 1940. kakor tudi dobavne pogoje. Letošnje odkupne cene so za več ko 60 odst. višje od cen, ki so bile določene za lanski pridelek. Uvozniki sirovega bombaža bodo kupovali ves domači očiščeni bombaž iz 1. 1940., ki bo uporabljiv za industrijske namene, po nastopnih cenah: 1. bombažno tkivo I. vrste po najmanjši ceni 26 din za kg, 2. bombaž slabše kakovosti po najmanjši ceni 20 din za kg. Pod bombažem I. vrste je treba smatrati bombažno tkivo, ki je odbrano, naravne barve, dobro zrelo, dobro očiščeno ln dolgo najmanj 17 mm s 5 odst. krajših vlaken. Vlaga pri domačem bombažu je dopuščena kot naravna največ do 10 odst. Ce bo bombaž vlažnejši, se bo višek odbil na škodo prodajalca.
sivalNj sjrcpj ;
fG N iVO K ; TAVČAfci EVA *
•V .	. - ; .'-ir1- i
—	Madžari za podražitev volne. Kakor
poročajo iz Budimpešte, je 70 madžarskih poslancev izročilo na pristojno mesto spomenico, v kateri zahtevajo povišanje cen nepredelani volni, in sicer od 1.80 na 3. penge za kg. S tem v zvezi pripravlja komisar za nadzorovanje cen nov cenovnik raznih vrst volne.
= Belgija bi rada izvažala gumijasto blago v Jugoslavijo. Eno izmed največjih belgijskih podjetij gumijastih predmetov preučuje možnost izvoza v Jugoslavijo. Zlasti bi želela ta tvrdka razpečavati na našem tržišču gumijaste podplate in plošče iz kavčuka. Doslej naši državi ni bilo treba uvažati to blago, ker je domača industrija skoro v celoti krila potrebo. Zaradi pomanjkanja sirovega kavčuka pa je nastopilo znatno zmanjšanje zadevne produkcije. Ker pa bi morali to blago Belgiji plačevati z devizami, je malo verjetno, da bomo mogli uvažati gumijaste izdelke Iz Belgije.
—	Izplačevanje dividente Privilegirane agrarne banke. Privilegirana agrarna banka d. d. v Beogradu» je izplačevala divi-dende za leto 1939. za kupone št. 9., ki znašajo po 15 din, 11. t. m. pri bančni blagajni v Beogradu, od 12. t. m. dalje pa jih izplačuje pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah. V začetku druge polovice t. m. jih bodo izplačevale vse pošte v državi.
= Zaradi družbene likvidacije tvrdke Brcar & CX>., družbe z o. z. v Ljubljani se bo odslej vodilo podjetje pod protokol i rano firmo Fr. Brcar, mlinskotehnične potrebščine, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35.
= Licitacija za dobavo treh avtomatskih telefonskih central. V ministrstvu za pošte v Beogradu je bila licitacija za dobavo treh avtomatskih telefonskih central Ponudbe so predložile tri nemške tvrdke in ena madžarska. Nemške ponudbe so za 23.73 odstotka nižje kakor madžarska.
Borze
12. m^rca
Nemške klirinške marke so notirale nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški beni so se ponujali v Zagrebu po 31.50, medtem ko so notirali v Beogradu 30.90 — 31.60. Tečaji na svobodnem trgu so se dalje ravnali po 55 din za dolar.
Na efektnem tržišču v Zagrebu se je Vojna škoda zaključila po 432 (v Beogradu po 429 do 430). Drugih zaključkov v Zagrebu ni bilo.
Devize
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 171.60
—	174.80, Pariz 96.85 — 99.25, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2349.50 — 2387.50, Bruselj 750 — 762. Tečaji na svobodnem trgu: London 211.98 — 215.18, Pariz 119.82 — 122.12, New York 5480 — 5520, Curih 1223.18 — 1238.18 Amsterdam 2901.78 — 2939.78, Bruselj' 926.28 — 938.28.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.74, London 17.20, New York 446, Bruselj 75.90, Milan 22.52, Amsterdam 236.80, Berlin 178.75 Stockholm 106.15, Oslo 101.30, Köben-havn 80.15, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Bukarešta 3.40.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 431 — 433. 6% šumske 66.50 den., 4®/» severne agrarne 50.50 den., 6®/0 dalm. agrarne 70 bi., 6«/0 begluške 77 den., 7«/« stabiliz. 95 den., 7«/o invest. 98 den., 7% Seligman 100 den., 7«/o Blair 90.50 den., 8o/0 Blair 98 den.; delnice PAB 200 den., Narodna banka 7450 den., šečerana Osi-jek 170 — 190, Isis 30 den., Trbovlje 236
—	240.
Beograd. Vojna škoda 429 — 430.50
(429 — 430), 6% šumske 68.50 — 70,4«/» severne agrarne 51 — 52, 4®/o agrarne 53
—	53.50, 6»/« dalm. agrarne 71.25—71.50, 6®/« begluške 77 — 77.50, 7®/, stalrliz. 97.50 den., 7% Invest., 98.75 — 99.50, 7®/, Seligman 100.50 den., 7»/0 Blair 91.50 den. 8®/o Blair 99 den., PAB 190 — 194 (192), Narodna banka 7550 bL (7480 — 750O; brez kupona).
Blagovna tržišča
Žito
Chicago (12. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za julij 102.25, za sept. 101.125; turščica: za maj 56.75. za julij 57.375.
+ Winnipeg (12. t. m.). Začetni tečaji: plenica: za maj 89.25, za julij 90.625, za sept 91.875.
-f NovosadsKa blagovna borza (12. t_ m.). Tendenca za turščioo čvrsta. Pšenica: baška, okolica Novi Sad 202 — 204; srem-ska 199 — 201; slavonska 200 — 202; gor-njebanatska 200 — 204; gornjebaška 200
—	202; baška ladja Tisa 206 — 208 Kž: baška 163 — 165. Oves: baški, sremski in slavonski 164 — 166. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 172.50 — 175 Koruza: baška pariteta Indjija in pariteta Vršac 152 — 154. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 310 — 320; »2« 290 — 300; »5« 270 — 280; >6« 250 — 260; »7« 220 - 230: »S« 142.50 — 147.53. Otrobi: baSki tn sremski 135 — 137.50; banatski 132 50 — 135. Fižol: sremaki beli brez vreč 415 — 420.
Todi oa pOJ te du je «a mir
Bivši prezident Finske Svinhufvud, velik prijatelj Nemčije, je odpotoval v Rim, kjer bo skušal pridobiti italijanske državnike za koristi svoje domovine
angleščine do ruščine
Edina priča zgodovinskih razgovorov v Nemčiji
Dr. Paul Schmidt, izredni poslanik in ©polnomočeni minister, vodja jezikovne službe nemškega zunanjega urada, kakor slovejo njegovi uradni naslovi, je uradni tolmač nemške vlade že od 1. 1924. Služil je pod vlado dr. Luthra, Stresemanna in Curtiusa, v dobi ministrovanja v. Neuratha in Ribbentropa, a od 1. 1938. je »osebni prevajalec« nemškega državnega poglavarja.
Dr. Schmidt ie miren, skromen mož sredi štiridesetih let, sin malega uradnika. Kot mlad študent se je udeležil svetovne vojne. Po vojni je postal pomočnik v jezikovni službi zunanjega urada, dokler ni 1924. nadomestil dr. Michaelisa, tolmača kancelarjev Bülowa in Bcethmanna-Holl-wega.
Njegovo posebno nagnjenje velja angleškemu jeziku. Ima izreden spomin, je vesten, miren in njegovo gospodarsko, politično ter juristično znanje ga napravljajo za neobhodno potrebnega pomočnika nemške diplomacije. Prevajalno službo je opravljal v Ženevi, Lczani, Londonu, Stresi in Haagu. Spremljal je von Nadolnyja na razorožitveno konferenco, Kugenberga ra svetovno gospodarsko konferenco, dr. Göbbelsa jeseni 1. 1933. na zasedanje Društva narodov. S tem ga je narodno socialistična vlada priznala. Schmidt, ki v Stre-semannovih časiii ni skrival svoje »levi-
čarske« usmeritve, se je sčasoma spreobrnil.
Odtlej je delal samo še za najvišje gospode: Za Schachta, Göringa, Neuratha in njegovega naslednika Ribbentropa. L. 1938. je postal nenadno svetovno slaven. Bil je edina priča zgodovinskih razgovorov v Berchtesgadnu m Godesbergu sredi su-detske krize. »Posredoval« je med Hitlerjem in Chamberlainom. Mnogo je slišal, mnogo vé in mnogo bi znal povedati. Neka ameriška založba mu je predlagala, da bi pri njej izdal svoje spomine. Schmidt je to odklonil. Njegova zvezda še ne zahaja. V Berlinu ga upoštevajo še bolj nego kdaj prej. Poslaniški naslov mu daje tudi v materialnem pogledu sijajen položaj, tako je lahko odklonil dolarski blagoslov za svoje spomine ...
Prišla je vojna. Schmidt je postal manj važen, kajti ne angleščina, temveč ruščina, ki je on ne obvlada, je postala za berlinsko diplomacijo najvažnejši jezik. A čeprav je stopil malo v ozadje, to ne pomeni, da je postal nepotreben. Pri razgovoru med Hitlerjem in ameriškim odposlancem Sumnerjem Wellesom je bil spet edina priča, kakor poldrugo leto prej v Berchtesgadnu in Godesbergu.
če se bo nekega dne odločil, da bo vendarle izdal svoje spomine, tedaj bodo ti, po obisku gospoda Wellesa v Berlinu, postali za eno poglavje obsežnejši in važnejši.
24 romanov
v enem letu
v Pragi je umH te dni 41 let stari 5e-Sci pisatelj Jaroelav Pokoorny, ki se je ponašal s posebnim rekordom v svoji stroki L. 1937 je napisal nie manj nego 24 romanov, torej vsaka dva tedna po enega. V 12 letih, odkar je pisal, je isdal 200 romanov, kar j« že fizično ogromno delo. O kakovosti tega dela seveda ne govorimo. Češki Lieti pripominjajo, da je začel Fo-korny kot nadebuden lirik, v borbi ta kruh pa je moral postati »fabrikant romanov«.
»Dete« s 44 leti
Angleški vojni minister Oliver Stanley
Londonski tednik »Sunday Pictorial« pravi, da bi morali osebe na vodilnih mestih v Angliji svoja mesta zapustiti ter se umakniti mlajšim.
Med vodilnimi osebnostmi v vladi šteje Chamberlain n. pr. 70 let, Churchill 65 let, Simon 67, Chatfield 66. Hankey 62, Hoare 60 in Halifax 58 let. Edino »dete« v ka-
Dimnik krlžarke „Exeter"
Posnetek dimnika na angleški križarld »Exeter« neposredno po pomorski bitki pri La Plati
binetu je 44-letnl vojni minister lord Stanley.
Podobna in še hujša ostarelost vlada na vodilnih mestih angleške industrije ter gospodarstva. Na letnem zborovanju ene največjih železniških družb, »The Great Western Railway«, so bili med navzočimi ravnatelji 70-letniki pravi »juniorji«, vsi ostali so imeli več nego 80 let. Generalnega ravnatelja sploh ni bilo nobenega, ki bi ne Imel svojega 75. leta že za seboj.
Požar na letališču
V lopi letališča La Guardia, ki ga ie ored kratkim zgradilo mesto New York, je nastal požar. K sreči ni bilo v looi nobenega letala in v bližini ni bilo bencinskih zal02. Navzlic temu ie ogenj povzročil za kakšen milijon dolarjev škode.
čudne doktorske snovi
Za doktorske izpite so v prejšnjih stoletjih mnogokdaj razpravljali o zelo nenavadnih vprašanjih. Tako je 1- 1628. zastavilo neko francosko vseučilišče vprašanje: »Ali je mogoče z nerednim življenjem postati plešast?« Neka italijanska univerza je 1. 1745. zahtevala odgovor na vpražanje: »Ali imajo pisatelji pravico, da se poroče?« Iz 1. 1576. se je ohranila tema nekega nemškega vseučilišča: »Ali smemo zaljubljenim dekletom puščati kri?« Enako groteskni se nam morata danes videti vprašanji iz 1. polovice 17. stoletja: »Ali je mogoče bolnike ozdraviti z igro na flavto?« Tn: »Ali je enkratna pijanost na mesec zdravju ugodna?« žal. da se učene razprave o takšnih vprašanjih v arhivih niso ohranile.
Razne nesreče
Neko švicarsko vojaško letalo je nad topničarsko šolo v Thunu v nenadnem snežnem metežu izgubilo brzino in treščilo na dvorišče, kjer se je oddelek mladih vojakov vadil ob topovih štiri vojake, ki so ostali najbližje, sta propeler in sunek na zemljo dobesedno raztrgala na kose, dva vojaka je ranilo. Pilot je ostal živ in cel.
V premogovniku Sehawagerju v čileju je eksplodiral treskovi plin ter usmrtil 400 rudarjev. Doslej so spravili na dan 294 mrtvecev in okrog 100 ranjenih.
Neki mož je v Ziebiugenu v Nemčiji odstranjeval s strešnega žleba ledne sveče. Pri tem je ravnal tako nespretno, da mu je oster kos ledu padel na nos in mu ga razcepil.
Finski general Valenius
mm
poleg maršala Manncrheima najpopular nejši vojskovodja finske obrambe, katerega odstranitev je eden glavnih mirovnih pogojev Moskve
Puškin v milijonskih nakladah
Velikega ruskega pesnika bero danes bolj nego
kdajkoli prej
Državna knjižna zaloga v Moskvi je nedavno objavila podatke o nakladi del prvaka ruskih pesnikov A. S. Puškina. V teku prvih 50 let po smrti pesnikovi (do 1.1887.) so bila njegova dela izdana le v 60.000 primerkih. Za desetletje 1887—1837 ni podatkov. V naslednjih dvajsetih letih od 1897. do 1916. pa je število čitateljev in ljubiteljev Puškina močno naraslo in v tem razdobju so bile njegove pesnitve izdane v 9,200.000 primerkih. Povprečna vsakoletna naklada je znašala v tem času 460.000 izvodov.
Značilno pa se je pokazal v naslednjih letih priliv čitateljev kot posledica revolucije in gigantske borbe z nepismenostjo. V letih 1917. do 1937. so bila dela Puškina
izdana v 19,000.000 primerkov. Povprečna naklada vsake leto znaša v tem razdobju 9Ö0.000 primerkov. Ko je 1. 1937. vsa Rusija izrecno slovesno praznovala stoletnico smrti PušMna se je to zopet v veliki meri izkazalo pri nakladi. Samo v tem letu je bilo izdano okoli 7,500.000 primerkov njegovih del. Naslednji dve leti je zopet izšlo 2,000.000 izvodov del velikega pesnika.
Vkljub tem milijonskim številkam pa je značilno to, da knjige ne leže v skladiščih, marveč so razprodane in niti te milijonske naklade niso r.iogle zadovoljiti vsega povpraševanja. DcsJpj so bile Puškinove pesmi prevedile m izdane v 68 jezikih Sovjetske zveze.
85.000 tonski prekomornlk angleške mornarice, največja ladja na svetu, ki je nedavno odplula v Ameriko, kjer ostane zasidrana do konca sedanje vojne
Bolnišnica na kolesih
Motoriziran lazaret, ki se je dobro obnesel v sedanji
vojni
Nemški Rdeči križ je delal dve m pod leta, da je pripravil svojevrstno napravo, ki se je pri prvih poskusih pravkar dobro obnesla. Gre za popolnoma motoriziran lazaret, prvo bolnišnico na kolesih. Sicer so imeli že v svetovni vojni »leteče lazarete«, a celo tam, kjer so ti razpolagali s popolno opremo, jim je primanjkovalo prostora Nemci so stvar sedaj napravili drugače.
Osem vlakov po en motorni voz m dva priklopna voza vozi 32 barak iz lahke kovine s 400 bolniškimi posteljami in vso notranjo opremo do krajev kjer jih trenut no potrebujejo. Posebni generatorji proizvajajo tok za razsvetljavo m kurjavo, po-
seben voz vozi s seboj 8000 1 vode, posebno pralnico, kuhinjo, lekarno in desinfek-cijsko napravo poleg prostora za rentgenske preiskave in obsevanja. Bakteriološkemu zavodu in drugemu laboratoriju za živilsko kemijo po deželnih cestah sledijo veliki stanovanjski omnibusi za zdravnike in bolniške strežnice, za inženjerje, sanl-tejce in upravno osebje.
Ta lazaret na kolesih se je že sredi Js-iuarja v najhujših okoliščinah n pr. v mrazu do 28 stopinj pod ničlo, odpeljal proti Lcdžu. da bi pomaga! Nemcem, ki so se vračali iz Volinije v Nemčijo. In ob tej priliki se je dobro obnesel.
Pivo iz vodovoda
Senzacija, ki je mogoča samo v Ameriki
Ko so gospodinie neke četrti ilinoiškega t mesta Jolieta te dni odprle vodovodne pipe, da natočijo vode za kuho, jim je priteklo v nastavljene posode — pivo. Gospodinje, ki jemljejo svoj poklic resno, so bile nesrečne, druge osebe pa so bile s to nenavadno novoto zelo zadovoljne. Neki možakar je reagiral na odkritje priljubljene pijače s telefonskim pozivom mestnemu vodovodu, naj bi pivo vendarle malo močneje varili.
če še ne ves, zdaj izveš?
da je sovjetska vlada v Moskvi po poročilih iz Helsinkov dala zapreti Kuusine-novo vlado na Finskem;
da sta v bližini švedsko-finske meje pri Iskali trčila dva brzovlaka Pri tem je bilo ubitih 30, hudo ranjenih pa 93 potnikov, večinoma otrok;
da je vrhovno poveljstvo noi-veške vojske dalo ukaz, naj se strelja na vsako tuje letalo, ki preleti norveško državno mejo;
da so Turki prošle dni sestrelili bolgarsko letalo, ki se je pojavilo nad turškim ozemljem;
da je vodil novozgrajeni angleški prekomornlk »Queen Elizabeth« na vožnji čez Ocean v Ameriko kapitan »Queen Mary« I. C. Townley;
da bo trajal obisk ameriškega državnega podtajnika S. Wellesa v Evropi dva tedna manj kaitor je bilo prvotno nameravano;
da bodo Spanci zgradili osem kilometrov od Escoriala Panteon za borce, ki so padli za koristi nacionalne Španije.
Enotne ovratnice na Nemškem
Da bi preprečile nepotrebno razsipavanje z b'agom so nemške oblasti za oblačilno industrijo izdale odredbo ki dovoljuje za bodočnost samo šest oM'k ovratnic Za vsak obliko so določile največjo možno do'zino in širino.
Tako sme meriti do'ga ovratnica kvečjemu 1.14 m. široka kvečjemu 11 cm in za ducat tak'nih ovratnic ne smejo porabiti j več nego 3 m blaga. Vzorci in vrsta bla-! ga so poljubni. Izvzete so glede teh omejitev lc ovratnice, ki so namenjene za izvoz.
Velik gozdni pežar v Lombardiji
Pri Vareseiu v Lombardiii ie nastal ob vznožju Monte Scara go.'-dni požar, ki se ie v hudem viharju razširil na oobočia sosednjih hrbov. Navzlic temu. da so prihitele gasilske čete iz vseh okoliških kra-. jev. gozdni miličniki in voiaški oddelki, požara doslej niso mogli omejiti.
Iz nekaterih vodovodov v ostalem pa ni priteklo pivo, temveč — limonada, ki je imela v nekaterih primerih okus po va-niliji, v drugih zopet okus po jagodah-Vestna uprava vodovoda takšnih stvari seveda ne more trpeti. Odredila je preiskavo in ugotovili so, da ležita v kraju, kjer se je zgodil »čudež«, neka pivovarna in neka tvornica iimonade, ki imata lasten vodovod. Ta vodovod pa prečka mestni vodovod in dejstvo, da se je pritisk v obratnem vodovodu v zadnjem času povečal, je imelo za posledico, da je v mestni vodovod vdrla aroma po pivu in limonadi. Stvar so seveda takoj ustavili ter popravili, kar je bilo nekemu delu vodovodne klientele prav, drugemu pa nikakor ne.
A N E K D 0 T A
Bogat zbiralec rokopisov je pisal nekoč slovitemu slikarju da bi mu za njegovo zbirko poklonil nekoiiko lastnoročnih vrstic. Prejel je sledeči odgovor:
»Spoštovani gospod! Moj šef označuje vsako svojo sliko in risbo s svojim imenom. Prosim, poslužite se tega. V ostalem ne daje nikoli avtogramov. S spoštovanjem — Tajnik.«
Nekoliko tednov pozneje je slikar srečal zbiralca in ga vprašal: ->Ali ste se nad mojim odgovorom zelo jezili?«
»Gotovo«, je odgovoril zbiralec, »vrgel sem ga takoj v koš.«
»Skoda.« je menil umetnik. »Pismo sem napisal namreč jaz sam. Tajnika sploh nimam.«
VSAK DAN ENA
»Na pomoč, na pomoč, topla prha je zamrznila in me ne izpusti iz objema. . .«
(»Bertoldo«)
MICHEL ZÉVACO:
61
Don Juan
KOM AN.
Spet se je videl na ponthuškem gradu, v stari orožni dvorani. Spet je bral pismo, ki ga je bil našel v ročniku Ponthusovega meča, in vrstice, ki jih je bil že tisočkrat prečital, so mu znova plamenele v oči. Spet je doživljal prizor svojega dvoboja s Jua-nom Tenoriom in spet mu je vstala pred dušo Leonora, kakor jo je bil zagledal tisti dan, v zapuščeni gostilni pri »Milosti božji«.
Leonora! Ko jo je klical iz globin svoje duše, so ga mahoma oblile solze.
Prav zdaj mu je bilo umreti! Nikoli več je ne bo videl! Kolikšna nesreča! Kakšno strašno gorje! —
Pomislil je, da se mu pred mescem dni, v nedavnih in vendar tako daljnih časih, ko še ni poznal Leonore, smrt ne bi bila zdela tolikanj okrutna. Tudi takrat bi mu bilo žal življenja, ki se mu je smehljalo s svojo najbolj rožnato zarjo. A kaj je bilo življenje brez Lsonore ! Šele zdaj se je zavedal, koliko žarke sreče utegne biti v človekovi poti po tej dolini solz. In zdai, prav zdaj je bilo treba umreti... ne da bi vsaj še enkrat videl njo, ki je živela v njegovem srcu... O, umreti, ne da bi ji bil povedal ...
»Nikoli ne bo zvedela ...« je zamrmral.
Takoj nato pa se je zdrznil ter dodal:
»In jaz ne bom nikoli zvedel imena in zgodbe svoje matere!...«
Tako je premišljeval Klotar Ponthuški, zdaj sedeč v naslanjaču, zdaj begajoč po čumnati. Časih se ga je polastila divja togota. Spet in spet se je zaganjal v vrata, da bi jih omajal, razbil in vrgel s tečajev. Časih se je pogreznil v nekakšno dremotico, iz katere je mahoma drgeta je planil kvišku.
Klotar je nazadnje nehal misliti.
Nič več ni vedel, ali je zunaj te grobnice še svet živih ljudi.
Čustvo v njem je bilo ugasnilo; živel je ie še z občutkom neznosne muke, v katero se je sosredila vsa njegova zavest...
Lakota !... Žeja !...
Zdelo se mu je, da je močno oslabel in da se komaj še drži pokonci. Nejasno ga je obhajala ielja, da bi si skrajšal smrtni boj. Časih, kadar se mu je za hipec vrnila zmožnost mišljenja, je zamrmral:
»Gotovo sem zaprt v tem brlogu že nekaj ur. Nisem vedel, da moreta lakota in žeja tako naglo ugonobiti človeka ...
Skrajšati smrti boj !...
Loraydanove besede so čedalje vsiljiveje in oblast-neje napadale njegovega omagujočega duha.
Prišel je trenutek, ko je Klotar de Ponthus z obo-tavljajočo se roko poiskal bodalo za pasom... ga potegnil iz nožnice in s koncem prsta otipal ost... trenutek, ko mu je izpreletela možgane misel, da je najbolje, če zavihti to bodalo nad seboj in si ga
zasadi v srce, dokler ni prepozno... dokler ni njegova moč izčrpana ...
XXVII.
LOKA VDANO VA SREČA
Ko je Amauri de Loraydan zabrusil Klotarju Ponthuškemu svoje mike poslovilne besede, je še dobršno uro negibno stal pred vrati. Sklonjen, s prepaden:m obrazom in potnim čelom je vlekel na uho, kaj dela sovražnik Ko je Klotar skušal omajati vrata, je Amauri hitro izdrl meč. A kmalu ga je z bledim nasmeškom porinil v nožnico: dobro je vedel, da niti nekaj mož s sekirami ne bi zlepa vlomilo debelih, hrastovih, z železjem okovanih vrat...
Čumnata. kamor je bil zaprl Klotarja, je bila namreč v srečnejših dneh Loraydanovega rodu zakladnica, kjer so skrivali svoje zlato, drago kamenje in drugo bogastvo; zato je bilo vse ukrenjeno, da niso mogli ne zakladi iz nje ne vsiljivci vanjo.
»Poslednji zaklad Loraydanov je dobro shranjen,« je sam pri sebi vzdihnil Loraydan.
Tiho, po prstih je odšel ter skrbno zaklenil za seboj vsa vrata. Ključe je odnesel v svojo sobo in jih zaprl v skrinjo.
Nato si je obrisal čelo
M~b?n;čro se ie pogledal v zrcalo in videl, da je
bled kekor smrt
Vztrepetal je...
Zdelo se mu je, da samega sebe več ne pozna. Ta trdi obraz, te prepadene oči, ta usta s stisnje-
nimi ustnicami, da, vse to je bilo bolj ali manj podobno Loraydanu. Vendar, ali je bil to res on? ...
»Morilčev obraz!« je glasno dejal.
Nato je skomignil z rameni in se odvrnil. Čez čas se je znova pogledal, kakor da hoče kljubovati samemu sebi.
»Le glej ga! Morilčev, praviš? Zakaj pa ne? Kaj je prav za prav zločin? Naj le bom morilec! Ako bo treba, jih pogine še več... in vse drugačnih! Gorje, kdor pade meni v roke!...«
Zaškripal je z zobmi. Šele polagoma ga je ta napetost živcev minila.
Dolgo časa je zamišljeno stal na mestu. Kdaj pa kdaj je prisluhnil, kakor bi ga bilo strah, da ne bi začul obupnih krikov, rjovenja, oddaljenega, za-mirajočega ječanja svoje žrtve.
»Zidovi so debeli,« je rekel sam pri sebi. »Vrata so močna. Ne, ne, ničesar ne bom slišal. Nihče ne bo ničesar slišal!...«
Vrnil se je dol, poklical Brisarda in ga potuhnjeno, zvedavo pogledal.
»Kaj sem hotel reči,« je dejal: »plemič, ki je prišel z menoj... in ki je pravkar odšel... saj si ga videl, ko je odhajal, j eli?«
»Da, gospod,« je rekel Brisard.
»Si ga videl? Si videl, ko je zapustil hišo?...«
»Da, gospod,« je rekel Brisard.
Loraydanu se je zvrtilo v glavi. Pridušeno je zarobantil in prijel Brisarda za vrat.
»Podlež!« je zarohnel. »Ali si ga videl ali ga nisi?.. .<

Sumner Welles v Parizu
„Naj elegantnejši mož Zedinjenih držav44
Pariz, 12. marca
Rooseveltov odposlanec Sumner Welles jc razočaral vse novinarje držav, kamor ga je zanesla pot. Tudi v Parizu ni bil nič
zgovornejši in ni bilo tz njega iztisniti niti najmanjše izjave, ki bi se dala kakorkoli tolmačiti v političnem smislu. Zato pa so se pariški listi posvetili zlasti zunanjostim Wellesovega poscta v Parizu. Opisali so do podrobnosti salonski voz, ki so ga ameriškemu državniku dale na razpolago francoske železnic? in v katerem je Welles potoval iz Lausanne v Pariz. Razume se samo po sebi, da so francoske varnostne oblasti zdlo skrbele za varnost važnega gosta in se je v istem vlaku vozila cela četa policijskih agentov v civilu. Ti so izstopili na vsaki postaji in obdali Welle-sov voz, da se mu ni mogel nihče približati Na neki večji postaji blizu Pariza je sili! proti vozu Wellesa neki starejši moški, ki se ni dal odgnati. Naposled so ga agenti vljudno povabili, naj gre z njimi na ko-nr saria t in ker je še vedno silil proti vozu, jc prav malo manjkalo, da ga niso «po-mirili« na ostrejši način.
Položaj pa je rešil Sumner Welles, ki je tisti trenutek pogledal skozi okno svojega vagona in veselo poklical moža: »Halo, Kennedy!« Ko so agentje viddli, da Welles pozna vsiljivca, so ga spustili, bil je nam-
reč ameriški veleposlanik, ki je prišel Roo-j seveltovemu odposlancu naproti. Pravijo, da je incident spravil Wel'lesa v zelo dobro voljo, ki se ga je držala vse do Pariza in ki so jo tu skušali nekateri podjet-nejši novinarji izkoristiti. Sprejel jih jc res zelo ljubeznivo. Presenečeni so bili. da govori odlično francoščino, še bolj pa jih je razveselil njegov poziv, da ga vsakdo sme vprašati, karkoli hoče. Preden pa je kdo utegnil slediti pozivu, je Welles dostavil: »Seveda vprašanja ne smejo imeti prav nobene zveze z mojim potovanjem in z mojo nalogo.«
Poročevalci so se morali zato omejiti izključno na nevažnejše stvari v zvezi z Wel-lesom, ki pa jih Parižani vseeno prav radi čitajo. Tako se je izvedelo, da je v veži hotela Ritz bilo nekoliko odličnih gospodov, ki so vsakomur pretipali žepe, preden so ga spustili v hotel. Nadalje, da je Welles opravičil sloves »naj el egantnej šega moža Zedinjenih držav«, saj je že prvi dan svojega bivanja v Parizu štirikrat menjal obleko. Te obleke so poročevalci prav podrobno popisali. Zabeležili so tudi pozornost policijskega ravnatelja do ameriškega posetnika. V četrtek opoldne sirene niso smele tuliti in se v tem Pariz razlikuje od Berlina: tam so namreč gosta pozdravili s tuljenjem vseh siren.
ELEŽKE
DsMižsbai večer JNS v Be&gradu
V	nedeljo zvečer je bila v veliki dvorani hotela »Zanatski dom« v Beogradu prva družabna zabava članov Jugoslovenske nacionalne stranke. Zabavo so organizirali beograjski omladinci JNS in je po poročilih listov v vsakem ozi.ru odlično uspela. Prvi del so izpolnile koncertne točke, nato pa jc sledil ples. Zabavo so obiskali med drugimi predsednik stranke Peter Živ-kovič, prvi podpredsednik Jovan Banjami}, dr. Kumanudi, Ilija Mihailjovič, inž. Dfila Popovic, Vasiljc Trbič in drugi.
Proračunske dvanajstine
V	vladnih krogih posvečajo sedaj glavno skrb proračunu za letu 1940/41. O tem je bilo govora tudi na zadnji seji vlade pretekli četrtek. Vprašanje novega proračuna
letos posebno delikatno, ker je povezano z vprašanjem finančne samostojnosti banovine Hrvatske. Vlada pripravlja ureditev finančno avtonomije banovine Hrvatske s posebno uredbo, ki bo objavljena istočasno s proračunom za prihodnje proračunsko leto. Ker pa je problem zelo kočljiv in zapleten, bodo zaenkrat objavljene le proračunske dvanajstine, najbrž za štiri mesce. S tem bo pridobljeno dovolj časa, da bo mogoče dosedanji politični sporazum dopolniti tudi s finančno-gospodarskim.
Koiferesiee dr» Mačka
Podpredsednik vlade dr. Maček, ki se je včeraj vrnil v Beograd, je imel v svojem kabinetu konferenco z ministroma Mi-haldžičem in dr. Smoljanom, ki sta se v nedeljo mudila v Subotici, kjer sta imela posvetovanja s tamošnjimi zastopniki JRZ in HSS. Dr. Maček je imel nato več konferenc tudi z drugimi ministri, predvsem z dr. Konstantinovičem.
Politane razmere
v Vojvodini
Poročali smo že, da sta se mudila v nedeljo v Subotici, kjer sta bila za nedoločen čas odložena manifestacijska zbora vojvodinskih Hrvatov in Srbov, ministra dr. Ba-riša Smoljan in Mihaldžič. Minister dr. Smoljan ie sprejel novinarje ii} jim izjavil, kakor posnemamo po »Politiki«, da sta skupaj z notranjim ministrom Mihaldžičem proučila neljube dogodke, ki so se pojavili zadnje čase in ki niso v skladu s politiko sporazuma. Oba bosta poročala vladi, ki bo gotovo ukrenila vse primerno, da se prične z izvajanjem politike narodnega sporazuma tudi v Vojvodini. Minister je nato nadaljeval:
»Vtisi, ki sem jih nabral, niso razveseljivi in mislim, da so nujno potrebni ukrepi. ki bodo razčistili položaj. V kraljevski vladi ni niti enega člana, ki ne bi bil za to, da se politika narodnega sporazuma tudi na terenu izvede do zadnje konsekvence. V trenutku, ko bo nastopil preobrat in bodo pričeli voditi politiko ljudje, ki imajo zaslombo med ljudstvom, bo sporazum tu. NesTeča je, da so pri nas vodili politiko ljudje, ki nimajo nobene zaslombe med ljudstvom. Položaj pa je tak, da nujno zahteva odločnih korakov.«
•
][z Stajadinoviceve dobe
V	soboto je bila v Beogradu razprava proti beograjskemu odvetniku Momčilu Jankoviču, ki ga je tožil ugledni član Jugoslovenske nacionalne stranke in bivši poslanec dr. Srpko Vukanovič. Momčilo Jankovič je bil intimen prijatelj bivšega šefa JRZ dr. Milana Stojadinoviča in duša takratnega kluba mestnih svetnikov JRZ v beograjski občini. Na seji beograjskega mestnega sveta dne 23. aprila 1936 je Momčilo Jankovič ostro napadel dr. Vu-kanofviča, ki je bil v preiskovalnem zaporu v zvezi z znanim Arnautovičevim atentatom na takratnega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, ter dejal med drugim:
»Dr. Vukanovič ie bil član tiste družbe, ki je s svojimi deli osramotila ves naš narod. Omenim naj samo njeno obstrukcijo v narodni skupščini. Ta človek je še danes v službi beograjske občine, a počenja tako sramoto. Krona vseh teh malopridnih dejanj pa je bil atentat na predsednika dr. Milana Stojadinoviča. Dr. Vukanoviču je bilo v teku oreiskave dokazano, da je bil član družbe, ki je pripravljala ta atentat. Človek, ki era ie sodišče osumilo, da je sodeloval v pripravah za kak atentat, ne more biti moralno neoporečen. Zato ga bomo mi odstranili iz naše sredine ter poklicali na odgovornost. Mislil sem, da o tej zadevi sploh ne bo treba govoriti na javni seji in da bomo prešli molče preko odpusta nedostojnega nameščenca mesta Beograda.«
Obtoženi Momčilo Jankovič se je zagovarjal, da se ne spominja več, kaj je govoril na takratni seji. Stenografske beležke oa podlagi katerih je bila sestavljena tož-
ba, baje ne odgovarjajo pravi sliki poteka mestne seje. Predlog za odpust dr. Vuka-noviča je prišel od predsedstva občine in on, Jankovič, je samo s kratkim komentarjem utemeljil potrebo njegovega odpusta.
Zaslišane priče so izjavile, da se ne spominjajo več dobesedno govora obtoženca. Spominjajo pa se še sedaj, da so bili očitki proti dr. Vukanoviču zelo težki.
Po zaslišanju prič je sodišče izreklo obsodbo in obsodilo obtoženega Momčila Jan-koviča na tri mesce strogega zapora pogojno in na globo 3600 dinarjev.
Odkupnina za beograjski radio
V Beogradu povzroča mnogo komentarjev položaj beograjske radijske postaje. Leta sem se že bije boj o tem. ali naj postane beograjski radio last države, ali pa naj ga še naprej upravlja privatna družba. Pod Stojadinovičem je izgledalo, da bo ostala beograjska radijska postaja še v naprej v eksploataciji privatne družbe, ki se je potegovala za podaljšanje zadevne pogodbe za 1-5 let. Bilo je to 1. 1936 za časa proračunske razprave. Proti tej nameri so ostro nastopili poslanci in senatorji Jugoslovenske nacionalne stranke in končno je izjavil takratni poštni minister dr. Kaludjerčič senatorju dr. Kra-merju po njegovem govoru v finančnem odboru senata, da umika svoj predlog za podaljšanje koncesije privatnim družb,un.
Vprašanje je nato zaspalo do 1938 leta. ko se je ministrstvo za pošte definltivno odločilo odkupiti beograjsko in zagrebško postajo in ju prevzeti v svojo upravo. Pričela so se pogajanja, ki pa sta jih obe radijski družbi umetno zavlačevali, ker so bili dohodki zaradi naraščajoče mednarodne napetosti od. mesca do mesca večji in zato večje tudi odškodninske zahteve obeh družb.
Lansko leto je vlada vnesla v finančni zakon člen o podržavljenju beograjske in zagrebške postaje. O razlastitvi zagrebške postaje smo že par krat poročali. Za razlastitev beograjske postaje je bila postavljena posebna komisija, da bi določila odkupno ceno. Komisija je predlagala, naj država plača radijski družbi za inventai' in izgubljeni ciobiCek okoli 9.5 milijona dinarjev. Na pritožbo družbe je bila sestavljena nova komisija, ki je še enkrat proučila ves material in predlagala. naj bi država plačala dosedanjim lastnikom beograjske postaje kar dvakratni znesek, to je blizu 19 milijona ri'narjev. od tega za inventar 7 in pol milijona, ostanek pa za izgubljeni dobiček. Pri dveh tako i-azličnih ocenah poštnemu ministru ni preostajalo drugega, kakor da je sestavil še tretjo komisijo. Tudi ta je zaključila pred nekaj dnevi svoj posel in mu predložila svojo cceno, v katari priporoča državi, naj odkupi beograjsko radio postajo za 10 milijonov dinarjev.
Kariera g. Nedeljkovica
»Narodni glas«, ki izhaja v Beogradu, poroča. da se je pričel približevati bivši generalni direktor Poštne hranilnice dr Mi-lorad Nedeljkovič srbskim zemljoradni-kom. Delovanje dr. Nedeljkoviča je tudi naši javnosti dovolj znano Osebno so ga predstavili Slovencem gospodje iz Kopitarjeve ulice, ki so ga takrat, ko je imel predavanje v njihovem Rokodelskem domu, proglasili za enega največjih jugoslovanskih gospodarstvenikov. Dr. Nedeljkovič je bil takrat namreč intimus predsednika dr. Milana Stojadinoviča. Sedaj poseda, kakor ve povedati »Narodni glas«, sleherni dan v beograjski kavarni »Ruski car« v družbi srbskih zemljoradnikov. List pravi:
»Tako je tudi dr. Nedeljkovič obrnil hrbet dr. Milanu Stojadinoviču, katerega je svoje dni, dokler je bil na oblasti, s takim svetim navdušenjem koval v zvezde. Sicer pa bodo zemljoradniki z dr. Nedeljkovi-čera res mnogo pridobili, saj mu je osta o od cele njegove organizacije »Agrarna misel« četvorica ljudi, ki zdaj z njim tjOcseda po kavarnah.«
Lloydov zvon v Londonu
Zadnje večere sem se je vnela med nemškimi in angleškimi radijskimi postajami nova vojna. V nedeljo zvečer so nemške postaje javile, da je prenehal biti zgodovinski zvon na palači Lloyda v Londonu, ki je vedno z dvakratnim udarcem sporočil, kadar se je potopila kaka angleška ladja. Po zatrjevanju nemškega radia se je zadnje tedne Lloydov zvon tako pogosto oglašal, da se je lotevala Londončanov že prava panika. Zaradi tega so ustavili do nadaljnjega objavljanje ladijskih nesreč s tem zvonom. Ker pa so Nemci kavalirji. bodo odslej preko svojih radio postaj nadomeščali Lloydov zvon in pred vsako emisijo z udarci gonga javili, koliko ladij je bilo dotiSni dan potopljenih Za vsako ladjo bodo udarili dvakrat na gong.
Res so že ▼ nedeljo nemflke radijske postaje pred svojimi emisijami z dvanajstimi udarci na gong napovedale potopitev
šestih ladij.
Nemškim radijskim postajam odgovarjajo angleške, ki trdijo, da so si zgodbo z Llovdovim zvonom izmislili v Berlinu. Lloydov zvon ni nikdar javljal potopitve katerekoli angleške ali druge ladje. Oglasil se je le takrat, kadar je ime! kak brod zakasnitev. Ker prihajajo sedaj vsi brodo-vi v angleška pristanišča z večjimi ali manjšimi zakasnitvami, bi mora' Llovdov zvon nepretrgoma zvoniti noč m dan. Zato in samo zato se je odločila uprava Liovdove palače, da za nedoločen čas opusti ta sicer prastari običaj.
PoQfki pfotlio voljcl
»Osservatore Romano« poroča, da se na zapadnih bojiščih opaža stalen dotok poljskih prostovoljcev iz Amerike. Na letališča v Angliji prihaja zlasti iz Južne Amerike vedno večje število poljskih pilotov i in opazovalcev, ki se vežbajo z angleškimi j letali ta po par tednih odhajajo na fronto. Isti list poroča, da je poljski poslanik v Londonu izročil v zunanjem uradu formalno protestno noto proti novemu nemškemu zakonu, ki povišuje število članov nemškega rajhstaga »sorazmerno s prirastkom prebivalstva zaradi priključitve poljskega ozemlja«.
Odmev našega nedeljskega uvodnika
Naš nedeljski uvodnik v katerem smo iz-neslj nekaj misli o perečem notranjepolitičnem položaju, je gospode v Kopitarjevi ulici hudo vznemiril. Namesto da bi nanj stvarno odgovorili in vendai že enkrat otvorili tako potrebno razpravo, kako si Slovenci in posebej še ta gospoda zamišljajo bodoči položaj Slovenije v sklopu nove ureditve države, se zaganjajo v nas in dolžijo »Jutro«, da spletkari proti slovenski banovini. Obenem pa so v isti sapi zopet poskusili denuncirati »Jutro«, da »natolcuje proti hrvatskim in srbskim politikom« in da »spletkari istočasno tudi proti ustvarjajoči se hrvatski in prihodnji srbski banovini, ker želi, da bi ostalo vse pri starem.«
Onkraj Zmajevega mostu očividno pozabljajo, da berejo v Zagrebu kakor v Beogradu »Jutro« sami in da pri tem prav nič ne potrebujejo njihovih samovoljnih komentarjev. Z njimi so lahko služili svoje dni dunajskim hofratom, ko so jim tolmačili srbofiilsko pisanje slovenskih naprednih listov, srbski in hrvatski ljudje pa znajo že dovolj slovensko, da si lahko sami ustvarijo sodbe o pisanju in nagibih slovenskih naprednih listov.
To potrjuje najbolje dr. Mačkov organ »Hrvatski dnevnik«, ki objektivno razpravlja o nedeljskem »Jutrovem« uvodniku v svojem torkovem notranjepolitičnem uvod-
niku. Glasilo dr. Mačka pravi, da jc bil »Jutrov« članek interesanten, ter citira njegovo glavno vsebino, ki jo označuje »v mnogočem za točno.« Ne strinja pa se s tem. da bi »morali Slovenci soodločevati pri ureditvi države tudi takrat ko ne prihaja v poštev Slovenija. Z unitarističnega stališča ima sicer »Jutro« s svojo zahtevo prav, toda ta ideologija, ki ji je ljubljanski list ostal zvest, je že pokopana. Slovenci so po našem mišljenju pogrešili, ko so zvezali vprašanje banovine Slovenije s formiranjem in kompetencami banovine Srbije. Tako so povezali lažjega s težjim pro-ftlemom in si sami prizadejali odvišne ne-prHike. Znano je, kako je dr. Mačsk reagiral na sklepe izvršnega odbora JRZ, ki so bili sprejeti na predlog dr. Kreka. Ti sklepi so že itak iznenadili politične ljudi, ker je bilo še na predvečer te seje ofi-cielno objavljeno, da bo razpravljala samo o tekočih vprašanjih. Po našem mišljenju bi morali Slovenci v prvi vrsti pomagati Hrvatom, da si izgrade čim prej in čim bolj popolno hrvatsko avtonomijo. Ko bi bilo to dek> opravljeno, potem bi lahko pristopili tudi k formiranju banovine Slovenije. ki bi lahko dobila iste stvarne kom-petence in enako finančno neodvisnost, kakršno bo imela Hrvatska, seveda pod pogojem, če bodo to res zahtevali kom peten tni slovenski politični faktorji.«
Jubilejni koncert Akad. pevskega zbora
Ljubljana, 12. marca
Akademski pevski zbor je proslavil v ponedeljek dvajsetletnico univerze kralja Aleksandra v Ljubljani s koncertom, v veliki Unionski dvorani. Zbor, ki je zrastel takorekoč na prsih tega našega najvišjega znanstvenega zavoda, se je na ta način oddolžil svojemu zaščitniku. Po drugi strani pa je hotel po svojih močeh prispevati k proslavi dvajsetletnice s samostojnim koncertom.
Da je vladalo za koncert ogromno zanimanje, je pokazala do zadnjega kotička zasedena dvorana, ki je bila vsa v svečanem razpoloženju. Pokroviteljico APZ Nj. Vel. kraljico Marijo je na koncertu zastopal bri-gadni general Kukavičfč* navzočm pa so bil' številni visoki predstavniki oblasti in institucij ter zastopniki vseh kulturnih društev. Poleg drugih so prišli ban dr. Natlačen. dr Korošec, predsednik Akademije znanosti dr. Nahtigal, škof dr. Rožman. župan dr. Adlešič. zastopnik »Pravnika« dr. Sajovic. francoski konzul Remerand. zastopnika italijanskega in nemškega generalnega konzula, skoro vsi vseučiliški profesorji itd. Iz Ljubljane odsotnega dr. Kra-merja je zastopal glavni urednik Virant. Kot domačin je goste sprejemal rektor univerze dr. Slavič.
Za uvod je Akademski pevski zbor že takoj ob nastopu navdušeno pozdravljen, zapel državno himno. Pobožni akordi njenega srbskega dela so prešli v bolj razgibano pesem hrvatske himne in zaključek ie tvoril začetek naše slovenske narodne koračnice. Spričo ogromnih dogodkov, ki pretresajo svet je bil vtis dovršeno zapete h;mne na vse navzoče št izredno močan.
Predsednik APZ g. Bori/t Trampuz jc pred sporedom spregovoril kratko uvodno besedo.
»Poslanstvo vseučilišča v narodu — je med drugim dejal — smo pojmovali kot funkcijo najvišjega, zato pa tudi najbolj odgovornega kulturnega zavoda. Iz vseh področij narodovega življenja mora jemati problematiko in jo v znanstveni obravnavi reševati bodisi neposredno v znanstvenih delih, bodisi po svojih znanstveno in kulturno vzgojnih, zavednih in odgovornih izobražencih. Skromen, a nič manj odgovoren odsek tega širokega poslanstva vseučilišča smo gledali tudi v delu Akademskega pevskega zbora. Stroga merila, ki veljajo za vseučilišče, smo postavljali tudi svojemu delu. Naše letošnje delo, ki pada v dobo, ko obhaja naša univerza svoj dvajsetletni jubilej, naj bi ji bilo prav po takšnem pomenu svojem — skromno vezilo.«
K dirigetskemu pultu je pristopil pevo-vodja g. France Marolt, deležen toplega pozdrava. Sinočni koncert je veljal skladateljem, ki tvorijo nekak prehod iz čitalni-ške dobe v »Nove akorde«. Našemu glasbenemu spominu so to sama draga imena kakor Volarič, Kocjančič, Leban, Gerbič, Pirnat. Svetek. Sachs in Mihi. Navzlic podrobni izklesanosti njihova dela. v kolikor so bila na koncertnem sporedu, niso mogla prav vžgati. Ali občinstvo dobro loči slavnostno razpoloženje in pietetno hvaležnost, ki jo je dolžno svojim zaslužnim prednikom. Ti pevci so v čitailniški dobi opravili ogromno delo. Navduševali so njegovo duhovno vodstvo in že tudi najširše plasti našega naroda za visoke cilje narodne kulture, za narodno samostojnost Tod so se stekali potoki in studenci, iz katerih je črpala tedanja mladina nebeško čisto studenčnico svojega narodnega verovanja in delovanja. Opravili so svoje...
V odmoru so se zgrnili na odru odposlanci, da se zahvalijo APZ za njegovo dosedanje delo. Rektor dr. Slavič se je mladim pevcem zahvalil v imenu univerze in jim izročil krasen lavorjev venec. Spoštovanje in priznanje so izrekli svojim tovarišem odposlanci JNAD Jugoslavija Akademske zveze, primorskih akademikov. Akademskega ženskega pevskega zbora m »Slovenskega kluba«.
Po odmora «o se vrstile sodobnemu glasbenemu Čustvu nekoliko bližje skladbe. Občinstvo jih je sprejemalo z močnim za-
nimanjem in zbor je zopet žel aplavze, kakor jih je bil vajen na svojih zadnjih nastopih. Michlove balade so vnesle v dvorano nekaj etično meditativnih viškov, v dobri meri delo Aškerčeve muze.
Koncert močnega družabnega in kulturnega bleska, tako bi mogli sklepno označiti sinočno prireditev v Unionski dvorani, ki jo je v prvem delu oddajala tudi naša radijska postaja.
★
Snočni koncert APZ. ki ga je vodil in pripravil njegov umetnišk' mentor, organizator in vzgojitelj g. France Marolt je bil posvečen skladateljem tam nekako med či-talničarji in pojavom »Novih akordov«. Nekateri segajo že tudi v dobo te naše. za tedanje čase uprav prevratniške glasbene revije. Koncert sam je biil po naznanilih v časopisih »stilnega« značaja Nadaljeval je dosedanje delo tega zbora, ki hoče. kakor vse kaže. naštudidrati naše pevsko glasbeno delo od njega prvih narodnih in umetnih začetkov pa tja do najnovejšega časa Poudarek, novost leži na izrazu »stilni« Zbor zajema posamezne skladatelje in dobe ter jih uvršča v stilne enote. Naravno, da so po čitalničarjih prišli sedaj na vrsto skladatelji med čitalnicami in »Novimi akordi«. Ali pa tudi vsi ti tvorijo »stilno« enoto je vprašanje. Težko bi bilo razumeti to skupnost recimo med Volaričcm in Sachsom ali celo med Volari-čem-Kocjančičem-Lebanom in Michlom. Tu bi kvečjemu izraz stilno zalegel, če mislimo na izvedbo kot tako
S tem prehajamo na umetniško delo pe-vo vodje samega Njegove organizator ne sposobnosti so neizpodbitne in enako močna je njegova veljava n^ znanstvenem polju. Tu se je posvetil proučevanju našega glasbenega folklora z namenom dvigniti iz folklore zaklade, ki lahko še sodobnemu glasbenemu človeku nekaj povedo. In pa: povratek k narodnemu glasbenemu izrazu, <ta bi tudi na?a umetna produkcija zaživela iz poljan domačih logov in črpala svoje sok e iz narodove duše. plemenit navdih, ki se križa že tudi z drugimi podobnimi stremljenji v naših glasbenih krogih. Maroltova prizadevanja segajo zgodovinsko daleč v našo preteklost, kjer leže še nepotvorjeni pevski izrazi naše duše. Vprašanje je, koliko se mu bo posrečilo poleg znanstvenih uspehov m popularizacije seči še na neposredno glasbeno tvomo6t in s svojim delom oploditi naše aktivne glasbene tvorce. Najbrže bo tudi med nami obveljalo pri drugih narodih toli potrjeno pravilo, da šele močni skladatelji ustvarjajo glasbeni izraz svojemu narodu, da ga iz svojega uprav diktirajo in da s svojim delom zagrnejo vse druge boilj slabotne in nebogljene zarodke.
Po drugi strani je g. Marolt vzel svoje umetniško delo pri APZ z nekake vzgojiteljske strani. Svoje mlade pevce uči peti. pevska kultura mu jc prvo, izraz in vse ostalo je drugotnega značaja. Odtod njegov poudarek na uprav komorni način petja in vsega učinkovanja. Marolt je v prvi vrsti pedagog. Gre mu za odtenke tega piana, onega vokala, za oni accelerando, za podroben izraz te fraze. Pri tem pazi na čistost glasu, na ubranost, a predvsem na intenziteto vsakega glasu, ki ga tehta, pretehta v vseh njegovih odtenkih, preden je z doseženim zvokom zadovoljen. Morda zaide v tem tehtanju predaleč. Da se zavesti od akustike vežbalne dvorane in glasovi ostanejo pretenki, morda prešibki, kakor se je zgodilo snoči z njegovimi basi.
Četudi glasbenik more pozdraviti spored snočnega koncerta, občinstvo, kakor je bilo videti, ga ni Predaleč od nas so mnogi skladatelji, vsaj v izvedenih skladbah, da bi mogli še nekaj povedati sodobnemu človeku. Nekaj primitivnega je v njihovih delih, ki se ne da primerjati z višino glasbe dragih narodov istega časa. Izvirnih, res umetniških misli je malo. Bolj borna je bila njihova stvariteljska sHa. A, kajpak, v naši sredini, v tisti citalnlski dobi ao opravili delo, kakor največji med drugimi narodi. GftslniSco dobo is njene skladatelje kaže ceniti z njihovega stafcšča.

N


M
\ X
M

N

\

i\N
\
''Si':::""" •<::::::ì
?
tedaj relativno, morda s stališča narodove delovne psihologije, ali psihologije narodnih podvigov. Zato nikakor ne soglašam z mnenjem, ki ga je o tej dobi in po mojem tudi o tedanjih skladateljih izrekel glosator »Koncertnega uvodnika«, ko piše: »Tako pa je čitalniško »besedovanje« za svoje rodoljubno popevanje, prazno govoričenje, malomeščansko navdušenje za »blagor naroda« zahtevalo Hajdriha, Kocijančiča, Lebena v vrsti drugih glasbenih talentov, ki so neplodno ginili za ta puhli, dekorativni nič.« Kolikor trditev, toliko zmot! Ne. še danes je pietetni ozir na to slavno dobo naše narodne preteklosti, kljub Cankarju, ki je pač moral razdirati, da je gradil novo, tako živ, da morejo ti skladatelji celo na spored slavnostnih koncertov...
Oboževanje vsega v naši preteklosti, njo-no vrednotenje z absolutnega, ne z zgodovinskega in relativnega stališča vodi k ma-likovanju, ki je tudi v glasbi nekaj nevarnega. Dokler ostane v domačem krogu, naj bo. A ko prestopi naše meje in se hoče predstavljati kot naša tvorna kvaliteta, tedaj utegne nastati ogromna in nepopravljiva škoda za naš umetniški sloves, za našo kulturno veljavo.
Snočni koncert radi svojega anahronisti-čnega sporeda ni bil na tisti umetniški višini, ki smo ga 9icer vajeni od zbora. A tudi zbor sam je v tehničnem oziru ni dosegel. Omenil sem že neravnovesje posameznih glasov. Basi so bog vedi iz kakšnih vražjih akustičnih vzrokov zveneli kakor odmev v ozadju in se niso zlivali z ostalimi glasovi v tako krepko enoto, kakor so skladbe na mnogih mestih zahtevale. Le-banova Nagrobbnica sc je končala z čudovitim akordom. Zbor je dosegel svoje najlepše točke v drugem delu sporeda. Mich-lovi baladi sta dali priliko, da je dinamično izenačil bolj medli vtis prvega dela. Svetel, Sachs in Michl že segajo v »Nove akorde«. Akordično si že pomagajo s pestrimi izpremembamL
Prav zanimivo bo, ko bo zbor prešel na sodobne skladbe in ko bo vprašanje izvirne interpretacije (ki ga hoče Marolt reševati po svoje tudi pri naših starejših, kompozicijsko in izrazno silo enostavnih Skladateljih) stopilo v svetlo ospredje. Tedaj bo zbor s svojim tehničnim znanjem stal pred pravimi, umetniškimi problemi.
Koncert je nudil glasbeniku mnoge poučne strani, a dvomimo, da je občinstvo našlo na njem tisto uteho, ki jo pričakujo še zlasti ob velikih in slavnostnih dogodkih. To psihološko stran koncertne dvorane bi kazalo pri sestavljanju naših spo» redov še prav posebej upoštevati!
D^Jk
MALI OGLASI
CENE
A L I M O G
LASOM
Po 60 par sa besedo, Din 4*—" davka sa vsak oglas to enkratno pristojbino Din S.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Ifičejo služb. NaJmanJSl znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi
tn ienitve se earačunajo po Din t>— sa vsako bmedo, Din S__davka
ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjfi) enettek sa enkratno objavo oglasa Din 20.__
Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din 1.— ea besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas In enkratoo pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NaJmanjSI znesek m enkratno objavo ogla* s Din 17.__
Sobe išče
Dve sobi
event. eno »eiio. i&em za pisarno v sredini Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd Jutra od »Nitrate okrog sodi-1190 23a
pod iča«.
Sluibo dobi
Izprašanega
I. strojnika
za pogon locomobile, — lèóemo. Ponudbe pod »S« na ogl. odd. Jutra.
5034-1
Zanesljivega
vratarja
po možno6tl bivšega detektiva ali žandarja za službo podnevi išče ve čje industrijsko podjetje s pri bi. 300 delavci, v srezu Maribor levi breg. Dobri računarji imajo prednost Ponudbe pod »Svečane« na og;. odd. Jutra.	5035-1
Frizerko
dobro moč takoj sprejme Franjo Pire, Kranj. La-lerjeva ulica 1.
4856-1
Krojaškega
pomočnika
spreimem takoj za splošna dela. Ludvik Roškar, Flor-janska 2.	5220-1
Gospodično
za kartonažna dela, sprejmem kot sodelavko s 5.000 din za nov praktičen predmet. Ženitev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca«.
5225-1
Briv. pomočnika
dobrega, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5216-1
Briv. pomočnika
spretme za stalno, samo dobrega in hitrega takoj Josip Petrič, Tržič.
5207-1
Čevljarskega
pomočnika
dobrega, za zbita dela, — sprejme takoj stalno Rant lože, Kranj, Zlato polje.
5208-1
Manufakturna
trgovina
bi sprejela v skupno sodelovanje trgov, pomočnika ali potnika. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod značko »Ljubljana«.
5200-1
Mesarski pomočnik
začetnik, pošten ter zanesljiv, dobi takoj mesto. — Franc Ocvirk, mesar, Pov-šetova 38, Ljubljana.
5202-1
Hlapca h koniem
sprejmem. Ivan Porenta,
Zavogle 16, p. Dobrunje.
5206-1
Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate pri Bančno Kom. Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40
3"/» obveznice
za poravnanie starih davčnih dolgov kupuite pri — Bančno kom. zavodu, Maribor, Aleksandrova cesta.
4736-16
Kompanjona
iščem za rentabilno obrt. Kapital 50.000 do 100.000. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Prednost tehniki«.
5224-16
Ratno škodo
3% obveznice in vse druge državne vrednostne papirje kupujemo stalno proti takojšnji gotovini. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
5212-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje kupujemo
stalno in po najvišjih cenah in takoišnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ul 12.
5213-16
Damski
frizerski salon
Ljubljana center, promet — prodam. Javi naj se le dober strokovniak z gotovino. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mojster«.
5195-19
lokal
Lep
za trgovino ali pisarno oddam. Vprašati pri hišniku, Praiakova 12.
5189-19
Stanovanje
Enosob. stanovanje
lepo, solnčno oddam dvema solidnima osebama 1. aprila. Staničeva ul. 19/1.
5159-21
Sobo
lepo opremljeno, večjo, r centru, vhod najraje s stopnišča, išče gospodična za 1. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno«.
5220-23»
Kupim gozd
mlad smrekov Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do 20.000 din«.
5215-20
Posestniki
mesta Ljubljane
Podpisana posredovalnica kupi okoli 28 stanovanjskih hiš raznih velikosti, 4 velike trg. in stanovanjske hiše center, 8 vil z vrtom. Zemljišča in stavbne parcele vsake velikosti. Vse plača takoj v gotovini, zato pro-i sim, da prijavite čim preje svoje obiekte. Predujmov in vpisnin se ne zahteva. Informacije brezplačno. — »REALITETA«, Prešernova 54/1. Tel. 44-20. Nasproti glavne pošte.
5217-20
Stavbne parcele
v Spodnji Šiški krasno ležeče, severno od nove šišenske cerkve še ima naprodaj po stari ceni din 40 do 100 kv. m I. Knez, Gosposvet ska c. 1, dvor.
5209-20
HJjIl
TTllLi
Sobo
lepo opremljena, sončna, z 1 aH 2 posteljama, centrum. poseben vhod, kopalnica, dvigalo oddam takoj. Naslov v en pas ovai. Jutra
Sobo
oddam v vili blizu Tivolija poseben vhod Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4770-23
Šivalni stroj
malo rabljen, ln radijski aparat 4 + 1 v brezhibnem stanju poceni naprodaj. Nova trgovina, nasproti Gospodar zveze 4908-29
Trgovci!
Orehova ledrca. aldo» m cvetlični meo. kupite naice-nejt v Medarni, Liubliana Židovska ulica 6
4584-33
Razna
vina,
butelčna penušce
Fruškogorski biser
naročite pri
M. Cesar
vinska trgovina, Ljubljana 7 Gasliska ul. 3. Telef. 23-69.
5005-33
Informacije
Podpisana
nisem plačnica dolgov, ki iib napravil moj mož Novak Anton. — Novak Ema, Nova cerkev, Celje.
5223-31
da.
»Gorenjsko«
5210-24
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno tn po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg 13.
SENZACIONALEN PREOBRAT TRAiNE ONDULACI JE!
Cenjene dame vljudno obveščam, da sem strokovno Izpopolnil izvrševanje trajne ondulaclje brez električnega toka in brez aparata, tako da tudi najobčutljivejši živci lahko prenesejo, ker se Izvršuje z n «občutno toploto.
Ta novi način ondulacije nadkriljuje do danes vsa dela, ki so se do sedaj izvrševala v trajni ondulacljl. Zajamčeno, da ne kvari leisem rotevine in ne uničuje maščobe in vitaminov. Barva las se ne izpremenl niti pri barvanih in blondiranih laseh.
Da Je resnično brez elektrike in brez aparata se prepričajte v mojem salonu, da vam napravim na zahtevo poskusni navijač brezplačno.
Se priporoča frizer in strokovnjak v najnovejšem trajnem k od ran ju
VAŠL CIRIL,
BORŠTNIKOV TRG 4
(Tramvajska postaja)
Naše gledališče
DRAMA
Sreda, 13.: Na prisojni strani. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Četrtek, 14.: Strahopetec. Red četrtek. Petek, 15. ob 15.: Rdeče rože. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Po cenah od 16 din navzdol bodo uprizorili izven abonmaja dre vi zabavno veseloigro Helge Krogove: »Na prisojni strani«. Abonente reda B ponovno opozarjamo, da odpade zanje najavljena predstava: »Kupčija s smrtjo« radi obolelosti g. Li-paha, in prosi p. n. abonente, da to upoštevajo. »Na prisojni strani« je štiride-janska veseloigra, v kateri je pokazala finska pisateljica konflikt dveh parov: krizo zakoncev in dveh, ki se šele iščeta. Ljubeznivo delo ima v dialogih mnogo duhovitih utrinkov, ki osvetljujejo mišljenje in čustvovanje sodobnih ljudi.
V petek popoldne bodo igrali kratko-časno, humorno in nad vse zabavno veseloigro Benedettija »Rdeče rože«. Ljubosumnost moža in ženini manevri, da bi spoznala neznanca, ki ji pošilja rože, so
Veliko industrijsko podjetje IŠČE za popravila in montažo svojih kompresorjev bencinskih motorjev in Dieselovih motorjev
izkušenega mehanika za motorje.
Ponudbe za navedbo plače in dosedanje prakse poslati pod br. »1001« na Publicitas d. d., Zagreb. Ilica 9
vsebina te prikupne igre. Igrajo Mira Danilova, Jan, Sancin in Slavčeva. Režiser dr. Kreft. Opozarjamo, da veljajo za to predstavo globoko znižane cene od 14 din navzdol.
O P E
Lumpacius
l A
Vagabundus.
Red
Balet Hrestač. Joianta.
Sreda, 13.
sreda. Četrtek, 14 Red A.
Petek, 15.: zaprto. (Generalka). Sobota, 16.: Adriana Lecouvreur. Premiera. Premierski abonma,
V soboto bo premiera velike italijanske opere »Adriana Lecouvreur^ ki jo štejejo med najefektnejša dela italijanske literature. Barvita glasba, polna najlepših melodij, se kot nalašč prilega malce, romantičnemu dejanju, ki je povzeto po znani drami E. Seri bea in E. Legouveja. Med glavnimi partijami je zlasti hvaležna naslovna, ki jo bo pela Vic-alijeva, dalje partija saškega grofa Mavrici ja (Franci), dobrodušnega režiserja Michonneta (Jankoj f princa Buillonskega (Zupan), princese Buillonske (Kogejeva) in abbeja de Cha-zenil (Banovec). Muzikalno vodstvo naše uprizoritve bo imel kapelnik A. Neffat.
Kdor hoče pod najugodnejšimi pogoji videti predstave druge polovice letošnje se zone, naj ne zamudi prilike, ki se mu nudi z razpisom poletnega abonmaja v ljub. Narodnem gledališču. Podrobnejše objave pogojev in repertoarja so na razpolago v pisarni računovodstva v dramskem gledališču, kjer se tudi sprejema poletni abonma dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure do 20. marca.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Petek, 15.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Dobrodelna predstava v korist rodbine obolelega skladatelja Marija Kogoja. Sobota, 16.: Ujež. (Udruženje jugoslov.
emancipiranih žen). Poslednjič. Nedelja, 17.: Pekovska. Torek, 19.: Pekovska.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 13.: zaprto.
Četrtek, 14.: Vdova Rošlinka. Red A.
ATEČAJ
Prodajalka
se želi naučiti nemščine, ki jo že nekoliko obvlada. — Najraie bi šla v kakšno trgovino v Celju ali Mariboru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kakršnakoli stroka«.	5218-2
Manufakturist
7. večletno prakso, vešč jezikov, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prima reference«. _5226-2
Hmeljski oskrbnik
z dolgoletnimi spričevali, — išče zaposlitve. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Samostojen«.
5221-2
Trgovski pomočnik
mlad, pošten, in zelo vesten, išče zaposlitve v trgovini mešane stroke. Gre tudi Za skladiščnika. Ivan Jam-nik. Zgor. Pirniče, pošta Medvode.
___5198-2
Prodajalka
z znaniem nemščine, želi premeniti službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemščina perfektno«.
5162-2
Stavbna parcela
poleg šole Zgor. Šiška, naprodaj din 32.000. Filip Friderik, Vodnikova 172.
5204-20
Lokal
na Bledu na najpromet-nejšem kraju oddam. — Javorski Pavla, Jesenice, Obrtniška ulica 16.
4847-19
ZA IS URADNIŠKIH MEST v Privilegirani izvozni družbi
Privilegovano izvozno društvo (Privilegirana izvozna družba) potrebuje 15 uradnikov pa poziva kandidate tem potom, da vpošljejo svoje ponudbe do 24. marca t. 1. Med drugimi je družbi potrebno nekoliko perfektnih daktilografov in steno-daktilo z znanjem tujih jezikov, zlasti nemškega in francoskega, potem nekaj računskih in mlajših konceptnih uradnikov.
Splošni pogoji:
1.	Od šolskih kvalifikacij se zahteva dovršena trgovska akademija ali druga srednja šola, pravna ali poljedeljsko-gospodarska fakulteta. Agronomi pridejo v poštev samo z večletno prakso.
2.	državljanstvo kraljevine Jugoslavije ln znanje državnih jezikov.
3.	uživanje državljanskih pravic in neoporečno življenje.
4.	opravljena vojaška obveznost.
5.	pri ženi, če samska ali vdova.
Prošnji je priložiti v prostem prepisu vse dokumente in navesti reference prvenstveno iz poslovnega sveta.
Prošnje naj se oddajo sekretarijatu družbe od 8.—13. in od 16.—18. ure ali pa se naj pošljejo na Beograd, poštni pretina« 454.

'I' i'
Srebrne lisice
izredno velika izbera pre krasnih eksemplariev, «e zdai najceneje kupijo pri krznarstvu Dolenc Jože, Sv. Petra cesta št. 19. __ 88-6
Dve pisalni mizi
in ena pisalna mizica naprodaj. Gosposvetska 3/1. prva vrata.
5205-6
AvtoI moto
Kupim Topolino
avto »Fiat« v najboljšem, brezhibnem stanju. Kirbiš, Celje.	5197-10
NAJLEPŠE ČTIV0
Ravl jen : ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR • RASPUTIN Ravljen : ČRNA VOJNA Thompson: SIVKO Maferieva: RUDARSKA BALADA
• •
4« ♦

♦ •
* • « * •
.v ♦ ♦
♦	4 » ♦
.v
♦	•
• ♦
Sprejme se
LOVEC
strokovnjak
/a lovišče v Srema, kateri je dobro izurjen v vseh področjih nizkega lova, odgoji fazanov in ogonab-ijanju škodljivcev lova. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Lovac«.
i v:
♦V
♦V » *
» « ♦ • » «
.v ♦v
»v ♦ «
» • * ♦
♦ » • -
««•••«


Mlinske garniture
VODNE TURBINE — MLINI — DVIGALA — STROJI
STROJNO PODJETJE ING. BORSTNAR,
LJUBLJANA - JERNEJEVA C. 19.
VSLED DRUŽBENE LIKVIDACIJE TVRDKE
BRCAR & CO, d. z o. z.
se bo odslej vodilo podjetje pod protokolirano firmo
• Brcar
mllnsko-tehnlcne potrebščine
Ljubljana — Kolodvorska ul. 35
Priporočamo jo svojim cenj. odjemalcem za nadaljno naklonjenost in jamčimo za brezpogojno vestno in solidno postrežbo
Iz žlvljenin na deželi
Iz Ptuja
j— Zvočni kino bo predvajal samo danes, v sredo, ob 20. uri mu2rikalni in pevski film priljubljene operetne subrete Gito Alpar z naslovom »Melodija ljubezni«. Prihodnji film pa bo »Hotel Imperial«, ki prikazuje ljubavno špijonsko zgodbo iz zadnje svetovne vojne med Avstrijo in Rusijo. Sodeluje 7-bc donskih Kozakov.
J— Združenje trgovcev naznanja, da bodo na cvetno nedeljo in napraznik 19. t. m. trgovine odprte od pol 8. do 11. ure.
j— Občni zb<>r Jadranske straže je bil v soboto v Narodnem domu ob precejšnjem številu članov pod predsedstvom g. Ladislava Jeršeta. Zbora so se udeleži;! zastopniki oblaste<v in vojaštva Po poročilu predsednika, je o delovanju krajevnega odbora, obširno poročal tajnik g. Christof. Organizacija šteje danes 371 rečnih članov in 8 podpornih. Odbor in podmladki so lansko leto sodelovali tudi pri razvitju treh praporov v Mariboru. Blagajna izkazuje 33.438 din dohodkov in 29.135 izdatkov. Podpor za letovanje na morju je odbor izplačal v preteklem letu 7980 din. Sledile so volitve, pri katerih je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Ladislav Jer-davčni inšpektor v p. Na novo pa so :7Tvoljeni komandant mesta major g. Zlat-kovič, g. prof Lipoglavšek, ga. Nagel-^nhmi^ova in z. Albert Fras.
j— Dramsko društvo uprizori v petek ob 20. uri v Mestnem gledališču Antona ^rnsta veseloigro v treh dejanjih »Vzgojitelj Lanovec« v režiji g. Frana žižka.
D i e
Sreda, 13. marca
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, ooročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plesi in koračnice (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: šra-mel »škrjanček«. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Zakaj sem postal duhovnik (F S. Finžgar); nato: Vpliv alkohola na duševnost (prof. E. Boje). — 18.40: Sta-roslovenska kultura na naših tleh (dr R. Ložar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Umetnost in nacionalizem (dr Drago Cvetko) — 19.40: Objave.
—	19.50: Rastlina — čudo tehnične zgradbe (dr. M. Vraber). — 20: Pevski zbor »Ljubljane«. — 20.45: Lahka godba s plošč. — 21.10: Tamburaški orkester (A. Karmelj). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba s plošč. —
Beograd 19.40: Plošče. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Zagreb 20: Plošče in petje. — 21: Iz Ljubljane. — 22.20: Plesna muzika. — Sofija 20.45: Tamburaški zbor. — 20.30: Instrumentalna glasba. — 21: Ruske romance. — 21.30: Plošče. — 22.30: Bolgarska glasba. — Praga 20.35: Zvočna igra. — 21: Orkester. — 22.20: Pester spored. — 23: Češka glasba. — Dunaj 16: Mali orkester. — 17.30: Donski Kozaki po jo. — 20.15: Glasba H. Wolf a. — 22. Lahka glasba. — 23: Nočni koncert.
—	Berlin 19.45: Lahka godba. — 20.30: Orkestralni koncert iz Švice. — 22.30: Pester spored. — 23: Simf. glasba. — 24.10: Nočni koncert.
I
Industrijsko podjetje IŠČE
izkušenega poslovodjo za Sabrikacijo elektrod za električno kuhanje.
Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in plačilnimi zahtevami poslati pod »Elektrode« na Publicitas, d. d. — Zagreb, Ilica 9.
I
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTA?
LJUBLJANA — (LN AFI-FEV A UL. 6
Kapital
Davčne
prošnje za odpis davkov davčne napovedi itd. sestavlja Davčna poslovalnica, Ljubljana, Kolodvorska 41.
5082-16
Hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne Danke ugodno naprodai pri Bančno kom. zavodu Maribor.
4737 16
f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest. da je naš predobri oče, ded in praded, gospod
FRANC GREBENC starejši
davi ob 5. na svojem domu v Skofji riži pri Trbovljah po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 14. t. m. ob 8. zjutraj izpred hiše žalosti na župno pokopališče na Dobovcu.
Trbovlje, Ljubljana, Zeni un, Črna prt Prevaljah, dne 12. marca 1940.
Žalujoče rodbine: GREBENC, CERJAK, ŠERBEC, VAKSELJ, ŠKORJANC
ZAHVALA
DR. KORUN-OVI SE ISKRENO ZAHVALJUJEJO VSEM, KI SO IZKAZALI SVOJE SPOŠTOVANJE NEPOZABNEMU POKOJNIKU
Dr. VALENTINU K0RUNU
GIMN. RAVN. V POK.
IN ZA IZRAŽENO SOŽALJE. POSEBNA ZAHVALA GOSP. PROF. GSPANU, KI SE JE KOT PODPREDSEDNIK PROFESORSKEGA DRUŠTVA POSLOVIL OD RAJNKEGA OB GROBU V IMENU STANOVSKIH TOVARIŠEV IN PRIMARIJU GOSP. DOCENTU DR. J. MATKU ZA POŽRTVOVALNO ZDRAVNIŠKO POMOČ.
V LJUBLJANI, 12. MARCA 1940.
Urejuje Davorin RavJjen. — Udaja za konzorcij »Jutta« Stanko Viiaai. — Za Narodno tiskan» d, d. kot fiakarnarja Fran Jeran. — Za inaerai ju del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi f Ljubljani.
\