Štev. 78. Izhaja vsPk dan« hidl ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. IrcJriSro: Ulica Sv Frančiška AaiSkega it 20, L n*4str. - Vsi c*cri se pošiljajo uredniShru lista. NelrankiraM pisma s« n« spre}««ajo in rukeoi* se oe vračajo. Ućz»."teli lr cdtovomi crednik Štefan Godina. Laatnttt konaocdl litU .i dircstl". — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpiaane zadmge a erejertm fercJtvom ▼ Trstu. uHea Sv. FranAMu AalBcega fc- 201 Telefon uredništva in oprave itev. 11-87. ^ s ict rir.a 7ra5a: Za celo leto........K 2i- Za pol leta.................IJ— za tii mesece................. aa nedeljsko itdajo za celo leto........ ii pol leta................. ** V Trstu, v soboto H. wra lili Letnik XII. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20 — vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina tal reklamacije se poJUjajo upravi lista. Plačuje se izključno ta upravi .Edinosti*. — Plača in toll se v Trstu. Upcava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka AaUkega It 20. — Poitnairaniluični račun St 841.652. PMM najnovejših dogodkov. Italijanska fronta. — Italijani ustavili svoje brezuspešne napade. Tudi tokrat obdržale naše čete vse prejšnje posto-ianke. _ ... Rusko bojišče. — Ob Strypi v Galiciji uspešni predstražni boji. Na severni fronti položaj neizpremenjen. Zapadno bojišče. — Srditi topovski boji v Šampanji in med Mozo in Mozelo. Novi, ponesrečeni francoski napadi v svrho zo-petne osvojitve višin Le Mort Homme. Na balkanskem bojišču položaj neizpremenjen. Turška bojišča. — V Mezopotamiji Angleži po zadnjem porazu potolčeni vnovič. Turki jih zasledujejo. — Z ostalih front nič novega. Razno. — Četrto avstrijsko vojno posojilo. — Demisija generala Gallienija. Roques njegov naslednik. — Katastrofa velike nizozemske trgovske ladje »Tubantia«. _ Htrce uradno poročilo. DINAJ, 17. (Kor.) Uradno se objavlja: 17. marca 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Na več točkah fronte ob Strypi uspešni predstražni boji. Zapadno Tarnopola so vdrle pri tem naše čete v rusko pred postojanko, ujele enega praporščaka in 67 mož in uplenile eno strojno puško in štiri metalce min. Italijansko bojišče. — Italijani so ustavili svoje brezuspešne napade na soški fronti. Tudi tokrat so ostale naše postojanke trdno v naši posesti. Jugovzhodno bojišče. — Ne-iz premen jeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hfifer, fml. Potovanje prestolonaslednika na fronto. DUNAJ, kl7. (Kor.) Prestolonaslednik Kari Franc Jožef je odpotoval predvčerajšnjim v Maribor in se je zglasil tamkaj pri generaloberstu, nadvojvodi Evge-nu. Včeraj je odpotoval nadvojvoda-pre-stokmaslednik preko Ljubljane na fronto. Voia&ki avanzma prestolonaslednika. DUNAJ, 18. (Kor.) Cesar je imenoval prestolonaslednika, gm. nadvojvodo Karla Franca Jožefa za feldmaršallajtnanta in viceadmirala. _ Italijanska zbornica. c ; treba.« Prihodnji je delal v Nemčiji kot kamnosek. Vprašal sem ga, zakaj je odšel donu.v, zakaj je šel k vojakom. — »Bil sem \\ • klican in sem ubogal. Bila je moja da nost.« — »Kako se vam je godilo v vuni?« — »Dobro. Storil sem svojo dolžnost.« — »Kako ravnajo tu z vami?« — »Dobro. Zakaj bi tukaj slabo ravnaii z menoj, saj storim svojo dolžnost.« Tretji je zidar, širokopleč orjak, nez:i-upnega, divjega pogleda. Neverjetno velike roke mu topo vise nizdol. — »Kje m j bil ujet?« — »Pri Oslavju, 24. januarji*, pri drugem naskoku. Bila je megla in s > me odrezali od drugih.« — »Kaj ste v civilu?« — »Zidar. Dolga leta sem delal IirH v Švici. Doma sem iz Varese.« — »Ko!ih?> iet imate?« — »Petindvajset« in šaljivo j.' nadaljeval: »Postave visoke, obraza 1 o-dolgastega, las črnih, oči črnih, ustu in nos veiika, posebnih znakov nima.« v Veselim se, da ste tako dobre vo'je in da vam je vojna škodovala tako malo. < — »Da, ne omagam tako hitro in morem prenesti zelo veliko.« — »Kako se viui je godilo na bojišču? Ali je res, da v:i i častniki pretepajo? Ali so tepli tudi vas? : — »Mene?« In ob tem vprašanju se je s svojo mogočno pestjo potrkal po sv< iin širokih prsih, da je kar grmelo. V očeh se mu je videlo, da bi ne bil ostal živ tisii, ki bi bil položil roko nanj, ko je rekel: »Nikdar!« — »Ali imate volilno pravico?« — »Da, toda glasoval nisem nikdar.« — »Zakaj pa ne?« — »Ker nočem glasovati za nobeno politično stranko.« — »Kateri stranki pripadate?« Pogledal je nezaupno: »Nobeni!« — »Katere časopise čitate?« — »Avanti« in »L' avvenire«. Tu v ujetništvu pa tržaški »Lavoratore«. — »Vidite, to so sami socijalistični časci i; Pred menoj morete govoriti popolnoma odkrito.« — »No torej, sem pač socijalist.* — »Zakaj pa potem niste glasoval za socialistično stranko?« — »Ker sem sindikalist. Ne smatram Turatija in Trevesa niti za las boljšega kot Bissolatija. Nihče njih ni storil nič resnega proti vojni.« — »Ali ste šel nerad v vojno?« — Strastno je dejal: »Kaj pa imam od vojne?« — »Povejte mi, kako pa pravzaprav misli italijanski narod?« — »Ravno takega mišljenja je danes, kot ob začetku vojne. SfrM n. »EDINOST* Štet. 78. T Trsta dne 18. marca« 1916 Manjšina je proti vojni, velika večina je pa še danes na strani intervencijonistov. Seveda samo tisti, ki niso bili nikdar na fronti. Vojaki sedaj seveda niso več in-tervencijonisti. temveč že vsi nevtrahsti.« — »Kaj mislite, kdo je povzročil vojno?« _ »V Italiji je Saiandra povzročitelj. Povzročiteljici evropske vojne, kolikor se da spoznati to iz italijanskega časopisja. Nemčija in Avstro-Ogrska.« — »Ali doma v Italiji mislijo še vedno, da bodo zmagali?« — »Verjamejo, kar piše časopisje. Časopisje pa raztroblja vsej deželi svet pretresajoče zmage. Časopisi pišejo dan-zadnem, da prodiramo. Ce bi bili napredo: vali toliko, kot so javljali časopisi, bi bili že okoli vse zemlje prišli zopet semkaj, kjer stojimo od začetka vojne. Toda vse je zaman, oni, ki so ostali doma, nočejo opustiti svoje zmote. Nekaj mojih tovarišev je bilo pred kratkim na dopustu doma. Pripovedovali so doma, da je vse laž, da nimamo zmag, da nismo prišli niti za korak dalje in kako velike izgube imamo v strelskih jarkih. Ko so se vrnili z dopusta, so tožili obupno, da jim niso hoteli verjeti niti besedice.« — »Kaj bi bilo torej treba storiti?« — Strastveno je vzkliknil: »V Italiji je treba revolucije!« In žalostno je pristavil: »Ko bi bil vsak človek tak. kot jaz. potem bi ne bilo vojne.« Četrti je bil bolonjski dijak, okreten, čm dečko. Ko sem mu rekel, da je obžalovati, da so bili italijanski inletektualci tako vneti za vojno: »Kdo je mogel vedeti, da pride tako! Naš čut je bil, da se mora rešiti zgodovinsko vprašanje italijanskega edinstva.« — »Koga mislite z besedo naš?« — sReformne socijaliste, Bissola-tijeve pristaše. Bili smo z vsemi močmi za vojno, ker smo enkrat za vselej hoteli vreči vprašanje italijanskega narodnega zedinjenja s pota socijalnega boja.« — xln mislite, da bi bila to prava pot do re-šitve?« — »Sedaj smo vsaj oni, ki smo bili v strelskih jarkih, že prišli do spoznanja, da smo bili na krivem potu.* — »Zakaj hočete zadovoljiti samo one na-cijonalne aspiracije, ki so naperjene proti Avstriji? Ali — aH! Zakaj hočete samo Trident in Trst, zakaj ne tudi Nizze in Korzike od Francoske, Ticina od Švice, Malte od Angleške?« — Na to je molčal. Peti je bil mehanik iz Rima, ki je bil ujet pri Vrhu sv. Mihela. Odložil je zdelo, ko sem ga nagovoril. — »Ali ste zadovoljen tu s hrano?« — »Da. < — »Kak obed imate danes?« — »Juho, meso in fižol.« — i>In kaj dobivate navadno zvečer?« — »Kavo in kako sodivje.« — »Ali ste organiziran delavec?« — »Bil sem nekaj časa, a sem opustil organizacijo.« Sesti je bil mizar za pohištvo, visok, vitek, vesel dečko, star dvaindvajset let. Ima volilno pravico. Norčuje se iz vsega, tudi iz mojega vprašanja: »Ali ste socijalist?« Pokazal je zdelo, polno fižola: »Fižoiovski socijalist sem. Nočem vedeti ničesar od nobene stranke, hočem le delati, le polniti svoj želodec.« — »Koliko ste služil?« — »Štiri lire na dan. Toda v Rimu je življenje drago.« — »Ali bi ne zaslužil več, če bi bil organiziran?« — »Saj smo ustanovili organizacijo, toda bilo nas je premalo. Denar je prihajal prepičlo. Prišli nismo nikdar ako daleč, da bi mogli z uspehom poizkusiti štrajk.« Poročevalec pravi, da je povsod, kjer je povpraševal dobival enake odgovore. Slike z boiišča. Odlikovan slovenski Tržačan. Med slovenskim tržaškim delavstvom, posebno pri Sv. Jakobu splošno znani, pred vojno v Lloydovem arzenalu nameščeni delavec Josip"Babič, ki je sodeloval pri raznovrstnih naših narodnih društvih, je bil na primorskem bojišču odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo druge vrste in povišan od desetnika v četovodjo. Sedaj je povišan že v narednika. • meso stalo občino znatno več kot pa do-'rnače meso, ki pa je slabše kot p»a sedaj «nabavljeno. To je tudi vzrok, da se bo 'tudi prebivalstvo našega mesta, ki je doslej, kar se tiče govedine, uživalo ugodnost velik# nižjih cen, kot so pa v navadi v vseh drugih večjih mestih monarhije, kakor se da upati, le za kratek čas moralo prilagoditi za zgoraj imenovano meso višjim cenam. Cene v prodaji na drobno se za imenovano meso določajo na: K 6*16 kilogram za sprednje dele z do-klado, K 672 kilogram za zadnje dele z do-klado. Mestni magistrat. Živila aprovizacijsk« komisije, Zaradi rednejšega razdeljevanja živil v prodajalnah aprovizacijske komisije je potrebno, da vsaka družina kupuje vedno v isti prodajalni. Pri nakupovanju v prihodnjem tednu bodo v vsaki prodajalni zaznamenovali izkaznice s svojimi pečati in po t^ o-značbi se bo smatrala vsaka rodbina, da pripada oni prodajalni, katere pečat nosi izkaznica, m ne bo imela pravice kupovati živil v drugih prodajalnah. Zato se priporoča vsem rodbinam, da si tekom prihodnjega tedna izbero prodajalno, ki je najbližja njihovim stanovanjem, ker bodo odslej morale zahajati vedno v isto prodajalno. Razne politične vestL Za novo uredbo trgovinsko političnih odnošajev. Dne 13. t. m. je imel trgovin-skopolitični komite poljedelskega sveta na Dunaju svoje posvetovanje. Najprej se je predsednik, načelnika namestnik dr. pl. SeidI v toplih besedah spominjal umrlega generalnega referenta, slovenskega poslanca Frana Povšeta, na kar je bil izvoljen generalnim referentom predsednik dunajske poljedelske družbe baron Ehren-lels. Minister za poljedelstvo Zenker^ je očrtal naloge, ki jih bo izvršiti odboru, ko se izjavi o novi uredbi trgovinsko-poli-tičnih odnošajev. Izvolili so ožji odbor za pogodbo z Ogrsko in za vnanjo trgovinsko politiko. Ta odbor se je takoj sestal v prvo posvetovanje, na katerem se je raz-pravni materijal konkretiziral po posameznih materijah. y Važni pojavi iz tabora češke socijalne demokracije. Socijalno demokratični poslanec Tušar v moravskem deželnem zboru je priobčil v »Rovnosti« članek o koncentraciji čeških strank. Naglasa, da je politično življenje na Moravskem veliko enostavneje, ker je bil tamošnji napredni blok vzor koncentriranega političnega dela, ne da bi bil imel za to kaka paragralirana pravila in teoretične formule, ali svoje poslanstvo je izvajal od slučaja do slučaja Pri tem so si stranke ohranjale neodvisnost v vseh navskrižnih prašanjih: Moravska ne bo nikakor delala ovir češki politični koncentraciji. Nasprotno: pomagala bo na tej uravnavi. Do koncentracije pride, ker mora priti! Na isti način, kakor je sedanji težki Čas spojil druge politične samostojne narode, da niti ne govorimo o Poljakih. »Tem več vzrokov imamo Cehi, da hitro izvedemo izpremembo taktike za postopanje v skupno narodnih stvareh!« Druga važna pojava prihaja iz peresa poslanca dr. F. Soukupa, ki piše v listu »Pravo lidu*: Ne tajimo, da se nahajamo v stadiju istega procesa, ki ga prehaja socijalna dem. vseh narodov, in da so stotine tisočev delavcev, v katerih imenu naša stranka govori in dela, na tisoče nar činov zvezani z v so ekzistenco in bodočnostjo našega naroda. S tem je večje in skrbneje tudi naše prizadevanje za bodočnost, na katere neizmerni važnosti med nami ni nikakega dvoma. Usoda in razvoi češkega naroda je istočasno usoda in razvod češkega delavstva!! S tem je določeno tudi naše sodelovanje, ali tudi naša odgovornost, ki jo zavestno in drage volje jemljemo na svoje rame in s katero hočemo in pojdemo se svojim narodom — us^ue ad finem!« Isti poslanec razpravlja v istem listu o problemu »srednje Evrope«. K izvajanjem se še povrnemo, za danes bodi le zabeležena ta le izjava, da se bo pri reševanju tega problema — gospodarskega zbliže-nja naše države k Nemčiji — ozirati ne le na industrijaJne in poljedelske interese, ampak tudi na socijalna n narodna polja! Ali razume g. Petejan to lekcijo od strani avtoritet socijalne demokracije, ali razume, za kaj gre pri koncentraciji strank — tudi za socijalno demokracijo?! Časopisje in vojna v Rusiji. Ruski listi javljajo, da se na podlagi odredb ruskega vojnega ministrstva vsi uredniki in ves časniški personal oprošča od voiaške službe, ker jih oblasti smatrajo za mobilizirane in neobhodno potrebne za vzdrževanje ravnotežja v deželi. Iste olajšave veljajo tudi za urednike novinskih in brzo-javnih agentur, za stavce in tiskarje.__ Aprovizodjske stvarL Z ozirotn na obvestilo, objavljeno v četrtek, glede dovoza sveže govedine* nabavljene po cesarskem komisarju na račun občine, se nam javlja, da je to meso prispelo v Trst včeraj in se je tudi že razdelilo med mesarje, tako da so po nekaterih dneh pomanjkanja mesa danes mesnice iznova založene. Z ozirom na znatni porastek cen mesa, ki je nastal v zadnjem Času povsod, je to DOBflti testi. Deželni glavar goriški in berolinska podpora mestu Gorici. Z ozirom na naša izvajanja o govoru deželnega glavarja goriškega na ustanovnem občnem zboru »Dunajskega vojnopomožnega društva za Ortelsburg« konstatujemo — ker nočemo, da bi kdorsibodi trpel krivico — da smo prvo brzojavno poročilo, ki je dalo povoda za našo opravičeno kritiko, prejeli v torek okolo 6. ure zvečer, drugo, daljše in drugače glaseče se poročilo tudi še isti večer, ali kasneje, a naslednjega dne posebej še pojasnilo od strani tukajšnje podružnice c. k. korespondenčnega biroa, da je bilo prvo poročilo zgrešeno in da je veljavno drugo. Potemtakem odpada moment, ki je opravičeval našo na podlagi prvega poročila opravičeno kritiko. Iz drugega poročila izhaja, da se je gospod deželni glavar zahvaljeval v imenu vse dežele in da je naglašal zvestobo in lojalnost vsega prebivalstva Po besedilu drugega pravega poročila je tudi sklepati, da ni podlage za domnevo, da bi bil g. deželni glavar, ko je poleg zvestobe do države in vladarske hiše povdarjal tudi zvestobo do narodnih tradicij, mislil samo na italijanski živeli, ter da bi bil hotel pred vnanjim svetom potajevati ekzistenco slovenske večine v deželi in nje narodne tradicije — marveč da je hotel naglasiti narodne tradicije na obeh straneh. Prebiranje županov in podžupanov na Goriškem. Goriški deželni odbor, tačas na Dunaju, nam javlja: C. kr. domobransko ministrstvo je odredilo, da se morajo župani in podžtipani podvreči pregledovanju. Iz srede goriških županov je došla na podpisani deželni odbor prošnja, naj bi izposloval, da bi bili eventualno potrjeni župani in podžupani oproščeni vojaškega službovanja. Kakor se je podpisanemu zagotovilo pri c. kr. domobranskem ministrftvu, ne more biti govora o tem, da bi se župani, oziroma podžupani oprostili aktivnega vojaškega službovanja še pred prebiranjem. Ministrstvo je dalo zagotovilo, da se bo vojaška oblast ozirala na predloge za oprostitev županov in podžupanov, to pa še-le po prebiranju, ako bodo dani za vsak posamezen slučaj uvaževanja vredni razlogi. Za predlaganje v oprostitev občinskih upravnikov pa bo treba takoj po prebiranju doposlati deželnemu odboru natančne podatke o potrjenih županih m podžupanih; ti podatki morajo obsegati tudi vojaško krdelo, kateremu bo dotičnik pri prebiranju prideljen. Tako govori pravi vojskovodja svojim vojakom! Hrvatski general, podmaršal Lipoščak, ki je bil dosedaj zapovednik hrvatske 42.. zbog nje junaštva nazvane »vražje divizije«, je odšel na drugo mesto. Tem povodom se poslavlja od svoje vojske s pismom, v katerem izraža vso svojo ljubezen do vojakov sorojakov in ki je je ogrel z vsem žarom svojega srca. Poroča vojakom tako-Ie: Premeščen s svojega službenega mesta, izročam z današnjim dnem zapovedništvo 42. domobranske divizije. Gledam na toli častno, tako težko dobo, ki bo ovekovečana na listih slavce v zgodovini, poslavljam se od vas in sfiščem v duhu vsakemu poedinemu možu njegovo junaško desnico. Hitro smo se razumeli kot sinovi iste rodne grudi in se naučili ceniti medsebojno. Bil sem gotov vaše moči in vašega dela, zmaga je bila naša. Srčna vam hvala za vaše, v vsakem času sijajno vedenje! Držite tudi nadalje svoje zastave trdno in visoko v slavo našega sivolasega vladarja in na čast naše krasne domovine hrvatske. Z Bogom! Bog naj vas spremlja in čuva tudi v bodoče! Pred grobovi mrtvih junakov se klanjam s spoštovanjem; predno jih zapustim, tudi molim tiho za izveličanje njihovih duš. Slava njimi« — Priobčivši to poslovilno pismo je zapovednik 27. polka zaklical med drugim svojim hrvatskim junakom: bil je naš, čutil le z nami in bil je general, kakor sa ga želi vsak pripadnik našega dičnega 27. polka.« — Kakor smo rekli nedavno: odlični, visoko stoječi možje, ki so si sami pridobili neizmernih zaslug za domovino, pišejo priznanje, čast tu slavo južnim Slovanom monarhije, pridobljeno s srčno krvjo in največjimi žrtvami [ To so na& dokumenti. pred katerimi mora potihniti vsak poizkus sumničenja in zlohotnega podtikanja. To so dokumenti za naše pravo do svojega življenja — enako vrednih in enako spoštovanih poleg drugih narodov. Podčrtu-jemo, da ima hrvatsko domobranstvo hr- vatski službeni jezik!! « » f Izjemne določbe za srednješolce rojstnega leta 1898, obvezane za črnovoj-niško službo. Povodom prebiranja črno-vojniških obvezancev rojstnega leta 1898, ki se prične z dnem 14. aprila, je naučni minister z naredbo na vse deželne šolske oblasti dovolil, da imajo za vse učence srednjih šol (gimnazijev, realnih ghnna-zijev in realk) učiteljišč, trgovskih in nav-tienih šol, ki bodo na tem prebiranju spoznani za sposobne, veljati vse tiste izjemne določbe, ki so bile izdane v prilog črnovojniško obvezanih učencev teh zavodov iz letnikov do vključno 1897, kar se tiče predčasnega izdajanja letnih izpričeval o njihovem razredu in predčasnega dopuščanja k zrelostnemu izpitu. — Srednješolci iz Galicije, Bukovine in južnih dežel, ki za sedaj nadaljujejo svoje študije v za njih prirejenih učnih tečajih, ali kot hospitantje, morejo polagati letne in zrelostne izpite pred izpra-ševalrrimi komisijami, ustanovljenimi v posameznih šolskih krajih. Učenci, ki hočejo položiti predpisani dopolnilni izpit za dosego definitivne pravice do enoletnega dobrovoljstva, sc morejo za potrebno pripravo oprostiti od pouka v razredih. Naučili minister je na rektorate vseh vseučilišč in tehničnih visokih šol, potem na rektorat visoke šole za poljedelstvo in na ravnateljstva vseli izpraševalnih komisij naslovil dne 18. februarja naredbe, ki s