Številka 50
TRST, v torek 19. februvarja 1907.
Tečaj XXXII.
Izhaja vsaki dan
tadi ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvfi. (ti Btotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gonci,
Kranju, £t Pe ru, Sežani, >"*brežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini. Postojni. Dornbergu, Solkanu itd. CL>'E OGLASOV se račnnajo po vrstah (široke 73 mm. visoke 11 mm) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; "a*o?mrtn ce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov »o 50 stot. Za oclase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-t?Jina \rata K 2.~Mali oglasi po 3 stot. beBeda, najmanj pa »o 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč'
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece ti K —. na
naročbe brez doposlane naročnine, ae uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovp .. pisma se ne sprejemajo iu rokopis! se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo li-v.
UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galaiti IS. (Narodni dom Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnic konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija
lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Ualatti št. IS. t^ssssi Poštno-b ru ni I n i čni račnn št. 841-652.
- TELEFOM štev. 1157. ——
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
Sklicanje deželnih zborov.
DUNAJ 18. (Koresp. biro) je zvedel, da bo jutri v ,Wiener-Zeitung" in državnem za-fctniku objavljen cesarjev patent, s katerim bodo deželni zbori gornjeavstrijski, štajerski m tržaški sklicani na zasedanje za 25. t. m.
Goriški deželni zbor.
GORICA 18. Po slovesni službi božji v -*etropoIitanski cerkvi ob 10. uri predpoludne e bil otvorjen deželni zbor. Deželni glavar »it. Pajer je pozdravil poslance v italijanskem m slovenskem jeziku. Omeuil je zelo važnega •logodka za drŽavo, namreč splošno volilno pravico za državni zbor ter delovanja dežel-icga zbora v minolem letu. Spomnil se je *udi umrlega nadvojvode Otona. Zbornico je pozdravil tudi zastopnik vlade dvorni svetnik gioi' Attems v italijanskem in slovenskem eziku. Izrazil je nado da reši deželni zbor različne predloge na splošno zadovoljnost, izlasti načrte, izdelane od deželnega odbora glede zdravstvene in stavbene deželne uredbe. Potem je bil zaprisežen knezonadškof Sedej. •u je prvikrat prišel v zbornico. Ko je deželni jlavar napovedal dnevni red za prihodnjo ^ejo, ki bo danes zvečer, je zaključil slovesno otvoritveno sejo.
GORICA 18. Deželni glavar se je poretkom današnje večerne seje spominjal bivšega deželnega poslanca dr. Josipa Abrama. Nato se je vršila volitev in konstituiranje posamičnih dežeinozborskili odsekov. Od pred-ieg deželnega odbora je bil v prvem in drugem čitanju vsprejet zakonski načrt glede dokončevanja poljskih miši, drugi zakonski načrti eo bili izročeni posamičnim odsekom. Deželni zbor je odobril več prekoračenj stroškov pri deželnih gradnjah. Konečno je posl. Rgger prečital interpelacijo na ministra vaanjili stvari, z vprašanjem, zakaj da ni bil iakon proti razširjevanju pelagre še do sedaj predložen v najviše potrjenje, akoravno je predmet največe važnosti. Prihodnja seja v -redo ob .">. uri popoludne.
Solnograški deželni zbor.
SOLNOGKAD 18. Posl. Stelzl in tova-iši so z ozirom na izjavo ininisterskega predsednika od 7. julija 1906 stavili nastopni predlog: Deželni zbor smatra za svojo dolžnost zahtevati od državne vlade, da dobi nemudoma in odločno v kratkem času od )grske obvezujočo izjavo glede podlage za pravična pogajanja radi nagodbe, Ako bi se to vsled vedenja Ogrske izjalovilo, naj jripravi popolno gospodarsko ločitev od • )grske na način, da se novemu parlamentu oredloži že načrte o popolni ločitvi od Ogrske : vsemi tozadevnimi zakonskimi načrti glede irmade, zastopstva na zunaj in gospodarskih »dnošajev. Predlog je bil izročen ustavnemu ►dseku.
Predarlski deželni zbor.
BREGENC 18. Predarlski deželni zbor e danes pričel zopet svoje delovanje.
Češki deželni sbor.
PRAGA 18. Deželni zbor je razpravljal > predmetih lokalne narave. Med predlogi in nterpelacijami, prečitanimi koncem seje, se :ahaja tudi interpelacija posl. Iro in tova-išev glede nezakonite uporabe češkega jezika ia več kazenskih razpravah pri okrožnem -odišču v Hebu. Prihodnja seja v petek.
Ogrska državna zbornic".
BUDIMPEŠTA 18. Trgovinski minister Kesut je izjavil, da je popolnoma izmišljena
vest nekega budimpeštanskega lista, po kateri J	Obsojen urednik,
bi on oziroma stranka neodvisnosti imela kaj I BUDIMPEŠTA 18. Pred porotnim so-| opraviti s tem, da bi bivši voditelj trgovin- diščem se je danes vršila tiskovna pravda, skega ministerstva Voros imel prevzeti mini- ki jo je baron Dezider Banfti naperil radi stersko predsedstvo. Posl. Hodza (Slovak) je obrekovanja in žaljenja časti proti glavnemu nato v polemiki proti sobotni interpelaciji uredniku „Az Ujsaga" Edmundu Gajaryi-ju. nekega poslanca izjavil, da ni nikdar napadal Porotniki so obtoženca spoznali krivim za-Madjarstva, ampak da je vedno le zahteval, ljenja časti, nakar ga je sodišče obsodilo v naj se ne ovira uporabe slovaškega jezika in globo 1600 K. Pri tem je sodišče vzelo kakor i razvoja slovaške kulture. Nato je zbornica olajšilno okolnost dosedanjo neomadežavanost prešla na dnevni red. Razpravljala je več obtoženca.	_
imunitetnih stvari, tekom razprave jo bila Orot Ludovik Apponjn obolel, i razveljavljena imuniteta posl. Mihalyi-ja (Ro- j BUDIMPEŠTA 18. Dvornemu maršalu muna). Istotako je zbornica brez debate vspre- grofu Ludoviku Apponyiju je včeraj zaprlo jela predlog imunitetnega odseka, da se raz- sapo. Pozvani profesorji so mu puščali kri, veljavi imuniteta posl. Lengvela.	nakar mu je odleglo. Vendar je stanje dvor-
V specijalni debati o zakonu glede zava- nega maršala opasno, rovanja proti nezgodam in boleznim je pri; BUDIMPEŠTA 18. (Ogr. biro) poroča § 1. govoril državni tajnik Szterenyi, pobijal z Dunaja: Dvorni maršal grof Apponyi, ki je ; različne predloge ter izjavil, da ne more pri-; pred desetimi dnevi obolel za influenco ter se poročati, da bi se v kategorijo delavcev i je že počutil bolje, je zopet obolel. Ker so vsprejelo časnikarje, kakor je to priporočal j prišle vmes komplikacije, je postalo stanje neki govornik, ki spadajo oač k duševni ari- grofa opasno stokraciji, dokler se pod to kategorijo vsprejme !	Pogreb Carducci-ja.
širjib slojev prebivalstva.	BOLONJA 18. Radi pogreba pesnika
Kar se tiče vprašanja, o karerem se je | Carducci-ja, ki se je vršel danes, je že od mnogo govorilo, da bi se v predlogo vsprejelo , ranega jutra po mestu živahno. Hiša, v ka-tudi poljske delavce, je državni tajnik Szte- ; teri je pesnik umrl, je bila ovita v črmno. b i remi izjavil, da bi bila to pogreška, da se številnih hiš vihrajo črne zastave. Prodajal-vsprejme v predlogo poljske delavce in kmetsko niče so zaprte, ulična železnica je opoludne služinčad, ki žive pod vsemi drugimi razme- ustavila promet. Po vseh ulicah, koder se rami. Konečno se je državni tajnik zahvalil je sprevod pomikal, so bile svetilke crno ' časnikarstvu, ki je o vprašanjih, nahajajočih ovite. Ogromna množica ljudstva je po ulicah se na dnevnem redu razpravljalo objektivno , tvorila špalir. Grof Tunnski, ki zastopa na in dostojno. Sicer vlada sedaj neka časnikar- j pogrebu italijanskega kralja, se je takoj po stvu neprijazna struja, morda pa brez vzroka, svojem prihodu podal v hišo žalosti ter je kajti radi napak posamičnikov ni smeti obso- izrazil rodbini pokojnega pesnika kraljevo soditi skupno časnikarstvo. (Živahna pohvala.) žalje. Ob 2. uri se je pričel pogrebni sprevod ; Nato je bila razprava prekinjena in odgodjena pomikati. V sprevodu so bili zastopniki ob-
na jutri.
Dvorni svetnik Pacold.
lastniji, odposlanstva profesorjev in dijakov, mestnih zastopstev, številnih društev in kor-
PRAGA 18. Včeraj je tukaj umrl dvorni poracij. Prišle so tudi čete z zastavami ven-svefnik Pacold, bivši profesor na češki teh- dar brez godbe. Sprevod se je tiho premikal niški visoki šoli.	po ulicah. Ko se je mrtvaški voz približal,
Ifinisterski predsednik Wekerle n» se jemnožica spoštljivo odkrila. Ob obeh Dunaju.	straneh mrtvaškega voza so korakali dijaki;
BUDIMPEŠTA 18. J Ogrski biro" po- ; vozu so sledili grot Turinski, minister Rava, roča z Dunaia : Semkaj je dospel ministerski predsednika senata in zbornice m mnogo cle-I predsednik dr. Wekerlo, da se posvetuje z nov obeh zbornic, generali m admirali ter ! avstrijsko vlado v stvari nagodbe.	* načelniki oblastnij. Enajst voz z venci je za-
DUNAJ IS. Z ozirom na zvezo, ki ob- ključilo sprevod, ki je bil dolg 2 kilometra, stoja med postopanjem ogrske zbornice z Ob mestni meji se je sprevod razšel, dočim ogrskom carinskom tarifom in trgovinskimi se je mrtvaški voz z mnogimi kočijami podal pogodbami ter pogajanja za nagodbo, sta se na pokopališče, kjer se je vršil pogreb. Cenno, danes oba ministerska predsednika posveto- j da je na ulicah tvorilo špalir 100.000 ljudi, vala o položaju. Ti razgovori še niso do-	f Profesor Justin,
vršeni ter se bodo v prihodnjih dneh zopet HAMBURG 18. Včeraj je umrl Justin, nadaljevali.	; profesor starih jezikov na tukajšnjem vse-
Vremensko poročilo za Primorsko- j učilišču.	„
DUNAJ 18. Večinoma jasno, zmerni Otvoritev nemškega državnega vetrovi, po noči hladno, po dnevu milo.	zbora.	. . .
Župac dr. Lueger.	BEROLIN 18. Državni zbor otvori jutri
DUNAJ 18. Zdravstveno stanje županaj osebno cesar Viljem, dr. Luegerja se boljša. Župan je vso noč!	Črnogorska knegmja.
prespal.	CETINJE 18. Princesinja Milena Crno-
f Princesinja Klementina Kobnrška. Sorska odpotuje jutri v Rim.
BUKAREŠT 18. Romunski kraljevi dvor Srbsko-narodni cerkveni kongres, bo na pogrebu princesinje Klementine naj KARLOVAC 18. Srbski cerkveni kongres Dunaju zastopal prestolonaslednik Ferdinand, je včeraj predpoludne zaključil svoje razprave.
BEROLIN 18. Cesar Viljem je pooblastil po tem, koje kongres rešil manje upravne nemškega poslanika na dunajskem dvoru stvari, je razveljavil delovanje temešvarske grofa "VVedel-a, da ga zastopa na pogrebnih škofijske sinode leta 1905. Zvečer je bil slavnostih princesinje Klementine na Dunaju, kongres odgodjen.
Cerkveni boj na Francoskem. PARIZ 18. „Eclair" poroča, da je ob-DUNAJ 18. Cesar je za pokojno prin- činski svet v Rochesu (dep. Pas de Calais) cesinjo Klementino odredil 12 dnevno dvorno sklenil izgnati iz župnišča 102 leti starega žalovanje, ki prične v sredo 20. t. m.	župnika Gardone, ki opravlja v tem kraju
duhovnopastirsko službo že 40 let, ako ne plača najemnine 240 frankov.
PARIZ 18. Neka nota „Agence H a vas" se glasi : Ministerski predsednik Clemenceau in ministri Briand, Thomson, Pichon, Bai-thon, Rieux in Visiani so imeli predpoludne posvetovanje o verskih vprašanjih in o političnem položaju. Med ministri vlada popolno sporazumljenie. Po konferenci je Clemenceau obiskal predsednika Fallieresa.
PARIZ 18. „Agence Havas" poroča : Členi kabineta, ki so se predpoludne sestali na ministersko posvetovanje, so prišli posamično k ministerskemu predsedniku, da se a njim posvetujejo: Soglasno so odobrili obris izjav, ki jih misli ta jutri v zbornici podati za odgovor na interpelacijo. Kakor se zagotovlja, ne bo vlada ničesar privolila glede formule za najemninske pogodbe. Clemenceau in Briand sta se po konferenci najprisrčneje poslovila.
Cerkveno-najemninske pogodbe.
PARIZ 18. Minister za bogočastje Briand je dostavil vsem svojim ministerskim kolegom izvod novega pogodbenega vzorca glede najema cerkev. Položaj ostane mejtem do ministerskega sveta, ki se bo vršil v torek, nespremenjen. Miuisterski svet odloči, se ima li vsprejeti nov vzorec ali se je pa držati prve okrožnice Briandove. Vlada odgovori v torek na interpelacijo, ki je bila tozadevno stavljena v zbornici ter objavi sklep.
Nesreča na železn ci.
RIM 18. Kakor poroča „Messaggero'' je na postaji Gaggiano med Mdanom in Mortaro: neki osebni vlak trčil skupaj z nekim tovornim vlakom. Poškodovanih je bilo sedem oseb, med temi tri težko. Promet je ustavljen. Nesreča na morju
LONDON 18. Včeraj dopoludne sta v ožini Bristol trčila skupaj angležka parnika „Heliopolis" in „Orianda". Poslednji parnik se je potopil, utonilo jo 14 mornarjev. „Helio-polis" je dospel v Cardiff.
Pri pogrebu v Koburgu bo pa cesarja zastopal princ Friderik Leopold Pruski.
PODLISTEK.
tu.
Na jioslovaBsKfiffl
Popotni utrinki iz Srbije.
Piie Franjo Krasovec.
Na mladenovački postaji sem prestopil .a arangjelovački vluk, <la si ogledam srbske «plice. Po skoro dveurni polževi vožnji sem zstopii v Arangjelovcu.
Nobena veja prirodnega bogastva kra-jevine Srbijo ni tako malo znana, da ne eiem popolnoma neznana, v tujih literaturah, /akor nje zdravilne vode.
Krasna v resnici je naloga govoriti o prirodnih krasotah Srbije kakor o nerazloč-jivem delu polootoka balkanskega, v tuji li-eraturi še nezadostno znanega, ali ta naloga bi zahtevala več prostora, nego ga dovoljuje ozki okvir tega potopisa. Vendar hočem na tratko omeniti bogastvo mineralnih vod v kraljevini Srbiji.
Srbija je kmalu po svoji osvoboditvi •lala proučiti svoje mineralne vode. Srbski narod je našel v svobodni Srbiji novo in ugodno središče za svoj kulturni razvoj, za negovanje literature in vede: obdarovan je bil s celo vrsto plodnih delavcev skoro v
vseli strokah vede. Omenjam samo delovanje slavnega botanika profesorja dr. Pančiča, pa delo srbskih geologov, geografov, mineralogov in drugih, ki imajo epohalno ceno ne samo i za poznanje prirode Srbije, ampak tudi vsega i balkanskega poluotoka.
In ravno ti prirodoslovci so stopinjo za stopinjo podpirali pot k proučenju mineralnih vod. Glavno pa ie storila Srbija v zadnjih dvajsetih letih velik napredek v balneologiji. Kakor se je na jedni strani delovalo na kemičnem preiskavanju mineralnih vod, znanih že poprej, tako se je na drugi strani na kopanju vodnjakov našlo množico bogatih mineralnih virov. Kraljevina Srbija je v resnici dežela bogato obdarjena prirodnimi darovi.
Da je še danes dosti mineralnih vod, ki so samo površno kvalitikovane in samo na temelju svojega zdravilnega učinka uvrščene med mineralne, ali kemično so nezadostno preiskane, na tem je kriva težavna komunikacija s kraji, kjer se te vode nahajajo. Zato so mineralne vode, nahajajoče se ob glavnih komunikačnih smereh, že jako dobro proučene. Tako na pr. toplice „Sokolova banja- prekašajo Mehadijo na Ogrskem, ker lepše odgovarjajo balneologiškim zahtevam.
Z novimi železnimi projekti spopolni se komunikacija vsestransko ter se s tem srbske toplice gotovo jako povzdignejo. S tem pa ni
rečeno, da so mineralne vode kraljevine Srbije poprej bile brez vsakoršne cene. Srbija je v minolosti vsled ugodne geografične lege igrala daleko večo politično ulogo, nego bi jej morda po njeni velikosti pripadala. Ta geografični položaj Srbije ni ostal brez vpliva na značaj srbskega naroda in je bil često za narod vir neizcipljive sile. Omenjam samo drzno in eksplozivno revolucijo Srbije na začetku minolega stoletja. S to ustajo je bila v temeljih pretrešena spojena sila Turkov na Balkanu in to v dobi, ko je tam še vse bilo tiho in pokojno. Nočem opozarjati na poznejše dogodke, ko v boju za svobodo samo ta balkanska pokrajina ni potrebovala nika-koršne tuje pomoči k svoji osvoboditvi. Ravno tako je zgodovina Balkana v srednjem veku za vlade carja Dušana Silnega in drugih zabeležila o teh krajih najslavnejše periode in zanimivo je tudi to, da so že Rimljani našli tam najznamenitejšo strategično točko za obrambo vzhodnega dela rimskega imperija.
Navedel sem to iz srbske zgodovine, hoteč znati, dali so bile srbske mineralne vode znane v davni minolosti. Mnogoštevilni ostanki starih staveb pri nekaterih mineralnih vrelcih, že od davna znanih, pričajo o po-: menu teh vod za Časa Rimljanov. Pa tudi srbsko nazivanje toplic imenom „banjaM (balneum) je vzeto iz latinščine.
R u s i j a.-
Policija udrla v v eučilišče
PETROGRAD 18. Včeraj je policija vdrla v vseučilišče, kjer so imeli dijaki shod, na katerem je bilo navzočili mnogo ne-dijakov in delavcev, ki so poslušali revoluci-jonarna poročila 71 oseb, nepripadajočih dijaštvu, je bilo aretovanih,
Druga „dunja".
Pred kratim je „Edinost" izrazila neke misli in domnevanja o sestavi in delavnosti bodoče „dumeM. V eni svojih zadjili številk komentirajo „St. Peterburgskija Vjedomosti" volitve fiducijaijev in prihajajo na podlagi istih misli v glavnem do malone istih zaključkov.
Slika volitev za drugo ,.dumo" — pravi omenjeni list — se v maločem razlikuje od volilne slike prve dume : ista pretežnost desnih elementov nad levimi v prvem stadiju volitev in isto ravnovesje obeh sil v drugem stadiju. — Ako bo to soglasje nadaljevalo, se bo druga duma le v detaljih razlikovala od prve. Že sedaj se more prodvidjati, da bo druga duma opozicijonalna in je bila vlada menda optimistična, ko je svečano obljubila volilcem, da druge dumo ne razpusti. — Vprašanje je pa, ali se bo res ravnala v smislu te obljube...?
Kar se pa tiče dume, more se reči. da borazsodneja in zmorneja od prve:
Za turških dob navstalo je v teh toplicah orientalsko gospodarstvo, in šele v novejši dobi po osvoboditvi Srbije, so se začele toplice znova popravljati. Srbija kakor mlada država je danes na poti svojega kulturnega in gospodarskega razvoja. Istočasno z gjspo-darskim razvojem Srbije napreduje tudi uprava srbskih mineralnih vod in vse. kar se v tej smeri stori, se godi po vzoru drugi i t toplic v napredni Evropi in po načelih moderne balneologije.
Srbija, kakor sem rekel, je dežela od prirode bogato obdarjena. Po vsej deželi je obilica mineralnih vod. Znano je, da je tudi Francija bogata na mineralnih vodah ali vendar je v tem pogledu ubožnejša. V Srbiji nahaja se več kot osemdeset krajev, 3 kojih vsaki ima skoro nekoliko mineralnih vrelcev, ki se ločijo često po svoji kemični sestavi, kakor po svojem zdravilnem učinku. V to število pa so uvrščene samo te vode. ktere so bodisi tudi samo površno kemično proučene. Poleg teh pa so znane vode, ki morejo samo na temelju svojega zdravilnega učinka med mineralne vode uvrščene biti, ali kemično doslej niso proučene. Vsled tega je Srbija bogatejša na mineralnih vodah nego Francija, o kateri je bilo doslej znano, da bogatstvom mineralnih vod nadkriljuje vse druge zemlje Evrope.	(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« Stev. 50.
V Trstu, dne 19. februvarija 1907
da ne bo izgubljala svojega časa na pretre- j stitucijonalnim monarhistom) : 78U, od kate-sovanju odgovora na vladino adreso, ne bo rili spada na oktobriste 420 ^ 3) levim zahtevala splošne amnestije in takojšnjega, strankam (demokratje in socijalisti): 2112; odstopa kabineta. — Ali na eni od prvih sej od teh jih spada na kadete in podobne bo z veliko večino zanikala vsako izven- stranke: 681, na socijalne demokrate 230, d m s k o delavnost vlade in posebno socijalne revolucijonarce 47 in na druge leve dede odrejanja preke sodbe, glede
skrčeva-
nja volilnih pravic in zakonodavstva, glede katerega po zakonu ni potrebno soglasje -dume". Lahko se pri tem zgodi, da dobi kabinet nezaupnico. Ali v tem slučaju se zedinijo vse desne stranke proti levim in to ne radi tega, da bi branile Stolipina, ampak j SoCljallZem v obrambo monarhiskega principa pred revolucionarnimi napadi. V takem slutnju si stojita nasproti dve sili : revolucionarna inevoluktivna in zdi se. da bo zmaga te poslednje: ker se vse progresivne stranke „dume" ločijo od radikalno-re-volucijonarnih. Ali s tem končajo menda zmage vlade, za katero bo nadaljni razvoj dume zelo neugoden.
Prvi nesporazumki navstanejo na razpravljanju o proračunu in o zakonih, ki so se izdali po razpustu prve dume ; in v tem oziru bo položaj druge dume mnogo ugodnejši in trajnejši od onega prve: ker bo imela obilnega materijala za kritiko. Ne bo
radikalce okroglih 650; 4) narodnim strankam : 235 : med njimi poljskim nacionalistom in progresi8tom 41-j-9 ; 5) izven strank: 335 ; 6) izbranih volilcev, o katerih se ne ve, kaki stranki pripadajo : 224.
in nacijonalizem.
„Slobodna Rieč", glasilo hrvatske soci-jalno-demokratične stranke, je prinesla te dni značilen članek proti temu, da nekatere strokovne organizacije po Slavoniji vplačujejo v ogrske centrale. Ob enem navaja, da v Osjeku obstoje štiri take organizacije, a jedna v Vinkovcih. To da se protivi strankarskemu programu. „Mi zahtevamo — piše „Slobodna Rieč" — iinancijelno samostojnost in popolno avtonomijo Hrvatske, na drugi strani pa trpimo tu, da se nam krši samostalnost in avtonomija naših strokovnih organizacij in s tem seveda tudi strankina, ker
strokovne organizacije ob enem strankine. Trditev, da je taka organizacija v skladu treba izmišljati raznih predlogov v svrho, da internacijalno socijalno demokracijo, je izpod-
.. r. ma JIa	a^ill.	ifV^ATlft T.11 VII cff ITI 1 1 *J	. _ A 1'j •	1 _	_ •' l' t'T * *_________ " *____ I
da ima glede avtonomnega carinskega tariia. Govori se, da ni pravega soglasja mej obema vladama. Zato se je ministerski predsednik dr. Wekerle podal na Dunaj, da razpravlja o stvari z avstrijskim ministerskim predsednikom dr. Bečkom.
Za spravo med Cehi in Nemci. Iz Prage poročajo : Kutnogorsko glasilo ministra Pacaka ie priobčilo neki članek, ki pravi, da čim prej bo rešen narodni spor v zmislu medsebojnega sporazuma, tem bolji bo to za vse faktorje, katerih se to tiče. Najti je treba le primernih potov, ki zamorejo voditi do sporazuma. In zato bi bilo dobro, ako bi se zopet pričela pogajanja za narodno nagodbo. Zato je pa deželni zbor najprimerneje mesto dr. Pacak bo imel v tem zasedanju deželnega zbora govor o vprašanju glede sporazumi jenja.
Di. Kramar kandidira zopet v Nemškem Brodu za državni zbor. V nedeljo je imel tamkaj shod, na katerem je obširno govoril o raznih aktuvelnih vprašanjih.
Potrjeni zakoni. Kakor poročajo z Dunaja, je cesar sankcijoniral vse zakone, so pri nas ki s0 bili sklenjeni v zadnjih sejah državnega zbora.
z
se na podlagi istih more izraziti ministerstvu nezaupanje ; zadostno bo, ako ista ne da svoje soglasje tam, kjer je isto potrebno. V tem oziru ima torej duma na razpolago vso silo zakonitih in korektnih pretvez proti vladi, ki ima proti istim le eno orožje : dumo samo in nje heterogeno sestavo, ki tej ne dovoljuje porabiti vse svoje sile proti vladi — posebno j ob vprašanju proračuna. Tri četrtinke po-j slance? no bodo menda znali razlikovati debat od kredita, indirektnih doklad od operacij za državno banko, komisije od emisije j iu druge potankosti iinančne stroke. Vsled tega navstane zmešnjava, v kateri bodo monarhisti delali v prilog anarhistom, a oktob-risti kadetom. Vsaka stavka proračuna bo izzivala dvojno reakcijo : z ozirom na njeno laktično potrebo in z ozirom na njeno razmerje k posamičnim strankam. N. pr. vse leve stranke se bodo protivile troškom za vzdrževanje policije, a desne stranke se utegnejo protiviti stroškom za splošno omiko in za odkup zemlje v evropejski Rusiji. In to bo razlog kristalizaciji strank v dumi, kar bo morda ugodno za vlado, ali ne za ekonomsko stran. Kajti ni pričakovati, da bi se pregledal ves proračun : pregledajo se le posamični stavki in na glasovanju o istih dokaže duma jasno svojo opozicijonalno naravo, ker se bodo tudi ob teh prilikah strinjale tudi nasprotne si stranke, kakor „oktobristi" in „kadeti".
Sploh se zdi, da ne bo v dumi tiste nepomirljivosti med konstitucijonalnimi strankami, ki se pokazuje sedaj v volilnem času. Tako postanejo kadeti v drugi dumi bolj prijazni vladi, dočim se oktobristi oddaljijo od iste. To je tudi logično. Ko je namreč duma že jasno izrazila svoj opozicijonalni značaj posebno ob vprašanju proračuna, odpade po sebi vsaki razlog za obstajanje posamičnih sličnih si strank, in bo v glavnem razlikovale tri stranke: socijalistično-re-volucijonarno, konstitucijo-nalno in absolutistično.
Druga duma bo torej opozicijonalna; ampak s tam ni rečeno, da bo v isti nemogoče vsako delovanje. Seveda bodo leve in dober del srednjih strank zahtevale svoje žrtve in jih bodo tudi imele. Lahko se zgodi, da bo ta žrtva ministerstvo in pride morda do tega. da Stolipin odstopi svoje mesto Sipovu, Haj-denu ali kakemu drugemu liberalcu iz levih strank. Ali to bo razlog zedinjenju strank : vse male odpadejo in ostanejo le te tri gori
bita po trditvi, da socijalistični internacijona- i lizem pomenja samo mednarodno vez in soli- j darnost. Naš internacijonalizem ne sme biti protinaroden in ne sme biti po volji eni narodnosti, da zbriše z lica zemlje drugo, manjo. Socijalistični internacijonalizem je tudi najbolji nasip proti imperialistični povodnji večih narodov, ker zahteva, da se vsem narodom dajata pouk in uprava v njihovem jezik u".
Tako uče hrvatski socijalni demokratje.
Glasilo češke socijalne demokracije, brnska „Kovnost", pa piše v neki polemiki proti izvajajanjem dr.a Adlerja : „Od kdaj pa se ravnajo socijalni demokratje po avstrijskih zakonih ? Češki sodrugi na Dunaju streme po zakonitem zastopstvu, a ravno dr. Adler je odsvetoval od te zahteve, da volilna reforma ne pride v nevarnost. Da, šlo se je še dalje : Odpor češkega meščanstva se je ublažil ravno z zagotovilom od strani socijalno-demokratične stranke, da, češki socijalni demokratje dobe svoje zastopstvo. Ako v stranki prevlada nazor, da ima po zakonu storjena krivica služiti v direktivo stranke, potem izjavljamo jednostavno, da je bolje, ako se ločimo od nemških sodrugov. Oni naj gredo svoja pota, mi poj demo svoja".
Tako govori možka samosvest čeških socijalnih demokratov !
Komentarja ne pišemo nikakega, ker to, kar bi rekli, mora biti vsakemu razsodnemu Slovencu na jeziku !
Dnevne vesti.
gg. ob
Politično društvo „Edinost" opozarja odbornike na sejo, ki se bo vršila dre vi 7. uri v pisarni gg. odvetnikov dra. Gre-gorina in dra. Slavika.
Zdrav pouk. Na čelu včerajšnjega iz-i danja našega lista smo prinesli oficijelno ob-Ijavo o sestanku odbornikov političnega društva „Edinost" in „Političnega društva za i Hrvate in Slovence v Istri". Ta z ozirom na dogodke in razmere veleznamenita izjava naglasa potrebo vzajemnega delovanja v politični borbi v Trstu in v Istri ter naznanja, da so se odborniki obeh društev konstituirali kakor centralni volilni odbor.
Ta objava je dala najbolji odgovor ljubljanskemu „Slovencu", koliko so bile vredne njegove vesti o strašnih dogodkih, ki se baje pripravljajo med Hrvati in Slovenci v Istri, in o zavratni vlogi, ki jo baje igrajo „tržaški krogi".
Pouk, ki ga je dobil „Slovenec", velja tudi za — vse druge !
Tergovsko obesna zadruga! — Kaj
mora biti to ? K. k. Bezirksgericht, ali po naše c. kr. okrajna sodnija, je doposlala „Tr^ovsko-obrtni zadrugi" v Trstu pismo, na ; katerem je naslov enak onemu, ki je na glavi te notice! Gospod, ki je napisal to spako in morda tudi več c. kr. gospodov bi radi obesili našo obrtno zadrugo; a prepričani naj bodo, da se oni sami prej obesijo, nego stori to „obesna" zadruga !
V blagohotno uvaževanje ...! Pišejo nam : Prišel sem v neko tukajšnjo trgovino in — zvest svojemu načelu : samoslovenskega Iz Budimpešte poročajo: Zakonski načrt |zahtevanja — sem z veseljem uvidel, da si o ogrskem avtonomnem cariskem tarifu, ki je tvrdka pridobila še drugo slovenskega je-je bil vložen že pred 8 dnevi, pride pred Zlka veščo moč- Dotični gospod mi je po raz-zaključkom zasedanja v gospodarskem odseku nem razgovoru (čuvši poprej mojo slovensko
Ogrske stvari.
Samostojni ogrski carinski tarif.
v razpravo. Ako ne pride do razprave, tedaj se mora zakonski načrt, kakor vsi drugi nerešeni zakonski načrti, pred zaključkom zase- j danja umakniti, vendar se ga lahko zopet vloži v prihodnjem zasedanju.
Ustavne reforme na Ogrskem.
List „Magvar Estilap" javlja, da je minister za notranje stvari grof Andrassv sklenil odstopiti, ker zakoni o ustavnih garancijah ne morejo dobiti predsankcije. Gotovo je, da so nekateri zakoni o ustavnih garancijah že dobili predsankcijo, dočim leže zakoni o po-jačenju županijske avtonomije, o imenovanju komisarjev in o vedno v kabinetni
omenjene.	. I je torej samo en del Andrassv-jevih zakonskih
In to je tudi umevno. Ker v drugi dumi | načrtov. ne bodo soglašale socijalistične stranke s i kadeti; ker med njimi ne obstojijo le poli- j tične razlike v njihovih programih, ampak tudi socijalna razlika raznih stanov. Da so se, začasno strinjali, to je bila posledica danih razmer: s tem, da so socijalne stranke
od delavca, ko se je v kočiji bojkotirale prvo dumo, pomagale so kadetom; Umorjeni je bil star 39 let. a ti so deloma iz hvaležnosti in deloma iz	Poneverienje V Rusiii.
taktičnih razlogov podpirali v dumi socijali-	-
neizprosnost) pripomnil, češ, da znam gotovo več jezikov, ali da jih nočem govoriti. Pritrdil sem mu, da jih govorim le, kadar je to res umestno, nakar mi je on dostavil: „Da, da, ko bi vsak ravnal tako kakor vi, imel bi tukaj še kak drug Slovenec obilo posla...!"
To neznatnost pa objavljam zato, ker sem opazil že ponovno, da se veliko tržaškega Slovenstva še vedno udaja imperijalizmu tujstva na škodo lastnega naroda !
Nabirajte narodne pesmi! Obeta se nam nekaj zelo imenitnega na polju narodne oblasti velikih županov še pesmi. Naučno ministerstvo namerava zbrati pisarni. Predsankcijoniran in objaviti vse narodne pesmi vseh avstrijskih
narodov, da se pozabljivosti otmo dragoceni ti biseri. Izdaja bo obsegala besede in melodije na notah. V svrho nabiranja narodnih pesmi je ministerstvo postavilo za vsako narodnost posebne nabirateljske ali delovne odbore, ki naj vodijo nabiranje.
Za slovenske narodne pesmi je slovenski vozil domov, delovni odbor, kateremu načel uje vseučiliški
Dogodki na Ruskem.
Ravnatelj tovarne umorjen.
Iz Lodza poročajo, da je bil ravnatelj krčmarjeve predilnice. Alojzij Gross, ustreljen
ste. To se pa odslej ne bo moglo več goditi. Kajti v slučaju, da se sedanji kabinet in morda tudi sedanji sistem ne bi mogel vzdr- ; žati, nastane obupna iu nespravljiva borba med socijalnimi in buržoazijskimi strankami. In v tej borbi mine stoletje.
Navstane pa v istem času še drug boj boj za politiški princip. Iskrena zveza, ki spaja sedaj oktobriste z absolutisti, mora pasti prej ali pozneje; in tudi ni možno, da bi dve stranki s tako različnimi načeli, mogli več časa združeno živeti na podlagi kompromisov. In na ta način se zbližajo oktobristi in kadeti in vse druge politične stranke, katerima z ene strani žuga prole-tarsko stremljenje po nadvladju, z druge pa birokratska samovolja.
Seveda ne navstano ta sprememba že v drugi dumi. Ista navstane še le pozneje, ko se pomiri čuvstvo nasprotnosti proti vladi in sedanjemu sistemu ; a to se dobrim delom z~odi že v drugej dumi.
\ boljše razumevanje gornjih vrst dodajamo pregled izbranih volilcev za dumo po njihovi pripadnosti k raznim strankam. — Od 00S6 volilcev izbranih do 15. t. m. pripadajo : 1) monarhističnim (absolutističnim) strankam: 1301; 2) zmernim strankam (kon-
„Rus" poroča, da sta general Eschimov in državni svetovalec Pavlov, ki sta bila za časa obsedanja Port-Arturja polnomočnika v Sangaju, ter sta imela preskrbljevati mesto z živežem in municijo, potrosila 30 mil., a da ne moreta izkazati pobotnic niti za tretjino te svote. Vojno ministerstvo je dokazalo, da ostane še vedno 10 do 15 mil. stroškov nepojasnjenih, ako se tudi prizna vse dokaze omenjene dvojice.
Zatrt časopis.
Iz Varšave poročajo, da je vlada za čas trajanja vojnega stanja, zatrla „Kurjer Lodzki" ter zaprla tiskarno.
Drobne politična vesti.
Preiskave v Mostaru. Kakor poročajo iz Splita je bilo zaslišanih minolo nedeljo v Mostarju več Srbov, ki so na sumu, da so prodali neki tuji državi trdnjavske načrte. Tekom njihovega zaslišavanja je bila konsignirana vsa mostarska garnizija. Po končanem zaslišanju pa so Srbom zopet dali svobodo.
Nagodba med Avstrijo in Ogrsko. Glasom vesti iz Budimpešte so tamošnji vladni krogi mnenja, da je malo nade, da bi prišlo do nagodbe med Avstrijo in Ogrsko. Avstrijska vlada je te dni brzojavnim potom vprašala ogrsko vlado, kakšne namene
profesor dr. Karel Štrekelj, zvršil vsa pripravljalna dela in razp oiilja pravkar po vseh slovenskih krajih „poprašalne pole" in „osnovna načela", hoteč pred vsem zaslediti vire, kje je dobiti še narodnih pesmi, in pridobiti čim največ posameznih nabiralcev in zapisovalcev. „Poprašalne pole*4 in „osnovna načela" so se v 15.000 izvodih deloma že razposlala, deloma se še razpošiljajo. Ali pravega vspeha je pričakovati samo, ako se vprašalne pole res tudi izpolnijo in izpolnjene odboru vrnejo. Zato se slovenski delavni odbor obrača javnim potom do vseh, katerim so se vprašalne pole poslale ali se jim še pošljejo, z nujno prošnjo, naj jih v interesu dobre stvari čim prej in izpolnjene odboru vrnejo. Kdor sam ne more ali ne utegne pole izpolniti, naj jo odda komu drugemu, ki bi bil za to pri volji. Kdor ne more na kako vprašanje odgovoriti, naj pusti prazen prostor. Posebno važna so ona vprašanja, ki hočejo izvedeti imena in naslove onih oseb, ki znajo peti mnogo narodnih pesmi, in pa onih oseb, ki so sposobne zapisati pete melodije prav v notah. Kadar izvemo imena vseh teh oseb, tedaj se bomo še posebej obrnili do njih.
Zapisovalce narodnih pesmi v notah opozarjamo že sedaj, da se melodije ne smejo po svoje harmonizirati, ampak da jih je zapisati natanko
tako, kakor se p o j o, in to ali enoglasno ali dvoglasno ali večglasno. Če zapisovalec o kaki pesmi ve, da se poje večglasno. a mu je znan samo napev, naj zapiše samo napev z dotično pripombo. Sploh pa priporočamo vsem, da marljivo čitaj o „osnovnu načela", kjer je vse razloženo, kar treba vedeti. Zapisovalcem narodnih pesmi v notah dopošljemo posebnega notnega papirja, da bode oblika povsem enaka. Za njih trud se primerno nagradijo. Samo po sebi je umljivo, da se nam gre pred vsem za take pesmi, ki še niso objavljene. Ze objavljene pesmi je zapisovati le tedaj, če je melodija bistveno drugačna ali če ima kake še nepoznane posebnosti. Besedilo se ne sme nič spreminjati ali olepšavati. Napiše naj se \ tistem narečju, v katerem se pesem poje.
Komu je vrniti izpolnjene popraševalne pole, odnosno v tekstu in melodiji zapisane pesmi ? Koncem vsako popraševalne pole je opomnja, ki to natanko razloži. Pošiljajo naj se onemu gospodu odborniku, kije postavljen za dotično ozem-1 j e, ali pa na naslov : Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi v Ljubljani („Glasbena Matica").
Vsi prijatelji prelepe slovenske narodne pesmi se končno prosijo, naj blagohotno pospešujejo to velevažno delo. Ko zberemo vsi pesmi iz vseh krajev, tedaj bo to neprecenljiv zaklad, s kakršnim se ne bo mogla ponašati vsaka narodnost. Stori se s tem velevažen korak v napredku narodne prosvete. V to svrho pa kličemo zopet in zopet: Nabirajte narodne pesmi!
Odbor
za nabiranje slovenskih narodnih poami.
Tržaška mestna delegacija je poslala kakor zastopnika Trsta na pogreb pesnika Carducci-ja v Bolonji, mestnega bibliotekarja Atilija Hortisa.
Za nabornike. Žrebanje številk za nabornike, pristojne v Trst in rojene leta 1886, se bo vršilo dne 25. t. m. ob 9. uri predpo-ludne v telovadnici mestne šole v ulici Nueva, Naborniki se tega žrebanja lahko udeleže osebno ali po zastopnikih ; sicer se bo žrebanje vršilo uradnim potom.
Tobakarna v Trstu, ulica S. Antonii Nuovo je oddati potom javnega natečaja.
Pevsko društvo „Lipa" v Bazovici je priredilo dne 12. t. m. v dvorani g. J os. Urbančiča plesni venček za ude društva m povabljence. Udeležba je bila velika, a še veče je bilo veselje. Ob udarjanju vrlih tam-burašev iz Boršta se je plesalo v najlepšem redu do ranega jutra. Toliko žene pevcev kakor tudi drugih povabljencev so se udeležile vse v narodnih nošab, kar je dajalo vsej zabavi tem lepši značaj. Inteligenca je bila navzoča v polnem številu. Zabava je bila tako lepa in prisrčna, da je bila ta not mnogo, mnogo prekratka. Vsak si je želel, da bi se vsaj noči enega tedna v to noč spravile. Zahvala na prireditvi tega venčka gre v prvi vrsti odboru zgoraj omenjenega pevskega društva „Lipa", g. Urbančiču za brezplačno prepustitev dvorane, a največo zahvalo zaslužuje tamburaški zbor v Borštu in njega vodja, g. Ivan Petar os. _
TBŽAŠKA MALA KBONiKA.
Kfvav dogodek. V soboto po noči je prišla družba kakih G ali 7 oseb v neko tolerančno hišo v ulici del Fico. Bila sta tam 49-letna Roza Jeralla in njen ljubček, neki dimnikar. Ko je ta poslednji zagledal ono družbo, je spoznal, da so sami dimnikarji. Zbal se je, da so prišli nadenj, ker je kršii štrajk. Vsled tega je vzel iz žepa revolver in z istim vstrelil v zrak, da bi jih preplaiil. Tedaj je pa nekdo iz družbe odgovoril na isti strel vstrelivši dvakrat z revolverjem prot njemu. No, on ni bil zadet, zadeta pa je bila Roza. Jeralla in sicer v jako delikatno stran telesa. Zdravnik se zdravniške postaje, ki je bil pozvan k njej, jo je dal nemudoma prenesti v bolnišnico. Oni dimnikarji so p:i seveda takoj pobegnili od tam.
V nedeljo v jutro je bil pa aretovau 2-> letni dimnikar Gvidon R., ki stanuje v ulici della Scorzeria, ker je obdolžen, da je on streljal z revolverjem in ranil žensko. Na policiji je sicer najodločneje trdil, da niti ne zna ničesar o tem dogodku. Vendar so ga vzeli na zapisnik in ga potem pridržali v zaporu.
Popoludne ob 2. uri sta se pa sama zglasila na policiji dimnikarja 22-letni Marcel D. in 23-letni Ivan Z. Rekla sta, da sta prišla sama na policijo, ker sta izvedela, da ju policija išče. l»ila sta i ona dva vzeta na zapisnik in pridržana v zaporu.
Male tatvine. Gospod Julij Aschen-brenner, stanujoči v ulici dei Carradori št. 1. je prijavil včeraj na policijskem komisarijati: v ulici Luigi Ricci, da mu je predvčerajšnjim popoludne, ko je on v Barkovljah gledal gala-korzo, nekdo ukral iz žepa novčarko, v kateri je imel 12 kron denarja.
— Dninarju Josipu Zecchetti je neznan uzmovič v neki ljudski kuhinji v ulici del Bel-vedere ukral novčarko, v kateri je imel 4 krone denarja.
Tatinska drznost Predsir.očnjim ob t. uri in pol je mizar Anton Starec, ki prenočuje na ljudskem nrenočišču v ulici Gaspare Gozzi, stal na vratih takozvanoga „fondo Coroneo" ter gledal tam razstavljene barake : panoptik, streljišče itd. Hkratu se je pa zaletel vanj neki mlad človek in mu skušal iztrgati srebrno uro in verižico. Ker je pa Starec še pravočasno opazil to namero, se jo
V Trstu dne l i*. februvarja 1907
»EDINOST« št. 50
Stran IIT
jTtemu tičku posrečilo odtrgati le nek privesek, vreden eno krono, na kar je pobegnil, tfalo pozneje je pa Starec videl istega človeka. ko se je skozi druge vrata vračal v locdo Coroneo". Starec je stopil k redarju, oiu povedal, kaj se mu je pripetilo in mu pokazal dotičnika. Redar je pa pristopil k ;cmu poslednjemu in ga aretoval. Tedaj je oa priskočil eden prijateljev aretovanega in :acel psovati redarja ter dal klofuto Starcu. No, redar je aretoval že njega. Mej potjo, 50 ju je redar tiral na pol policijo, je poslednji aretovani zapretil redarju da „mu bo z dal plačilo za to, ko pride iz ječe". Na policiji sta bila vzeta na zapisnik — tat je 19 letni težak Avgust T., a oni drugi je ■M-letni prodajalec rib Marij F. — a potem ta obila zopet izročena redajem, da ju od-vBdejo v zapore v ulici Tigor. Mej potjo v -apore se jc pa Mariju F. posrečilo pobeg-iiti. Vendar ni vžival dolgo časa te sreče : -čeraj v jutro ob 6. uri in pol je bil zopet jetovan.
Scaeintca V holi, mej poukom v računstvu, r. ; t e 1 j (učencu): „Če tvoj oče vzamena po-odo tisoč kron in se obveže plačevati 50 kron a mesec, — koliko bo še dolžan koncem leta ";"1 Učenec.- „Tisoč kron !*- — Učitelj: „Beži, e/i! Ti ne pozna« niti najelementarnejega raču-auja!" l'ćenec: „Mogoče, da ne poznam ačnnanja, a poznam mojega očeta!"
Zamenjava loglasalkft. S t ga na železnici vidiš lahko vsaki dan ; Z m ga na tem svetu ti iščeš v istini zaman. (Rešitev prejšnje : STRAH—HRAST.)
Koledar ln vreme. Danes : Konrad, spo-^alec; O.stoj: Malojka. — Jutri: Euherij, škof: apovan. — Temperatura, včeraj: ob 2. uri popodne -f- 11* Celziu«. — Vreme včeraj : lepo.
Zasedaoje porotnega sodišča. Bratomor.
Včeraj je pričela razprava proti 42-Iet-.Oiiiu Silviju Donati, ki je dne 15. julija 1. 1S05 v Mezolombardu umoril svojega brata ■ra. Josipa. Bratje Donati so bili trije : Sil-»ij. dr. Josip (ki je bil tudi tirolski deželno-noorski poslanec) in Hijacint. Ko je njih oče mrl, je v oporoki zapustil svoje premoženje -vojim einom; vendar je bila oporoka oolj v prilog Josipa, nego ostalih bratov. Zve-"er dne 15. julija 1. 1905 sta brata Josip in ^ilvij večerjala skupaj z neko teto v hiši, ki •e bila vsled oporoke last Josipa. Govor je bil prešel na oporoko in ker je Silvij trdil, da je Josip sam pregovoril očeta, naj napravi tako oporoko, je prišlo mej bratoma do spora. Slednjič je Josip velel Silviju, naj tekom 24 ur zapusti hišo. A Silvij je na to "osipa dvakrat zabol z nožem, vsled česar je 'osip uro pozneje umrl.
Proti Donatiju se je že vršila obravnava Jied porotniki v Trentu. Ti porotniki so bili anikali vprašanje glede umora, a pritrdili prašanje glede ubojstva. Vsled tega je bil Silvij Donati obsojen na 6 let težke ječe.
•i j više sodišče je pa to razsodbo razveljavilo in delegiralo tržaško poroto za novo raz-«rdvo.
In ta nova razprava se je pričela včeraj, dbtožnica je ista, ki je bila v Trentu, le da t podlagi pravoreka trentinskih porotnikov .i obdolžuje Donatija umora, marveč le uboj-Tej razpravi predseduje podpredsednik delnega sodišča vitez Nadamlenzki. Votauta -ti sodni svetnik dr. Andrich in sodni tajnik Parisini. Obtožbo vzdržuje državni pravdnik >r. Zencovich. Toženca branita odvetnika dr. ^eratoner in dr. Gefter Wondrich. V Trentu 3 razprava trajala 6 dni. Tukaj so za to azpravo določili 3 dni.
Predsednik je najprej v kratkih potezah rtal zgodovino tega procesa. Povedal je o .kakem nesoglasju v izvestjih izvedencev ter 'a je bila prva razsodba ravno radi tega ne-cglasja razveljavljena. Umorjeni brat Josip bil star 44 let. Na to je predsednik pričel &ilisevati toženca.
Toženec je priznal, da je on umoril r ta. a dejal je, da on meni, da ni on tega riv. On d je brata zabol z nožem, ne da ledel kaj dela. Se le potem, ko je že iz-ržil zločin, je spoznal, kaj da je storil. Bil ves izven sebe : nekaka vročina mu je bila T arila v glavo in tedaj ni videl ne razumel -jčesar več. Povedal je dalje, da je bil on po : i oporoki največ oškodovan, dočim je imel '»rat Josip iz iste največ koristi. Ker je bil :;„t Josip sam to priznal, je bil obljubil, da ostaiiin dedičem podaril 100.000 kron, da i!. < dškoduje. A mesto da bi bil to storil ta-j "jie nekaj dni pozneje dejal, da bo dal >:neno izjavo, v kateri se obveže, da plača ?! 100.000 kron tekom dveh let. Ker so ga nekaj časa vprašali za to izjavo, jim jej ■t dejal, da. ker mu ne zaupajo in hočejo & i* ti od njega pismeno izjavo, se obvezu e plačati jim rečeno svoto v dvajsetih letih, res je naprav.1 tako pismeno obvezo. On, V.vij, je to obvtzo dal svojemu svaku, a vak jo je vrnil Josipu, na kar je Josip re-i : „Sedaj pa ne storim ničesar več !"*
Ko so bili še zaslišani kakor priče S e-uj in Van z i, N a r c i z a Belli in o s i p i n a C a p r a r o, je bila razprava ob 2. uri popoludne — prekinjena do "t. ure.
V večernem nadaljevanju razprave je bil : čitan zapisnik izjave Ivana Marcon, ki i . kakor prejšnje priče, že več let v službi albine Donati. Zatem so bile zaslišane priče -letni Evgen Cova, ki je že 11 let hlapec ari Donatijevih, in 44-letni mizar Alojzij Ben-enuti. ki večkrat dela za Donatijeve, in 40-fni Josip Tarter, ki je pismonoša t Mezo-
corona. Vse te priče so se izjavile jako povoljno za toženca.
Zatem so se pa čitala razna izvestja zdravnikov psihijatrov. Iz teh izvestij posnem-ljemo žalostno dejstvo, da je bilo v rodbini Donati že mnogo epileptičnih in umobolnih.
Razprava je bila prekinjena ob 8. uri in pol. Nadaljuje danes, pričenši ob 9. uri predpoludne. _
Društvene vesti in zabave.
Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja gg. pevke in pevce na pevsko vajo, ki se vrši danes ob 8 ljt uri zvečer v društvenih prostorih. Vsprejemajo se tudi nove pevske moči. Ker se bliža dan koncerta, so naprošeni pevci, naj zahajajo redno k vajam.
Darovi. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija: gospa Foerster iz Be-rolina je poslala 50 K; znana rodoljubka je podarila 2 K za prodano drevesce. Za „Božičnico" je poslal gospod Matijčič iz Bo-ljunca 3 K, gospa Ana vdova Turk 4 K.
Vesti iz Kranjske.
Poštar na Jesenicah — Kočevec
Prejeli smo :
l.azmere na tržaški poštni direkciji so že od nekdaj znane kakor najslabše v vsej Avstriji, a toliko, kakor zadnje čase, si gospodje pač še niso dovolili. Službena leta, klasifikacija, to je vse stranska stvar; edina protekcija je, ki pri teh gospodih kaj velja. Za pošto na Jesenicah [Fužinah na Gorenjskem se je potegovalo več prosilcev ; med njimi tudi eden ki kakor nedifinitiven oficijant niti pravice ni imel za to pošto prositi. A glej ga spaka: ravno temu se je posrečilo se svojo prošnjo prodreti, ker ga je mati rodila na blaženem kočevskem! Mož se je obrnil na vodstvo industrijske družbe; prisegel je tam nadaljno zvestobo nemštvu ! In to je zadostovalo. Poštno ravnateljstvo je pljunilo vsem predpisom in pravičnosti prav krepko v obraz, prezrlo vse poštarje, definitivne in jako dobro vsposobljene oficijante, ter podelilo to mesto nedefinitiv-nemu. Svetujemo vsem poštnim oficijantom, da naj drugič svoje prošnje pošiljajo na vodstvo omenjene družbe, m prepričani so lahko, da ta korak ne bo brezvspešen,
lfesti iz Goriike.
Volilno gibanje. Italijanski liberalci ponudili so kandidaturo v Gorici mestnemu županu dr. M ar an ij u. Ta pa je ponudbo odklonil. To je za gospodujočo stranko hud udarec, ker je dr. Marani jedini kolikor toliko popularni kandidat, ki bi ga mogla poslati v boj. Lastne kandidate postavijo gotovo tudi klerikalci in socijalni demokratje. Prav lahko se tedaj zgodi, dn se izpodnesejo tla gospodujoči kliki tudi v Gorici — zlasti, ako bi se hoteli udeležiti volitev tudi Slovenci.
Velik del pristašev nnrodno-napredne stranke na Krasu želi, da bi kandidiral v državni zbor deželni poslanec dr. Tre o. Dru^i se zavzemajo za deželnega poslanca Alojzija Štreklja, kateri pa menda ne prevzame kandidature. Oficijelno bo kandidata imenoval izvi še valni odbor stranke. — Klerikalna stranka kandidirala bode v goriški okolici dr. G r e g o r č i č a, v gorah prof. Berbuča. — Socijalno-demokratična stranka je za goriško okolico že postavila kandidata v osebi Fr. M i 1 o s t a.
Nenadoma je umrl v četrtek zvečer brezposelni pisar Alojz Sassi, doma iz Gorice. Našli so ga na klopi v ljudskem vrtu. Baje ga je zadela kap.
Italijanske provokacije. V zadnjem času množijo se zopet napadi na Slovence od strani Italijanov. Minoli teden ni bilo nič manje nego pet takih slučajev. Treba bo pač zopet z bojkotom pomiriti prevročo laško kri:
Okrajno sodišče v Tržiču (Monial-cone). Vedno bolj se širijo pritožbe zoper postopanje sodnije v Tržiču. Dasi biva v tem sodnem okraju lepo število Slovencev, se vendar slovenski jezik na tej sodniji bagatelizuje in prezira. Slovenščine nezmožni uradniki sestavljajo s slovenskimi strankami italijanske zapisnike ; slovenski kmet dobi samo italijanske zemljiškoknjižne izvlečke, obvešča se ga o vseh stvareh z italijanskimi sklepi: slovenske tožbe se zavlačujejo : S kratka gospodje delajo kakor bi ne bili v deželi, kjer biva nad dve tretjini Slovencev ! Opozoriti bi bilo treba na te nedostatke višje deželno s o -dišće v Trst«.
Iz Sežl ne. Prosveta med prostim ljudstvom je prvi predpogoj za njegov kulturni in gospodarski razvoj. Velika je vas Sežana, sedež uradov i t. d., vendar nima za kulturni (izobrazovalni) razvoj nobenega društva. Obstaja tu narodna čitalnica, ki pa je radi visoke članarine prostemu narodu nepristopna. Tudi gasilno društvo ima svojo bralno sobo, toda to je omejeno samo na člene tega dru-
štva. Skrajni čas bi bil torej, da se ustanovi „bralno društvo" osnovano povsem na demokratski podlagi.
Proti mali mesečni članarini (50—60 stot.) bi lahko pristopil vsakdo takemu društvu ter si v svobodnem času s čitanjem političnih listov in knjig širil svoje politično in znanstveno obzorje. Koliko bi tako društvo prispevalo v naobrazbo in v prospeh vsega prebivalstva Sežane, to bi se videlo v poznejših časih. Na noge torej vsi Sežanci! Zberite se in skličite občni shod da se tako prepotrebno društvo konstituira.
Bolje je, da si ljudstvo svoj svobodni čas krati s čitanjem časopisov in knjig, mesto da presedajo ljudje po gostilnah, katerih je v Sežani itak preveč.
Vsem Sežancem mora biti na srcu, da domača vas toliko v političnem oziru, kakor tudi glede izobrazbe stopi vsemu Krasu na čelo, tako, da postane v pravem obsegu kraška metropola,
Aleksandrinke. Znano je, da se nahaja v Aleksandriji več tisoč slovenskih deklet, ki služijo tam kakor dekle, kuharice,^ sobarice itd. Večina je doma z Goriškega. Žalibog pa se je baš v zadnjih letih moralo konštatovati, da se precejšen del teh večji del brez nadzorstva živečih izseljenk pokvarja in poizgublja v blatu nenravnosti. Trgovci z živim mesom prežijo povsod na plen in marsikako pošteno slovensko dekle je padlo že v svoji neizkušenosti v nastavljene mreže. Iz tega zla pa izvira še drugo. Goriške občine imajo namreč s takimi izgubljenkami velike sitnosti in stroške. Zlasti veliko breme tvori za občine povraćanje stroškov za zdravljenje v tujih bolnišnicah. Sele v zadnjem času pa se je začelo misliti na to, kako odpomoči tem nezdravim razmeram. Našli so se možje, ki so se začeli intenzivno baviti s tem vprašanjem. Započeta akcija je v najlepšem tiru in upanje je, da bomo mogli v kratkem poročati o rešitvi tega perečega vprašanja.
Potrjen zakon. Cesar je potrdil zakon, ki ga je deželni zbor goriški sklenil glede razdelitve občine sv. Križ v dve občini.
Briska železnica. Predvčerajšnjim je bil napovedan shod vseh interesentov v Šmartnem ob 2. uri popoludne. Razpravljalo se je o briski železnici in volil železniški odsek. — V zadnjem Času začela se je v Brdih živahna akcija za napravo lokalne železnice, ki bi vozila iz Gorice preko Kojskega, Vrho-
(Dalje na 4. strani).
€8ino slovansko zastopstvo za Trst in okolico vzajemno zavarovalne banke
Slavifo" v TB8TU< uUoa deli a C&aerma. 1*
H<#I(1VIJ( 8e priporoča, uvaževaje geslo: „SVOJI K SVOJIM'4, slovanskemu občinstvu za zavarovanja na doživetj* in smrt, zavarovanja dece ter zavarovanja proti požaru. Ravnotam se dajejo pod zelo ugodnimi pogoji posojila v vsakem znesku proti poroštvu in na vknjižbe. Uradne ure vsaki dan od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. JOSIP ZIPABIĆ, zastopnik.
Slovenci! Podpirajmo
„Dijaško podporno društvo" v Trstu ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, ulica Torrente št. 34 (v nori Mi) „£!!a nuova citt& di Crfeste".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke
vsake vrste.	=
Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez — vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
Dr. 3. Čermak * g. Tuscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. nadst.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilltKne fn kožne bolezni Itd. v Trstu trna
LsH svoj ambu/atorij ; - ^
t ulici S. Niralo st. 9 (nad Jaflmsio fiaiko)
Sprejema od 12. do X. in 5.1/« do 6.'/, popol.
Tovarna pohištva
ulica della Sesa št. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
Odvetnik Dr. FRAN BRNČIĆ
je odprl svojo pisarno
v Trstu, Piazza S. Caterina št 4, II. nad,
Uradne ure: 8.7»—I.1/« P™dp. in 4.—6.7* popol-TELEFON štev. 1458,
^ g 0 ^ a	solidno in elegantno
»tr po zmernih cenah "£31
rUltlSIVO Rafaele itaiia
TRST — Via Malcanton 7
Zlate kolajne : DUKAJ - TUBIN FALEKHO
J L Magrini & Figlio
Zlata kolajne: || DUNAJ • TUBU PALEBHO
j
TRST, ulica S. GiovannS št- 2 (Palača Salem) Telef. 1354
ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA
■m GLASOVIRJEV m
Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Frledrlch Ehrbar na Dunaju.
Koflcartni ilavirji EirDar so n nmlm u Mcertfeto?. - HARMONIJI, ELEKTR. Auro MATIČNI PIANINI, PHONOLA.
Daj* v najem, v zameno, na obroke. Popravlja, akordi ra. Cene zmerne. _
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA DI RISPARMIO S
katalogi brezplačno.
LEKARNAH
Najvspešneje sredstvo proti
ist
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
prirejena v Trstu Rafaela goBina, lekarna „tflta }Ka5onna della Salute" pri ________od lekarnarjev : sv. 3akobu in Josipa 6o&ina, lekarna ffiU' Igea1, fanteto 4.
Steklenica Btsne K V40. Iz Trsta *e ne odroSilja manje od 4 steklenic proti po5t- povzetju ali proti anticipatni pošiijatvi zneska 7 K franko) poStoine in gav^aj
je
TEKOČIHfi GODINfl od lekarnarjev : sv. Jakobu in Josipa GoBina,lekarna ,flV Igea', fanteto 4.
*tran IV.
> EDINOST» ste v. 50.
V Trstu, 1 i». febrnvarji l.>>(.
relj, Vedrijaua, Medane v Kormin. Na cel u temu gibanju stoji velespoštovani župan v Kojskem, g. Obljubek. Priznati je treba, da hi bila železnica* za Brda, ki so jeden najro-dovitejših, a tudi jeden najbolj zanemarjenih krajev v naši deželi, največjega pomena v gospodarskem oziru. Drugo vprašanje pa, o katerem bo treba še govoriti, je tehnična in gmotna stran. Stvar sama na sebi je vsekako ▼redna, da se prouči temeljito na vse strani i« bomo i mi še poročali o nji.
Pošta v Žavljah. Pišejo nam: Nedavno temu že je bila v „Edinosti" notica o tej pošti in nje listonoši. Notica pa, seveda, ni kvabla obstoječih razmer, izlasti je grajala res graje vredno dostavljanje pisem.
Dovolite, da danes opozorim še na par nepristojnosti. Pisec teh vrstic je dobil zadnje čase po pošti več spisov sodišča v Trstu, oziroma Kopru. Nerazumljivo pa mu je, kako 4a pismonoša v Žavljah od takih pošiljatev z italijanskim naslovom navadno ne zahteva ni-kake pristojbine, dočim jo od pošiljatev s slovensko adreso — zahteva ? !!
Tako je pismonoša nedavno prinesel pismo s sodišča, v katerem je bilo povabilo na neko kazensko razpravo. Pismonoša je zahteval deset stotink. Ker pa se je naslovljenec branil plačati to pristojbino, je pismonoša odnesel pismo, dasi si je popred pustil podpisatini potrditi prejem pisma! Naslednjega dne pa ni več velemožni pismonoša prišel sam, ampak poslal je nekega dru-zega človeka s sporočilom, da ne izroči pisma, ako naslovljenec ne plača 10 stotink. Naslovljenec se je zopet branil plačati. Oni človek je odšel in naslovljenec ni več videl ne onega človeka, ne pismonoše ne — pisma s sodišča. \ posledica temu je bila za pisca teh vrstic Hsodna. Ker tedaj ni vedel, kaj je v pismu, tudi ni šel na razpravo, na katero ga je zvalo sodišče in — obsodili so ga v njega odsotnosti na sedem dni zapora.
Kaj pravi slavna poštna direkcija k tem — Hetnim razmeram, ob katerih trpi prebivalstvo občutno škodo le radi samovolje, ki v tem slučaju — to lahko zatrdimo — izvira iz narodne animoznosti ? Nečuveno je namreč, da je v takem kraju, kakor so naše Zavije, raznašanje pisem poverjeno trdemu Italijanu, ki ne zna niti besedice slovensko. To ni le preziranje ljudstva z narodnega stališča, ampak tudi brezobzirnost do drugih njega moralnih in materijalnih interesov.
iz Istre.
Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1906. do 13. febr. 1907. je prišlo v Opatijo 9002 oseb. Od 7. do 13. febr. 1907. je na novo došlo 391 oseb. Dne 13. febr. 1907. je bilo navzočih 1567 oseb.
Na naslov c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu. Iz Brkinov: Na dopis v .,Edinostiu iz Herpelj se je torej odzval vodja tukajšnjega oddelka finančne straže. Ker pa si upa imenovati dopisnika v • Edinosti" obrekovalca, naj dobi tu nekoliko odgovora.
Mož taji, da ni res, kar smo pisali mi glede tiskovin, hkratu pa priznava sam, da ima tiskovine v treh jezikih, da rabi slovenske le za tiste stranke — tudi notorično slovenske —, ki izrečno zahtevajo to. Skrajno osmešil se je pa z vzdihom, da ni nikomur zapisano na čelu, kakov narodnjak da je. O ti nedolžno dete — ti! Kakor da so Her-pelje kako mesto z mnogimi tisoči prebivalstva in z raznimi narodnostmi, kjer takov-le javni organ ne more poznati posamičnih sta-novnikov glede njihove narodnosti ! Ne le pri nas. ampak v vsem okraju podgrajskem ne morejo in ne smejo organi finančne oblasti dvomiti o narodnosti strank, s katerimi imajo posla! Morajo vedeti, da tu smo Slovenci, tudi če nam to ni na čelu zapisano. Naše finančne oblasti morajo imeti zelo čudne nazore o ustavnih pravicah prebivalstva, ako menijo, da se more vršenje tacih pravic po državnih organih se le izrecno zahtevati. Sicer pa je menda smatrati kakor zahtevo po slovenskem uradovanju že to, da stranka slovensko govori z javnim funkcijonarjem ! Gospod vodja oddelka povdarja, da je sam Slovenec ! Tem slabše, ako funkcijonar, vešč slovenskemu jeziku, uraduje s slovenskimi strankami v tujem jeziku ! In ta praksa je tem krivičneja ker morajo stranke plačevati tiskovine.
Ne, spoštovani gospod vodja, to ni iako, kakor menite vi. Čim veste — in to morate vedeti —, da so stranke, s katerimi občujete, slovenske, je Vaša uradna dolžnost, da uradujete žnjimi slovenski. Ta bi bila lepa, <la bi se moraii še le pretepati za to, kar nam gre po zakonu!
Vnovič poživljamo torej naše občinstvo, naj ne dovoljuje nikakor, da bi finančni organi uradovali žnjimi drugače, nego v njih materinem jeziku. To moramo s konsekventnim postopanjem izsiliti od državnih organov če noče iti zlepa, pa poj de zgrda! Mi se moramo enkrat otresti tiste pohlevnosti, ki molče trpi vs; ko krivico. Javni organi so nastavljeni tu radi nas, ne pa — kakor si domišljajo izvestni funkcijonarji — da je ljudstvo radi njih !
Vesti iz Štajerske.
Maribor na Spodnje Štajerskem je imel po zadnjem ljudskem štetju (1900) 24.601 prebivalcev, med temi je bilo 19.298 Nemcev in 4062 Slovencev.
Književnost in umetnost.
Društvo slovenskih književnikov in Časnikarjev je imelo v soboto zvečer v restavraciji „Narodnega domau svoj redni občni zbor. Zborovanje je otvorii predsednik g. dr. Zbašnik, ki je pozdravil zborovalce, predstavil oblastvenega zastopnika g. Jančigaja ter povdarjal, da sme biti društvo zadovoljno s svojim vspehom v zadnjem letu. Na to je poročal tajnik g. Pustoslemšek o delovanju društva v preteklem letu. Društvo obstoja 2 leti, deluje mirno, a toliko bolj intenzivno. Njegov glavni namen je slovenske književnike in časnikarje krepko stanovsko organizirati in jim biti močna opora v gmotnem oziru v slučaju potrebe in sile. Društvena blagajna v preteklem letu ni imela nobenih izrednih dohodkov, vendar se je premoženje zvišalo približno za 2000 K. Odbor je zagotovil dru-I štveni blagajni znatne redne dohodke in je ! vsled tega upati, da si društvo že v dogled-nem času gmotno toliko opomore, da bo | lahko v vsakem oziru nudilo slovenskim književnikom in časnikarjem zaželjeno moralno in : materijalno oporo in pomoč. Noben stan ni j med Slovenci vreden tako uvaževanja in upo-' števanja kakor časnikarski in književniški kakor skoraj edini ustvaritelj slovenske kulture. Da se to uvaže vanje in upoštevanje kolikor mogoče okrepi, je treba skupnega nastopa, a žalibog je nekaj slovenskih književnikov in časnikarjev, ki se ne brigajo za društvo. Preteklo leto je imel odbor 14 sej in se je rešilo in razposlalo okoli 200 pisem in raznih dopisov ter več pisateljem preskrbelo zaslužka. Društvo je štelo v preteklem letu 11 ustanovnikov, 22 pravih členov I. vrste, 25 pravih členov II. vrste in 50 podpornikov, torej 108 členov vsega skupaj proti 106 prejšnje leto. Poročilo se je odobrilo brez ugo-I vora. O denarnem stanju je poročal blagajnik 'g. A. Beg. Vseh dohodkov je bilo 6354 K i 63 stot. (4193 K 99 stot. preostanek lan-; skega leta), stroškov pa 256 K, torej ima društvo zdaj 5841 K 81 stot. premoženja, ki i je naloženo večinoma v hranilnicah. Pri vo-, litvah je bil soglasno izvoljen za predsednika znova g. dr. Zbašnik, v odbor pa iz členov I. vrste gg.: Dermota. Jošt, Malovrh, dr. i Murnik in Pustoslemšek, za namestnika gg. I Beg in Ekar: iz členov II. vrste gg. dr. ! Marn, inženir Turk in Trstenjak, za namestnika pa dr. Sorli. Nadzorniki so gg. Holz, dr. Korun in Regali, v razsodišču pa gg. Milčinski, dr. Tavčar in dr. \Vindischer. Kakor delegat v osrednji odbor zveze slovenskih žurnalistov se odpošlje gospod Pustoslemšek.	_
Gospodarstvo.
Trust italijanskih kemičnih tovarn.
Ob sodelovanju „Banca commerciale italiana" se snuje trust kemiških tovarn Italije, na katerem je udeleženih več rimskih (Societa ele-trochimica in druge) in milanskih (Societa lombarda per i prodotti larmaceutici) družeb. Trust nameruje vse razpečavanje produktov vršiti po jedni jedini prodajni pisarni s podružnicami po večih mestih.	A. J.
Ustanovljanje trustov v Nemčiji. Začetek tega leta se označa v industriii s posebnim nagnenjem do ustanovljanja takoime-novanih trustov. Tako se ie minolega tedna ustanovil v Nemčiji veliki montanski trust rudarskih podjetnikov in sicer po združenju družeb „Feniks" in „Nordstern". Ta nova velesila predstavlja kapital skoro četrt miljarde. Omeniti treba, da zavzema družba Feniks uvaževano mesto v zvezi tovarn jekla; družba „Nordstern" pa v sindikatu trgovcev s premogom. Kar pa se je gori imenovano združenje v resnici doseglo, misli že zopet vele-industrijalec Thvnen na novo ustanovitev trusta in sicer na elektricitetni trust, ki bi oskrboval izvajanje in razdeljevanje elektricitete po v&ej renski pokrajini in na Vestfal-skem. Kakor se vidi, zadobiva misel na po-trustenje, torej na odvisen lastni obrat v eni in isti družbi, vedno jasneje forme in bržkone pripada njej bodočnost.	A. J.
Razne vesti.
Nagrada železničarjem. Iz Budimpešte poročajo, da je trgovinski minister Košut predložil ministerskemu svetu, naj se da železniškemu osebju nagrado pol milijona kron radi velikega napora v tem zimskem času. Ministerstvo je to odobrilo.
109 letna starka — tožila. Nedavno je v Moskvi umrla starka, kije dočakala 109 let. Bila je dobre volje vse do smrti. Ko so jej nekoliko pred smrtjo pripomnili, kako da je življenje na svetu kratko, potožila se je tudi ona (v 109 letu!) »Vres-nici je to življenje kratko; komaj je človek odprl oči in zagledal svet, pa jih mora že i zopet — zapreti
Poljedelski pouk v vojašnicah so uvedli v Italiji. Uvažuje se namreč da se vojaki v dobi službovanja popolnoma odtujijo kmetijstvu in pridejo po končani službi nazaj domov pozabivši na svoj stan. S poljedelskimi predavanji, ki jih imajo vsak teden po par ur strokovnjaki, se jih vzdržuje v misli na njihov pravi poklic ter se jim, akoravno ni vojaška razposajenost s tem prav zadovoljna, širi znanje. V 2 15 garnizijah Italije se že poučuje v poljedelstvu. Leta 1000 se je okolu 23.000 vojakov vdeležilo kmetijskega pouka v 5000 predavanjih. Vspehi so izvrstni. Tudi avstrijsko ministerstvo za doraobransrvo namerava uvesti slična predavanja.
Proti glavobolu. Za to bolezen se svetuje limonada, katero se napravi v sladkorni vodi, ter se jej primeša nekoliko kristalizovane kisline od citrone.
Francoski jezik propada. Francoski jezik je bil dolgo časa najrazšireneji jezik na svetu, ali sedaj čim dalje bolj propada. Res je da se ga Se vedno govori, izlasti v od-ličnejih krogih, ali tudi tukaj pričenja zgubljati teren, odkar je izgubil prvenstvo izključnosti v diplomatskih razgovorih. Glavni vzrok tega polaganega propadanja francoskega jezika leži v slabem naraščaju francoske rase. Ali to ni odvisno le od slabega naraščaja francoskega naroda, ampak tudi od dviganja narodne zvesti pri drugih narodih. Nekdaj je bila v odličnih krogih navada, da so se otroci učili francoščine že od rane mladosti in vsi taki ljudje, ki so bili vzgojeni v francoskem jeziku, mogli so se po pravici smatrati frankologi. Krog teh frankologov izven francoske meje se čim dalje bolj manjša. Početkom devetnajstega stoletja so cenili število frankologov v in izven Francije na 32 milijonov duš, sedaj jih cenijo na 53 milijonov. To ni za čaš enega stoletja ni-kak napredek, izlasti ako se pomisli, da je v 19. stoletju število prebivalstva bolj na-rastlo nego v katerem koli prejšnjem stoletju. Francosko prebivalstvo je v tem čudna izjema, isto je v 19. stoletju naraslo samo za 10 milijonov, ter šteje sedaj 39 milijonov. Na frankologe tujih tujih dežel prihaja danes 14 milijonov prebivalcev. Nasprotno je Angležki jezik se zadnjem stoletju silno napredoval. Anglologov, katerim je angležki kakor materinski jezik, bilo je početkom 19. stoletja nad 20 milijonov, a danes se jih ceni po vsej zemlji do 140 milijonov. Tudi germanologov, katerih jezik je nemški je več nego frankologov. Njih število je v devetnajstem stoletju naraslo od 30 na 83 milijonov. Drugi vzrok propadanja francoskega jezika je v tem. da je izseljevanje francozov slabeje nego pri drugih narodih. Tako se šteje v Združenih državah 2 in pol milijona prebivalcev rojenih v Nemčiji, 9 mil. rojsnih na Angležkem, pol milijona rojenih v Švedski, a le 113.000 rojenih na francoskem.
Velik po\jflki rodoljub. Neki inteligenten poljski rodoljub v pruski Poljski pokupil je od leta 1902 do 1906 iz nemških rok 75.000 oralov zemlje ter jo razprodal Poljakom. V istem času je kupil od banke-rotirane poljske gospode okolu 40.000 oralov zemlje ter jo tako rešil, da ni pala v nemške roke. Vse to zemljišče je prodal Poljakom ceneje, kakor so mu ponujali Nemci.
Donava me i Zemnnotn in Beli-gradom zamrznila. Iz Zemuna poročajo, da je Donava tako zamrznila, da hodijo ljudje preko leda iz Zemuna v Beligrad in nazaj.
Slovakinje za slovaški muzej
Slovaško društvo gospa „Živena" v Rutki je darovalo za slovaški muzej v Turčanskem sv. Martinu 5000 K.
Bomba v železniškem vozu. - Iz Frankobroda poročajo, da so v nekem \vies-badenskem vlaku našli bombo, težko 6 kg. Bomba je bila gotovo položena v vagon z namenom, da se izvrši atentat proti vlaku. Da je bomba eksplodirala, bi bila provzročila grozno škodo. Vlak bi bil uničen in vsi potniki mrtvi.
Nezgoda bivše kraljice Natalije.
— Iz Biarritza prihaja vest o nezgodi bivše kraljice Natalije. Vozila se je v svojem avtomobilu z romunskim knezom Gykom. Avtomobil kraljice je trčil skup z avtomobilom neke angležke rodbine, o čemer sta kraljica in knez pala iz avtomobila. Oba sta bila lahko ranjena. -Avtomobil je bil popolnoma zdrobljen.
Umrla v starosti 149 let. V Manili je umrla neka gospa Apolonija de la Cruz, ki je bila baje stara 149 let. Bila je do smrti izredno sveža in bistrega uma.
Kobilice napravijo vsako leto škode v Argentiniji, kakor je to izračunil neki list
Buenos Ayresu, do 40 milijonov pezov (^l ie K 4.50).
Orehi so zalo zdrava hrana, ?
že davno znano ; sedaj so pa zdravniki <1 >k zali, da imajo razne vrste orehov poleg v tli L redilne moči tudi soli, ki delajo mišice arlti: olastičneje, in zato za starejc ljudi | , sebno zdravi. Ako provzročajo orehi si ti prebavljanje, je to znamenje, da se jih j. dobro žvečilo; trdi komadi ne smejo r 'i želodec. Zdrobljeni orehi so izborna hran . 1 bolnike, izlasti ako poslednji vživajo ma! druge hrane. Na Francoskem nadomeščajo orehi deloma kruh in me3o. Tamkaj jed kmetje pogostoma kruh z orehi mesto nv«
ČSALB OGLASI.
M&li ojrlfisi računajo se po 3 stot. besedo; mastaotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša printojbrna 40 nfntinh. .	Plača se takoj.	_ —r—
I
i
-
Kdor Izven Trtta plimsno naroči k&k , KALI OGLA ■ sili« tfsnar v naprej, ker drugače ne bo njegov o;'je če ni oseba poznana Upravi H t ta,
Tarifa Je natisnjona na čatu „MALIH 02LASCV" in ahko preračuni, toliko rtu Je plačati t tem, fa preštejo bjsrtt Oglate treba nasloviti na „INSERATKi ODDELEK" „Ediros* . Na vpraianje potom pisem bo dajal „INSERATMI 0D0ELZ' Informacija edino ti, če bo pismu priloier.a znairka za oćja.
Prodajnim ilraiocenosti
novih in rabljenih
Kupljenih na javni dražbi in v mestni zastav] i -Monte di pietft). Kupujem.	jf Menjaš«.
= Piazza della Borsa št. 9.--
Ker rabim
pomoč v trgovini, vzamem a i udovo z zna u jem italijanske.: in nemškega jezika in ako ima tudi kaj df-uar, sprejme se jo kot dru*tveoico po dogovoru ; b U j noat gotova. Naslov pove: „Inseratni oddelek !! Dosti".
A. H. 0. M „Oriente" -
; primili dopi.4 ?
T Ri Zar r.
Prnris c D a,i	v najem kresna res t ar:
I i UUcl OC cija blizo kolo ivora. Ista je v»-'.. i dobro obiakana. — Agencija ..Gambrimis", via i neto 12. Telefon 1642
Gostilna „Ai due Gemelli"
trgu v Trstu se je otvorila na novo in ima iz.v. -I vina vipa *ka, istrska, furlanska in taian. Kul; domača, jedila gorka in mrzla. Postrežba točna, na razpolago tudi sobe za prenočišč-* v prvem, gem in tret.em nadstr -pju. Cene zmerne.
I/Scln 7d!!c rePa s KrhDjskp' i0 v
IMOSU ACSjU nih dobah v zalogi J o o i D o 1 č • Č, ulica Sorgente 7, telefon 1465.
\icif* ticnO najboljših ceoljenih h m ^ e V tub II0U0 jabolk in č r e 3 e n j odda ] I nizki ceni takoj ,,Vinarsko sadjarski draitv-i" Kihenberku (postaja državne železnice).	11
1	——————
Pri cu Ivanu 7 Vrde,i Je na pr0(,flj 1
lil O v ■ iiailM posestvo, hiša z letno jen žčino 16(0 kron. Vrt in vinograd » prid' i 25 hI dobrega vina. Vsega zeudjiSča je nad " | in= (klsft. 2975 72) z dvemi vodnjaki. Oglasiti -— v hi>i št. 4=4 v av. Ivanu.
QfQnnvanin 0> 2 aIi 6 aobe'sobico'
O iGliUVaiSjC in vodo, ako možno plin) : I v bližini Piazza Caserma. Ponudbe pod Tri o- -na „Ii serat.1 i oddelek Edinosti".	1' -"
Angelo Lizza
slikar, dekorater, slika izveske itd., lafrr e Trst — ulica Paduina št. 9
(vugal ulica Chiozza).
Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, ur. , iško delo. kakor sobe izveske in laki ni 113

bivši urar v
ij.i svojim cenjenim odjema>cca» da jc odprl svojo novo ^ - ■ ■--
silnico m
t TkSTO, ulica ViaccBZo Bell ei St?. 13
nasproti cerkve sv. Antona neveg«.
prodaja vsakovrstne ure in popravlja
po zmernih cenah in z jamstvom,
Kdor želi pristna, jamčena vina
naj se obrne na dobro znano ZALOGO VINA
TRST
D O MENIC O RAVALICO,
ulioa Nicolo Maoohlavelli štev. 32. — Telef. 1729 kjer najde Istrska, Furlanska, Dalmatinska vina, Kraški teran
kakor tudi stara vina po nizkih cenah. Pošilja tudi na dom. — Za krčmarje in gostilničarje cone po dogovoru.
2gZ3f» PRVA ZALtOGA VINA
UMBERTO ZUCCO
/ |	TRST — ulica Tiziano Vecellio 9
// ima izključno izvrstna namizna vina
Istrski refofik po 72 «tot. liter; Dalmatinsko vino po 80 st. litor ; Opolo iz Omišlja po 80 st. liter; razun tega
Izbera finih likerjev v buteljkah.
SPECIJALITETA RefiM Met (ii lastnin mmtoi) zajamčeno wm 3
Pošilja tudi na dom. — Jamči za pristnost lastnih pridelkov. Za gostiln ifarje iri	^^ c«ne po dogovoru