Št. 85. V Gorici, dne 25. oktobra 1893. Tečaj XXVIII. Izhaja dvakrat na teden t Štirih tgdanjih, in sicer: vsaktorek in petek, srjutrauje izdftt>je opoldne, večerno Izdanje pa oh f>. uri popoldne, in stano z ^^^^m^ ^^-^^ ^^a^. . . ^^ ^Gospodarskim Listom" s kak, drugo mvdnisko ^^Mmmm*. ^Mmmm±> .^Mmmm^ MM\ priK.jro vrni po mmmwMmm\. ^^^H^^^^ ^^^t^^^^. ^Mm na dom m^mr^^^mm MKM^^^Mm. MKM^^^Mm. M^Mm I w w^ B Mm Mk .......• ^^^ ^M ¦ Mm ¦¦ mWmm Posamične 5tovi\ke stanejo kr. .*.. ^^H^fc*W"-> . -.~^^l ^H ^B Mm^M\ Naročnino ^^^^R^ "~^H ^H H MM MM <-o»riški T-;,;um vsak ^^H^^ mm MM mm Mm ^A o.i 8. iiro zjutraj d» m>0Vlja!i ^^ ^^^A ^H[ ^H H __^ ^^V m^k uiv. Na naročila brez doposlane naročnine —— mm —— ^H ^H ¦¦ ^H_—^A ne ^M^ ^^B j^A ^^B VM^ ^^H MMmMMmK ..primokec«' p,'viv-:..o od .soca. MMh^^^Mm mmmm^Mmr mm^^^Mw ^^H^^H ^^¦^^r - ^Bl^v ^H^^ ^T^^^l ^^^Hi^*^ ^MMmm^ ^^^^HB^ ^^b ^^B raittr.i S.-Lrfara v S:>ki ulii-i in Jellersitz v ^^^W^ '¦' ^*^*^^ m^ ^^ fe ¦!¦ La. LV, r:,a m PLpai: v u* i IVntv drlla FaW ra. (VeČemO IZdatlJC J. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. BOgf In narod! «Gor. Tiskarna* A. Uredništvo in odpravniStro se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v Unertetr. zadoj. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12, ure predpoldne. Popisi noj so pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reCi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le uprnviilStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravniŠtvo.______ Oglasi In poslanica so računijo po pctit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-kra!' 7 kr., 3-krat (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črko po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, „Gorl5ka TIskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «Sočo» in »Primorca* Se -Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stano vseletno l gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. potit-vrstica. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Še enkrat: Bohinj ali Predel? (Konec). V hro-"uriVi ,Die Tiiester Kisenbahn-srage int Trie>U*r Laudtage* cul 11. P. (ponatis i?. .Deutsehe Stimmen lur Krain und Ka-ti-nIa!iif)('i!aiiio: ,Dož cl ti i z bor si* ji« 1o r e j i z,; a \ i!, j v d n a k u t rjr. zborni c i, d a j »• z a d o v o 11 c n, a k o s t* n a il o m e r, t i prciitlsko (Tto z bohinjsko. \ osta-[.'t» pa izrekel mnenje, naj proVklovana črta in* konča v Gori« i, ampak naj m* nadaljuje do Trsta, kof od južne železnice neodvisna, -amo->bv na pro;:a. To zahtevo je slavila, kakor znano, tudi trP'. zbornica. 1-ta o?tane ne-izpretiictEJutia, na; pride v po-tt-v bob. ali pn.-del-.ka ir.a, k*-r prihajati obe v (Jorieo in iinatt do ^v. Liuijr skupni i.u-za lii-od-.isn,«, in bi st: skrajšala pot z« o. d Tr>t;i do (iorii-c, s pridru-,čt-iij«'ia na buh. Trlo. To tako jasno do!o«'iti, da h" vsak dvom izkljn-i'«• n, s i- mi zdi potrebno, ker se je omenjeni sklep v v na nje m »¦¦ a šopi.-ju na parno razumel in tako tolmačil, kakor ila bi m- bil deželni z bo-, trza-ki proti bo a. »'rti izjavi!. .Ia^i j«- na- nasprotno re s ni eno ...' (f'r IV.). Tt» je pa; tako jasno povedano, da nt treba i ikake^a komen'ar;a, Ako pomislimo dalje, ila :-e je vlada opetovano, v državnem zboru in v deIf..;M>. i;ai:, ?,a boli. ž;-!"/nico izrekla in .e .akti,"!-. o-Uek :ca preilfisk.) žeie/.tiieo* v i1u':r.:i z,uT-; po-,-iu, ko <-a ?.-> pri-ta-i prt.-df-l- ke :n f<;-;;;; /.' v;(i, (. t,,\t\\i.ui za bohifij.-ko, •ir.ib:roča še toliko britkosti! Da goriška dežela nima deželnega š. zaloga, krivi so bivši deželni poslanci Iz leta 1870. in sicer poslanci obeh narodnoslij; upamo se tudi trditi, da so bili takratni slovenski poslanci še več krivi, ker so glasovali za sedanje okrajne š. zaloge, kakor pa laški, kateri so predlagali okrajne šol. zaloge, ki so Slovencem na škodo. Nevednost takratnih slov. si v teku osmih let dajal trem ljudem hrano in pijačo i" Navzoči so se začudili razsodnosti svojega predstojnika. Vendar Gezij se ni dal zbegati. »Ti poznaš samo polovico te zadeve, o tribun, kadar zaslišiš vso, pa mi pritrdiš. Znano ti je, kaj sem storil s tem človekom. Veš, da sem ga poslal v kopelj, ukazal ga ostrici in obleči v novo obleko, a pospremi vši ga za vrata bastije, sem ga izpustil. Zdelo se mi je, da niti ne začujem več o njem. Toda danes se je vrnil znovič, jokajoč in žalostno tarnajoč. Pripeljejo ga k meni. Piazbravši iz njegovih znamenj, da se hoče vrniti v svojo ječo, sem naročil, ga tjekaj peljati; toda, ko so ga hoteli odpeljati, mi je padel k nogam ter me s pogledom in mimiko prosil, naj grem za njim. Tajnostna izguba njegovih dveh tovarišev me je neprestano vznemirjala. Šel sem. Kako se veselim sedaj, da sem vstregel njegovi prošnji!" Vsi so ga radovedno poslušali. »Ko sva prišla v celico ter je starec, tipajoč z rokami zid, spoznal dolgoletno svoje stanovanje, me je prijel za roko in peljal k predoru, podobnemu onemu, skozi kateri smo mu dajali hrano. Čudim se, da ga sam včeraj nisem zapazil. Tako velik je, da bi tvoja čelada, o 'ribun, lahko šla skozi. poslancev je pač zelo draga reč za goriške Slovence. Resničen je pač pregovor, da nevednost je najdražja reč na svetu! Med pogoje, katere so stavili sedanji slov. poslanci, da vstopijo v dež. zbor, je neki tudi oni o ustanovitvi deželnega šol. zaloga in ž njim v zvezi je zboljšanje gmotnega našega stanja. Radi bi vedeli iz pravega vira, ali je to gola resnica, kajti potem bi ložej in z nekim upanjem, ki ni prazno, kakor nekoji tovariši menijo, pričakovali veselega trenotka, ko bodo naši slov. poslanci omogočili re !n^ poslovanje našega deželnega zbora. Pričakujemo torej določni odgovor. Mučen je sicer poiožaj naš, a obupen bi vendar ne bil, ako bi imeli jamstvo, da se odpravi sedanje naše stanje takrat vsaj, ko vstopijo slov. poslanci zopet v deželni zbor; kajti to se bode moralo zgoditi v dogledni bodočnosti. Smemo li torej upati, trdno upati?! Na razmerje med poslanci in učitelji upliva tudi mnenje o takozvani »verski šoli", za katero so se neki izrekli slov. naši poslanci. Vendor to je postranska reč, kajti bolj »verska", kakor jo sedanja naša šola, ne more bili drug,", kolikor je odvisna od nas učiteljev, a ne od drugih fuktorjev, od katerih smo tudi učitelj« odvisni. Bolj odvisni kakor smo sedaj, a pri tem še lačni in zanemarjeni in večkrat celo preganjani, ne moremo biti, če tudi se bode šolska postava desetkrat spremenila v »verskem" zmislu. Torej za to reč si nočemo beliti glave; prvo je živeti in potem še" le filozofirati, pravi latinski pregovor. Nam gre torej za življenje, stanu, delu, trudu in odgovornosti v šoli in zunaj šole primerno življenje. Tega prosimo naših poslancev, a oni ga nam zdaj ne morejo dati. Prav ima torej istrski tovariš, kateri predlaga dolgo pot na Dunaj. Resnično povemo, da nimamo preveč upanja, da bi po tej poti kmalu dosegli, česar želimo: a vendar smo za to, da se nastopi in poživljamo tim potom naša učiteljska društva, da naj nemudoma stopijo v dogovor z istrskimi učit. društvi, da se misel uresniči »Milf, was helfen kann". Ako nam ne bo pomagalo, škodovati nam tudi ne more. Žalostnejših razmer si niti misliti ne moremo, kakoršne so sedanje. Torej na delo, tovariši I Držeč me neprestano za roko, je starec vtaknil glavo v predor ter presunljivo zakričal. Odgovoril mu je slab, komaj se sli-šajoč glas. Osupel po tem, sem porinil starca v stran ter začel klicati: »Hola, kdo je tam?" Iz početka ni bilo odgovora. Zaklical sem znovič. To pot je kakor izpod zemlje doletel k meni zamolkli odmev človeške govorice. »Bodi blagoslovljen, o Gospodi" sem čul razločno. In kar je še čudnejše, je bil to ženskin glas. »Kdo si?" sem vprašal znovič. »Izraelska žena, pokopana tu živa s svojo hčerko. Umiravi, pomagaj!» Tako se je glasil odgovor. Potolaživši jo, sem jo popustil ter pritekel semkaj." Tribun urno vstane. »Prav imaš, GezijVreče, »sedaj vidim to. Grtež je bil lažnjiv, isto tako tudi besede prokuralorjeve, tikajoče se treh jetnikov. Toda vsi Rimljani niso enaki Valeriju Gratusu." »Kolikor sem mogel razumeti iz znamenj nemega starca", konča Gezij, »je on delil svojo hrano z izraelskima ženskama." Tribun pogleda po svojih podložnih'in sodeč, da pri tem, kar ima storiti, bo bolje, ako ima priče, reče: * • ' ¦ ''¦' »Moramo osvoboditi';ti ženski. Pojdite za menoj!" ; • •¦ ' ' Gezij je-bil razveseljen. ' '¦ »Treba brv podreti zid«, j° pojasnjeval. SO Č A (Večerno izdanje). V „Edinosti« od 15. t. m. smo Citali dopis I iz »učiteljskih krrgov Goriškega«, v katerem hoče neki učitelj nekako polemizovati s »Sočo«. Nismo mu dali povoda, da bi polemi- J zoval z nami in tudi nimamo namena, dati I mu ga, svetujemo pa, naj nikar ne počne več j polemizovati z nami, ker mu v prihodnje ne bomo odgovarjali. Glede na navedeni dopis rečemo le, da je g. dopisnik — učitelj strašno neroden. »Soča" je vendar v svojem Številu 77. od 27. preteklega meseca prinesla članek »Naše učiteljstvo na Goriškem", v katerem je dopis iz učiteljskih krogov, ki nasvetuje spomenico in deputacijo do Du-daja, Prvi dopisnik v ,Ed." se baš sklicuje v omenjenem članku povedano. Za to nima J »SoeV nikakega povoda, objavljati iz „Ed.* onega dopisa, kateri je nastal vsled .Sočinega" članka in neumnost je reči: J »Popolnoma je prezrla (»Soča") namen dopisa, kateri pozivlje učiteljstvo Istre in Go- I riškega, da bi se složilo ter poslalo do Dunaja deputacijo, ki bi izprosila rešitve iz žalostnega stanja in zboljšanja zanemarjenega gmotnega stanja. »Soča" naj bi bila objavila dopis v celosti" itd., — ker večina učiteljstva na Goriškem ne čita ,Ed.", ker nima sredstva za 16." I G. dopisnik — učitelj zahteva torej od nas, naj prenašamo iz predalov ,Ed." v svoje predale tisto, kar smo mi najprvo objavili! Hvala lepa! G. dopisn k pravi, da učiteljstvo na Goriškem ne Čita ,Ed."; za Boga, zakaj pa je priobčil v njej dopis, če je učiteljstvo ne čita, (kar pa ni popolnoma res), ali misli, da J bomo mi njegova izvajanja ponatiskavali ? Zadosti, prepira nočemo nikakega. Vemo pa, da je med goriškimi učitelji še mož, ki pametno mislijo o svojem položaju ter vedo, j da ni mogoče z glavo skozi zid, kakor bi radi neki r o g o v i 1 e ž i. Tiste pa pozna naše učiteljstvo samo predobro, poznamo jih mi, J poznajo jih naši poslanci, in pozna jih naš narod, zato mislimo, da ostanejo osamljeni J ter da stopijo v akcijo trezni možje izmed goriškega učiteljstva, kateri pridobe s pametno besedo več kakor pa rogovileži! Toliko za danes. *** V »Sle/. Nar". piše neki dopisnik nW drugim tudi to: Čudne razmere so učiteljske razmere na Primorskem. Kaže se v javnosti, da je le manjšina za to, da bi se kaj izdatnega storilo v dosego primernega izboljšanja. Večina pa, da je pripravljena voljno trpeti v blaženem zaupanju v slovenske poslance, kateri pomagati ne morejo, če tudi bi bili v stanu pomagati, kakor v resnici niso. Tem čudnim razmeram mej učite ijstvom je pač kriva pomanjkljiva organizacija učiteljskega društva; kaj še, da bi imeli obe deželi skupno društvo. Tako daleč še nismo in težko da pridemo. Nasprotna dopisnika v »Soči" in »Edinosti" niti ne j omenjata glavnega namena prvega dopisa t. j. poziva za deputacijo na Dunaj. (Po- \ jasnjeno v posebnem sestavku. Ur.) Stali že »Našel sem sled za vrata, ki pa so nepredirno zazidana/' Tribun se obrne k jednemu uradniku. -tPokliči zidarje!" reče. »Naj pridejo z orodjem. Požuri se! Poročilo ne odide danes; vidim namreč, da jo bo treba popolniti." Na to vsi urno zapuste sobano. H-Gobavi. »Izraelska žena, ki je tu živa pokopana s hčerko. Umiravi, pomagaj!" Takšen odgovor je začul nadzornik Gezij v celici, naznačeni na njegovem črtežu s številko V. Naš čitatelj, slišavši ga ob enem ž njim, si je moral gotovo red: »Konečno se je na; • Ben-Hurova mati in njegova sestra Tirza." Zares sta bili to oni dve. Gratus ju je hotel skriti pred človeškimi očmi in je izbral radi tega bastijo Antonijo, ki se je nahajala neposredno pod njegovim nadzorom ter celico pod številko VI. Ta je bila namreč oddaljena od drugih ter poleg toga še okužena z gobami. Ni bilo dovolj, \reči ju v ječo; ti ženski morata umreti. Torej ludi, ko je napočila noč, sta iu dva sužnja privedla semkaj. Ta dva sužnja sta sezidala vrata celice, na kar so poslali vsakega od njih na drugo stran dežele, da bi tako izginil sled za njima za vedno. Gratus bi se bil zares dokaj lože iz- v principu proti takemu koraku, dasi mu ni j mogoče ugovarjati, kajti naše razmere so J pač take, da le jedino po ti poti bi se dalo morda kaj doseči. Pot in način poti se nam vidi pravi in potreben. Ako pa ga pokoplje sistem na Primorskem, potem je treba storiti korak dalje. Gospod tovariš iz Istre naj izvoli, ker je začel in prvi sprožil to misel, ki ni prazna, sklicati potom javnosti nekak shod I učiteljstva Istre in Goriškega v kratkem času j v Trst, kjer si bodemo iz lica v lice povedali, J kaj nam je storiti. Na tem shodu bi se tudi položil temelj bodočemu učiteljskemu društvu za Istro in Goriško. Gospod tovariš, nadelo! Prvi četrtek noverob ra naj bode J a hod, ako nas bode tudi malo, a začetek i bode vendarle. Napadov pa ne bojimo se; | kdor nič nima, tudi nič izgubiti ne more. Torej na svidenje v Trstu!" J Mi nimamo nič proti temu, saj je bil j poziv za deputacijo prvi tiskan v našem I listu. — Pozdravljamo pa z veseljem klic po shodu usiteljstva Istre in Goriškega v Trstu. To je dober korak, po taki poti se bo dalo kaj doseči! * * Iz koperskega o k raja 22. okt. Odbor učiteljskega društva tega okraja je imel včeraj 20. t. m. svojo sejo v Boljuncu, | da reši pri zadnjem občnem zboru stavljene j mu predloge. Pred vsem se je pretresoval j članek »Iz učiteljskih krogov Istre" v 195. in 196. št. »Edinosti". Odbor se je vjemal s člankom le v toliko, kar zadela zboljšanja I tužnega stanja učiteljstva. Toda glede drugega, prišel je do nastopne izjave: »Odbor učiteljskega društva za koperski okraj je v svoji sednici vBoljuneu 20. t. m. strogo obsodil oni del članka »iz učiteljskih krogov Istre" v 195. in 196. št. »Edinosti", s kojim se napada čč. gg. poslance!" Na to je društveni prepsednik poročal, da se vsa učiteljska društva Istre vjemajo z | rešitvijo naloge, kojo je prejel naš odbor pri j občnem zboru 26. maja t. 1. v Klancu, in j sicer: I 1. da se sestavi spomenica gg. dežel- I nim in državnim poslancem in 2. da se se-J stavi spomenica, s prošnjo, katero predloži J deputacija Nj. V. presvitlemu cesarju. Po | J dolgej debati pa je odbor prišel do zaključja. I j da se skliče, predno se stori tako odločilen j korak, i z v a n r e d n i občni zbor v J Trst 2. novembra t. 1. ob 12. uri opo-I ludne v ulici S. Francesco št. 2. J K zborovanju se tem polom uljudno ] J vabijo vsa primorska učiteljska] J društva, oziroma vse primorsko učiteljstvo | | obeh narodnostij. j Dnevni red: 1. Nagovor predsedni- I kov. 2. Razprava o spomenici na čč. gg. j deželne in državne poslance na Primorskem. J (Govorniki o tej točki naj se zglase pri pod-I pisanem predsedniku do 31. t. m. 3. Izvolitev J odseka, ki uredi spomenico. 4. Volitev depu-I tacije do presvitlega cesarja. 5. Razprava j glede" pokritja Iroškov za spomenico in de-I putacijo. 6. Eventuvelnosti. nebil teh dveh brezorožnih žensk — dva sunca z nožem in bilo bi po njima; toda rajše ju je izročil počasni in neizogibni smrti, da bi v sluča:u odkritja vse zadeve se za-mogel izgovarjati s tem, da je njima pri-! sodil samo zasluženo kazen, kar se je močno ' i razlikovalo od dvojnega umora. | Radi tega je v sosedno celico vrgel [jetnika, kateremu so za prestopek proti disciplini odrezali jezik in iztaknili uti. Ta človek jh imel njima dajati pijačo in hrano. V slučaju celo najstrožje preiskave bi |..ne mogel »n ničesar objaviti, niti izdati imen zaprtih žensk ali njih preganjalcev. Ta drzni načrt, izmišljen skupno z Mes- salo, je dovolil njima obema pod pretvezo, da treba kaznovati rodbino Hurov, pograbiti vse njeno premoženje. Niti najmanjši del od tega ni prišel v cesarjevo zakladnico. I Da zatre sled, je Gratus odstranil po- I prejšnjega nadzornika. Ta sicer ni vedel o ničemur, toda poznal je podzemeljske ječe J in nemogoče bi bilo skriti pred njim zaprti ženski. j Prokarator je dal napraviti nove črteže, j izpustivši v njih, kakor smo videli, celico pod j številko VI. ter jih izročil novo imenovanemu nadzorniku. Ob enem s to številko je tudi I odšel vsaki sled za nesrečnima ženskama. I Zmožnost čutila radosti in trpljenja se I okrepčava v človeški duši v meri njenega j razvoja. Opomba. Posebna vabila se posameznikom ne pošljejo radi ogromnega dela in troškov. Odbor učit. društva za koperski okraj. Ricmanje (pošt. Boršt), 22. okt. 1898. Jos. Valentič, predsed. Domače in razne novice. Imendau pokojne cesarice 19. novembra vsak. leta se bo na vseh avstrijskih šolah praznoval tudi nadalje s slovesno službo božjo. Pouk tisti dan izostane. Važne osebne preiucmbe. — Štajerski namestnik,markiz Baccjuehem, je baje že odstopil; iia n, „ovomesto pa pride naj-brže sedanji kranjski dež. predsednik, baron Ilein. Med kandidati za dež. predsednika na Kranjskem se imenuje tudi znanega svetnika pri namestništvu v Trstu, barona Con-rada. /lata poroka. — Gosp. Frane Pavle t i č in gospa Tereza P a v 1 e t i č. roj. Pav-letič, v Gabrijah, obhajata danes svojo zlato poroko. Zlatoporočencema želimo, da bi živela še dolgo tako zdrava, kakor sla sedaj, ter da b? učakala tudi demantno poroko. Živela ! Poroka. — V nedeljo so je poročil g. Vekoslav Škerl, c. kr. poštar v Staremtrgu pri Rakeku, z g.čno Ivanko Makuc iz Idrije. Mnogo sreče! Župnijski Izpit je napravil pred kratkim preč. g. Andrej Uršie, vikar v Oblokab. Preiskave. — V petek popoludne ob 3. uri je nas posetil deželnosodni svetnik g. Zorrer, kot preiskovalni sodnik, z nadko-misarjem g. (Jontinom in oficijalom, g. Kratky-jem s stražarji, tako da je bilo 10 oseb — ter dostavil tak-le odlok uredništvu: Vgodivši današnjemu predlogu tuk, c. kr. državnega pravdnika Št. 32/98 sem napotil zoper Vas uvodne pozvedbe zaradi pregreškov po članu Vili. postave z dne 17. dec. 1862 št. 8 ex 1803 drž. zakonika in po § 300 kaz. zafc. glede članka »Zupan v I)e-vinu zaprt" — objavljenega v 83. številki časnika »Soča" od 18. t. m. (zjutranje iz-danjc) in naprosil tuk. c. kr. okr. glavarstvo, da v zmislu § 139 kaz, pr, red. napravi raziskavanje prostorov spadajočih uredništvu, upravništvu iu tiskarni omenjenega časopisa, kakor tudi Vašega slanišča v svrho, tla se najde in zaseže rokopis inkriminovauega članka. G. kr. okrožno sodišče odd. Vil. Gorica, dne 20. oktobra 1898. Preiskovalni sodnik: Z o r r e r. Preiskave so se izvršile v vseh uazna-čenih prostorih; našli seveda niso gospodje tega, kar so iskali. Preiskave so se začele ob 3. uri ter skončale ob 4.25. Reči moramo, da so se iste vršile na povsem dostojen način in vsa komisija, uradniki, kakor tudi redarji, so bili prišli v civilnih oblekah. Kar se tiče kazenskega postopanja, gledamo mirno v bodočnost, ker smo eveu-tuelno pripravljeni, dokazati resničnost onega, zaradi česar se proti nam hoče kazensko postopati. Županstvo t Podgori je enoglasno sklenilo, podati prošnjo za vseučilišče in višjo j sodnijo v Ljubljani. Na razna vprašanja, kako naj bi občine sestavile prošnje za vse- I učilišče, nasvelttjemo slednji obrazec: Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje! i Odbor občine .... je v svoji seji dne .....izrekel (soglasno) prepričanje, da je ustanovitev useučilišča v Ljubljani za Slo- Da bi se moglo ometi, kako je bila Hurova mati močno nesrečna v tej ječi, je dovolj predstaviti si grozo, ki spreleti človeka, katerega 'živega sezidajo; treba pa si je še predstavili stopinjo, s kakoršno je zlasti ona začutila to grozo. Znano nam je že, da je bila nenavadno nadarjena in da je morala biti vsled tega močno občutljiva. A sedaj naj nam bo dovoljeno priznali, da smo v prejšnem pripovedovanju nalašč tako podrobno opisali Hurovo palačo ter mir njihovega rodbinskega življenja, da bi si čitatelj mogel sedaj lože predstaviti, kako strašen je bil za njo ta prehod od izobilja v hiši njenega moža v to temno, vlažno zidovje in kako velikanska je bila razlika med njima. Ako hočeš, dragi čilatelj, zmeriti s sočutnim očesom obup, ki je razdiral dušo te ženske, spomni se le njenega razgovora s sinom o Bogu, narodih in junakih, v katerim je razgrinjala pred njim sedaj svoje filozo-fične nazore, pa znovič vzvišeno domoljubje, a zmerom globoko, materinsko ljubezen. Ako se hočeš bolestno dotakniti moža — trči ob njegovo ljubezen; ako hočeš še občutljivejše raniti žensko —- dotakni se njenih občutkov. [ Dovolivši si navesti tu te opomnje, se i vrnemo k daljšemu pripovedovanju. Celica pod številko VI. je bila vlažna luknja. I Njene stene so bile gole, po katerih se je vence in tudi druge narode na jugu Avstrije živa potreba, in je zategadelj sklenil, prositi visoko c. kr. vlado, da čim preje izposluje takšno vseučilišče. Ta sklep si usoja predložiti v najbla-gohotnejše uvaževanje, udano podpisano županstvo. Županstvo v...... (Pečat). (Podpis). »Primorski Ust" je nam posvetil v svojem zadnjem številu kar dva sestavka, ki se glasita tako-le: »Soča", govoreča o interpelaciji Sepen-hoferjevi glede italijanščine v goriških cerkvah, je takoj dodala opazko kakor da bode cerkvena oblast gotovo zadovolila njih zahtevam. Da je tudi ta opazka naperjena proti nadškofu je očividno, saj se mu vsako toliko vrže po-leuce pod noge, ter skuša v ljudstvu vzbujati nezaupnost napram njegovi osebi. In čemu take opazke ? Je-li nadškof dal za to povoda? Morda se hoče tudi pri nas tako postopati, kakor »narodnjaki" na Kranjskem, katerih jeden voditelj je izjavil: In če bi Missia delal tudi v našem smislu, mi ga moramo napadati*. »Slovenci in slovenski minister", pod tem naslovom seje »Soča" prav robato zagnala v posl. Povšeta. Ker se na pisavi pozna nervoznost, rte bodemo odgovarjali. Toliko v odgovor onim, ki so nam pisali. Samo to rečemo, kdor sam/, železnim drogom ubija slovenske može, naj nikar drugim cepca ne očila*. Naši čitatelji vedo, kako reserviruno se drži »Soča" nasproti nadškofu in knezu, zato se nam ne zdi vredno, odgovarjati. Naš sestavek o »Slovencu* in »slovenskem ministru", je bil vzbudil mnogo odobravanja pri nas; za to ne zamerimo nič »P. L.", če se jezi nad nami. Rečemo samo to: Mi vemo, kaj pišemo in tudi vemo, zakaj pišemo tako, kakor Citate v BSoči*. In pišemo lahko, ker imamo proste roke na vse strani. Nas ne vežejo ni-kaki fini oziri, katere mora imeti »P. L.", da »zgoraj" ne pride ob milost! A list brez sainostalnnsli iu neodvisnosti je ž.dos.eu pojav na časnikarskem polju. Pisuctum ! I« naše • iropotc. —• Poroča se : »Die Ileklen desi Ta .*• je vskliknil neki c. kr. uradnik, ko jo videl nečuveno in surovo obnašanje c. kr. redarstva preteklo nedeljo 23. t. m. f Čujte in strmite, ni verjetno n žalibog — je istina. Preteklo nedeljo, okoli ednajsU> ure predpoldnem je prikorakalo kakih 7 slovenskih mladeničev od Gosposke ulice na Travnik, pevaje hrvaško pesem »II boj* lepo in dobro vbrano; ni jih bilo še videli na trgu. le samo glas od ulice je malo odmeval, a že so gospodje redarji kot hmVie vreli iz svojega čebelnjaka ter pograbili to malo krdelce in jih kakor pse trgali in vlekli v svoje zapore. Niso jih ustavili ter jim zaukazan, naj mirujejo, temveč kar na glavarstvo ž njimi! Suvali so jih, da so se ljudje, katerih se je nabralo kar strašansko število, kolikor je bilo pametno mislečih, kar spogtedavali, italijanske barabe pa so /se smejale, da so zopet »šeave" vlekli v zapor! Tako postopanje se obsoja gotovo samo po sebi ter nikakor ni dostojno redarstvenih organov. Toda, žal, ktjubu prizadevanjem v tem pogledu, je ostalo vse pri starem. Našim ljudem pa o tej priliki ponovno kličemo: Bodite previdni, kadar prihajate v meslo! Romarji. — Zadnji lepi dnevi so privabili na sv. Goro zopet jako mnogo romarjev, zlasti italijanskih. Običajno je, da romarji prepevajo, kadar gredo na sv. Goro iu cedila vlaga in na podu je bilo vse polno špranj; svetloba in zrak je prihajal vanjo skozi ozki predor v zidu. Tu je vladala neprestano polutema. Iz početka je grič Morija, na katerem so Makedonci pozidali grad, bil oddeljen o«l onega, na katerim se je nahajalo svetišče, po ozki, toda globoko v zemljo zarili skali. Ko je Jan Hirkan spremenil grad v trdnjavo, ki bi imela služiti v obranbo svetišča, je ukaza! v tej skali izdolbsti podzemljske celice. Skozi predo«, narejen na severni strani, so delavri zahajali vanjo ter delali. Izdolbli se pet celic v jedni vrsti in šesto v prileglem hodniki! Ona ni bila v zvezi z nobeno drugo, razun z ono pod številko V. Po končanem delu, d.i zapro predor, ki s*? je nahajal uprav v celici številka VI., so ga obzidali od zunaj s steno. 1 narejeno iz velikanskega kamenja, pustivši v j njej samo daljše špranje. Ko je Herod dobil v lasi bastijo in svetišče, je sezidal na tem mestu še debelejši zid ter zakril ž njim vse te špranje, raznn jedne, skozi katero je dohajalo nekoliko zraka — le toliko, da so jetniki mogli r dihati — ozki prod svitlobe, tako ozek, da ni mogel razpršiti teme v ječi. Takšna je bila celica pod številko šest. A sedaj poglejmo v njeno notranjost. I (Dalje pride). ni?j. Tako so prepevali tudi v nedeljo moški in ženske, gredoCe skozi Solkan in dalje po Solkanski cesti proti Gorici. Kadar gredo naši ljudje na božjo pot, tedaj prepevajo lepo narodne pobožne pesmi, toda drugače je z Italijani. : Na Solkanski cesti je bilo videti v ne- \ delio popoludne večjo tolpo italijanskih žensk \ — "romaric, ki so, vidno malo vinjene, prav « nekam ostentativno prepevale:..., ... :...... Si, si. Trieste itd.'............. Še lepše pa je bilo v Solkanu samem. ¦ [Cakih G italijanskih smrkovcev je šlo, drže ; «e drug drugega okoli vratu, ošabno *po j cesti za svojimi stariši. Videti je bilo, da so j iim mamice z očeti pustile malo preveč re-* J isiile popilb Ob cesti so stali Sotiftinski dečki '-• ter klicali sami med seboj: Živio! Ko jih ti italijanski smrkovci zagledajo, zadere se eden h hitro nad Solkanskimi dečki: M—-a ai šktafš! [ Dragi ''itateij, razsodi sani, koliko je i vredna toli hvalisana „avita colhira" in vpra-. -aj se, temu hodi taka laška sodila na sv. Goro? .Karjola* o slo-vonskeiu vseučilišču v Ljubljani. — Že dva članka je prinesla, \ katerih piha proti slovenskemu vseučilišču v Ljubljani. Konec zadnjega članka še glasi ¦ ;.ril>"!i/.ui>: »Vseučilišče se ne zida samo za u a r o d n i ,špert* in ;:a n a r o d n o agitacijo, temveč v izobraževalne svrhe, litera- 1 (ure itd., o čemer pa pri revščini slovenskega ezika it umetno govoriti. In končno pore-iVino s«-, da Uada, samo da si pridobi malo -levilo glasov Jugoslovanov, ne sme raz>i-pati denarjev, kateri niso slovenski, ker je preveč znano, da kakor pri nas smo mi Italijani ti-ti, ki imajo v rokah večje obrti in ^ trgovine, vsled česar plačamo \eč davkov, ravno tako je z Nemci na Kranjskem. Ljubljana po potresu, če bi ne bilo Nemcev, bi imela še sedaj zvtzane svoje ulice in hi-' v. železno žico in podprte .s .punli". tako kakor je bilo takoj po potresu. Nemški iteiiar je bi!, s katerim se je Ljubljana pre-¦ leSala in moderno prezidala. l'a ker nedostaje slovenski ga slovarja .in cela, naravno tudi povsem ni besede : h v a i e ž nosi !* Sle slišali, kako govore ? Jeden primer i,med uebroja. Daven i oddelek tukajšnega c. kr. okrajnega gluvat>lva se preseli dne 21. oktobra 1*9«. v ulico ,Via Teatro* štev. :; I. nadstropje. fvriinjkti. - Vivtttek, -2D. t. m. jedo^l v Miren g. Diufovki na>lednji btv.ojav: Pri-d e m o v e f- e r piši m, 1) r u to v k a. Go->pa, se ve, ni ra/umela, kaj naj bi pomeni! ta p i s i m. llešilev le uj-aujko prihodnjič. To je uže druga popačena brzojavka, ki jo obljavljamo \ svojem li«tu. Go>podom pri nasiii uradih re? ni do slovenščine, zato jo mrevarijo, da je groza. Gospoda, kakor vidite, mi beležimo! S Krasti nam pivjo 23. f. rn. (Tatovi). /,e več ča>a se klati tolpa tatov po Krasu. Sumi se za gotovo, da jih mora bili več v društvu, kajti jako prcdr/.ni so in dohajajo po no«'i v razne vasi. — Pred tednom dnij so bili v konierjskiTii okraju. Prišli so takoj po polnoči v Preserjo poleg Komna. Tam mi he ulihotapili v hišo nekega posestnika in so odnesli okoli 2 cj. (21)0 kg.) sladora in tako napravili dotičnemu kmetu za 70 gld. -kode. Ker pa niso mogli odnesti toliko sla-riorj. so šli k bližnjemu sosedu po dvoko-.•'sm vožifek, siador so postavili n.m; in tako lepo odpeljali sladur proti lvan,igradu in iia!je proti lirestovit-i. Po noči v Trst gre-d«>ča žena. ki je tu sla r.»zne reči v Trst' l rodajat, je videla tri može, ki so nekaj na vozičku peljali, pa ni \fdela, da se; tato\i: — -j.oznaia pa ni nobenega. Tatovi .-o na t :v>toviški c»-sti vrgli >ozičck v jarek ob (.•»•.slo m .-iador odnesli, Ilog zna kam. — Vse za- i'dovanje tatov je bilo iti je zaman. — Pa k.ij se zgodi? Teden potem, to je 20. L m.. -o hoteli tatovi praznovati tcdnieo i» prišli -o po noči zopet v Prrserjc. Ctihotapili so =-e v premožrif^io hišo. Od tam so odnesli uznega blaga in poleg tega vzeli so seboj len samokres. Ali ni to velika predrznost? Nikdo ni slišal tatov iti tako je vsako zasledovanje brezuspešno. Na^i orožniki tudi ne morejo mnogo storiti. Znano je, da je od <¦' s.i nabrežinskih izgredov od vseh postaj polovica orožnikov v Nabrežmi; tedaj ostane •"a posameznih postajah navadno po eden 'tožnik doma in eden hodi v službo. Tako -i tatovi to izkoriščajo, znajoči, da so orožniki '. Nabrežini. Ako pojde tako dalje, se bodo !.dvine vedno bolj pojavljale. Svetujemo našim Pipanom, naj postavljajo po noči po vaseh ponočne straže, inate je naša imovina v nevarnosti. Tedaj pozor! Velika sreča t Telikl nevarnosti. — Poročajo nam: V sredo popoldne sta vozila dva voznika mizarja Jug-a iz Solkana les iz Slapa pri Bači v Solkan, Pri tako zvanih kupoviščah, med Ročinjem in Pla-larjem, je eden teh voznikov neprevidno vozil, kem predsedniku so bili sedaj že v drugič z zahtevami, torej na dan s pojasnili! Pričakovati pač smemo in tudi upamo, da so naši poslanci dr bro porabili ugodno priliko, tako da morejo razgovori z ministerskim predsednikom, kadar jih prijavijo, biti le zadovoljivi za tlačene slovanske narode. Italijanski poslane! — 11» jih jo po številu — so obljubili vladi, da bodo gla -o-vaii za nagodho. Zato jim je vlada baje zagotovila poleg drugih koncesij tudi drugo železniško zvezo s Trstom. Kakšne so tisle drug«? koncesije, ne moremo vedeti, reči pa se da, da tako pogajanje vlade z Italijani ne pomeni nič dobrega za Jugoslovane, ker Italijani zahtevajo vedno kaj takega, kar je obrueno proti Slovencem in Hrvatom. Kako misli grof Tinin spraviti razne slranke v državnem zboru v prijazno razmerje z vlado, tega menda sam prav ne ve, ali po.-ku^a pa to doseči. Ncniska obstrukcija naredi menda kmalu konte sedanjemu zasedanju drž. zbora, Obslrukfijouisli sicer ne razbijajo več kakor divjaki, al' sedaj govore in zopet govore. Teh govorov ni ne konca ne kraja in državni zbor, ki zboruje že od -2i\. septembra, še ni prišel do nikakih pozitivnih uspehov ter mi nisterski predsednik še vedno ne v«, pri čem da je prav za prav s svojimi pogajanji, vedeti mora pa to, da ob samih govorih ob-strukcijonistov in ob pogajanjih ne moremo živeti. Obstrukcija namerava še nadalje mlatiti prazno slamo z dolgimi govori, ter tako preprečiti potrebno brzo in meritorno posvetovanje. Ne ostane torej drugega kot. drž. zbornico zapreti in vlada bo morala gledati, da uveljavi uagodbo tako, kakor se je že dogovorila za ta slučaj z Ogersko. — Koliko denarja gre po nepotrebi za dolge govore in za zlobnost obstrukcijonislov! Ktiski minister, grof Mura vje v, se je mudil zadnje dni na Dunaju, vslod česar je dospel iz Goddllo tje tudi cesar. Navzoči so bili na Dunaju vsi najvišji dostojanstveniki, (lesar je sprejel grofa Muravjeva v posebni avdijenci. Morda je bivanje tega ministra na Dunaju važno glede na predlog ruskega carja o razoroženju, morda ima pa tudi še tehtnejšo podlogo. Avstrijske trgovinske bilance pasi-vum znaša letos 56.3 milijonov, proti aktivumu lanskega leta v znesku 23.4 milijonov. Odprto pismo Njegovi ekscelenci, minislerskemu predsedniku in voditelju mini-sterstva za notranje stvari, gospodu grofu Franu T h u n u. Včeraj sle izvolili, ekscelenca, odgovorili v zbornici poslancev, na interpelacijo posl. Gamblnija radi dogodkov v Poreču, Najprvo dovolite mi, ekscelenea, da Vas zagotovim iskrene hvaležnosti našega naroda na tržaškem ozemlju na tem, da sto blago- izvolili konstatovati žalostno resnico, da se je v Trstu v toli žalostnih tre-notkih na nečuven način žalil čut lojalnosti in u d a n o s t i našega ljudstva ter da je bilo to povodom za i zgrede. A kar se dostaje Vašega zatrdila, da hočete z vso strogostjo skrbeti za varnost in spoštovanje do italijanskih podanikov na avstrijskih tleh, pa mi blagoizvolite dovoliti par pripombr . Gotovo je že po mednarodnem pravu in po načelu svobodnega gibanja mod narodi Vaša dolžnost, da skrbite za varnost tujih podanikov v tej državi, Dobro torej, temu ne more biti oporekanja. AH ekselenca: moje skromno mnenje je to, da tudi p tuji podaniki imajo svoje dolžnosti do države, v kateri se ž i ve, in do prebivalstva, med kateri m dobivajo kruh a, a med temi dolžnostmi je prva ta, da spoštujejo jezik in običaje tega prebivalstva, da se torej kaželo vredne onega varstva, o kateri m jih zagotavlja Vaša eks elenca. Zato si usojam vprašanje do Vaše eks-cclohce: ali ste pri volji odrediti, da se bodo z vso strogostjo kaznovali italijanski podaniki, živeči na naših tleh, kadar isti brez vsega straha in obzira žalijo naš slovenski in avstrijski patrijotizem, žalijo našo narodnost v naši domovini, in žalijo avstrijske državljane, ki zvesto plačujejo državi ogromen davek v denarju in v krvi ?! Ekscelenea! Bilo jo resnih Časov, ko je državna oblast iz lastne volje in v naše m jeziku apelovala do lojalnosti Slovencev in Hrvatov! V božji roki je, ekscelenea, odločitev da-li se še povrnejo zopet taki časi. Sedaj vprašam: ako bi prišli taki časi in ako — »ako", pravim samo — bi slovansko prebivalstvo tedaj ne hotelo slušali takega apela, kaj menite ekscelenea, b i -1 i italijanski podaniki hoteli stopili na mesto lega prebivalstva v obrambo inte-r e s o v d r zave avstrijske?! Ekscelenea! Mislile malo I Saj državnik ne sme misliti samo od danes do jutri, ampak na vse eventuvalnosti. Mislite in sodite potem sami, da-li je to prave politika, ki jo tira država tu na jugu že nekaj let sem; da-li je pravi ta zistem, ob katerem je možno, da zakonito izvoljenih zastopnikov tega lojalnega slovenske galjudstva niti ne puščajo v zbornice, in ako jih puščajo, pa jih zmerjajo notri s ščavi, s sužnji?! In ali je dostojno moderne države, ako se nje podaniki pretepajo po ulicah, ker so morda spregovorili besedico v svojem materinem jeziku ? ! Se enkrat torej, ekscelenea: varujte vsakogar z vsemi sredstvi zakona, a zahtevajte istolako strogo, da se vsakdo tudi pokaže vrednega takega varstva. Na Proseku, dne 15. oktobra 1898. V najglobljojem spoštovanju do Vaše ekscelence beležim Ivan Nabergoj. Novi davki. — Vladni načrt o pogodbi 7. Ogersko, ki je predložen državnemu zboru, obsega tudi nove davke. Treba naši državni polovici skrbeti za 50 milijonov gld. novih dohodkov, ker bo toliko novih stroškov. Uradnikom so še že zboljšale plače, častnikom — se bodo baje tudi morale. Vsled novega dohodninskega davka je treba več davčnih uradnikov. Novi pravdni red zahteva več sodnih uradnikov. Omenja tudi, da je treba kaj storiti za poljedelstvo, obrt in trgovino. V prvi vrsti pa hoče denarja za uradnike in častnike. Petdeset milijonov gld. Sedaj že znašajo stroški v naši državi 722 milijonov gld. na leto; sedaj v jedne-m letu je treba 50 milijonov gld. več. Odkod denar? Na to ima vlada odgovor: od ljudstva! Vladna predloga zvišuje davke na špirit, sladkor in na pivo. Na 1 hI. stopnjo špirita predlaga 50, oz. GO kr. (za 15 gld. več nego sedaj na 1 hI.) novega davka, na 1 met. cent. sladkorja — 19 gld. in na 1 hI. stopnjo piva — 25 kr. S tem hoče pokriti nove stroške. Po vladnih predlogah, ki so v zvezi z novo ogersko pogodbo, ne bodo smele dežele več pobirati deželne naklade na pivo in žganje; v veljavi bo samo državni davek. S tem bodo tiste dežele, ki so do sedaj imele od to naklade velik del svojih dohodkov, silno udarjene. Med te spadajo zlasti: Štajerska, Kranjska, Istra, Goriška in Trst. Država hoče po vladni predlogi, da bi popravila to krivico, 10 milijonov in pol iz državnega davka na žganje in pivo razdeliti med posamne dežele. Po vladnem načrtu naj bi dobila: Štajerska 567.400 gld., Kranjska 303.900 gld., Goriška 26.200 gld., Istra 23.300 gld., Trst 115.300 gld. Te svote pa nikakor ne bodo zadostovale, da bi pokrile tisti primanjkljaj, ki nastane v deželnih proračunih. Kakšna bo torej posledica za nas. Plačevati, bomo morali večji državni davek na pivo, sladkor in špirit, in po vrhu bomo morali še plačevati večje deželne doklade vsled primanjkljaja. Dosedaj se je izredni davek pobiral in je ostal tisti državni polovici, ki ga je pobirala, oziroma tam, kjer so se tiste stvari, na katere je bil naložen, producirale; po novi predlogi naj bi bilo drugače. Tak davek na pivo, petrolej in sladkor naj bi prišel v blagajno tiste državne polovice, kjer so dotiCno blago porabi! , V naši državni polovici proizvajamo mnogo več sladkorja in piva in sedaj tudi petroleja nego na Cgerskem. Zato se tudi od nas izvaža na Ogersko mnogo več tega blaga, nego z Ogerskega k nam. V pojasnilo nekaj uradnih podatkov. Avstrija je sladkorja n. pr. izvozila na Ogersko leta 1896. za 11,048.000, uvozila iz Ogerske za 5,070.000. Mnogo več torej izvažamo nego uvažamo. Še značilnejše razmerje je pa glede na pivo. Pri nas se kuha neprimerno več piva. Tako n. p. je v naši državni polovici bilo leta 1896./97. 1555 pivovaren, na Ogerskem pa samo 101. Pri nas se je skuhalo imenovano leto (za pivo se računa leto od 1. septembra do 1. septembra) 19,059.886 hektolitrov, na Ogerskem pa samo 1,595.584 hektolitrov. Velikanska množina našega piva je šla na Ogersko. Petroleja smo n. pr. mi izvolili 1.1896. na Ogersko za 5,156.000 gld., Ogri pa k nam za 5,361.000 gld. Od blaga, ki se je pridelalo pri nas, smo dosedaj pobirali doma davek in ta davek se je porabil za naše potrebe. Sedaj se namerava ta davek zvišati in vrh tega pa se bo ves ta davek, ki pride na blago, katero se bo na Ogerskem porabilo, pri nas moral O g r o m izročiti! Šteti bomo morali torej zopet denar za novo davke! Kdaj ponehajo razne „državne potrebe" tako, da se končno znižajo davki a ne vedno povišujejo. Vse peša v Avstriji na vse strani, pa zakaj — v prilog Ogrom! In po novi nagodbi začnemo na novo na dalje hlopfievati „naši boljši polovici!" Obravnava proti Lucheniju se prične najbrže dne 10. novembra t. 1. Ker bo ta obravnava zelo zanimiva, se oglašajo za njo od vseh stranij izven Švice. V preiskavi je tudi več Luchenijevih sokrivcev.. Nemški cesar je včeraj odpotoval iz Carigtv.da. Slovo od sultana je bilo, po poročilih, prisrčno. Na obrežju, predno so ladje odplule, je bilo nebroj ljudstva. Razgled po slovanskem svetu. VelikoduSen dur. — G. Fran Kali-ster, veleposestnik v Trstu, je pristopil zavodu sv. N i k o 1 a j a, o katerem smo svoj čas v listu obširneje govorili, kot prvi pokrovitelj s podvojenim doneskom 200 K. V Trstu bo dne 1. novembra t. 1. v redutni dvorani gledališča »Politeama Ros-setti" velika slovenska dramatična predstava, kakor čitamo v »Edinosti*. //Iveza slovenskih posojilnic" v Celjl pozivlje vse one posojilnice, katere so prejele od nje vabilo k rednemu občnemu zboru, kateri se bode vršil prihodnji četrtek dne 27. t. m. in katere ne nameravajo od-poslati k zborovanju zastopnika, da izpolnijo prejeta pooblastila na kogar koli, ki bode pri zborovanji navzoč, ali pa na imena odbornikov Zveze in nam pooblastila takoj vpcšljejo. V ta namen naznanimo imena odbornikov. V Gelji stanujejo : Gg. Mihael Vošnjak, dr. Fran Dečko, dr. Josip Sernec, dr. Josip Vrečko, Fran Lončar in tajnik Franjo Jošt. Zunanji odborniki so: za Koroško g. dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celovcu, za Kranjsko g. Ivan Va-lenčič, veleposestnik v Ilirski Bistrici in za Primorsko g. profesor Josip Kožuh v Kopru, kateri bodo pri zborovanji najbrže tudi navzoči. Celil n» Dunaju. — Železna vstrajnost bratskega nam naroda je pripomogla, da je bil pred dobrim tednom na Dunaju otvorjen češki „Narodni Dom". To seveda nekaterim Nemcem ni všeč in še celo našo goriško „Karjolo" je spravila ta otvoritev ob sapo. — Kuga na Dunaju. — Vsakega, kdor je cul, je pretresla vest, da se je na Dunaju pojavila kuga. Dosedaj so se prinetili že 3 slučaji, vsled česar je prebivalstvo Vzburjeno. Bolezen se je pričela v bolnici. Bolniški sluga je imel namreč svojo službo v onem prostoru, kjer so imeli zdravniki svoje poskuse na živalih, katerim so vcepljali strup, ki so ga prinesli seboj iz Indije, kjer vedno razsaja ta bolezen in kamor so bili dotični zdravniki poslani, da na licu mesta prouče bolezen. Zdravniki sodijo, da sluga ni bil dovolj previden ter da mu je kaka dlaka od živali zašla v truplo in z dlako kužni bacili. **| Ustanovljeno lata 1863. i$ Prvi primorski zavod za izde- ] |-| lovanje aromatiških izcedkov, likve- j ^8) rov itd. tvrde i ^Fratelli Marega: Ji Gradišča, Isonzo. ! L© Čistilnica na par: *$ konjaka, stivovke, tropinovca in najfinejših T| llkverov. rf Tovarna vinskega kisa l| po edino racijonelni sistemi „Pastour". Zdravniki trdijo namreč, da se kuga ne prenaša po zraku, ampak le po dotiki. Za kugo je umrl včeraj v jutro tudi dr. Muller. ki je zdravil prej enega bolnika, ki je tudi za kugo umrl. Podporno društvo za slovenske t1-sokošolce na »unajn ima v soboto 12. novembra t. i. svoj 10. občni zbor v hotelu „zurgoldenem Ente",na Dunaju, PJemergasse 4, I. nadstropje. Začetek ob sedmih zvečer. K temu se uljudno vabijo vsi na Dunaju bivajoči društveni člani. „Dcr Sttden". Organ fur di poMischen, culturellen und wirthschaflliehen Interessen der Kroaten und Slovenen. Zadnja številka (8.) tega časopisa nas je prijetno iznenadilu. V njej se naznanja, da bode ta časopis od 1 novembra t. 1." izhajal po tri k r a t na mesce in sicer 1„ 10. in 20. Konsorcij tega lista je storil ta korak, ker se je ogromno gradiva nakopičilo ter je bilo vsekako potrebno, da ta list izide večkrat. Želji mnogo prijateljev lista, ki si jih je pridobil v kratkem času svojega obstanka, se je deloma vstreglo. Da bode mogel ta list —kakor znano, glasilo slovenskih in hrvatskih državnih poslancev — popolnoma zado-voiiti svoji nalogi, treba mu vsestranske podpore z obilnim naročenem. Stori vsak rodoljub svojo dolžnost, delujte za list povsod, nabirajte naročnike in inserate, pa bode lahko vstrezal svoji nalogi v središču avstrijskem. Uredništvo in upravnišlvo lista „Der Suden", Dunaj, 1. Plankengasse 4. Naročnina znaša za celo leto 3 gld. za pol leta 1 gld. 05 kr. Književnost. SlovaiKsky prelil cd, sbornik stati, do-pisuv a zprav ze života slovanskeho. Re* daklor Adolf Cen?. Pod tem naslovom je izšel z mesecem oktobrom v Pragi zbornik, ki utegne sčasoma postati prav važen »slovanski pregledi". V prvi številki čitamo v uvodu namen zbornika „seznamovati čtenuršlvo se životem ostatnich kmenu slovanskjch. Učenjak I. Baudoin de Courtenay je priobčil sestavek »Slovaci a koruna sv. Ste-pana". Dalje čitamo o Belinskem, o Mickie-wiezu, Klosopolskem (s slikami) zanimive podatke. Dopisi so došli listu skoro od vseh slovanskih stranij: iz Lužice, iz Varšave, iz Lvova, iz Pariza, iz Odese, iz Dalmacije, s Koroškega (s sliko mej Slovencev, koroških in laških), iz Vidma v Italiji. Zadnja dva dopisa sta prav zanimiva. Potem sledi pregled raznih časopisov, omenjajo se drugi razni pojavi v literaturah. Dr. Iv. Franko razpravlja o literaturi ukrajinsko-ruski. Že iz tega je razvidno, da obeta biti zbornik važen del medsebojnega spoznavanja med Slovani na sploh. Dunajska borza 24. oktobra 1898. Skupni državni dolg v notah . . . 100 Skupni državni dolg v srebrn .... 100 Avstrijska zlata renta.......It!) Avstrijska kronska renta 4% . . .101 Ogerska zlata renta 4-%......119 Ogerska kronska renta 4#.....97 Avstro-ogerske bančne delnice . . . 910 Kreditne delnice.........351 London vista.......... . 120 Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 20 mark.............11 20 frankov............ 9 Italijanske lire .......¦ ... 43 C. kr. cekini........... 5 !. 00 kr. 70 , Na prodaj je več hiš izve v našem uprav- Odda se v najem štacuna, magazin in klet. Riva Corno štev. 1. Prostori so pripravni za vsako kupčijo - Več se poizve v našem upravnišlvu. Otvoritev gostilne. Podpisani naznanjam slav. občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl t Kapu- Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, t Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor - kavo — riž — mast — poper — svtee — olje — ikrob — ječmen — kavino primeso — moko — gris —• drobne in debele otrobe — turSlco — zSb - sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijo! itd. 3 20-45 Zalega pristnega dalmatinskega žganja hi debeli ter pristnega črnegra in belega vina. ODLIKOVAN fotografski aielier na Travniku štev. 11 v Goriei, podružnica na Aetrza rak ve, zlata za olepšanje, INT* Vse po . - ZANK Prave krepilne švedske kapljici« delujejo izvrstno proti Ijajo prebavo, čistijo kri jačijo ' Želedee. Ud teli kaplji.- se \f.-Hitbi Vse boli želodca iu čivv. dobi se pa dober tek. Tivhii je paziti na varstveno znamko, ter samo one krepila--švedske kapljice so i: mojo lekun.e. ki imajo na steklenici sliko \ikole Šuhiea Zrinj-ske^a, bana hrvaškega. Cena jedtte sti'Ueniee kre-[tiltiih švedskih kapljic s točnim navodilom stane HO nove. Pošilja se vsaki ilsir. proti postnemu povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj priračuiiii za tovorni list tu zavitek 20 nove. Lekarna k Zrln.jskoniu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naročila, ki znašajo 5 sld. ali več, se pošiljajo Iran ko. Visoko spoštovani gospod! Moja žena je ležala tri mesece radi trganja in bolečin po kos^n. Ko je začela uporabljati Vaše ..mazilo proti bolim po kosteh'-, je vstala že po 3 dni. in današnji dan. hvala Bogu. hodi. Zahvaljujoč Vas na tem izrednem mazilu, ostajem Vam pokorni BARTOL LISIČKI V Strmcu pri Slabiči, 11. aprila 1198. Mn/.ilo proti kostoboli kr. t Razpošilja se vsaki dan I proti poštnemu povzetju. I Kdor pošlje denar na- j prej, naj za tavorni list itt j zavitek priračuni 20 kr, | Lekarna k Zrinjskcmu i It. iUlOD.IOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. m 1 Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tordka E.RieswjNisKici3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno crk na perilo.. (P. cl.) JJ Krojaški mojster W Jf FRANC ČUFER^ ^ v Gorici ^ v ulici sv. Antona štv. 1, ^ izdeluje A^ VSAKOVRSTNE OBLEKE aT za MBšlie pa meri, bodisi fine ali priprisfe. L — io r>-2 :<,<» VT Priporoča ko svojim rojakom v Gorici VS* in na deželi posebno pa učencem Ijttd- dfi skih in srednjih šol za obila naročila, i^ Ambrož Furlan trgovec z jedilnim blagom na Tr/.a^ki cesti f,tev. 4- v (Jorirl — priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljske in domače pridelke, prodaja tudi kroglja za igro. Podružnica jo: v ulici Parcar it. 10 v Podturnu. Po^lrežt* vefttH) in po zmerni ct-ni. (iorisko pivo! (na Goriičeku II). Podpisani piiptiročatn -.uijim p. it. ti>lji'ui:\lt t-u; svojn posebno ilobro u.e/.fioi/Mi/iiii, ui.ircn.« itt ulc žano pivo itajhi.lj:.e kakovo-.li ilnhita »-e \ -oilčktl po '/„ «'«. *U i" ' . 'L kakor ttnh v posi-lmth Mekh-nicah. Zajeilno naztiaiijaiii. >la -cm v imtioit-nt I. !i, svojo pivovarno znatno zholjial in da m>iu rabil z.t \a retije dobrega piva le iiitjholj^e hhijro: '/alečki liinel; in hanaški ječmen. V, -JO I", ''roseč p. n. odjemalce, da se z zaupanjem o|.-rttfaj.i name in si obilno naroč;ijo zacotovbani. n -.j to-';-cj»(. p tem. da jin je pripravljen napravljatt bla^o, ako mu potem V izpiar-ujejo na obroke, flbvoke .-i pa preč. p. n. ijo-.po.. naročevalee s-.un laliko določi. — i'oSilj:i vsako bl.tr' M-*.> poštnine prosto! ^5; Usojam -i .-lavnemu ohčin^lv«, nazna- !^ *^ niti, da prevzamem in izvršujem točno w# M naročila na >^ *& kavo, čaj, olje, riž. makerone. ^ I* '('* t i* delikatese. sadje, ribe, vina itd. ToJiljatve v omotih po ¦"> K. oddajam po pošli, ono od 110 K. naprej pa po železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. vr:. krčtnarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabavili ni specijali-t< i, katere se na deželi ne dobi, ali pa le zelo tirajo, n. pr. m»>rsk« ribo in rak«, svaie sadje, fino 4IJ0 itd. Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. Cenike dop'-"Hem radovoljuo in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. Z odličnim spoštovanjem Kniost Pcgan TRST (cl.) v ulici S. Fraitoesco itv. 6. B>