Leto iun. itevnm ni.
O umnimi, t fmk 21. oktobra 1924,
Ceno Din. 1*50.
Ishafa vsak dan popolda«, livsasmsl »ttolle lat praalke. — Isssrstl i do 30 petit a 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „IlsinaiBlll Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D-
Upravntštvo: Enailova ulica stav. 5, prltli^e. — Telefon stev. 304. Uredništvo: Rnaflova ulica it. 5,1, nsdstropfe. — Telefon stav. 34.
RT      Poštnina platana v gotovini.
Eksperiment, ki ni uspel.
Ko je bila 27. julija imenovana Da-vidović-Koroščeva vlada, smo označili ta dogodek kot eksperiment in obenem izrazili svoje prepričanje, da se ne uresničijo nade, ki jih stavijo optimisti v ta presenetljivi poskus razrešitve državne krize. O nadaljnem razvoju dogodkov smo izrekli v svojem članku dne 29. julija to-le prognozo:
»Davidović se v narodni skupščini sicer opira na številčno nadmoć, odvisen pa je popolnoma od Radićevih republikancev, ki bodo kot najmočnejša skupina dajali seveda tudi smer njegovi politiki... Davidović bo moral uvaževati tudi zahteve Nemcev in makedonskih Turkov, s čimer bo njegov položaj silno otežkočen. Že heterogenost elementov, ki so se spojili v njegovo večino, hrani v sebi klice nesoglasij in sporov, ki lahko že v doslednem času povzročijo krizo in s tem padec njegovega kabineta ... Predvsem gre tu za Radičevo stranko, ki gotovo zastavi vse svoje sile, da čimpreje vsaj deloma uveljavi svoj program, ki je v dijametralnem nasprotju z vidovdansko ustavo, katero za enkrat Davidović še obljublja čuvati. Moral bo torei ugodici stremljenju HRSS ali pa riskirati ž njo konflikt. Prvo, kakor drugo je lahko usodno zanj. Vzemimo, da bi hotel ustreči zahtevi hrvatskih republikancev ter jim dovoliti odločilen upliv na smer notranje politike, ali je verjetno, da pri tem ne naleti na energični odpor krone same? Ne morem si misliti, da bi krona dovolila tok notranje politike usmeriti v smislu Radićevega programa, ker bi to pomenjalo toliko, kakor da bi sama spletala vrv, ki jo Radić in njemu sorodni elementi Že zdavna pripravljajo zanjo ...
S sestavo Davidovićeve vlade torej državna in vladna kriza nikakor nI rešena, marveč samo odgođena. Davi-dovičev kabinet krize ni rešil, marveč Jo samo zapletel in silno poostril.
Ta naša takratna prognoza je bila, kakor so dogodki pokazali, popolnoma pravilna in točna!
Davidovićeva vlada je usmerila svojo politiko tako, da je zašla popolnoma pod vpliv in komando Stjepana Radića. Stjepan Radić, ki je z vsem svojim delovanjem v zadnjih letih pokazal, da je njegov glavni cilj razrušiti jugoslovensko državo v dosedanji obliki, je naenkrat postal gospodar situacije in edini odločujoči faktor v naši državni politiki. Te svoje moči se je tudi dobro zavedal, zato je na vsi črti iel dosledno in sistematično uveljavljati svoj program. Davidovićeva vlada, odvisna v vsakem oziru od njegove milosti, je ne samo mirno trpela ntegovo razorno delovanje, marveč je celo skušata je predstavljati javnosti kot del onega sporazuma s Hrvati, ki si ga Je napisala na svoj praoor v trenotku, ko je podala v narodni skupščini svojo programatično deklaracijo.
Sadovi te pogubne politike so se jeB kazati na vsi črti, zlasti pa med vojsko. Povsem naravno je. da krona napram tem pojavom ni mogla ostati ravnodušna ter trpeti, da bi se pod vladno patronanco rušili temelji državnega obstoja. Tako je prišlo do demisije vojnega ministra generala Hadžića, kateri je nujno sledil padec celokupnega kabineta.
Situacija se je povrnila na svoje izhodišče v mesecu juliju. Pokazalo se je, da je svoječasna Pašlć-Pribičevlčeva vlada popolnoma pravilno ocenjevala in pojmovala politični položaj in da so bili njeni nasveti glede razrešitve državne in vladne krize državniški in v danih razmerah edino umestni. Izkazalo pa se je tudi. kako pogrešen In usoden le bil korak, ki jte postavil državno vlado pod skrbstvo politika, kakršen ie Stjepan Radić.
Radić, ki je po svojem odhodu v Moskvo in radi svojega pristopa v bolj-ševiško kmetsko internacijonalo izgubil dober del svojega ugleda in svojega upliva med hrvatskimi masami ter s tem zašel v zagato, iz katere bi se sam ne mogel več rešiti, je postal preko noči orjak, političen faktor, pred katerim se je tresla vsa javnost, ker je dobil tako nepričakovano  v  roke usodo in
Jugoslavija na razpotju...
Koncentracija brez radićevcev se ni posrečila. — Volilna vlada nacijonalnega bloka na vidiku? — Odločitev je v rokah NRS.
— Beograd, 20. oktobra. (Izv.) Z največjo naglico so se včeraj vrstila pogajanja od ranega jutra do danes ob 3. zjutraj. Povsod, v narodni skupščini, v ministrskem predsedstvu in na dvoru so bila dolgotrajna posvetovanja, ki so ostala brezuspešna. Dogodki so se kakor v kinematografu pojavljali drug za drugim, vsake pol ure se je situacija popolnoma spremenila, tako da je bilo celo najbolj informiranim poznavalcem parlamentarnega življenja nemogoče s točnostjo ugotoviti, kako se bo kriza rešila.
Mnogoštevilno občinstvo iz vseh slojev je z največjo napetostjo čakalo na rešitev krize pred narodno skupščino, pred ministrskim predsedstvom in pred dvorom so se zbirale skupine ljudi, ki so celo do danes zjutraj čakale na uspeh pogajanj.
Optimisti so računali, da se skupščinskemu predsedniku g. Ljubi Jovanoviću, ki je prejel od kralja mandat, posreči sestaviti koncentracijsko vlado brez radićevcev. Akcija g. Ljube Jova-novića je ostala brezuspešna, ko je blok vladinih strank s svojim komunikejem še kompliciral situacijo in razmerje med radikali in režimovci zelo poslabšal.
Značilen moment je nastal včeraj opoldne, ko je izšel komunike vladinih strank, ki pomenja v bistvu definitivni razhod med zastopniki radikalne stranke in zastopniki vladinovcev. Že včeraj popoldne so začeli resno razmotriva-ti vprašanje, aH so volitve edini mogoč izhod iz zapletene situacije. Parlamentarci so že včeraj računali, da konča sedanja kriza s tem, da kralj poveri Ljubi Jovanoviću mandat za sestavo homogene radikalne vlade, ki bi Imela nalogo izvršiti nove volitve. Sami radikali so uvideli, da je nemogoč sporazum med obema taboroma in vse popoldne pozno zvečer so pričakovali, da kralj odloči v tem smislu, da se narodna skupščina danes razpusti in razpišejo nove volitve.
O. Ljuba Jovanović je včeraj poskusil zadnjikrat z vsemi sredstvi, da bi se sestavila koncentracijska vlada, od krone je dobil neomejen mandat. Vladin blok je nekoliko snoči začel popuščati, vendar ni prišlo do končnega sporazuma, ker so se pojavile načetne težkoče.
V krogih odstopivše vlade so bili včeraj zelo vznemirjeni. Tam je zavladala depresija, ko so začuli, da bo najbrže radikalna stranka kot najmočnejša parlamentarna stranka dobila volilni mandat.
Od snoči 21. do danes zjutraj je nastopila faza popuščanja. Vlad ino vci so že privolili v to, da bodi g. Ljuba Jovanović predsednik koncentracijske vlade, trdovratno pa so začeli braniti svoje ostale zahteve, trdovratno zahtevalo, da mora v koncentracijsko vlado vstopiti tudi HRSS kot ravnopravna parla-
bodočnost vse države. Posledice tega koraka so bile nepregledne in so spravile državo na rob propada. To se danes splošno priznava. Ali bo mogoče te škodljive posledice julijskega eksperimenta izravnati?
Morda, toda v to je že skrajni čas. Na Davidovlću in njegovih pristaših je, da se iztreznijo In zopet krenejo na pravo pot. Ali se je temu nadejati? Zdi se, da jih je jela vendarle že srecavati pamet toda pot od spoznanja do dejanja je še dolga in težavna. Ali bodo mogli odoleti vsem težkočam in predvsem vsem izkušnjavam?
Bojimo se. da jim bo nedostajalo v to potrebne krepke volje.
Zato se zdi, da moramo računati Se edino z možnostjo razpusta parlamenta in razpisa novih skupščinskih volitev, torej s solucijo, ki jo je že v juliju predlagal PaŠić - Pribičevičev kabinet kot edino mogoči izhod iz zamotane politične situacije.
2e prihodnje ure prineso v tem oziru odločitev in razrešitev!
mentarna skupina. V to radikali nikakor niso hoteli privoliti.
O polnoči je nastopilo drugo vprašanje, ki obenem zelo zamotava rešitev politične krize. Na temelju člena 75 ustave se mora danes otvoriti redno jesensko zasedanje narodne skupščine. Po členu 10. skupščinskega poslovnika se mora pri otvoritvi tega zasedanja izvršiti volitev skupščinskega predsednika. Da ne nastane ex lex-stanje, se mora danes otvoriti zasedanje in takoj že na prvi seji izvoliti skupščinsko predsedstvo. To vprašanje skušajo parlamentarni krogi povoljno rešiti v zvezi s komplicirano ministrsko krizo.
Današnji beogradski tisk podčrtava dejstvo, da je zelo mnogo šans, da dobe radikali za slučaj, da se kriza danes ne reši, volilni mandat.
Za današnjo sejo vlada povsod največje zanimanje. Seja je določena za
9. uro dopoldne, a je že sedaj gotovo, da se bo otvoritev zavlekla za več ur. ker se danes ob 8. sestanejo zastopniki vseh parlamentarnih skupin k zadnjemu poskusu, da se najde povoljen izhod iz krize.
— Beograd, 20. oktobra. (Izv. Ob
10. dopoldne.) Parlament danes nudi neobičajno živo sliko. Od prvih jutranjih ur je že zavalovilo v skupščini napeto vrvenje. Po kuloarjih, po klubih in v ministrski sobi so se zbirali voditelji strank in drugi parlamentarci, ki so razmotrivali vse mogvjče kombinacije. Z napetostjo so pričakovali prvih stvarnih informacij, kako se odloČi krona glede razpleta krize. 2e tako v prvih urah je bilo gotovo dejstvo, da je akcija za sestavo koncentracijske vlade ponesrečila. Danesl dopoldne že skoraj nikdo ni več resno razmotrival o taki vladi.
Skupščinski predsednik g. Ljuba Jovanović je že ob 8.15 prispel v narodno skupščino. V ministrski sobi se je nato pričela konferenca klubskih načelnikov, kateri so prisostvovali: g. Ljuba Jovanović, Ljuba Davidović, dr. Korošec, dr. S p a h o, dr. Košta Kumanudi, Dragutin P e-čić ter za HRSS dr. VI. Maček in Ivan Predavec. Ob 9. dopoldne je odšel na dvor odstopivši minister javnih del Dragutin Pečić. Vrnil se je Čez deset minut. Istočasno skoraj je bil na dvoru Miša Trifunovie", ki se je tudi po 15 minutah vrnil nazaj v narodno skupščino. Oba politika sta bila za tem še ponovno pozvana na dvor.
V tem momentu je situacija taka-le: VeČ kakor sigurno je smatrati, to tud! trde dobro informiran! vodilni radikalni krog!, da bo kriza končana na ta način, da prejme še danes dopoldne volilni mandat Pašić-Prlbičevlćeva vlada.
Po informacijah Vašega dopisnika ostihe sedanja Pašić-Pribičevićeva volilna vlada v bistvu ista, kakor prejšnja delovna, s tem razločkom, da ne pridejo v poštev bivši ministri dr. K o j i ć, S i m o n o v i ć in dr. Voja J a n j i ć. V vlado bodo pozvani od radikalov: Boža Maksimović, Vnjičić, dr. Ninko Peric in dr. Ivan P e 1 e š. Samostojni demokratje obdrže štiri ministrske sedeže. Ministri ostanejo: posl. Svetozar Pribičević, dr, G r i s o-g o n o, dr. Svetislav P o p o v i C in dr. Henrik Krizman. Ministrski predsednik Nikola P a Š i ć, podpredsednik Marko TrifkoviĆ.
„ V klubih radikalne in samostojno-demokratske parlamentarne frakcije je danes zelo živahno in veselo razpoloženje. V radikalnem klubu so se pričeli zaključni razgovori, katerim je prisostvoval tudi Svetozar Pribičević. Nekateri radikali pa so posetili samostoj-nodemokratski klub, kjer so se pomenkovali o načinu rešitve krize. Daljše razgovore sta imela Miša TrifunoviĆ in Svetozar Pribičević.
Napetost je sedaj v tem trenotku velika, ker vsi čakajo, da so pozvani novi min'stri na dvor, da polože kralju prisego. Po prisegi odidejo ministri na-
zaj v narodno skupščino. Nova vlada se bo takoj po prisegi predstavila narodni skupščini.
Na današnji plenarni seji prečita vlada kraljev ukaz. s katerim se za danes 20. t. m. sklicano redno zasedanje skupščine zaključuje, skupščina razpu-šča in razpifutejo nove volitve.
— Beograd, 20. okt. V naglem tempu se vrste v skupščini dogodki* in se porajajo od strani Davidovieevih demokratov zadnje intrige in zadnji poskusi, da bi se ovrglo že podpisano imenovanje volilne vlade Pašić-Pribičević. Dogodki o!) 9. dopoldne so prinesli v politični situaciji tak preobrat, da je skoraj položaj vsake četrt ure drugačen. Faktično se sedaj ob 11. dopoldne ne more točno ugotoviti, v kakem stadiju se nahaja razvoj dogodkov, ki povzroča io v parlamentu pravi kaos.
Brezdvomno je bilo — to tudi dobro informirani radikalni krogi trde — da sta bila danes že podpisana ukaza o imenovanju nove volilne vlade in o razpustu narodne skupščine oz. razpisu novih volitev. Dogodilo pa se je s tema ukazoma nekaj, kar je povzročilo v krogih vladinih strank pravo konsternacijo, obenem pa signal za splošni naval in za vse mogoče intrige, da se kombinacija radikalov zadnji trenotek obrezuspeši in da se ovrže voliltii mandat.
Ukaza sta bila mesto skupščinskemu predsedniku Ljubi Jovanoviću dostavljena na znanje ministrskemu predsedniku Ljubi Davidoviću. Ko so demokratje zaznali za novo vlado in razpust skupščine, napeli so vse svoje sile, da to preprečijo. Takoj je bila sklicana seja demokratskega kluba, na katerem so zelo dolgo razmotrival; o vseh mogočih metodah, po katerih bi se še lahko obdržali na svojih pozicijah. Na dvor je bil odposlan minister javnih del Drago-tin Pečić. ki je stavil kroni tale kompromisni predlog:
Vladine stranke so odločene privoliti, da danes narodna skupščina izvoli za skupščinskega predsednika radikala g. Ljubo Jovanovića, za podpredsednika pa demokrata. Seje skupščine se za kratek čas odlože, med tem pa naj bi sedanja in statu demisslonis se nahajajoča vlada g. Ljube Davidovića nadaljevala z vsemi strankami pogajanja za sestavo koncentracijske vlade.«
Ko so parlamentarni krogi doznali za ta predlog, so bili povsem iznenađeni. Ovržene so bile druge kombinacije.
Voditelji radikalnega kluba dr. N i n Č i č. Miša TrifunoviĆ, Marko G j u r i č i ć in drugi so posetili bolnega strankinega šefa Nikolo Pašića. Posamni so bili tudi na dvoru.
V skupščini je nastala popolna zmeda in nervoznost. Vse nestrpno čaka na rezultat seje radikalnega kluba, ki se ie okoli 10.30 sestal na plenarno sejo. Odločitev je pri radikalih. V njih kluD je preneseno torišče situacije. Ako radikali odklonijo kompromisni predlog vladinovcev, tedaj je pričakovati, da pride na površje volilna vlada Pašić-Pribičević.
Splošno je treba omeniti, da vlada povsod velika negotovost. Ni še gotovo, kedaj se sestane narodna skupščina. Seja za 9. uro dopoldne določena še sedaj ob 11. dopoldne ni otvor jena.
VOLITVE NA ANGLEŠKEM.
— London. 20. okt. (Izv.) Oficijelno je sedaj pripravljenih za voltive v angleški parlament 1422 kandidatov. Konservativci so postavili 522 kandidatov, delavska stranka 501 in liberalci 342. 57 kandidatov pripada raznih političnim frakcijam.
»POLITIKA« IN »VREME« RADI RADIĆEVEGA GOVORA ZAPLENJENI-
— Beograd, 20. oktobra. (Izv. Ob 10.) — Današnja vodilna beogradska dnevnika »Politika«: in »Vreme« sta bita zaplenjena na ukaz notranjega mi* nistra Nastasa Petroviča. Oba lista sta priobčila dobesedno Radićev govor v Dolnji Stubici. v katerem voditelj hrvatskih seljakov postaja še drznejši in še bolj izzivajoč, kot je bil v svojih dosedanjih političnih govorih. Že for* ma govora je bila zelo žaljiva za dvor in kralja, ker je Radić rabil zelo nedo* stoj ne izraze. Notranji minister Na«
stas Petrovič je bil moralno prisiljen, da je ustavil razširjenje obeh listov radi Radićevega govora.
SMRTNA NESREČA PRI AVTOMOBILSKI DIRKI«
— Milan, 20. okt. (Izv.) Pri veliki mednarodni avtomobilski tekmi za darilo Italije je bil prvi Ascari z Alta Romeo, ki ie predirjal 8000 km dolgo progo v 5:2:5 urah. Sledili so mu VVagner, Campari in Miloja na Alfa Romeo. Avto Mercedes z Krofom Sparowskim se je pri 44 rundi pri kurvi Lesmond prevrnil. Pri tem je smrtnonesre-čno padel grof Sparowski. Ostali avto Mercedes so na kraju nesreče ustavili in v znak sožalia takoj dirko ustavili.
RUSIJA IN DRUŠTVO N\RODOV
— Moskva, 20; okt. (fzv.) Na seji centralnega Izvršilnega odbora sovjetskih republik je Čičcrin imel daljši ekspoze o zunanjem političnem položaju. Čičcrin je med ostalim omenil: Nemškornski prijateljski od-nošaji so doživeli •težko krizo, ki smo lo prestali. Vesti, da je sovjetska Rusija pripravljena vstopiti v Društvo narodov, so gole izmišljotine. Z ozirom na stališče sov-jetov je smatrati vstop Rusije v Društvo narodov, da bi se sovjeti morali odpovedati svoji samostojni mednarodni politiki in priznati svojo podvrženost pod politiko Velike antante. Če vstopi Nemčija v Društvo ?rarodo\\ tedai ie mogoče, da se bo morala pridružiti pnljtiki naših sovražnikov.
RUSKO BRODOVJE V VLADIVOSTOKU.
— Pariz, 20. okt. (Izv.) Sovjetska vlada pripravlja veliko pomorsko ekspedicijo na Vzhod. 25 bojnili ladij v Baltiškem morju je dobilo ukaz za takojšnji odhod. Posadke na mejah ob Kitajski in Mongoliji se znatno pomnože.
Borzna poročila.
Ifanska borza.
Ljublj
LESNI TRG
Pfmelovke od 6—S m dolž\, od 5 cm na drobnem koncu, frco nakl. post.: blago 0.75: smrekovi in jelovi hlodi, 4 m dolž., 25—60 cm prem., frco nakl. post.: blago 300: bukovi, kolji, zveži od 2.25 m napr., od 25 cm prem. napr., fco nakl. post.: deri. 400; deske III., fo meja: dcn. 530: bukova drva. obrob-ljenci, suhe, frco nakl. post., 5 vagonov: denar 2?, blago 23, zaključek 22; oglje Ia vl-lano, frco meja: denar 115: ŽITNI TRG
Pšenica domača, frco Ljubljana: denar 3S5; pšenica bačka, par. Ljubljana: blago 435; koruza bačka, par. Ljubljana: blago 335; oves bački, par. Ljubljana: blago 320; fižol ribničan, orig., frco Ljubljana: denar 465: fižol ribničan, očiščen, b/n, frco Postojna trans.: blago 615: fižol prcpeličar, orig., frco Ljubljana: denar 480; fižol prepeličar, izbran, b/n, frco Postojna, 1 vagon, denar 560, blago 600, zaključek 600; fižol manda-Ion, oris:.* frco Ljubljana: denar 350; fižol rjavi, orig., frco Ljubljana: denar 350; laneno seme, frco Ljubljana: denar 6S0, blago 700; pšenična moka »0«, bas. bačka, frco Ljubljana: blago 6*25: jabolka za prešanje, frco nakl. postaja: denar 60: jabolka sort., Ia, frco nakl. postaja: denar 225: krompir, frco Jesenice: denar 120.
EFEKTI.
7% in vest. pos. iz leta 1921. 61. Celjska pos. 208, Ljubi j. kred. banka 225—232. Merkan-tilna banka 122—127, Prva hrv. šted. 917, Slavenska banka —.—, Strojne tov. in Hv. 130—150, Trboveljska prem. dr. 420. Združene papirnice 113—120, 4Vi7c kom zad. dež. bke. S9. 434% zast. 1 kr. dež. bke 17.
Zagrebška borza-
Dne 20. oktobra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 13.27—13.37, Praga 204.50—207.50, Pariz 357.50—362.50, Ne\vyork 6S.40—69.40, London 30S.75— 311.75. Trst 299.50—302.50, Dunaj 0.097 —0.009. Valute: dolar 69.—.
Efekti: 7% invest. pos. 1021 63.75—64 2%?o dri. renta za ratnu štetu 112.50—114, Ljublj. kreditna 220, Centralna banka 34—35 Hrv. esk. banka 107—110, Kreditna banka Zgb. 107—108, Hipotek, banka 55.50—57, Jugobanka 102—104. Praštediona 915—917, Slavenska banka 86—88, Eksploatacija 94— 95, Drava d. d. Osijek 225—250, Šečerana, Osijek 850—890, Isis d. d. 70, Nihag 70, Gut-man 700,—720, Slavonija 70—73, Trboveljska 400—450, Union, paromlin 405. Vevče 122. INOZEMSKE BORZE.
_ Curih, 20. okt. Današnja borza: Beograd 7.50, Berlin 1.24, London 23.39, Milan 22.70, Pariz 27.30. Praga 15.56, Newyork 5.21, Dunaj 0.00736.
_ Trst, 20. okt. Borza: Beograd 33— 33.15, London 102.85—102.95, Parrz 119.50— 120, Newyork 22.875—22.95, Curih 439—441, Dunaj 0.0323—0.0326, Praga 68.10—68.40,
t-
Stran 2«
►SLO V f! N S k'l ' n \ r> O o* 21 oktot>ra r$24.
5tev. ^r.
Situacija ob 12. - Radikali stavijo predloge.
— Beograd, 20. oktobra. (Izv. Ob 12.45.) Se vedno vlada ▼ parlamentu popolna negotovost. Vi narodni skup* ščini se je polotila vladinih strank ve* lika vznemirjenost. Vse je nervozno in nestrpno.
Seja narodne skupičtne še sedaj ni otvor j ena. W skupščinsko dvorano so ob 11.30 dopoldne prišli polnostevilno radićevci, zemljoradnik! in klerikalci, ki so se v posamnih skupinah živahno razgovarjali o nastali politični situaciji. Opažati je, da klerikalci povsod sku* šajo podminirati teren samostojnim demokratom in razgnati kombinacijo volilne vlade. Poslanci so sedeli v dvo* rani nad pol ure. Še vedno vlada glo* bok odmev radi predlogov, ki so jih stavili demokratje za nadaljevanje po* gajanj v svrho sestave koncentracij* ske vlade. Povsod vlada zmedenost in negotovost in marsikatera parlamen* tarna skupina sedaj ne zna, kje se na* haj amo in kako se bodo dogodki dalje odigravali. — Nekateri parlamentarni krogi so povsem neorijentirani.
Radikalni klub je bil sklican na sejo, da meritorno razpravlja o predlogih, ki
jih je predložil demokratski minister Dragotin Pečić Nj. VeL kralju v uva zevanje. Radikalni klub je sklenil:
a) radikali dovolijo, da se za pol ure reaktivira sedanja vlada, tako da se lahko otvori današnja plenarna skupščinska seja in omogoči volitev novega predsedstva v smislu poslov* nika.
b) v skupščinsko predsedstvo se imajo izvoliti samo radikali kot najmočnejša parlamentarna skupina.V njih rokah ima biti skupščinsko predsedstvo, ravno tako vsa podpredsedniška in tajniška mesta.
c) Reaktivirana vlada mora takoj po konstituiranju novega skupščinskega predsedstva odstopiti.
d) Po demisiji reaktivirane vlade se naj nadaljujejo pogajanja za sestavo koncentracijske vlade.
Po seji radikalnega odbora so odšli okoli poldne na dvor: posl. dr. Mom* čilo N i n č i č, minister javnih del Dra= gotin Pečic in predsednik radikalne* ga kluba Marko G j u r i č i ć. Vsi so še v tem trenutku ob 13. na dvoru.
i
i
• i
?n\WM "esti.
Radićev govor o parlamentarni in vladni krizi.
Radić odklanja sodelovanje z ra Beograd. — Davidovićev režim
— Zagreb, 20. okt. (Izv.) V Dolnji Štubici je včeraj ob 10. dopoldne priredila HRSS velik političen shod. Ker je bil včeraj obenem otvorjen običajni veliki sejem, se je v mestu zbralo veliko število kmetov iz bližnjih in daljnjih krajev. Zato je bil shca tudi zelo dobro obiskan in je Radićev govor poslušalo okoli 10.000 kmetov. Zborovanje je otvori! tamošnji predsednik okrajne organizacije HRSS ter takoj podal besedo Stjepanu Radiću. Uvodoma je Radič razpletal običajne svoje fraze ter naglasak da so tri stvari, ki jih želi povedati: 1.) Kaj je sedaj v Beogradu 2.) Nakup selj. doma v Zagrebu in 3.) Kaj hočemo v bodoče delati, ker se zdi. da se bomo pograbil?. (Klici: >Ne bojimo se!) Pametni ljudje se res ne boje. V Beogradu so zopet prišli na površje nepošteni in nasilni ljudje. V Beogradu se je te dni sestal neobičajen posvet, kakor v slučaju vojne. V Beogradu žele vojno! Proti komu? Proti lastnim državljanom ,proti Hrvatom. Naše milijarde sprejemajo in naše vojake potrebujejo. Sedaj ko nas bodo pozivali, nečemo priti. Zaka bi tudi sli?
Stjepan Radić je v nadaljnjem svojem govoru ostro napadal bivšega notranjega ministra dr. Milana Srskića. naglasu joč. da on. ki je pravi lopov, ni smel oditi na dvor. Radić obžaluje, da je dvor poslušal mnenje človeka, ki je stavljen pod obtožbo. Po mnenju Radi-ćevem je bil edini človek dr. Korošec, k! je dejal dr. Srskicu: »Vi ste pod obtožbo in ste kljub temu došli na dvor na politični razgovor.« Korošec pa je napravil napako, ker ni dejal kralju: Veličanstvo! Nočem ž njim govoriti in reševati političnih vprašanj. Jaz v imenu Slovencev odhajam!«   Meni so iz
dikali in grozi, da HRSS zapusti ali volitve, to je zahteva Radića.
Beograda poročali, kako je vznemirjen narod. Na posetu na dvoru ni bilo nobenega Hrvata. Upali so si tam zahtevati, da se mi Hrvati odrečemo svojemu pacifizmu, republikanstvu in člove-čanstvu in da postanemo lopovi, kakor so oni. Radikali so zahtevali, da se odrečemo republikanstvu, pacifizmu, člo-večanstvu in da bi potem vstopili v vlado. Nam bi dali 2 ali 3 ministre, a sebi pustili 10 do 15 ministrov. Kakor so nevarni in zlobni, tako so tudi bedasti. Za vse ministre celega sveta se mi hrvatski seliaki ne odrečemo niti za en dan pacifizmu in republikanstvu. Vidi se, da oni nimajo političnega prepričanja in smatrajo, da je politično prepričanje umazana cunja, s katero se plašijo vrane.
Radić je dalje govoril o angleškem parlamentarizmu ter navajal, kako mu je seljak in narodni poslanec Uda Mar-ković sporočil vsebino pisma, ki ga je pisala vojaška komanda v Petrinju okrajnemu načelniku v Glini, da naj tam med dobrovoljce in zanesljive ljudi v dobroznane svrhe razdeli osem zabojev municije in zaboj pušk. Radi tega pisma je Radić tudi ostro napadel pokrajinskega namestnika dr. Gojkovića.
Končno je Stjepan Radić izjavil:
-Najodločneje odklanjamo vsako sodelovanje z radikali. Zastopniki HRSS zapuste takoj beogradsko skupščino, vrnejo se v Zagreb, da tu vodijo svojo politiko. Nočemo imeti z Beogradom nikakih stikov v onem momentu, ko se občuti, da sc stvar razvija proti parlamentarnim principom.«
Kratko je nato očrtal potek sedanje vladine krize ter je zahteval, da se naj povrne prejšnji Davidovićev režim ali pa razpišejo nove volitve.
~--Povsod so en«ki. Iz Bratislave poročalo o šV .dalozrcm izzi vatijB narodnega čuta. M so ga zakrivi slovaški klerikalci. Povodom proslave Žižkove 5i>0 let; L. ie vprizorl" Narodno gledališče, K«>i!;' '• o »2ižkovo smrt*. Klerikalci so sr Titrali to predstavo >a izzivanje sl-:v i.j^a naroda in katolicizma ter so ji napovedali bojkot. A" četrtek in petek so se širile po mesn: vesti, da nameravajo klerikalci pri predstavi demonstrirati. Zato je bilo zanimanje za predstavo še večje in ob-Čit^rvo je napolnilo gledališče do zadnjega kotička. Sredi prvega dejanja, ko kardinal zabode v dvoboju češkega plemiča, so se začuli z galerije in parterja klici: Sramota, fej! nato pa se je začelo splošno žvižganje in tuljenje. Občinstvo je planiio po konci. Po zraku so letaia klerikalna gesla? za Boga in narod, živela svoboda slovaškega naroda itd. Občinstvo je odgovorilo na kierik^irjo izzivanje s frenetičnim ploskanjem in navdušenjem za proslavo Žižkovega jubileja. Klerikalni kričači niso prišli na svoj račun. Končno je posegla vmes policija. Ici je odvedla 7 glavnih kričačev. med njimi urednika -Slovaka« na policijo.
= Turki izganjajo Grke. Carigrajski listi pišejo, da je oblast pozvala 50.000 Grkov, da se imajo izseliti tekom 10 dni. sicer bodo izgnani.
— Francoske in italijanske pomorske sile koncem 1923. »Eclio de Pariš« trdi, da Francija ne stremi po pomorski nadmoči nad Italijo. Leta 1930 bo imela Italija 14 križa rk in opazovalnih bro-dov, 38 torpedovk in 22 podmornikov, Francija pa 13 križark, 19 torpedovk in 37 podmornikov.
= Neredi v Bolgariji. Po poročilih iz Sofije so izbruhnili v okolici Stare Zagore veliki nemiri. Revolucionarji so dne 15. t. m. dopoldne zavzeli mesto in pregnali tamkajšnje oblasti. Polastili so sc tudi železniške proge. Šele ko ie oriše! močan oddelek vojaštva, so bili revolucionarji pregnani iz mesta in so se umaknili v gore. Podrobnosti o tem dogodku ni:
=== Prebivalstvo Italije. Definitivni rezultat zadnjega popisa prebivalstva Italije je šele sedaj objavljen. Italijanska država šteje 9194 občin. Prisotnega prebivalstva 38,710.576, legalnega prebivalstva 39.943.523.
Ne zamudite
Slovenska zmaga v Ptuju
Izvoljeni: 20 Slovencev, 4 Nemci in nemškutarji, 1 socijalist.
— Ptuj, 19. oktobra. (Izv.) Današ« nje občinske volitve so v splošnem po* tekle popolnoma mirno. Nemci in nem* Škutarji so napeli vse sile, da bi si v občinskem svetu priborili večino. Zdru* žene slovenske stranke so naval Nem* cev odločno odbile. Volitve so trajale od 8. zjutraj do 17. popoldne. Rezultat je bil takoj po 17. objavljen. Rezultat je nastopni:
1. Narodni blok 408 glasov in 20 odbornikov;
2. socijalisti 102 glasa in 1 odbor*
nika;
3. Nemci in nemškutarji 264 gfasov in 4 odbornike.
Izvoljeni so bili:
1. Narodni blok:
Dr. Matej Senčar, odvetnik: Anton BI a ž ek, knjigovodja; dr. Franc Kotnik, profesor: Anton M a c un, trgovec; Franc Lenart, trgovec: Vinko Š e r o na, učitelj; Blaž P i hI e r. krojač; Fran Valentin, železniški mizar; Fran M a ho r ič, gostilničar; Fran Lenarčič, revident; Ivan Rupar, upravitelj; Josip G o r u p, nadučitelj; Jakob T o b i j as. višji dačni upra; viieli;
Jernej Rajšp, trgovski pomočnik; Blaž J ob, železničar; Hinko Korenjak, sedlar; Ferdo F r a s, posojilnični uradnik; dr. Ivan Fermevc, odvetnik; Josip P r o sni k, mehanik; 'Avgust Kos, davčni asistent.
2. Socijalist:
Ivan S e g u 1 a, mizar.
3. Nemci in nemškutarji:
Ivan S t e u d t e sen., posestnik: Pavel P i r i h, tvorničar;
Dr. Sikst Fichtenau, odvetnik; Valerijan Spmschina, mehanik.
Ko se je objavil rezultat volitev, je zavladalo med slovenskimi vrstami vc* liko navdušenje. Z magistrata je zapla* polala državna zastava in kmalu nato so z vseh slovenskih hiš zavihrale dr* žavne in slovenske zastave. Po ulicah je narodno občinstvo prirejalo manife« stacije, vzklikajoč: »Živel slovenski Ptuj! Živel kralj!« Med Nemci, ki so računali z gotovo zmago, je zavladala velika poparjenost. Nikjer ni prišlo do nikakega izgreda. Poskus O migove gar* de. da bi zopet prišla v Ptuju na po* vršje, se je žalostno ponesrečil. Nemški Ptuj, v katerega so do prevrata vsi ver* jeli, tudi mnogi Slovenci, se je izkazala kot navadna bajka.
S ptujskimi volitvami je zaključena volilna kampanja po spodnještajerskih mestih, ki so veljala kot trdnjave nem* ške misli in nemškega duha. Izvršene volitve so vsemu svetu eklatantno po* kazale in dokazale, da je mariborska oblast izključno slovenska zemlja, v kateri sploh ni nemške manjšine.
STJEPAN RADIĆ O SPORTU.
— Zagreb, 20. okt. (Izv.) Na slovesen način je bilo včeraj otvori eno novo igrišče zagrebškega športnega kluba Oradjan-ski. Sledila je nogometna tekma Gradjan-ski : sarajevski Sašk z rezultatom 2:1. — Otvoritvi igrišča je prisostvoval tudi Stjepan Radić, ki je imel kratek govor o pomenu sporta. Iz treh vrst nogometa priporoča Hrvatom, da sprejmejo angleški način nogometa. Biti angleški športnik pomenja biti dober Anglež. Hrt*tski športnik mora tudi biti dober Hrvat. Nam Hrvatom je potreben nogomet, ker moramo radi z nogometom odbijati vse navale*
Mtasb !io!»šsvlška centrala na Dunaju.
Glasilo bolrarsk;ih socfjalistov »Svobodna Reč> prlobčuie podatke o organizaciji, ciljih in delovanju balkanske boljseviške centrale na Dunaju. List piše:
>TzvršiIni odbor ITT. infeniaciiona-le v Moskvi je na svojem zasedanju dne 12. avgusta I. 1923 sklenil, da se ustanovi balkanska sekcija s sedežem na Dunaju. Naloga te sekcije je. voditi po posebnem načrtu predvideno delovanje glede ustanovitve balkanske sovjetske federacije, ki bi obsegala Bolgarijo. Jugoslavijo in Romunijo. Sekciji načeluje Čerskii. Sekcija ima posatnne oddelke: oddelek za propagando in tisk. ki ga vodi Harlakov: on je prevzel tudi uredništvo lista »Federation Balcanl-que«. Najbližji sotrudnik sekcije je To-dorov, ki je prevzel propagando komunističnih idej v Jugoslaviji. Član sekcije je bil tudi nedavno umorjeni komunistični poslanec D. Dimov, glavni pred-stavitelj ITI. internacijonale v Bolgariji.
Glavni cilj sekcije je organizacija strogo bojnih komunističnih odredov. V ta namen je bila določena Bolgarija za avangard socijalne revolucije na Balkanu. V. Kolarov je izdelal podrobnosti načrta za revolucijo; ta načrt je odobril izvršilni odbor III. internacijonale. Načrt obsega naslednje točke:
1. da se pritegne makedonska organizacija, njen centralni odbor, ki mu sekcija obljubi bogato materijalno **>d-poro za strmoglavljenje bolgarske vlade in za vstajo v Makedoniji, potem pa naj bi se ta organizacija nenadoma sov-jetizirala.
2. Da se organizirajo na ozemlju Grške in Jugoslavije partizanski odredi, da bi se z njihovo pomočjo provociralo bolgarsko vlado in Izzvalo diplomatički konflikt, ki bi imel za posledico oboroženo intervencijo Male antante v notranje razmere Bolgarije.
3. Da se organizirajo na bolgarskem ozemlju manjši komunistični odredi z namenom desorganizirati normalno življenje v državi in vzbujati med prebivalstvom ogorčenje proti vladi.
4. Da se ustanove vojne baze na crnomorski obali
Ta načrt je odobril izvršilni odbor III. internacijonale 13. marca leta 1924. Pismeno odobrenje je bilo poslano dunajski sekciji 16. marca pod Št. 193, obenem pa je bil odobren večji kredit iz sredstev III. internacijonale.
Dalje govori list o zaroti proti makedonski organizaciji, ki jo je organizirala boljševiška centrala, o ponarejenem dunajskem manifestu in o neuspehih, ki so spravili boliševiške agente v
BLAGAJNA
VELIKEGA
VOJVODE
Senzacija za vsakega kino-obiskovalca!
V glavnih vlogah ljubljenci kino-obisko\nlcev;
JIARRV   LIEDTKE,    MADY CHRISTIANS,
ALFRED ABEL,
Robert Scholz, lika GrOning, Julius Falkenstein
Film posnet v Jugoslaviji
Predstave ob: Vi 4., 5., lh7., JA 9 Blagajna je odprta od 10. do pol« 1 in od pol 3. naprej. Telefon 124 Telefon 124
Elitni
* -^o^ Kino Matica
veliko zadrego. V dokaz navaja sledeči dokument:
Osebno, popolnoma zaupno. III. in-ternacijonala, balkanska sekcija. 22. 'X. 1924. Dunaj. — Komunističnim stranicam, komunističnim odredom, odgovornim činiteljem in bojnim organizacijam. Neuspehi zadnjih dni ne smejo niti za trenotek ovirati začetega dela. Ura zmage je blizu. Smrt najboljših tovari-
šev vzbuja opravičeni čut osvete. Naša sila je edinstvo. Organizirajte bojne odrede. Brezobzirna osveta izdajalcem in krvnikom revolucije. Za vsakega ubitega tovariša mora pasti 10 do 20 buržu-jev. Cankova garda preživlja zadnje dni. Ura osvete se bliža. Živela III. !n-ternacijonala, živela bolgarska sovjetska republika! Zalkin, tajnik Artamo-r.ov.
Umor na Hranilnični cesti.
Roparski umor ali čin osvete ?
Vse mesto je danes pod vtisom strahovitega umora, ki je bil izvršen snoči na Hranilnični cesti nad trgovcem Ferdinandom Pipanom iz Ljubljane. Ni se šc polegel val razburjenja, ki ga jc povzročil umor nesrečne blagajničarke Fanike Petkovškove. umorjene 31. marca ti. na Vodovodni cesti, že je razburil javnost drug strašen zločin, ki je glede strahote in zagonetnosti prekaša prvega.
O tragičnem dogodku, ki znova dokazuje, da so varnostne razmere v Ljubljani čedalje slabše, smo zaznali:
Trgovec Ferd. Pipa* se je vračal snoči okoli pol 22. s svojo soprogo Slavko z obiska, ki ga je napravil svojemu tastu jerme-narju Stupici v Slomškovi ulici, domov. Stanujeta v Einspielerjevi ulici 15. Odšla sta po Kolodvorski ulici, mimo glavnega kolodvora v smeri proti Dunajski cesti. Že pri kolodvoru je soproga opazila, da jima sledi neki neznanec v primerni razdalji ter je opoz )-rila nanj moža, ki pa ni polagal temu večje važnosti. Oba zakonca sta nadaljevala pot, ne oziraje se na neznanca, sta pasirala železniški prelaz na Dunajski cesti ter nato zavila na samotno in slabo razsvetljeno pot Za Bežigradom, od tu pa sta krenila v Hra-nilnično ulico. Soproga Slavka, ki je opazila, da jima neznanec še vedno sledi, se je na križišču ulice, kjer gori cestna svetilika ustavila ter polglasno rekla soprogu: Ti. poglej, še vedno je za nama!«. Trg. Pipan se je okrenil in je res opazil neznanca. Ko sta nato napravila oba zakonca še par korakov naprej, je tik pred hišo št. 6. v Hra-nflnični ulici skočil neznanec pred oba. V roki se mu je zasvetil samokres in zakričal
je:
Geld oder Leben!
«
Pipan hipoma prestrašen je v naglici dvignil pleteno ročno košaro, ki jo je imel v roki, pred se, da se zavaruje pred nap:: dalcem. V tem trenotku pa je počil strel; krogija je predrla skoz košaro ter vdrla Pipanu v levo stran prsi. Pipan se je opotekel, prijel je še ženo in smrtno ranjen kriknil: »Moja Slavka.'« Nato se je zgrudil na tla. Dogodek se je odigral tako naglo, da se je prestrašena žena zavedla šele potem ko je opazila moža na tleh in ko je videla, da na-apdalec beži. Krrknila je: »Zločinec, lopov«, ter obenem klicala na pomoč. Čim so se nje-nemunemu kriku odzvali prebivalci sosednih hiš, se je nesrečna žena zgrudila onesvesce-na tla, mrmrajoč še nekatere nerazumljive besede. Trgovca Pipana so prebivalci sosednih hiš dvignili in ga prenesli v hišo št. 6. v stanovanje g. Bečana. Vsaka pomoč pa je bila prepozna, kajti strel je bil smrtonosen in Pipan je bil že mrtev.
O strahotem zločinu je bila takoj obveščena policija in na lice mesta je bil pozvan poKc. zdravnik dr. Avramovič, ki se je nahajal baš v kavarni »Emona«. Dr. Avramovič, ld je v spremstvu dežurnega uradnika prispel takoj na kraj zločina, je ugotovil takojšnjo Pipanovo smrt, ki je nastopila vsled notranje izkrvavitve. Kroglja je predrla levo stran prsa tik pod rebrnim bokom; verjetno
je raztrgala vranico. Iz smer! krogle sc da sklepati, da so bile ranjene tudi desne ledvice. Smrt je morala nastopit! tako; Iti sicer vsled notranje izkrvavitve. Pri obdukciji trupla, ki bo verjetno že danes, se bo dalo točneje ugotoviti dejanski stav..
Pipanovi soprogi, ki je ležala v nezavesti, je nudil dr. Avramovič prvo pomoč ter je bila na njegov ukaz prepeljana domov, kjer se je zavedla šele po par urah.
Pokojni Ferdinand Pipan jc bil pred vojno trgovec v Trstu, kjer si ic kot zaveden Slovenec pridobi! nebroi simpatij ter ie bH splošno čislan. Ob prevratu 1. 191 S. ko so Italijani zasedli Trst, je prišel v Ljubljano, kjer je na Sv. Petra cest? otvori! trgovino z mineralnim oljem in gumo. Podjetje ie vsled svoje solidnosti kmalu zaslovelo in je izborno prosperiralo. Tudi v Ljubljani je pokojni vsled svoje družabnosti vžival splošne simpatije ter je njegova nadvse tragična smrt vzbudila splošno soentie. Pipan se je komaj pred šestimi meseci poročil s hčerko uglednega trgovca in obrtni-v srečnem zakonu. Zločinska roka mu jc presekala nit življenja skorai v nailepši moški dobi, kajti bil je star 37 let. Upati je, da roka pravice doseže nečloveškega morilca.
Kdo je morilec ?
Takoi po strahovitem zločinu, izvrše* nem nad trgovcem Pipanom, je policija mobilizirala ves aparat in izvedla obširno racijo. Že tekom noči je bil aretiran radu nujnega suma umora trgovca Pipana hotelirjev sin Ernest Miklič, ki je bil popreje zaročenec ge. Slavke Pipanove. V zvezi z njim je bil aretiran tudi neki S. z Viča, k* pa je bil že izpuščen. Miklič je bil tekom današnjega dopoldneva zaslišan, vendar o poteku preiskave nimamo še pozitivnih podatkov.
Policija prosi vse tiste, ki so videli v kritičnem času zakonca Pipan, ko sta se vračala domov, da se zglase pri niei.
Kaj izpoveduje soproga umorjenega Pipana.
Naš poročevalec je danes zjutraj osebno posetil soprogo tragične smrti umrlega trgovca Pipana. Gospa Pipanova, ki je skoraj do zjutraj ležala v nezavesti, jc zaznala o smrti svojega soproga šele ob S. uri. Vest jo je silovito pretresla. Našem!' poročevalcu je ga. Pipanova naslikala ves dogodek tako, kakor je zgoraj opisan. Morilca je opisala tako-le: Imel je siv visok klobuk, črne lase, črne brke ter je nosil drap površnik. Govoril je nemško, na begu pa je po slovensko zaklel »hudič*. Zatrjuje tudi, da napadalec očtvidno ni imel namena, da oropa njenega soproga, kajd takoj, ko je zakričal »Geld oder Leben!* je tudi strclial. Cim je videl, da je Pipan padel, je zbežal. Gre torej za čin maščevanja in je bil roparski napad samo fingiran. Bežal jc v smeri proti ljubljanskemu polju. Kdo je morilec dosedai še ni dognano, verjetno pa je. da bo dognala to preiskava in razkrinkala zagonetni umor. ki razburja celo mesto.
Pes po smrti.
Angleški časopis «Dog WorW« je vprašal nekaj odh'črrih angleških mož, ah* živi pes še po smrti dalje. Prišli so odgovori, ki precej negalantno zametajo misel na kaj takega, nekateri pa pritrjujejo vprašanju. Bernard Shaw piše: »Nikdar nisem imel psa, H M bfl tako neumen, da bi si želel tako strašno usodo«. Nekateri ljubitelji psov pa so MH mnenja, da daje velika zvestoba psu nadaljevanje življenja po končanem pozem-skem. Ako se ima končati odanost psa z njegovim življenjem, potem sem izgubil svojo vero,« pravi eden največjih pasjih prijateljev, dočira si drugi izreka tolažbo, j da ga bo gotovo njegov zvesti pes sprem-l Ijal tudi v onostranskem življenin. Sir Ar-
thur Dovle pravi da je bilo pri neki špiriti-stični seji slišati v sobi pasje lajanje in da so se čestokrat že pojavili psi na fotografijah duhov. Zato izvaja: A*se naše domače živali, zlasti pa naši ljubi psi, ostanejo pri nas tudi v bodočem življenju, ker ljubezen traja preko smrti.«
Soko!sfyo.
— Sokolsko gledališče v Radovljici vprizori v nedeljo, dne 36. trn. ob pol štirih popoldne veseloigro »poslednji mož«, ki se po sedanji razdelitvi predstav uprizori samo enkrat. Kdor ljubi zabavo ki smeh, naj te predstave ne zamuda. 20Z'n
Darujte za sokolski Tabor!
a
v. v. 141
Stran 3.
Prosveta.
..Cyraas de Bergerec" pri nas.
Konec
Seicsaiia Šarfčeva je bila zelo lepa. In tudi šaričevi moram priznati, da je s prirojenim prijetnim glasom Zupančičeve stihe prednašala še dokaj blagoglasno. Sicer pa je vloga za njo malo nasilna, ker leži čustvovanje Saričeve bolj na strani Faustove Gretehen, nego precijozne Francozinje Rok-sane.
Kolikor toliko jasno govori tudi Kralj (Le bret). V manjši vlogi (slaščičarjeva žena) je Medvedova prav brhko izgledala ta tudi prilično jasno govorila. Bilo je sploh nekaj prav srečnih mask, tako ona starega vojščaka Castef-Jalouxa (Skrbinšek). Zr siascičarja Ragueneauja bi morali dobiti drugega interpreta, L i p a h o v lepi talent ježi na drugačnih poljih in njegova rezka govorica nam ne more pričarat okroglega, dobrodušnega in pocukrano- pesniško navdahnjenega človeka, ki ga pričakujemo. Lipah je morda karakterni komik, roda le za rezke figure. V tejle igri s svojim načinom govorjenja ni mogel priti dc veljave, ki gre vlogi.
Drenovec je na odru lep dečko, za ljubimca Roksane pa se vede pri vsej bojazni pred lastno nebrihtnostjo vendar malo pre-tepčka*to. Saj je francoski kavalir. Vzrok remu vtisu je morda v prvi vrsti njegov glas, ki ja v svoji vokalizaciji vedno na zadnji dopustnj meji proti ljubljanskemu narečju in mu manjka neke možkosti. Nt treba da bi bil glas ravno globok, če naj bo mož-ki. Tudi tuknj ^re za nekaj, česar se ne da z besedo določiti.
Gre pa poleg Jgralstva pri Rostandu tudi za opremo. Ona je bistven del pesnitve, če jo imamo poslušati in gledati Rostand slika Čisto poseben, zelo točno opredeljen čas, ki ni podoben nobenemu drugemu. Stihe mora podpirati ves sodobni blesk; kostumi m dekoracije morajo biti ubrane dc zadnjega okraska v slog dobe. Rostand zavestno reflektira na »Memingerei«, tj. na zgodovinsko pristnost opreme kakor smo je vajeni na pr. Iz filmov one dobe. Tu se ne da nič mešetariti. Stihi, vedenje ljudL njih ssačin govorjenja, obleka, arhitektonski slog sploh vse naj tvori enoto in se mora brez vrzeli izpopolnjevati. Drznem se celo trditi da bi ob blesteči in pravilni opremi povečani neugodna deklamacija niti ne bila take občutna.
Zdaj pa si vzemimo našo revščino! 2 njo so storili kar so mogli, pa ne pomaga nič- če morajo Gaskonjd nositi one nedoločne kostume, ki jih nosi sicer operni zbor za vojake in lovce v vseh mogočih operah predioze na galeriji pa ona oblačila opernih koristij iz vseh historičnih dob od Lo-cengrina do Napoleona, je to porazno. Da li pa bi jim bili lahko, sedečim na galeriji, vsaj papirnate ovratnike take fasone, kakor ga nosi Roksana. In zahtevalo bi se bile od njih lahko, da se počešejo v slogu dobe. j
^•1. J-UII-    !__J___■       ~    *    _    1______„J^ _t ti___
Gledališče ima dve knjigi z barvastimi figu rami za obleke in frizure vsen dob. Te ne-precijozne dame. ki so sedele na galeriji tako žalostno, kakor bi bile na predmestn maskeradi in se jih radi premalo lepega kostuma ni še usmilil noben plesalec, so bile počesane »na auf« kakor članice kake damske kapele aH natakarice v animimi krčmi. Sploh manjka, manjka — vsega. Oder sanje premajhen, zlasti preplitev. Dvorana v prvem aktu z galerijo in lestencem se mi je zdela kakor soba za lutke.
Par stvari bi se dalo vendar popraviti Slaščičarna ima nekako izložbeno okno s tremi po več metrov visokimi šipami. Kdr je znal v onih časih vlivati take Šipe?! še v francoski revoluciji so bila celo zrcala sestavljena iz samih malih steklenih plošč. Ir na tem oknu je velik brezokusno moderen napis »Slaščičarna«. Ali naj se potem smehljamo. Če nastopa na Japonskem duh Hamletovega očeta s cilindrom na glavi? Kolike bi vsa slaščičarna pridobila na intirrnosil In znzčaui starodavnega časa, če bi bili okn' le s palčicaml razdelili na majhna polja Vem. da govorim zaman. Kar pri nas pride na oder, ostane ves čas tako, Četud k nesmiselno. Če kritika graja, potem čutijo celo potrebo, se postaviti na justament-no stališče. Raje justament, nego upravičeno uvidevnost.
Največ občutja Ima zadnji akt, kjer tudi z lučjo pametno ravnajo. Ponesrečena pr je razsvetljava pod Roksaninlm balkonom Ob tleh je dosti preveč luči In je zato docela skavrjena iluzija, da ne bi Roksana ? balkona zasačila Cyrana, ki ne stoji vedne ravno pod balkonom, še manj je verjetno da bi ga ne Izpoznal grof Guiche, razen će je ves brbav. Če prinese strežaj iz hiše par sveč, se pa podviza razsvetljevalec urno odpreti celo rampo, da zažare vse h:še kakor bi gorele na cesti obločntce. Ali n« vid vsaj režiser tega popolnega pornn*ijka-nja vsake fantazije In čuta za ravnanje pc zdravi pameti? Kako bedasto se pri tnk: feakljadi občuti grofova gesta, da z brlečr leščerbo posveti Cyranu pod nos v želji »poznati ga. Če ga pri vsej drugi luči ni po-gnmtal, mu tudi leščerba ne pomaga. Najhujše pa Je »luna na komando«. Videl sem klozete, kl Imajo tak mehanizem, da se v niih prižge elektrika, čim odpreš vrata. Nisem pa vedel, da so že za Ludovika XIV. imen" balkonska vrata, katera je bilo treba samo odpreti, pa je tisti hip zabrizgnfla luna svoje žarke na balkon!
Čemu je tiste mesečine sploh treba? Balkon bi bil mnogo poetičnejši, če bi ostal, kakor ie bil, teman. Saj je noč in Cyrano naj v temi Igra Kristjana de Neuvlllete. Tudi ie nemogoče, da bi luna posijala od desne, ko Imajo vse kulise (hiše) naslikane luč in senco tako, kakor bi že ves čas na njih gornji del luna sijala od leve! Nekaterim ljudem seveda ugajajo tudi najbolj razgledni-ce, ki imajo nočno nebo, v vseh oknih hi? pa rdeč stanjol, kakor bi bila vsaka hiša plavž. To je okus za izdelovatelje jaslic, a bo za narodno gledališče,
Ce pa že ne morelo Izhajati brez mesečine, naj bo tu iz vsega početka ali pa naj polagoma od strehe navzdol prileze (pa to je za naše operaterje gotovo prevelika umetnost). Najhujše pa je, da svit včasih ne zadene takoj balkona in bega po temi naokoi kakor »zajček«, ki smo ga kot poredni otro« ci z zrcalom spuščali v sosesko. Strašno.
Vedno vidim, da se s tehnično Stranje na naših dveh odrih ravna brez glave, ne da bi si dotičnik vsaj malo irrisH! kak pomen naj Ima za igro njegovo početje, za katero ga plačujejo. Tega mora biti konec lr ne bom dal preje rrdru.
O nunah v zadnjem aktu ugleden znanstvenik in estetsko zelo Izobražen gospod dejal, da se vedejo kakor krščence. Meni se n! zdelo več vredno, opazovati jih. Sem Imel že dosti od one straže bojnega tabora, ki stoji kakor lipov bog in sovražniku za tarčo, ko pričenja že bitka. Rad bi videl možaka (četudi ob tedanjih puškah), ali bi samo trenotek zdržal tam gori, ne da bi se kril. To so samo stvari, ki morajo žaHti gledalca in skvarijo tudi užitek onega, kar je dobro. Taka »malenkost« je na pr. tudi, da šotoru niso dali znotranje stene. Kedar kdc dvigne zastor ob vhodu, pogledaš skozi šo-torova vrata v svetli nebesni prospekt, me-stov šotorovo notranjost. Če Je vseeno, potem smo pač šmira. Ali pa sploh odpravimo iluzijski oder tn igrajmo brez kulis.
»Cyrano« je dosegel, to Je mogoče opa zovatl na vsem občinstvu, uspeh sptoštova-nja, katero meri v prvi vrsti na zaslužnegr in priljubljenega režiserja In Igralca Putjatr kot inicijatorja uprizoritve, nadalje pa na njegovo in vseh sotrudnikov najboljšo voljo. Navdušila pa igra nI nikogar.        JVL Z.
★ * *
_ Popravek. V prvem delu poročila O
»Cvranu« (S. N. z dne 19. tm.) je par tiskovnih pogrešk, ki si jih vsakdo lahko sam popravi. Neprijetna pa je pogreška: »To zadene, če nima sicer talenta...« namesto: To zadene, Če Ima sicer talenta ...« Temu sledeči stavek je pa zelo skvarjen, ker sta izostali besedi, ki jih sedajle prinašamo v debelem tisku: »Včasih gre pa za pevnost, ki je v besedi. Vzemimo besedi »streha« in »neha«...
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani«
DRAMA. Začetek ob 8. zvečer. Ponedeljek, 20. okt.: Paglavka,    Red A. Torek. 21. okt.: zaprto.
^reda. 22. okt.: Šestero oseb išče avtorja. Red B.
Četrtek, 23. okt.: Pri Hrastovih', slavnostna predstava ob 50-letnici rojstva pisatelja Ksaverja Meška. Petek, 24. okt.: Moč teme.    Red D. Sobota. 25. okt.: Firma P. B.    Red. F
OPERA. Začetek ob pol 8. zvečer. Ponedeljek, 20. okt.: zaprto. Torek, 21. okt.: Rigoletto.   Red D. Sreda, 22. okt.: Majska noč.  Red F. Četrtek, 23. okt *„,zaprto. Petek, 24. okt: Netopir.  Red C.
★ ★ ★
— Opera. Verdi: Rigoletto. 2e v Travi-
atl je Verdi dramatični moment, kl bodi nositelj celega razvoja drame, muzikalno postavil v ospredje. V Rigolettu pa je ta Verdijeva misel še ostrejše izražena. Prokletje, ki se drži glavnega junaka, leži kot temna senca nad celim dejanjem. Rafinirano zna Verdi dalje izrabljati kontraste: neposredno k tragiki prokletja postavi življenje s svojim lahkomišljenim vživanjem. Proklestvo se začne izpolnjevati v tem momentu nad Rigolettom, ko se zaljubi Gilda, njegova hči v Vojvodo Mantuanskega, in zadene ga na istem mestu, kjer se je prej cinično norčeval iz grofa Monterone. Muzikalno se stopnjuje opera preko nežne arije srečne Gilde v drugi sliki Groteskne, z njegovim notranjim doživetjem kontrastujoče vesele pesmi Rigole-tta do viška partiture, do velikega kvarteta zadnje slike, v katerem zna Verdi majster-ski navzlic enotnosti sozbožja vseh štirih glasov dati vsakemu posebej sliko njegovega duševnega razpoloženja. Strašno nasprotje, ženijalno zgrajeno, tvori vesela pesem odhajajočega Vojvode Mantovanskega, ki je ravno ušel bodalu brava Sparafucile, dočim podleže Gilda. S tem pri nas m na mnogih drugih odrih neha opera, dočim po Verdiju Gilda v rokah očeta umlraje poje še, želeč svidenja s svojo materjo v nebesih Zasedba je bila v rokah Popova (Rigoletto) LovŠetove (Gilda), Kovača (Vojvoda Man-tovanski), Zatheja (Saprafucile), njegove sestre Maddalene (Thierry-Kavčnikove), Be-tetta (Monterone) in manjših: Ropasove, Mohoriča, Šublja itd. Opera je bila skrbno naštudirana, zlasti orkestralno (vodstvo: Neffat), tudi nositelji glavnih vlog so svoje nelahke partije odpeli in odigrali zadovoljivo, predvsem Popov, ki pa se Je povspel šele v tretji sliki do umetniškega viška In bil predmet gromkim ovacijam. On je predvsem dramatični pevec, lirski momenti so pri njem redkejši. Lovšetova je na plano-mestlh dovolj šibka, sicer pa pevka izvrstnih kvalitet. V tretji sliki Je po svojem tragičnem padcu preveč veselo našminkana. V zadnjem aktu z lahkoto na tla vržena c"ia t'kakor spominja na umorjeno truplo Gilde. Kovač se nekam Izboljšuje, njegovi vokali postajajo enakomernejši, Jasnejši, kar me zelo veseli, višina pa je postala, se ml zdi, tanjša. Igralski Je premalo elastičen, vendar pa svoji vlogi zadovoljivo ustreza. Zathey je bil dobro razpoložen, samo premalo Italijanski bravo, ki za pest cekinov zabode kogarkoli. Betetto, kakor vedno izvrsten. Thierrjeve je pa kar škoda za tako malo vlogo. Ostali zbor ter režija In luč za enkrat v stilu ter pohvale vredni. Predstava, kakor običajno vse »izven«, pičlo obi skana. —č,
— /. mladinsko glasbeno predavanje. Drugo leto glasbenih mladinskih predavanj {
se je včeraj pričelo • predavanjem pod na« slovom »Poljska glasba«. Plemenito glasbe« no delo, ki je je lansko leto začel profesor Jeraj, in ki je podpira požrtvovalno nai Prosvetni oddelek ter Glasbena Matica, je že v prvem letu svojega življenja rodilo obilen sad. Lanski ciklus predavanj je po« kazal šolski mladini najvažnejše glasbene oblike ter jo seznanil » glasbenimi instru* menti vseh vrst. Letos bodo v nameravanih 14 koncertih naši najboljši reproduktivni umetniki pokazali glasbo skoro vseh naro* dov. Po »Poljski glasbi« pride ruska, nato češka, slovensko»historična, hrvatska, rusinska, nordijska (norveška, švedska, finska), francoska, belgijska (angleška), srbska, slo« vaška, bolgarska, južnosrbska, slovenska modema itd. Pri včerajšnjem prvem pre* davanjem sem sodeloval jaz z uvodno besedo, gdč Sva j gar jeva (klavir), g.Zathey sa. mospev) in g. prof. Jeraj (spremljevanje). V uvodni besedi sem v kolikor mogoče zžeti obliki orisal vso poljsko glasbeno zgo* dovino, počenši s prvimi ohranjenimi glas« benimi spomeniki iz začetkov XI. stoletja do najmlajših sedanjih skladateljev. Gosp. Zathev je s svežim, zmagovitim glasom za« pel nekatere pesmi Karlowicza, Galla, Szy« manovskega in Niewiadomskega, v drugem delu pa arije iz Montuszkovih oper »Halka« in »Hrabina«. Mladina je po vsaki pesmi buhnila v živahen aplavz in g. Zathev je moral dodati še dvoje živahnih narodnih pesmi. Gdč. švajgarjeva je z iskrenim pred* našanjem dala po eno etudo, mazurko in balado Chopina in ob koncu velezanimiva dva plesa L. Rožvckega, ki jih je nalašč za ta koncert naštudirala na pamet. Nadarjeni in pridni pianistki gre naša posebna ^shva# la. G. prof. Jeraj se je kot spremljevalec tesno, z razumevanjem prilagodil pevcu ter tudi še s tem nesebičnim delom pripomogel k prav lepo uspelemu koncertu. Mladine je bilo mnogo, a bi je bilo še več, če bi jo na predavanje nujnejše opozorili v šolah. Pri* hodnje predavanje pod naslovom »Ruska glasba« bo novembra meseca. —£.
— Narodno gledališče v Ljubljani proslavi 50-lernico rojstva znanega !n priljubljenega pisatelja Ksaverja Meška v četrtek dne 23. t m. ob 8. uri zvečer. Pri tej priliki se vprizori kot slavnostna predstava Meškova drama »Pri Hrastovih« v režiji g. Šesta. Kakor čujemo bo prisostvoval premijeri g. avtor sam. 206/n
— Pogreb Anatole France. Anatola France ie spremlja! v soboto na zadnji poti v mislih In srcu ves francoski narod. Pariško prebivalstvo se Je poslavljalo od velikega pesnika v gostih' špalirjih po ulicah, koder se Je pomikal mrtvaški sprevod. Iz hiše žalosti so prenesli pokojnikove zem-ske ostanke pred Institut de France, kjer so postavili krsto na katafalk. Katafalk Je bil postavljen pred Voltalrovlm spomenikom. Na nasprotni strani so zasedli tribune prezident republike, zastopniki vlade, parlamenta, pariške občine, dlplomatlčnega zbora in številno zastopstvo francoskega znanstvenega, literarnega in umetniškega sveta. Vojaško čast je oddal pokojniku pehotni polk, ki je tvori! špalfr ob cesti, kjer se je pomikal žalni sprevod. Ob 14. popoldne le prispela v avtomobilu pokojnikova soproga. V drugem avtomobilu je prispel CaillauTt s soprogo. Godba je zaigrala Bethovenovo žalostinko In žalni marš iz opere »Alceste«. Nato Je defilirala mimo krste šolska mladina. Od pokojnika se Je poslovil najprej član akademije Hannotauz. Za njim je govoril Painleve In prosvetni minister Albert Prezident republike in ostala reprezentanca je pristopila k pokojnikovi soprogi ter Ji izrazila sožalje. Nato so položili krsto na mrtvaški voz. Za krsto je stopal prezident republike Doumerjue z ministrskim predsednikom Herriotom In ostalimi zastopniki vlade. Ulice so bile polne občinstva. Žalni sprevod se Je pomika! preko Elizejskega polja na neuillsko pokopališče, Verskih obredov pri pogrebu ni bilo, ker je pokojnik izrazil v oporoki željo, nai ga pokopljejo brez duhovnika.
— Storije L Koroške narodne pripoved* ke in pravljice. Zbral in uredil France Kot* n i k. Založila Družba sv. Mohorja v Pre« valjah. XVI 4-112 str. Mohorjeve knjižnice 3. zvezek. Cena za ude Din 14.20, za neude 18.90, vezana za ude Din 21-50, za neude Din 26.20, po pošti Din 120 več. Profesor dr. France Kotnik je zbral v tej knjigi 84 storij, izmed katerih so jih zapisali njegovi bivši celovški učenci 42, iz starejših tiskanih virov jih je 22, aam jih je zapisal 19, 1 pa je ŠaŠeljnova. V uvodu govori o motivih, s katerimi so pripovedke prepletene, o povod* nem možu, žalik ženah, o zakletih deklicah in zakladih, o potujočih dušah, o čarovnl* ških knjigah, o velikanskih stavbah, o pripo* vedkah, ki pripovedujejo o postanku kra* jev, graščin in cerkva, o zgodovinskih pri* povedkah, o Lahu. ki išče zakladov v naših gorah, o pravljicah, ki imajo motiv: pregre* ham sledijo kazni, o desetem bratu, večnem Šuštarju in kralju Matjažu. Nato sledi bese« dilo. Za njim so navedeni viri, odkod so pri* povedke potekle. Imenik krajev in rek je dobrodošel. Na koncu pa je lepo število za« nimivih opomb, ki spremljajo teks in kjer je navedena tudi vzporedna literatura iz drugih slovstev, ponajveč iz Graberjevih narodnih pripovedk. Kniiga bo dobro došla učiteljem, knjižnicam, deci in radovednemu narodu.
— »Jugoslavenske Nflve« broj 8. Izišao je. J. Demetrovič govori u uvodniku o jugoslavenstvu kao jedino mogućoj bazi za rješenje našeg nacionalnog problema, a u istom smislu govori u članku »Narodni sporazum« 1 Radenko Stankovi! Ivo Vojnovlć iznosi svoje uspomene na Prag lz gođ. 1918. VI. Dvomiković nastavlja svoje studije e pesimizmu, Iznoseći interesantne podatke za literature o Hristu, dok St. TomaJHć nastavlja svoj roman »šlmi-marionete«. Pjesmama se Javljaju Stanislav šimiĆ i dosad nepoznati L. Tetak. — U pregledu piše V. Jurković o Gjurićevoj Izložbi, P. Skoko francdskom prijevodu naših narodnih pjesama. Zdenka Marković o dječjem saneatoriju u TopolŠĆ1-ci, N. Vesin o produkciii šećera itd. Kraćirr bilješakarna jnvljajn se Br. Vodnik i Fr. Iva» niSević.
8330
Uspehi pri juridičnih izpitih.
K naši notici v št. 239 z dne 18. okt. t; L o uspehih pri pravnozgodovinsk'h izpitih na ljubljanski univerzi smo prejeli naslednji dopis:
Dotični g. dopisnik navaja kot glavni vzrok nepovoljnih uspehov pri i. juridičnem izpitu v julijskem, odn. oktobrskem roku to, da mladi gospod ie premalo marljivo obiskujejo predavanja. Ne rečem, da ta vzrok ne drži. Saj se Žal opaža, da naša mladina, ko zapusti srednjo šolo in pride iz stroge šolske discipline v akademično svobodo, to svobodo povsem napačno pojmuje in je ne zna prav uporabljati. Zdi se ji, da bi si kratila svojo »svobodo« tudi s tem. če bi zahajala redno k predavanjem, ker ne pomisli, da ji more živa beseda predavatelja več žaleči, kakor mrtva črka, ki jo čita v kodeksih ali izposojenih skriptih, in da profesor lag-Ije in obzirneje presoja tistega kandidata, katerega pozna s svojih predavanj in zlasti iz seminarske sobe.
Pribil bi pa še neki drugI vzrok izpitnih neuspehov, vzrok. Čigar Izvir sega nazaj v srednješolsko dobo. Večina sedanjih akademikov ie študirala na srednji šoli v vojni dobi, takrat, ko so tisti učenci, ki jih je vezala vojna dolžnost, polagali svoje izpite pod kaj lahkimi pogoji in tudi za ostale se je vršil ves šolski pouk v razrahljanih razmerah. Ni bilo več tiste strumnosti in natančnosti, ki se kaj rada očita srednješolskim učiteljem. T. zv. vojna matura je bi! le navidezno resen izpit, zgolj formalnosti. Moral je biti Že popoln ignorant tisti, ki tega izpita ni položil. Mladeničem s takim »zrelostnim« iz-pričevalom nedostaje smisla za sistematično učenje in za urejeno resno delo. Tega kočljivega vprašanja se je dotakni! tudi višji Šolski inspektor J. We-ster v svoji brošuri »O naši srednji šoli*, ki je nedavno izšla. Ko bo srednja Šola zopet pošiljala v svet mladeniče, vzgojene po strogih načelih dela in reda, je pričakovati, da bodo tudi učni uspehi na univerzi dokaj ugodnejši kakor so bili doslej. Mladina se mora že na srednji šoli privaditi resnemu delu, že tam se mora naučiti, kako se je treba učiti. Profesorji na univerzi pa naj akademikom poudarno priporočajo, da naj bodo res študentje-slušateljl, ne pa časotratniki. Potem se ne bo več dogajalo, da bo položilo svoje Izpite le 25%, dočim jih 75% omaga ali iz nepripravljenosti ali pa odstopi iz malodušnosti. Strumne, solidne akademične mladine nam je treba!
Bakar Naslavlja dragi
jo...
Z ozirom na na? Članek »Bakarska luka in Slovenija« smo dobili tn-le ve-leznačilni dopis bakarske mestne občine:
G. urednice!
Izvolite primiti u !me cjelokupnoga gradjanstva grada Bakra i ostaloga sjevernoga hrvatskog Primorja najtopliju zahvalu što je u Vašem listu od 15. okt. broj 236 izašao članak »Bakarska luka in Slovenija«, u kojem se članku temeljitim i opravdanim razlozima zagovara izgradnja željezničkog spoja sa lukom bakarskom.
Dozvolite g. urednice, da Vam priložim »Memorandum« svih primorskih općina, koji će memorandum posebna deputacija predati u Beogradu nadležnim Ministarstvima.
Nakon prevrata, a za vrijeme okupacije Sušaka sav pomorski promet išao je preko Bakra jer je luka bakarska sa svoje prirode sama po sebi naj-podesnija za pristanak parobroda. Kako je sada dovršena nova riva. to mogu pristati i najveći prekooceanski parobrodi. Luka je zaklonjena od svih vjetrova, ne škode parobrodima nika-kovo vrijeme, što se za luku sušačku ne može reći. Sto je najslavnije, luka
je široka tako, da se u isto vrijeme mogu više parobroda okretati, što u su-šačkoj pa skoro i u riječkoj nije moguće.
Luka naša je potpuno uredjena za pristanak parobroda, a što nije uredje-no, uredit se može i to sa malo troška. Za magazine imademo veliki prostor tik uz obalu, pa kada bi se izvela željeznica, koja bi baš prolazila tim praznim prostorom, dobila bi se prvo nova riva — novo pristanište za parobroae i dalo bi se sa malo troška sagraditi magazini u duljini od 300 metara a širini do 30 metara —- svega toga nema na Sušaku. *
Postoji projekt željeznice, da se željeznica spusti sa kolosjeka Vitošovo oko tvornice Cementa kroz skladište "Goranin« Industrija drva I daljo obalom okolo luke do Kraljevice 1 dalje prema Senju. Taj projekt bi potpuno odgovarao i zadovoljavao svim trgo-vačko-prometnim zahtjevima, ali tom«; su se projektu silno suprotivili kapitaliste sa Sušaka odnosno Rijeke, jer bi u tom momentu izgradnjom ove željeznice propao promet na Rijeci, sastra-davao bi njihov kapital, uložen u Rijeku. Promet, koji Je za vrijeme okupacije Sušaka prolazio kroz Bakar, prolazi danas kroz Rijeku i time Sušak nije ništa dobio niti može dobiti, jer je luka Sušačka premalena, da bi mogh> apsorbirati cijelokupni promet.
Izgradnjom željezničke pruge Kočevje - Brod Moravice ne bi Slovenija bila vezana sa našim morem, nego sa Talijanskim, sa Rijekom. Sva bi roba. uvozna i izvozna, morala prolaziti kroi tudju luku i tako bi Slovenija bila prisiljena rabiti »Talijansko posredništvo«.
Grad Bakar a i ostali Primorci sjevernoga Jadrana s toga srdačno pozdravljaju braćo Slovence i radosno te bratski će Vas dočekati. Upregnite sve sile, da se luka bakarska istodobno sa izgradnjom pruge Kočevje - Brod Moravice spoji sa željezničkom magistralom Zagreb - Rijeka i to prema sore označenom projektu, jer samo takova izgradnja željezničkog spoja luke bakarske donijeti će koristi prugi Kočevje - Brod Moravice.
G. urednice! Izvolite provesti akciju medju slovenskim privrednim krugovima te u koliko bi Isti bili voljni tu našu akciju ozbiljno poduprijeti: neka se izvole pridružiti našoj deputaciji, koja će se uputiti u Beograd koncem ovoga mjeseca. Dan odlaska ćemo Vam javiti, pa Vas molim, izvolite me pravodobno obavjestiti, dali se tko deputaciji pridružuje.
Radimo složno, energično, onda ćemo luku bakarsku učiniti lukom slovenskom. Zdravo!
Poglavarstvo slobodnog kr. grada Bakra, 18. okt. 1924.
Gradski senator: Marko Megler.
— Zastopniki istrskih občin so zbo? rovali v Puli. Govorilo se je o težki po* spodarski krizi. Pripravila se je sporne^ niča za interrninisterijalno komisijo. Posebno energično je na tem shodu nastopil bivši fašistovski poslanec Al-banese, izvajajoč, da je deželna uprava nepotrebna in škodljiva. Istra nima od nje prav nikake koristi. Istrski kmet mora vzdrževati celo vrsto gospode, ki sedi v deželnem odboru, pa sama ne ve, zakaj. Kmet zdihuje pod težkim davčnim bremenom, deželna gospoda pa se vozi okoli v avtomobilu. Asesorji so štirje, Ie poredkoma prihajajo v urad, plače pa dobivajo po 24.000 lir! Deželni odbor naj odstopi, ker ni izvoljen od ljudstva. Potem se ie po drugih govornikih oglasil še Mrach (Mrak), ki je rekel ošabno, da so mu bili kmetje simpatični, dokler so se bavili samo z obdelovanjem polja, ali sedaj, ko so se pričeli brigati za politiko, so mu na* ravnost antipatični. Tako torej! Kmet naj lepo molči in uboga visoko italijan* sko gosp o do j pred katero ima trepetati
Stran 4.
»SLOVPNŠK!  NAROD«   dne 21. OKtobra 1924.
štev. 241.
lepo ponižno 3 klobukom v roki. Mrak govori prevzetno in zaničljivo, ker je v službi fašistovske politike, ki hoče povsem zasužnjiti istrskega seljake, in ker ga taka politike izborno redi.
— Občinske volitve. Vlada se je odločila za razpis občinskih volitev. Ju» goslovensko ljudstvo težko pričakuje redne občinske uprave z domačim žu» panom. Dati se more narodni manjšini pravna organizacije v varstvo njenih pravic. Zahteva se pred vsem, de se volitve izvrše povsem zakonito, de bo* do mogli naši volile! nemoteno izraziti svojo voljo. Ako bi pa tujci vodili vo* lit ve. je gotovo, da se bo godila krivice našemu ljudstvu in nikjer ne bodo TO« litve pokazale prave volje slovenskih volilcev v MarezigaK T Istri je bilo strašno. Tam so imeli pri volitvah ne« omejeno besedo tujci, fašisti, ki so res« polagali tudi z organi javne vernosti proti slovenskim volilcem. Teko je bilo domačim volilcem nemogoče, Izvoliti svoje ljudi v občinski zastop in pO fesi* stovskih listih se razglaša sijajna zmaga fašist o vske stranke. Z nasilstvom pa Italijani lahko zmagajo ▼ narodnostno najčistejši slovenski občini! Najbrže bodo občinske volitve nov dokaz nasil* ne italijanske obmejne politikel
— Istre šteje po zadnjem popisu 351.546 prebivalcev. V koprskem pol Klenem okrožju Je prebivalstva 89.912. Kopar ima prebival-
cev 12129, Buzet 16.942, Dolina 5430, Milje 11.906, Piree 14.799. V creskem političnem okrotls J0JS8. Cres 6611, MaH Lošinj 7529, Veliki Lostnj 2360. V poreškem političnem okroŽJn 63.467. Poreč 12.473, Motovun 6401, Oprtali 5714. V pezfetkem političnem okraju 32.064. Pazin 18346, Labinj 13.780, Plominj 6119, Zmtaj 5824 V puljskem političnem okrožju 84300. Pole 49339 (danes že manj), Rovinj 10.245, Vodnlee 10.668, Kanfacar 3828 V voloskem politične« okrožju 41.855. Vo-losko-Opatija 5025, Podgrad 7670, Materija 6463.
— Iz Gorice. V ponedeljek 20. trn. pose-tijo Oorioo vojni odatkovanci z zlato svetinjo. Mde jih kakih 160. Ogledajo si razna bojišča. Sprejeti so svečano. — Umrl Je znani goriški kmetovalec Anton Kocjančlč. Vseec z rdečimi trakovi so nesli pri njegovem pogrebu. Te venec pa je bil v Tržaški altci zaplenjen. — Pred poroto je stal 21 letal Alojzij KobsJ iz Badanj, obtožen, da je v pretepu ranil Andreja Premrla tako težko, da js vsled tega čez nekaj dni umrl. Kob al je bil oproščen obtožbe.
— Iz Dornbergm poročajo, da je bila letošnja trgatev srednja. Toča je pobila ve« lik del vinogradov. Vinarska zadruga je svojo lansko zalogo docela prodala.
— ObetU f* /* v Trstu mlekar Andrej Glavina. Ko je prinesel mleko v hišo št. 60 v ulid XX. Settembre h gospe Grščakovi, je šel na stranišče in se tam obesil na cev vodne napeljave. Ko so čez čas s silo odprli vrata, js bil Glavina Že mrtev. Pokojni je bil vdan. pijači in se je nahajal v gmotnih težavah.
Restavracija In kavarna Tratniki TllSZiZTŽ
znanih umetnikov: Šerpo, Lekovsky In šimek. Od 8. do ene ponoči. Vstop prost
Dnevne vesti.
V Uabijanh dna 20. oktobra 1924.
Naši grobovi v DobrndžL
Vlade je naročila našemu vojnemu atašeju v Bukarešti, naj odpotuje v Dobrudžo, da si ogleda vojaške grobo« ve. Po poročilu, ki ga je poslal ministr* stvu ver, so naši grobovi V Boasrdžiku, Kokardži. Malup • Knjusu, Osmanfaki, Endže * Mahali, Ebekjeju, Bil«Bil«Mihu in Medžidiji. Razen onih v Medžidiji in Bozardžiku so vsi grobovi zelo žepu« sceni. Poleg tega je dognano, de so se noži grobovi ohranili samo t Medžidiji in Endže»Mohali. Nosi dobrovoljci so imeli namreč ruske uniforme ter so bili pokopani skupno s ruskimi vojaki. Ne vseh vojaških pokopališčih je našel nei ataše par sto pokopanih neših cestnikov in vojakov. V poročilu je tudi predlog, naj bi vlede zgredile ze vse naše vojake v Medžidiji skupno pokopališče ter jim postavile spomenik. Stroški bi znašali okrog 800.000 romunskih lejev ali 300 i tisoč dinarjev. Tako bi po mnenju ato* seja najbolje uredili In ohranili naše vojaške grobove v Dobrudžl.
To je kratko uradno poročilo, ki ga priobčujejo beogradski listi brez ko« monterje. Nem pe se zdi komentar zelo potreben in umesten. Prvič je vlada za* krivila največjo neumnost, da je poslala v Dobrudžo človeka, ki menda ni po« sebno podkovan v zgodovini jugoslo* venskega dobrovoljskega pokreta. On niti ne ve, da počiva v Dobrudžl več tisoč jugoslovanskih dobrovoljcev, ki so dali svoje življenje za tisto Ju gosi a» vijo. ki se jih je šele po Šestih letih spomnila ter poslala uradno osebo, da pogleda, kje so strohnele njihove kosti. Med živimi in pozabljenimi dobrovoljci je dovolj takih, ki poznajo Dobrudžo kakor svojo rojstno vas, ki vedo malo* ne za vsak grob, kamor so položili svo« jega padlega tovariša. AH ni mogla vla* da poslati v Dobrudžo mesto vojaSkega atašeja par dobrovoljcev, ki bi jo mogli prav dobro informirati o vseh podrob* nostih, tičočih se naših pozabljenih vo* jaških grobov? V tem slučaju bi se ji ne bilo treba izgovarjati, da so imeli naši dobrovoljci ruske uniforme (kar pa ni res!) in da jih torej ni mogoče ločiti od ruskih vojakov. Taka komisi« ja, sestavljena iz dobrovoljcev, ki so se udeležili bojev v Dobrudži, bi se že iz pietete do padlih tovarišev potrudila, da izbriše sramoto, ki jo je zakrivila domovina na svojih žrtvah, ter bi ne* dvom no našla več grobov, kakor voja« iki ataše.
Drugič je znak moralne dekadence, rda je to vprašanje doslej spalo. Vsi na* rodi ln vse države, ki so izgubile v vojni cvet mlade generacije, se spominjajo padlih sinov na način, ki bi lahko služIl nam za vzgled. Menda ni druge države, ki bi tako zanemarjala vojaške grobo« ve, kakor naša. Borih par sto tisoč di« narjev bi pač lahko pogrešila državna blagajna, da zbere po bojnih poljanah raztresene kosti borcev za naše osvobo* jen je ter jih pokoplje v skupni gtob, ki so ga menda zaslužili. To je naše najsvetejša dolžnost in dovolj žalostno Je, da smo potrebovali celih šest let. prodno se je vlada spomnila, da je ne* kje na zemlji tudi Dobrudza, kjer troh* ne jugoslovenske kosti. Morebiti bo treba še šest let, da pride uradno poro* čilo v uradne roke, ki bodo uradno faz* previjale in sklepale, kaj početi z gro« bovi naših dobrovoljcev v Dobrudz*!. Tudi to pri nas ni izključeno.
Si JK *ft ™ 43
«— 60 letnica zagrebške univerze.
Vsa hrvatska javnost je praznovala včetaj 50 letnico zagreb§ke univerze. Vseučilišče je bilo ustanovljeno s pomočjo škofa Strossmajerja, ki Je preberi inicijativo za zbiranje prostovolj-rih prispevkov ter je sam daroval v ta namen 70 tisoč goldinarjev. Ustanovna Klavnica Je narastla s prostovoljnimi prispevki na 500.000 goldinarjev. Zagrebška univerza je bila svečano otvor jena 19. oktobra 1874. Prvi rektor je bil Matija Mešič, redni profesor hr\ atske zgodovine. Oficijelna proslava 50 letnice bo koncem leta.
— Ministrstvo notranjih del se more izseliti iz dosedanjih prostorov, ker se po mirovni pogodbi dotična zgradbe vrne Avet rij i. Ministrstvo je imelo najeto v Studenički ulici se eno hišo za 140.000 Din mesečno. Za prese* ltev je vzeto v najem novo poslopje v Obiličevem Vencu mesečno za 150.000 dinarjev. Sedaj se je pokazalo, da bodo prostori v tej zgradbi premajhni in de bo treba še nadalje pridržati ono hišo v Studenički ulici. V poslopju na Obili* cevem Vencu je tako tesno, da so m o* rali nekatere pisarne namestiti pod streho in za pisarniške prostore mora služiti tudi nekaj stranišč! To je gospo* darstvo, ki ni gospodarstvo! — Gorje uradnikom, nižjim seveda, ki so stla* čeni po sobah — in potem stroški! Te« ka najemnina! Namesto da bi se bilo takoj mislilo na lastno zgradbo!
— Izložba vojne mornarice. Po inicijativi inženjerja Ojuriča, vseuČill-škega profesorja v Beogradu, se priredi zanimiva izložba vseh predmetov ln raznih slik na5e vojne mornarice. Izložba ima namen, da pokaže starejše zanimivosti naSe mornarice, posebno iz Boke Kotorske.
— Železniška proga Ljutomet* Ormol. Otvoritev te proge se izvrši začetkom novembra. Prvi poskusi vož* nje z vlaki so bili 1 5. in 1 7. t. m.
— Zakon o pošti, brzojavu In telefona. V ministrstvu pošt in brzojava je Izdelan osnutek zakona o pošti, brzojavu ln telefonu, ki bo veljal za vso drŽavo. Ta zakon uvede v poštno upravo enotno poslovanje In omogoči pravilni poštni promet v državi. Zakon pride pred narodno skupščino na enem predstojećih zasedanj.
— Iz državne službe. Premeščen je šolski Upravitelj Alfred Vodoplvec Iz St, Vida v Begunje pri Cerknici: odpuščena Je iz državne službe na lastno željo katehet na ženskem učiteljišču v Ljubljani dr. Al. M e r h a r.
— za meteorološki observatorij v Beogradu le odobrilo poljedelsko ministrstvo krtdit 27.000 Din. Svota je namenjena za organizacijo meteorološke mreže m službe v celi državi.
— Poprave pokvarjenih vagonov. V prometnem ministrstvu ie sklicana danes konferenca ravnateljev oblastnih železniških direkcij In načelnikov strojnih oddelkov. Na konferenci bodo sklepali o takojšnji popravi vseh pokvarjenih vagonov in lokomotiv.
— Naši vojaški grobovi v Tunisu In
Alllru. V Beogra se Je povrnil Čuvar naših* vojaških grobov v TtmlSn ifl A!Uro ter
ie poročal ministrstvu ver e «tanj u teh grobov. Prj n jezo vem noroČHn so nali f robovi, ki Jih |s v Tunisu IS Alfim okrog 3000, v zelo slabem stanju.
Bol prostituciji. V Beogradu se Js vršilo v Društvu za sašČIto deklet zborovanje radi osnovanja odbora, k! bi stopil v zvezo s mednarodnim abolicionistlčnitn društvom v Ženevi v svrho uspešnega boja proti Prostituciji In trgovini z dekleti. Zborovanju so prisostvovali ministrski zastopniki to dr. Reifs Svite«
— V naše državljanstvo sta sprejeta dr. Vladimir S ko moro vsk i j zdravnik v Perušlčo, doslei poljski državljan in dr. Jovan Že g al o v, vojaški zdravnik v Sarajevo, doslej ruski državljan.
— Smrtna koso. Dne 18. t m. je v Sp. Hrušici umrl g. Pran K o r b a r, poštar in posestnik. Pokojnik je bil v ljubljanski okolici dobro znana osebo. V svoji občini je imel velik vpliv In bil dolgo časa tudi župan. Pogreb je danes popoldne ob 15. no pokopališče v stopanji vos L Blat mu spomin!
— V Šmatroera pod Sesamo goro je v
nedeljo umrl g. Fran Hribar, magistrata« uslužbenec v pok. In bhrši usnjar na Sy. Petra cesti. V letih 18P7—1899 je bil tudi član ljubljanskega občinskega sveta, izvoljen na programu narodno-nopredne stranke. Star in boiehen se je umaknil v mirno zatišje v Šmartno, kjer je umri v 76 leta svoje starosti. Pogreb bo v torek ob petih popoldne. Vrlemu možu bodi zemljica lahka!
<— Izplačilo dinarskih le kronskih bonov. Fin. ministrstvo le pooblaščeno, da od 1. novembra 1924 do 1. maja 1925 Izplačuje dinarske in kronske 6% bone, v kolikor niso bili izplačani do 1. novembra. Za te bone se ne priznava nikak interes od preteklega roka do dne izplačila. Boni se ne morejo prolongirati. Za bone kronske vrednosti, prodane do 16. oktobra 1919 se izplačuje poleg glavnice tudi 6-mesečne dekurzivne 6% obresti. Kronske in dinarske bone izplačuje generalno ravnateljstvo državnih dolgov, vse okrožne In okrajne finančne uprave na ozemlju Srbije in Črne gore, v Vojvodini oblastno finančno ravnateljstvo v Novem Sadu, v Hrvatski, Bosni, Sloveniji in Dalmaciji blagajne finančnih delegacij ln davčni uradi.
— Nova poljedeljska Šola se otvori v Sinjo. Imela bo značaj višje strokovne šole. Vršili se bodo posebni tečaji za sadjerejo.
— Odkritje spomenike ns Cetlnja. — Včeraj je bil na svečan način odkrit spomenik črnogorskim borcem za osvobojenle, padlim 1. 1918 v borbi proti avstrijski četam. Odkritju so prisostvovale deputacije iz vseh krajev Črne gore. Vlado je zastopal veliki Župan cetinjske oblasti
— Protestni shod najemnikov. Včeraj popoldne se je vršil v Socijalističnem domu v Beogradu protestni shod najemnikov, na katerem so delegati iz vseh krajev naše države protestirali proti novemu stanovanjskemu zakonu.
— Jugoslovansko zastopstvo v mednarodni trgovski zbornici. Trgovska industrijska in obrtniška zbornica v Beogradu ter trgovske zborniee v Zagrebu ki Skoplju so članice mednarodne trgovske zbornice v Parizu. Sedaj si izvolijo odbor, ki jih bo zastopal v navedeni pariški zbornici.
— Izenačenje dimnikarskega dela. Zveza dimnikarskih mojstrov ie podala ministrstvu načrt za naredbo, po kateri se enotno uredi dimnikarsko delo po vse] državi
— Zimska sezona v Rogaški Slatini. Kakor se nam poroča, se je v zdravilišču Rogaška Slatina otvorila s 1. oktobrom zimska sezona, ki bode trajala do konca aprila.
— Prva ženska — šolski nadzornik. V soboto so se beogradske učiteljice na banketu poslovile od svoje koleginje gdč. Sav-ke Ra diče viceve, kl je imenovana po 30 letih službovanja za šolsko nadzornico.
— Samomor častnika. V Sarajevu Je Izvršil v soboto samomor poročnik 10. polka Stjepan M a t a j a. Vzrok samomora je težak gmotni položaj.
— Avtomobilska nesreča. V petek se je odpeljala vesela družba Ljubljančanov z avtomobilom proti Vrhniki. Na Brezovici se je avtomobil zaletel v voz, ki mu Je prihajal nasproti ter se prevrnil. K sreči nezgoda nI zahteva človeških žrtev, nekoliko je bila poškodovana le blagajničarka Iz bara »Emona«. Pretresene Ima možgane, vendar, kakor nam javljajo iz bolnice, njene poškodbe niso resne ln je bolnica že zapustila bolnico. Kdo Je zakrivil nesrečo. Še ni. dognano.
— Nova afera agenta z mazili »za povrnitev nedolžnosti«. Svoječasno smo poročati o slepatiju Milanu Popovlču Iz Beograda, ki je oglašal v Ustih, da prodaja mazilo s pomočjo katerega se lahko dekletom povrne nedolžnost. Policija Je tega lopova, ki je oglašal, da naj se pošljejo ponudbe na poštni preda! 169, prijela in Izročila sodišču. Med preiskavo pa so prišla na dan nova razkritja, iz katerih je razvidno, da je bil PopoviČ res žen i jal en zločinec m slepar. Toži ga neki Marin Oenič, trgovec In lastnik tovarne »Slavlja«, ki Izdeluje v Splitu likerje. OeniČ navaja, da se je spoznal s Popovi čem v Beogradu In da se mu je ta ponudil za zastopnika njegove tvrdke. Tovarnar Oenič je odšel napreje na informacijski urad »Argust, kjer »baje« vse vidijo m vedo, da se informira o značaju Popoviča. Na uradu so mu naslikali Popoviča kot premožnega poštenega trgovca. Ko je Oenlč videl, da Ima opraviti s človekom, kl Ima nad milijon dinarjev premoŽenja, je stopil s njim v stik in mu poslal iz Splita za 190.000 Din likerjev. Nato je čakal in čakal, da njegov zastopnik proda likerje odnosno, da se Javi. Toda Popoviča nI bik) hi nI hotelo bitk Sele pred kratkim je Oenlč zvedel, da je dozdevni agent PopoviČ Identičen t lopovom Popovlčem, ki je prodajal mazila za povrnitev nedolžnosti. Prišel je v Beograd ln je vložil proti Popoviču radi poneverbe zaupanega mu denarja tožbo. Istočasno pa je bila odrejena tudi preiskava proti informacijskemu uradu »Arjtus«, ker je tega noto-rlčnega zločinca naslikal v najlepši luči.
Iz UuMiane.
— »Srednješolska napredna organizacija »Preporod« oprovtfa ie od t. f°/*. Častna delo. Vsako leto na Vseh svetih okrasi naše drnStvo grobove slovenskih pesnikov in pisateljev s venci. Marsikdo, ko vidi te grobove lepo izdelane ln z venci okrašene, ne ve, da fe to delo naše napredne srednješolske mladine, ki ne pozabi okrasiti grobove velikih moi naleta naroda. Grobove očistimo dijaki sami. za nckup vencev se obračamo na vse prijatelje in dobrotnike naše mladine, da prispevajo za nakup, vetu
Neprekosljivi  so le
EJCCELLH
Nedosežnlv
konstrukciji i materijalu.
^= fiOflllll StrOJI = nizke cene. Ogrlejt© «ai jiH pred nakupornl
JL BOREC, UnSljaga, jgagjŽ.
eev t denarnimi svetamL Vsi prispevki naj se pošljejo najkasneje do 25. t. nu na upravo »Slov. Naroda*. Za vsa darila se »Preporod* že vnaprej zahvaljuje in upa, da bo našel klic mladine stoteren odmev.
— Umrl je g. F. Grobln, sprevodnik ljubljanske cestne železnice. Blag mu spomin!
—U Slovenski zdravniki odpotujejo iz Ljubljane v Zagreb na proslavo 50-letnice hrvatskega zdravniškega društva in medicinski kongres danes v ponedeljek tO. t. m, popoldne ob 17. art
— Kaj vso zakrivi malomarnost poštnih nameščencev. Jz ljubljanskih trgovskih krogov smo prejeli in priobčujemo: Pred tremi meseci sem poslal nekemu naročniku v Bačko par čevljev. Dasi prilepim na vsak zavitek ln odpremnico listek, naj se ml pošiljka vrne, Če je naslovnik v teku 8 dni ne dvigne, se ml je pošiljka vrnila šele po 83 dneh. Torej ie imel nepošteniakoviČ časa dovolj in vsekako tudi lepo priliko, da je vzel iz kartona čevlje ter položil van) kos opeke. Ker se taki In podobni slučaji Še vedno dogajajo bi bilo vsekako umestno, da bi poštna uprava vse bolj nadzorovala poslovanje poštni uradov, kateri tako brezbrižno poslujejo, da delajo Škodo občinstvu kakor tudi državnemu ugledu samemu.
-— Pogreb Ubatda Trnkoczvja. V so* boto popoldne se je vršil pogreb lekarnarji Trnkoczvja. Udeležba s strani občinstva je bila ogromna. Pogrebne molitve je opravil v cerkvi evangeljskl župnik H. Lange, ki je imel ob krsti tudi prekrasen, v srce sega« joč nagovor. Pevci, združeni v »Zvez! pev« sklh zborov« so zapeli glnljlvo žalostinko. Nato so dvignili krstno s katafalka v cerkvi in jo prenesli na mrtvaški voz, nakar se je formiral žalni sprevod. Na čelu sprevoda sta stopali pevski društvi Ljubljanski Zvon in Slavec z zastavama, katerih član in veli* kodušn! podpornik je bil pokojnik: njim so sledili zastopniki oblastev in raznih narod« nih korporacij ter nepregledna množica na« rodnega občinstva. Gremij lekarnarjev je bil polnoštevilno zastopan, zlasti mnogo pa je bilo opažati zdravnikov. — Na pokopa« lišču je imel nagrobni govor župnik Herbert Lange. ki je orisal pokojnikovo življenje in delovanje in se v ginljivih besedah poslovil od moža, ki je bil steber ljubljanske evan« geljske občine. Žalostinka združenih pevcev je zaključila pogrebno svečanost.
— Tragične smrti je včeraj umrl gosp. Ferdo Pipan, trgovec, družabnik tvrdke Pipan & drug. Pokojnik je bil odločen narodnjak, vseskozi naprednega mišljenja, podjeten mož, ki je imel pred sabo še lepo bodočnost. Padel je kot Žrtev zločinske roke. Njegova zla usoda je vzbudila povsodi splošno sočutje. — Blag mu bodi spomin!
— Kolo Jugoslo venskih seter v LJubljani
ima v torek 2. oktobra popoldne ob 16. uri izredno odborovo sejo. l£deležba odbornic je dolžnost. 203/o
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«.
V ponedeljek 20. t. m. skupna vaja, v torek zvečer odborova seja. 204/n
— Društvo »Soča« v Ljubljani razpošilja te dni vsem članom, ki niso še, bodisi za tek. ali pret. leto plačali članarino, ček* položnice. Prizadeti so nujno naprošen!, da čimpreje poravnajo dolg s prejeto položnico pri najbližnjem poštnem uradu ali pa naravnost pri društvenem blagajniku g. Sfill-goju v Gledališki ulici št. 7./UL, vsak dan od 2. do 3. ure popoldne. 207/n
-* Pazite na otroke. Josip Janežič, sin mesarja Iz Ljubljane, stanujoč na Poljanski cesti 54, le danes zjutraj zvrnil nase lonec vrele kave in se oparll po celem životu. Deček Je bil s težkimi poškodbami prepeljan v bolnico.
— Aretirali so Frana Moleka, kl je osumljen, da je v Črnem Kalu v Istri ustre-ln dva karabinljera. Kakor Čujemo, ima afera politično ozadje, zato za enkrat opuščamo vsak komentar.
— V Izložbi Merzmanskv, Prešernova ulica, so razstavljeno okusno košarice s sadjem. 208/n
— Še o žeparju BablČu. Poročali smo pred približno dvema tednoma o senzacijo-nalni gonj! za žeparjem Ivanom Bablčem, kl je skušal na Dolenjskem kolodvoru posest-nlkovetnu sinu Ivanu Krašovcu izmaknit! listnico s 3700 Din. Ljubljanska policija je poslala BabiČev opis, kakor njegovo sliko, vsem policijskim oblastem v glavnih krajih drŽave. Iz Zagreba sedaj poročajo, da je Ivan Babic identičen z notoričnlm Žeparjem Ivanom Džapo, že večkrat predkaznovanim in Izgnanim iz Zagreba ter Dubrovnika. Tudi ga zasleduje zagrebško sodišče, ker Je 19. julija pobegnil iz sodrHJskih zaporov ter je Izvršil Se nebroj tatvin. Ljubljanska policija je torej napravila dober lov.
— Težka nesreča. V tovarni Saturnus na Selu se Je težko ponesrečil 20-letnI delavec Rudolf Horvat Zašel Je z glavo pO lastni neprevidnosti med dvigalo, kl ga Je tako pritisnilo, da mu Je skoraj glavo zmečkalo. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v bolnico.
—- Drzen vlom. Varnostne razmere v LJubljani postajajo čim dalle slabše. Dnevno se dogajajo številni vlomi, tatvine Itd. in zdi se, da Je LJubljana res postala eldorado vseh lopovov. Včeraj sta bila Izvršena zopet dva drzna vloma. V kantino vojašnice kralja Petra so danes ponoči vlomili neznani storilci in odnesli 1400 D gotovine, dalje različno drugo blago, tobak, milo Itd. v skupni vrednosti 6430 D. Oškodovan je kantlner Peter Skrblč. -~ V Gle-lagiškt ulic! št. 2. je bilo včeraj popoldne vlomljeno v stanovanje vdove drž. pravd-nika Marije Pompe. Tat ie odprl s ponarejenim ključem stanovanje ln vzel nato iz omare 600 Din.
Iz Celja.
—c Spominski dan vojnih žrtev je celjska podružnica Udruženja vojnih invalidov proslavila z žalno službo božjo, katera se je ob 8. zjutraj opravila v Župni cerkvi sv. Danijela. Spominski slavnosti so prisostvoval invalidi, zastopniki vojaških ln civilnih oblast! ter mnogo drugega občinstva. Po cerkvenem opravilu so se udeležniki podali na mestno pokopališče, kjer so obiskali in počastili grobove svetovne vojne s spominskimi nagovori.
—c Zaprisega vojaških obveznikov In zglasltev rezevrnih ollclrjev. V mesecu oki in novembru se bo vršila zaprisega vojaških obveznikov. Vsi, kl bodo pozvani k priseg, so dolžni, da prisežejo, ker Je to službena dolžnost in da se izognejo strogim zakonskim kaznim. Kdor se na svoječasni poziv še ni priglasil, naj to stori najkasneje do 1. nov. na mestnem maglstuatu v sobi št 6 med uradnimi urami. V celju bivajoči rezervni oficirji, kl so po opciji postali na$l državljani, se imajo osebno zglasitl na magistratu v sobi št. 6 med uradnimi urami, do dne 23. oktobra. Seboj Imajo prinesti opcijski dekret. — Dalje se Imajo zglasitl v soM št. 6 vsi oni v Celju bivajoči oficirji brer. razlike na pristojnost, kateri so bili sprejeti V našo vojsko. Sebol morajo prinesti fotografijo brez podpisa. Gre za predpisane oficirske legitimacije.
—c Volitev župana v mestni občini celjski se vrši ?e tekom tega tedna, ker je veliki župan mariborski klcrikalno-nemškutar-skl priziv zavrnil kot popolnoma neutemeljen m so občinske volitve postale vsled tega pravomoćne.
—c Klerikalni hinavci. »Celjske Novice« pišejo v svoji zadmji številki, da želijo v bodoče obilo napredka Celjskemu športnemu klubu. Upajo, da bo v bodoee tudi pri nas več smisla za potrebnost gojitve Sporta. Tako pišejo sedaj klerikalni hinavci. Kdo pa je v bivšem občinskem zastopu s sabotiranjem občinskih sej preprečil, da se n! celjska »Glazlja« oddala v najem Športnemu klubu, katero bi bil isti preuredil v modemi špn-t-ni prostor? AH niso bili to klerikalni obč. odborniki z Janlčem na čelu? Hinavci!
Colombo Ceylon 7ea
med dobrimi     94 t
najboljši!
Iz Maribora.
—m Kako posluje mariborski :;: •■>-vanjski urad. Mnogo prahu je dvignili v Mariboru stanovanjska afera g. Wcixla, kl se Je brez dovoljenja stanovanjskega urada vselil v stanovanje bivšega InŽencri^ mestnega električnega podjetja g. Toplaka v hiši trgovskega gremija. Socijalistični demagog g. Bahun ga Je radi tega celo v dveh sebal občinskega sveta demogosko napadel ter zahteval, da se zoper njega vloži tožba na Izpraznitev. Gosp. Weixel le že takrat skušal dopovedati gg. socijalistom, da Je ravnal popolnoma po predpisih, a ti so bili za vsako pojasnilo nedostopni. Sedaj pa se je izkazalo, da je imel g. Weixel prav, obenem pa se je tudi pokazalo, kako posluje mariborski stanovanjski urad. Stanovanje inž. Toplaka je bilo izpraznjeno dne J. avgusta in to tudi prijavljeno stanovanjskemu uradu. Kljub temu, da Je v Mariboru okrog 990 prosilcev za stanovanja. Je bilo stanovanje ves mesec prazno in še le 29. 29. avgusta se je potrudil stanovanjski urad ter nakazal stanovanje neki stranki. V smislu zakonskih predpisov pa je stanova r urad dolžan tekom osmih dni po Izpraznitvi nakazati stanovanje drugI stranki, v nasprotnem slučaju lahko hišni gospodar I stanovanjem prosto razpolaga. To se Je re< tudi zgodilo v tem slučaju. Ko stanovanjski urad po 12 dneh stanovanja ni naknzal nobeni drugi stranki, je lastnik, to Je trgovski gremij, nakazal stanovanje g. Weixlu, ki se Je dne 20. avgusta v stanovanje vselil icr dal svoje večje dosedanje stanovanje stanovanjskem uradu na razpolago. Socijalisti so seveda zagnali krik in vik, grozili s tožbo« govorili o korupciji, zahtevali disciplinarno preiskavo zoper mestne uradnike, ki da so krivi te korupcije in bogzna kaj še vse. Vse skupaj pa Je sedaj stanovanjski urad sam postavil na glavo ter v dopisu na g. Weixla z dne 10. t. m. priznal, d? se je g. Wefxl upravičeno vselil v sfanovr.rio in da stanovanjski urad temu ne more t:^-varjatl. Tako Je ta afera končno Spravtfena s Sveta, gg. socijalisti pa so za eno blamažo bogatejši. Hitro poslovanje mariboskivn urada pa je s tem prav lepo Ilustrirano in dela marsikak slučaj razumljiv.
—m Drobiž. Neki Lojziki K je neznir storilec izmaknil rdečo preprogo, ki jo je skrbna gospodinja obesila na sotnee. — Miha K. je strašno hud mož. Trna tudi Še tc grdo navado, da rad dobro pile in je, pOtetr pa brez plačila izgine, pri tem pa še odnese seboj, kar se da. Tako je v sredo nos'-svojo srečo tudi v gostilni Zaklan. Trne! pa je smolo, ker mn natakarica ni prav ni Z zaupala, temveč ga Je dala no nekem gnv nadzirati. Ko jo je zopet hotel popihati, fo ft mahnil za njim ter ga prijel. MIha, k! tr^n oSIvldno ni vajen, se Je postavit v bran ter grozil z revolverjem. Se le. Vo je zic^o-dal moža postave. s4 le premislil ter vrgol samokres v bližnji vrt. Nfa policiji so naš!' pri njem več srebrnih Žlic, W Jih je nekje ir-maknll. Komur manjkajo, naj se oglasi nr mariborski policiji.
Dimašnfe wireditve v Ljubljani:
Kino Ideal: »Pot okoli sveta«. Kino Matica: ^Blagajna velikega voi-vodec (Harry Liedtke).
i i ■ ii    wm. i »»»»tri--- ***——^— —M— ■ - i r —i i mi
Glavni urednik: ZASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: KALEhLTlK KOPITAR,
Stev. 241.
.SLOVENSKI NAROD*   dne 21. oktobra 1924.
Stran 5.
Gospodarstvo.
Naša mlinska industrija.
Mlinska industrija je ena prvih v naši kraljevini, ne samo, ker je v najožji zvezi s poljedelstvom, temveč tudi, ker zaposluje veliko število delavcev in je dospela do visoke stopnje tehnične popolnosti.
Mline moremo deliti v dve glavni vrsti: v mline, ki meljejo na debelo, in majhne mline, ki so samo lokalnega pomena. Prva vrsta je zelo važna s stališča narodnega gospodarstva. Ti mlini urejujejo potom svoje specijalne organizacije nakup sirovin in prodajajo proizvode, ki so jih dobili po posredovanju svojih trgovskih agentov in krajevnih zastopnikov in grosistov. Sistem dopisnikov v inozemstvu, ki so v neprestar? zvezi z njimi, dovoljuje tem velikim mlinom, da se okoristijo z vsako možnostjo izvoza, če se pokaže ugodna prilika za dobiček. Te trgovske operacije, ki se realizirajo s finančnimi sredstvi mlinske industrije same. kakor tudi z bančnim in drugim kapitalom, prinašajo državni blagajni precejšnje dobičke: ne samo pošti in brzojavu, temveč tudi železnici in plovnim družbam. Vsled svoje važnosti in mnogobrojnih trgovskih zvez 2 inozemstvom prispeva ta industrija v veliki meri k ureditvi ravnovesja državnega proračuna in k poboljšanju kurza dinarja na svetovnem trgu.
Povsod po jugoslovanskem ozem-Itn pa so tudi raztreseni majhni mlini, ki meljejo za okoli stanujoče kmetsko prebivalstvo. Meljejo proti plačilu v denarju ali pa v naravi, v tem slučaju si vzamejo 10 do 15 odstotkov zmletega žita. Trgovsko si pomagajo tudi na ta način, da prodajajo one male količine moke, kJ so jih dobili v plačilo za mletev.
Ker ne rabijo velikih kapitalov za nakup sirovin in materijala (vreč itd.), je njih produkcija v gotovih slučajih cenejša, kot produkcija velikih mlinov. Vendar pa njih več" ali manj primitivne tehnične naprave ne dopuščajo, da bi delali konkurenco veliki mlinski industriji.
Razen 700 malih krajevnih mlinov imamo v Jugoslaviji okoli 60 velikih mlinov, od katerih more vsaki zmleti 300 do 1500 kvintalov dnevno. Največje število teh mlinov se nahaja v Vojvodini, v Bački, v Banatu in v Baranji, v drugi vrsti jih je mnogo v Hrvatski in Slavoniji in v tretji vrsti v stari Srbiji. Slednjič delujejo nekateri važni mlini tudi v Bosni.
Da se nahaja večina mlinov v Vojvodini, je umljivo, kajti tam so najrodo-vitnejši kraji. Hrvaška mlinska industrija je neizmerno pridobila s tem, da se je Hrvaška priklopila naši kraljevini. Nekdaj je žito teh krajev odhajalo v dunajske in budimpeštanske mline. Sedaj pa so hrvaški mlinarji gospodarji svojega trga in so se rešili težke konkurence avstro-madžarske mlinske industrije. To je zopet dokaz, koliko je Hrvaška pridobila v Jugoslaviji in kako napačni so pojmi gotovih ljudi, kl v svojem sle-pem sovraštvu menijo, da mora sedaj biti vse slabše kot prej. Tako so se od prevrata sem ustanovili na Hrvaškem 4 novi veliki mlini in letna mletev je porastla od 750.000 kvintalov (v letu 1913) na dva milijona kvintalov v prostem letu.
V novo osvobojenih zemljah se je mlinska industrija krasno razvila, ne pa na ozemlju stare Srbije. Vzroki temu leže še v predvojnem času. Mala Srbija, ki je skoraj neprestano morala voditi vojsko, se gospodarsko ni mogla dobro razvijati, čeprav je bogata na naravnih zakladih. Finance so bile skromne in kredit je bil nezadostno organiziran. — Njeni sosedje so bili neposredni konkurenti v poljedelstvu, izrabljali so svojo nremoč in uničevali številne in energične poskuse Srbov, skleniti uspešne tr-
govinske pogodbe. V Srbiji so želi leta 1912 4 in pol milijona kvintalov žita in leta 1913 3 milijone kvintalov. Večino žetve so porabili v deželi sami. Mleli so v malih mlinih, ki so bili raztreseni po vsej deželi. Razen v redkih letih, ko so bile izredno bogate žetve, ni ostalo za izvoz dosti žita. Sele po končani svetovni vojni se je začela mlinska industrija razvijati. Na račun reparacij so prišli moderni stroji in od sovražnika razrušene mline so popravili.
Tako mlinska industrija po vsej kraljevini lepo prospeva, čeprav jo ovirajo še nekatere neprilike, kot na primer pomanjkanje transportnih sredstev.
*   ★ ★
-—g Avtomobilska Izložba v Zagrebu
je po tamošnjih poročilih uspela razmeroma dobro. Četrti dan je bilo zopet mnogo posetnikov, med njimi resni interesenti. Prodalo se je dotle nad 30 večjih in manjših avtov ter nekoliko tovornih avtov in traktorjev.
—g Hmelj. XXXV. brzojavno tržno po-ročflo: Nfimberg, 16. okt. 1924. Mirnejše — prodanih 100 bal — cene za zeleno blago nespremenjene.
—g Velika sadna razstava v Prijedoru. Za časa kongresa zemljoradniških zadrug dne 19. in 30. tm. se vrši v Prijedoru velika sadna razstava.
—g Novosadska blagovna borza dne 17. oktobra. Na produktni borzi notira jo: Pšenica baška 367.50: 2 vas. 370: 10 vaz. 362.50 koruza baška 30 vag., nova 175. baŠka 170 —171,50: banatska 30 vag. 190: stara 257.50: moka št. »2« vag. 490; št. 1 vag. 435: št. »6<r 5 vag. 380—390.
—g Direktne pošfljatve v inozemstvo. Ministrstvo saobračaja je odredUo, da se vrši direktno kartiranje pošiljatev za Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško v Interesu hitre odprave blaga.
—s Za novi vozni red se bo vršila konferenca dne 23. t. m. na Sušaku in sicer za vozni red ljubljanske in zagrebške direkcije. Udeležilo se konference tudi dele-gatie prizadetih trgovskih zbornic.
—g1 Svetovna razstava v Berlinu. Po nemških listih crre vest. da je dobšl berlinski nadžupane Boes zadnje čase več pismenih in ustmemih vspodbud. da bi se napravila v Berlinu svetovna razstava, kakor-hftro bo dana prilika za to. Tndustriinlci. trgovci in kmetovalci pravno, da je pričakovati nagle povzdtee nemškega gospodarstva, katero se mora potem pokarati na berlinski razstavi: morda bo mogoče prirediti nemško gospodarsko razstavo že po 4 letih, kakor pač bo učinkovala londonska pogodba.
—g Tečaji za krojače In čevlfarje so
otvor j eni v Nišu, Strumnid in Velesu. Ot-voril jih je zavod za pospeševanje obrti in industrije.
—g Velik sejem bo v Novem Sada na
dneve 25.-27. t. m. Na sejmu bo mnogo živine in raznovrstnega  blaRa za obleko.
—g Angleška izložba ▼ Wemb!eyu je zaključena. Finančni strokovnjaki pravijo, da je bil poset naravnost ogromen. Po dragi strani se skuša deficit nekako prikriti ali vsaj označiti za neznaten. Deficita pa je skoraj gotovo 4—6 milijonov šterlin^ov. Oni. ki so vložili jamstvene svote, najbrže izgube vse. Položene pa so bile svote po iO, 50 do 150 tisoč šterhngov.
—g Dobava. V pisarni 16. artilerijske*? polka v Ljubljani se bo vršila dne 27. okt. rl. ponovna ofertalna Hcftactja glede dobave riža. makaron, ješprenjčka, fižola. domaČe svinjske masti in jedilnega olja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trg. in obrt. zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave. Ravnateljstvo drž. železnic v Subotici sprejema do 30. oktobra t 1. ponudbe glede dobave kožuhov in škomiev iz klobučevine ter glede dobave čaja, sladkorja in golaznih konserv. — Dne 15. novembra t. L se bodo vršile naslednje ofer-talne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznih železnih vijakov in zatikačev; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave 2000 kg svinčenih plomb ; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave brona- — Predmeti oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in
obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—z Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertaine licitacije: Dne 27. oktobra ti. pri upravi Stame vojne bolnice v Ljubljani glede dobave živeža in drugih potrebščin (pogon" itd. na vpogled pri opravi te bolnice). Dne 11. novembra tL pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu glede dobave tekstilnega materijala. Dne 13. novembra tL pri rav-
nateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega Železa. — Dne 14. nov. tL pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave delov za vzdrževanje signalov ter glede dobave predmetov za signalne in varnostne naprave. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
Vraže in zločinci.
V neki meščanski šoli v Budimpešti je vprašal učenec Matušek. je-li res, kar not katoliška cerkev, da je zagrobno življenje, kjer pridejo grešne duše v pekel, v katerem vlada hudič. Profesor je odgovoril kratko in jasno: Ne, hudiča ni! Noben pameten člov»-tega ne verjame. Drugo uro je bil v šoli krščanski nauk in katehet je svečano trdil, da so nebesa polna angelov, pekel pa poln hudičev. Učenec MatuSka je pripomnil: Toda naš profesor je pravkar trdil, da hudiča m in da pametni ljudje ne verjamejo cerkvi, ki to uči. Katehet je takoj prekinil pouk in hitel k ravnatelju. Ravnatelju se je zdela zadeva tako važna, da je odredil naj se po vseh razredih pouk takoj prekine in skliče profesorska konferenca, da odloči ali je v peklu hudič afi ne. V šoli namreč ne gre, da bi učenci čuli iz ust enega profesorja na vprašanje iste vsebine trdimi, iz ust drugega profesorja pa n*kalrri odgovor. Po dolgi debati je konferenca o tem važnem predmetu glasovala. VeČina se je izrekla, da hudič re* eksisth-a. Razveseljivi rezultat tega glasovanja so sporočili profesorji nemudoma vsem učencem in pouk se je nato mirno nadaljeval. Take reči se dogajajo v evropskem velemestu dandanes, ko govorimo o visoki kulturi in prosvitijenosti človeške družbe.
Ni torej mč čudnega, da je Budimpešta dandanes sedež raznih čarovnic, ki lečijo ljudi z vražami tn prerokujejo bodočnost. Pri obhoda po zakotnih ulicah in lokalih je budimpeštanska policija zasačila v enem dnevu cele ducate čarovnic pri poslu, ko so dajale lahkomisemim ženskam vseh stanov nasvete glede ljubezenskih zadev in bolezni. Več takih »padaric*, ki so prodajale ljudem za drag denar smrtnonevarne recepte, je policija aretirala In zaprla. Med najbolj znamenitimi in nevarnimi čarovnicami ie bila neka gospa Vrebics, o kateri so bili njeni klijenti prepričani, da lahko ozdravi z magnetično silo vse bolezni. Med bogatimi in bednimi klijenti ni poznala razlike. Vsak, kdor ie iskal njene pomoči ji je moral plačati honorar m sicer 1 srebrni goldinar in 99 krajcerjev, ah* dvakrat toliko kron in vinarjev, dalje 9 jajc, 1 gos, ah" črno raco in novo ruto. V začetku ceremonij je navadno nagovarjala klijenta: »Za grehe svojih prednikov se moraš pokoriti, dati trn moraš vse to kot žrtev, ki naj potolaži jezo duhov«. Ljudje so ji nasedali v tako ogromnem številu, da je morala najeti poseben lokal, kjer je sprejemala in kamor je spravljala svoj bogati zaslužek.
Samo ob sebi umevno, da je na Madžarskem po deželi še neprimerno več takih vraž, kakor v prestolici. Zlasti kraji, kjer žive Slovani In Romuni ta ki pripadajo zdaj Jugoslaviji ali Romuniji, ie bilo že od nekdaj bogato polje za zlorabo nevednosti in lahkovernosti. Tako so nekoč aretirali v Aradu, kjer žive večinoma Romuni, čarovnico L. Lupas, ki je hodila no deželi in le-čila ljudi z vražami. Ne Ie žene in dekleta, marveč tudi fantje ln možje so prihajali tru-moma k njL Oblasti so pozneje ugotovile, da je plačalo več oseb vero v to čarovnico z glavo. Prefrigana baba je namreč zdravila bolnike zelo enostavno. Kdor H Je potožil svoje bolečine, mu je svetovala seveda za visoko odškodnino, naj se leči s sublimatom.
Etnografi, juristi, zdravniki m naravoslovci, ki Stajo madžarsko policijsko kroniko, polno slučajev babjeverstva in vraž, lahko pridejo vedno na svoj račun. V teh zapisnikih najdejo vse polno zanimivosti o tamkajšnjih navadah in običajih, poleg tega pa lahko primerjajo v tem oziru Madžarsko z drugimi državami, kjer so na dnevnem redu slični pojavi. Nekoč je policija zasačila cigana Karla Rostasa v hrpu, ko je potegnil na pokopališču iz groba truplo, hoteč je odpeljati domov in pojesti, človeška hijena je bila zelo presenečena, da so jo zato aretirali. Cigan je mirno izjavil, da sploh ni nameraval pojesti trupla, marveč odrezati samo eno roko, ostalo pa položiti nazaj v grob. Slo je namreč samo za mrtvaško roko, ki
jo je hotel pojesti, ker mu je nekdo pravil, da bo lahko potem mirne duše kradel, ne da bi ga zasačili. Ta ciganska vraža je zelo zanimiva, ker jo opažamo tudi pri drugih narodih z nizko kulturo. Tudi v Rusiji se drže tatovi te vraže. Neka ruska prislovica veli: Ljudje spe, kakor da je krožila mimo njih mrtvaška roka. Prislovica ima v tem slučaju posebno karakteristično ozadje. V zločinskih krogih prevladuje namreč prepričanje, da je treba položiti na okno hiše, kjer namerava tat izvršiti vlom samo mrtvaško roko, pa gre zločinec brez strahu na delo. Zakaj dokler je na oknu mrtvaška roka spe vsi prebivalci dotične hiše kakor ubiti. V Rusiji so zato na dnevnem redu slučaji, da hodijo na pokopališča človeške hijene, ki se hočejo zavarovati pred poHcijo s pomočjo mrtvaške roke. V Kijevski guberniji je razširjena ta vraža zlasti pri konjskih tatovih. Nekoč v bHžini Kijeva oskrunili grob neke deklice, čije tnrplo so našli drugi dan brez roke. Drugič so cašb* na pokopališču v Poskovskem razkopam grob kmetice Ger-manove. Tudi njeno truplo je bilo brez ene roke. Policija je v takih slučajih v zadregi, ker si brez psihologov in moralistov ne zna pomagati. Ko so prišli zločincem na sled, je preiskava kmalu dognala, da so oskrunili trupla konjski tatovi. Vsi krivci so izjavili, da so storili ta črn zato, ker so potrebovali mrtvaško roko, da bi mogH brez strahu pred policijo krasti.
Vraže in zločini so v narrazlionejsih oblikah v medsebojni zvezi. V madžarski vasi Gaborjan so vaščani povodom nekega požara obdolžili rodbino Dudas-Nagy požiga. Postavili so vso družino pred ljudsko sodišče tn jo obsodili na smrt. Takoj so ubili moža, ženo ki hčerko. Podrobnosti o tem slučaju nudijo tako mračno kulturno sliko, da bi človek ne verjel, da je v 20 stoletju kaj takšnega sploh še mogoče tem bolj, ker se ie dogodilo to v Evropi. Umor cele družine ni bil posledica momentanega ljudskega ogorčenja, marveč rezultat splošne mržnje do umorjene obitelji. Dudas-Nagv in njegova žena, občinska babica, sta bala na glasu kot dva krvoločna človeka. Njo so smatrali celo za čarovnico. Obeh so se vaščani bali. izogibali so se ju, ali nihče si ni upal v njuno bližino, ker so se vsi bali, da znata coprati. Čim je nastal v vasi požar, so takoj obdolžili to nesrečno obitelj, da je ona zažgala. Tudi točo, povodenj, sušo in druge elementarne nesreče so pripisovali dozdevni čarovnica Dudas-Nagv. Občina je zahtevala od veKkega župana, naj to družino Iz-žene. Oblasti so to zadevo preiskale, a niso našle nič sumljivega na nedolžni obitelj?. Zato prošnji občinskih zastopnikov niso mogle ustreči. Ko so vaščani videli, da se na ta način ne iznebe osovraženega soseda, so s pomagali z zaroto. Dogovorili so se, da ubijejo rodbino Dudas-Nagy, čim bo mogoče. In neke nedelje je izbruhnil v vasi požar Pozneje ie bilo dognano, da so vaščani sami nalašč zažgali dotično poslopje, da bi mogli obdolžit! Dudas-Nagvja. Ko je prihitel nesrečni kmet nič hudega sluteč na kraj nesreče, da bi pomagal Kasiti, so ga naenkrat zgrabili, obdolžili požiga in postavili pred sodišče. Ljudsko sodišče obstoječe iz osem uglednih vaščanov, je obsodilo nesrečnegr kmeta In njegovo družino na smrt Obsojenca so ubili z železnimi vilami in sekirami. Njegovo truplo so vrgli v ogenj. Sodišče pa je nadaljevalo svoje zasedanje. Takoj so po slali skupino kmetov, da prlženo še ženo ubitega čarovnika. Nesrečna žena je čula obupne klice svojega moža tn je sama prihitela naravnost v past. Zgrabili so jo, vrgli na tla, ter ji zdrobili glavo s palicami, da Je bila na mestu mrtva. Hčerka umorjenih zr koncev, mlada žena Togv, je pobegnila, toda krvniki so ji bili za petami. Začela se je divja gonja čez polje. Pol ure je bežala nesrečna žena pred krvoločnimi preganjalci, dokler ni omagala. Spodtaknila se je, si zlomila nogo ter se zgrudila na tla. V tistem hipu je planila nanjo razjarjena tolpa vaščanov. S kamenjem in palicami so razmesarik
njeno telo. Slednjič je hotela podivjana tolpa potolažiti svoj gnev še nad hišo omorjene obitetH. Sele ko so podrli rudi hišo do tal, se je vas pomirila.
Drug karakteristični slučaj: V madžarskem kraju Hethars je nenadoma izginil premožni kmet Laza rek. Po dolgem iskanju so našli orožniki pogrešanega daleč nekje v gozdu. Njegovo truplo je viselo na drevesu. Samomorilčevo truplo so položili na nosil-rrico in odnesli v rojstni kraj. Ko so nosilcJ prišli med potjo v vas Tarkeo, so se vaščani uprli in niso hoteli dovoliti, da bi nesli truplo skozi njihovo občino. Svoj protest so utemeljevali z vražo, da povzroča samomorilčevo truplo strašno točo. Babjeverni prebivalci vasi TarkeS so zabarikadirali deželno cesto in napadli orožnike s kam en jem. Orožniki so morali odgovoriti na ta napad s salvo in šele potem se je mogel rnrtvaMo sprevod pomikati dalje.
(Konec prflO
za gospe neobhodno potreben.
2. R. III. nad Newyorkom.
Dan, ki je spravil Amerikance, predvsem Newyorčane iz ravnotežja, je bi!, ko se je pojavila ogromna zračna ladja Z. R. III. nad nebotičniki. Že teden pred prihodom Zeppelina se je ogromno mesto mrzlično pripravljalo na njegov sprejem, ki je bil naravnost triumfalen. Vse mesto Je bilo po-koncu: v uredništvih se Je delalo cele noči: varnostne oblasti so bile pripravljene noč in dan. da preprečijo eventualno nesrečo povodom prihoda Z. R. 111. Na stotine filmskih operaterjev ie odšlo z motornimi čolni na morje v smeri, od koder se le pričakovala zračna ladja. Uredništva vseh večjih časopisov so odposlala cele bataljone reporteri ev na severovzhod v smeri proti Bostonu. S »Times Buildinga« Je svetil celo noč pred prihodom Z. R. ITT- ogromen transparent, javljajoč s svetlobnimi črkami najnovejša poročila. Vsako sekundo so prihajala potom radio aparatov in brezžičnega aparata nova poročila. Ogromni žarometi so razsvetljevali ozračje, iskajoc v temi Zeppelina, ki pa se je nahajal še več tisoč milj oddaljen od razburjenega mesta.
Zgodaj zjutraj je ležala lahka megla nad mestom in bilo se je bati, da izostane senzacija dne, ker zračne ladje ne bo možno opazovati. Kmalu so se megle razkadile: nastal je krasen dan. Ves Ne\vyork le bil pokonciL Na tisoče avtomobilov je zdrvelo Zeppelinu naproti. Na stotisoče ljudi le zasedlo Batterv-park in važnejše dele mesta, od koder so lahko čim lepše opazovali ladjo.
Okoli pol S. je bil Zeppelln opažen v bližni Netvvorka. Po mestu je zavalovilo: v trenotku so bile vse strehe polne ljudi, na ulicah pa je bilo več milijonov gledalcev. Policija, ki je bila trikrat pomnožena, je komaj vzdrževala red. Na poslopjih so zavihrale zastave, amerikanske in delornu nemške, na strehah so zaigrale godbe. Istočasno se je z bližnjega letališča dvignilo v zrak dvajset letal, ki so krožila nad mestom, pet drugih pa je odbrnelo v sincri proti Bostonu, zračni ladji nasproti.
Nenadni strel s trdnjave Tilden je naznanil, da je Z. R. ITT- nad mestom. Zado-nele so fanfare : na ulicah so se zbrale ogromne mase naroda. Z. R. IIT. ie najpre-ie obkrožil predmestje in se nato z veliko hitrostjo približal centmmu. spremljan od petih letak
Množic se je polastilo nepopisno navdušenje. Nastal je skoraj oglušujoč vriše; tulile so sirene, oglašali so se zvonovi, obrežne baterije so oddale častni salut.
Z. R. III. je napravil par lokov okoli luke, obletel ->Kin Svobode« in odplul v smeri proti letališču. Plul ie tik mimo ocromne Woolworth palače, najvišjega poslopja v Nevvvorku ter nato krenil proti ci-•iu.
Proga, ki jo ie prevozil Z R. Tli., £na-ša 8400 km ter je b\a preletena v 75 urah in 25 minutah. Ves lovor, ki ga je imel Z. R. III. prevoziti, je bil težak okoli 40 ton. Vseh pet motorjev je porabilo na uro 2>00 -2900 kg renema.
B. Grimshaw-G. CIavigny:
55
Sospodična kapetan.
Nikdar se še ni nahajala v taki nepriliki in preklinjala je neumno Saksonovo trdovratnost, ki ni hotel poslušati njenih pametnih nasvetov.
Cemu naj bi človek iskal konflikta z mogočno silo vojne mornarice? Zakaj je provociral »Aligatorja«: Ali ne bi bilo stokrat bolje, pustiti malenkostno vsoto, ki bi jo moral dobiti za transport ujetnikov.
Sakson bo obsojen in zaprt ... To je bilo na vsak način silno neprijetno, a zato ne umre. Najbolj strašno je bilo to, da mu vzamejo »Sibilo«.
In to bi bil težak udarec!
Vkljub klepetanju in obljubam Thunderja je Vajiti dobro razumeia, da se ne bo mogoče ogniti tej nesreči. V tem oziru se z angleškimi zakoni ne da šaliti. Će bi hotel komandant jadrnico na vsak način konfiscirati, je Vajiti nikoli več ne bi videla, kaiti toliko denarja ne bi imela, da bi jo spet kupila nazaj oni dan, ko jo bodo prodali na javni dražbi v korist državni blagajni.
— Pa mu vendar ne store nič zalega? je vprašal Gray.
_Kaj še! mu je odvrnila. Zmenili smo se, da
ura ne smejo skriviti niti las na fclavi.
— Torej te lutke smo se rešili. Ali odjadramo?
— Počakajmo še naše ljudi. Saj ne moremo oditi brez njih.
Pretekla je cela ura, ne da bi se prikazala.
Harrys in Gray sta sedela na podu krova in v miru pušila pipe. Tu in tam so se lesketale zvezde na nebu. Veter je pihal s suhega sem in prinašal duh vlažne džungle.
Naenkrat pa se je začul dolg, žalosten, strašen klic v globoki tišini, ki je vladala nad mirnim za* livom.
■    ... a .. • n£ 1.. ■ Vajiti je pridrvela na krov kot vihar. Harrvs je pri svitu svetiljke opazil, da ji divje žarijo oči.
Na obrežnem pesku je zaškripal čoln m kmalu se je začulo naglo veslanje,
— Ti bedaki nas ugonobe, je dejal Gray. Če še kdo na Aligatorju« bedi, smo izgubljeni.
Vajiti je stala nepremično na krovu in strmela v temo, od koder se je čulo veslanje. Čoln se je naglo bližal, tako da je z vso silo zade! ob »Sibilo«, ki se je zagugala. Tri nage, temne postave so priplezale na krov, tulile in jecale in mahale z rokami.
— Spravite jih v kabino! je jezno ukazala Vajiti.
Grab in Harrvs sta prijela tri namazane m
našemljene postave in jih potisni po stopnicah v notranjost ladje.
Trije možje so padli na kolena in se plazili proti Vajiti.
— Kje je Četrti?
^»... a.. • n£!... Vajiti je v svoji jezi zagrabila za svoj samokres in ga namerila na sence enega tulečih.
— Molči, ali te pa počim.
Možak je preplašeno odskočil in umolknil. Druga dva sta storila isto.
— Govori sedaj, mesto da bi tulil. Kaj pa je? Kaj se je zgodilo?
Vajitin dobro premišljeni načrt se je tragično končal. Poročnika so sicer prav enostavno ujeli in nesli v neko bližnjo vas in na potu jih je napadla tolpa domačinov iz Ranaarja, bivališča Ijudo-žrcev v notranjosti otoka. Ti divjaki so ubili enega nosača, ostali so pa komaj ubežaii.
Poročnik je bil drugič ujet. a to pot zares. Ljudožrci so ga privezali za noge in roke na drog in dva sta ga oprtila tako na rame in izginili so v temi. Ob tej uri so morali biti že daleč.
O usodi oficirja ni bilo nobenega dvoma. Tule-nje zmagovalcev je naznanilo ubežnikom, da naj porabijo ugodno priliko, da postanejo »močni«. Ti divjaki so namreč mnenja, da postanejo po uživanju mesa belokožcev silno jaki In nepremagljivi. Vajiti je to dobro vedela, Harrvs in Grav, ki sta stala poleg in poslušala povest ubegfih, pa tudi.
StraJoa zadeva! Kaj bi bOo storiti?
Vse je bilo izgobljeno: straža na »Aligatorju< je morala čuti kričanje nerodnežev, njih veslanje in smeh, ko je trčil njih čoln ob »Sibilo*.
Vajitina bojazen se je uresničila. Komaj so končali domačini svojo povest, ko se je začu! glasen klic z morja sem.
Bil je »Aligatorjev« čoln.
— Halo!... Poročnik Thunder!... Kje pa ste? Kje so vaši ljudje? Kaj znači ta dirindaj?
—Tiho! je ukazala Vajiti Harrvsu in Grayu. Vi pa, je nadaljevala, obrnjena k trem domačinom, se preoblečete in skrijete.
Ti niso znali angleščin, je torej niso mogli izdati.
Na ^Aligatorjevem« čolnu so postajali nemirni. Vajiti je prihitela na krov in se sklonila čez ograjo.
— Vaši mornarji so se ga preveč napili in spe. Poročnik Thunder pa ie Še! na suho in divjaki iz Ranaarja so ga ugrabili. Menda ga že jedo.
— Z menoj se ne boste norčevali.
— Pripovedujem vam resnico. Nikar se ne čudite.
— Vrzite mi lestvo!
Trenutek pozneje so stopili na krov Darcejr, prvi poročnik križarke, en praporščak in ducat mornarjev, ki so jih razpostavili po ladji.
Ko je videl Darcey, da so se izvršila njegova povelja, je vprašal Vajiti:
— Ali poročnika Thunderja nI tukaj?
stran 6.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 21. oktobra 1924.
štev. 241
t lite Dffim.
Kje je tisti govor, ki je z njim v Unionski dvorani pozdravila srbske abi-turijente J. 1919? Ni bil močan njen glas, ali je bila močna njena slovenska in hrvatsko-srbska beseda; ker je prišla iz iskrene — jugoslovenske misli, je ganila jugoslovenska srca omladine. Žalostni separatisti zagrebški so takrat v svojih organih žalili dekle slovensko, ki pa jc ponosno šlo preko tega na dnevni red.
In ta je bil vedno jugoslovenski. L. 1917., ko se ni še vedelo, kdaj in kakšna bo in če bo Jugoslavija, ko še izpiti zagrebške univerze niso veljali na avstrijskem Slovenskem, Milica Ile-šičeva ni omahovala in ni dvomila, kam da naj krene na vseučiliške študije. Šla je v Zagreb in si izbrala tam za glavno stroko hrvatsko-srbski jezik in literaturo. Prva Slovenka, ki je imela to glavno stroko, ki pa si je tudi prisvojila hrvatsko-srbski jezik tako, da ga je pisala in govorila kakor slovenskega. Govoril je v Zagrebu tisto leto pred prevratom nekoč Tresčić-Pavičić navdušeno predavanje o trpljenju jugoslo-venskem; mislila in čutila je z njim Milica Ilešičeva ter poslala v »Slov. Narod« živobarvno poročilo. Če se je v Zagrebu po ulicah pobiralo, je ona (drugih Slovenk takrat ni bilo na študijah v Zagrebu) v narodni noši slovenski tam kje v Ilici zastopala Slovenke ... in to je takrat budilo pozornost na Slovence.
Dobro so študenti separatisti na zagrebški univerzi poznali ogenj, s katerim je študentka Ilešič pobijala njihove omejene nazore.
In Sokol ljubljanski, ali nisi par-krat slišal njenih besed o ljubljeni Jugoslaviji? Vera njena jugoslovenska je bila močna kakor skala in na tej skali je krila širil Sokol . . .
Bili so gladni in žejni od trpljenja pni srbski oficirji, ki so1918. prišli v Ljubljano, in bili so gostje v hiši njenih roditeljev. Tedaj je Milica stregla s hlebom belim in vinom rujnim — kosovska devojka.
Izpolnila se ji je želja, da je videla kralja in kraljevski Beograd — potem pa je zabolehala in legla v grob ... ta najtrdnejša slovenska Jugoslovenka.
O.
Tnrisfika in sprt
— Motoklub »Slovenija«..   Četrtek 23.
oktobra članski sestanek v hotelu Južni kolodvor — Miklič točno ob 20. uri. Razgovor o hitrostni dirki Gaštej - Medvode. Člani, udeleži tese vsi. Odbor. 205/n
SOKOL — ILIRIJA OLD BOYS
2 : 2 (2 : 0).
V včerajšnji revanžni tekmi, ki se je vršila dopoldne na igrišču Ilirije med So* koli in starimi dečki Ilirije je končala po lepi in zanimivi borbi v razmerju 2:2. — Moštvi sta si bili približno enaki, Sokoli so imeli nekoliko boljšo napadalno vrsto, do* čim je bila Ilirija vztrajnejša. Vodstvo so dosegli Sokoli, ki so v prvem polčasu vodili z 2 : 0. V drugem polčasu se je slika znatno spremenila, ko je pri Iliriji igral za sred* njega napadalca »fenominalni Zani«. Zabil je oba gola za Ilirijo ter rešil s tem njeno čast. Maloštevilna publika ga je pri odhodu z igrišča živahno aklamirala. Sodil je gosp. Držaj zadovoljivo.
— Hermes : Rapid, Maribor 0 ; 7. Hermes je s to tekmo izgubil dve drago*
ceni točki ter mu preti nevarnost, da pade v drugi razred.
— Lask : Korofan 3 : 1.
ILIRIJA — PRIMORJE
9 : 0 (5 : 0).
Ekshibicijski mateh Ilirije.
Z napetostjo pričakovani boj med obes ma rivaloma Ilirijo in Primorjem, ki so ga i-ploino nazivali derbv letošnje nogometne sezone, je končal s senzacijonalno zmago Ilirije, ki je prcdvedla naravnost ekshibicij* sko igro ter svojega nasprotnika dobesedno pogazila. Tekma se jo vršila včeraj popol* dne ob pol 16. na. igrišču Primorja in pri* sostvovalo je lepo število gledalcev, več kakor jih običajno prisostvuje celo miiiTnil* rodnim prireditvam. Kajti znana je rivali* teta, ki vlada med obema kluboma in zato so bili na igrišču zbrani brez izjeme vsi pristaši in »drukerji«, tako enega, kakor drugega kluba. No. moramo priznati, da se je publika, razen par fanatikov in klubskih pristašev, vedla zelo disciplinirano, kar je vse hvale vredno.
Tekma je bila jako zanimiva in fair ter je bila Ilirija v absolutni premoči, kar sledi tudi iz rezultata. Napadalni kvintet Ilirije je predvedel krasno, premišljeno kom* binacijsko igro. ki je zadivila gledalce. Ju* nak dneva ic bil Oman. ki je menda od* igral letos svojo najboljšo tekmo. Njegove bombe so spravljale vratarja Jančigaja ne* prestano v strah. Za njim nista zaostajala Pevalek II. in Milan Zupančič, le da je bil srednji nekoliko neodločen pred golom. —-Obe kriH Vidmaver in Zupančič sta bili sijajno disponirani; centriranje pred gol je bilo naravnost idealno. Krilska vrsta je sta* la nepremakljivo kakor zid, sproti uničujoč vsako igro primorskega napada. Glavni po* sel je opravil zopet Gabe. izborno sta mu sekundirala Hus in Lado Zupančič. Ohram* ba ravno ni imela težak posel, izvršila pa je svojo nalogo zadovoljivo. Vratar Miklav* čič je stopil samo enkrat z uspehom v ak*
cijo ter je obranil oster šut desne spojke Ermana.
V glavnem je karakterizira!:! Ilirčanc skupna igra s smiselnim podajanjem žoge: nadkriljeva'i pa so tudi taktično in tehnič* no Primorce.
Primorje nas je to pot razočaralo. Vis deli smo že moštvo letos v več tekmah, kjer sc je berilo požrtvovalno in z elanom ter je zaznamovalo tudi celo vrsto uspehov, naj omenimo n. pr. zmage nad Rapidom, Mariborom itd. Včeraj na je odpovedala celo cni'jsrorica z izjemo Birsc. ki je delal res marljivo ter rešil svoje moštvo še kata* strofalnejšega poraza. Od ostalih igralcev sc ni uveljavil ni eden in celo sicer dobri vratar Jančigaj jc bil indisponiran. Res je, da je bilo moštvo nekoliko handicapirano vsled manjkajočega obolelega ccnterhalfa Vindiša in iprllca Vrančiča. nasprotno pa bi sc lahko Primorje bolje uveljavilo z ozi* rom na to, da je igralo na domačem igrišču. Mnogo je k temu tudi pripomogla trema, deloma pa je postalo moštvo deprimirano vsled nesigurne igre svoje obrambe in vra* tarja. V celem je bilo igra Primorja razs trgana in nehomogena. Rezultat igre popol* notna odgovarja njenemu poteku. Gole so zabili: Oman 4. Pevalek 2. Milan 2 in Vida maver I. Sodil je g. Kramršič odlično in zadovoljivo za obe stranki ter se ni pustil vplivati ne od ene nc od druge stranke. — Obisk je bil, kakor rečeno, razmeroma jako dober in sc računa, da je igrišče posetilo 1500 ljudi.
V predigri je rezerva Ilirije po lepi in zanimivi igri porazila rezervo Primorja s 5 : 0. Občinstvo jc prireialo Iliriji pri od*
hodu z Igrišča viharne ovacije.
INOZEMSKE TEKME.
— Reka, 19. okt Zagrebški HnškrGlo-ria 3:0.
— Budimpešta. 19. okt. (Izv.) FTC : MTC 11:2.
Pravoslavni papež v Jeruzalemu
Poročali smo že, da se je mudila te dni v Beogradu posebna misija iz Jeruzalema, ki je predložila našemu kralju protektorat   nad   svetim grobom. Pred odhodom v Karlovce, kjer izroči misija visoko odlikovanje srbskemu patrijarhu, je šef misije Janars informiral sotrudnika »Vremena« o motivih in političnih ciljih misije. Misija je imela n men potovati najprej v London, da se zahvali angleškemu kralju za svobodo, ki jo je daroval palestinskemu prebivalstvu. Ko je prispela v Pariz, je dobila iz Jeruzalema navodila, naj takoj odpotuje na romunski in jugoslovenski dvor ter izroči kraljema odlikovanje jeruzalemskega patrijarha. Obenem je bila misiji poverjena naloga, naj pozove romunsko in srbsko pravoslavno cerkev na kongres vseh pravoslavnih cerkva, ki bo v maju prihodnjega leta. V Bukarešti so se takoj odzvali temu \ a-bilu. Židie skušajo v Palestini na vse načine ustanoviti svoje versko carstvo. Pravoslavna cerkev mora biti ujedini«;-na. in močna,   ona mora biti zbra 11 okrog svojega Vatikana.   Ta Vatikan naj bi bil v Jeruzalemu. V tem mestu, kier je samo ruskih, samostanov okrog 2fi, naj bi odločal kongres ortoduksnili cerkva   o   \ postavitvi pravoslavnega Vatikana ter izvolil pravoslavnega papeža. To je glavni namen predstojećega kongresa.
Misija je prispela v Beograd, da povabi naš dvor na to redko pravoslavno svečanost N; izključeno, da otvori ta kongres naš kralj kot edini pravoslavni vladar, kakor ga jc otvori! nek čaj Kons+artiri Veliki.
v.
Specijalist
za gorske čevlje
in Jahalne škornje.
P. LUK AS, 63C8 Ljubljana, Sv. Petra cesta 7
Ha proda}
hotel Slaulja
v Beogradu na najlepšem mestu. Naslov in informacije daje odvetnik Dojčlnovic, Cara Lazara ulica br. 4, Beograd. 6544
Brate Mbnka i
Liabljana
HllserSeva ulica 5.
Popravljam in u glasu jem klavirje in harmonije strokovno in ceno
l
Inkaso terjatev, menic in čekov
izvršuje točno in najugodnejše
dr. Iran Čeme
Gospodarska pisarna Ljubljana,  Miklošičeva 6/1
_2ElJ
Inserirajte v »Slov. Narodu"
Prodam puško
j fdvocevko> za 1000 Din in Bro\vT)ing;rcvolver. — Novi Vodmat 62. 6496
Kolo,
dobro obranjeno, se ku* pi. — Naslov pove upra* va »Slov. Nar.«. 6540
DeteljRO seme
fižol in gobe kupuje 6236
SEVER & K0MP.
Ljubljana, Wclfova ulica št. 12.
Sedlarski stroj
in stiskalnica (štanca) za f»amaše —> ceno napro* daj. — MegMč. ■ključavničar. Na Prulah 6. 6519
Priden, pošten in trezen
hlaoec,
ki ima veselje do konj. dobi službo pri tvrdki Al. & M. Zorman, Liub= Ihra. Stari tre 32 6401
Mehanična marna, milnica lana in konoplje ter predilnica
ANTON ŠINKOVEC d. d.
- GROSUPLJE pri Ljubljani -
nudi
6543
MOTVOZ
JUTA
za šivanje in vezanje
po najnižjih cenah.
VREČ
Parni stroj
polastabilen 40 - 50 HP s stopnjato rešetko .Treppen-rost) kdor ima naprodaj, naj stavi ponudbo na Fal-zar i Sinovi, Samobor. 6545
Prodam dobre ženske goiserje
štev. 38 in nekaj stare moške obleke. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6542
Kuharica?
vajena boljše kuhe in vsega gospodinjstva — išče službe. Najraje kot gospodinja k bolje situ* iranem>i gospodu ali več gospodom. Gre tudi iz« ven Slovenije. — Ponudb he nroL,im na: M. Beber, Ljubljana, Študentovska ulica št. 11. 6539
Neka večkrat odlikovan na tvornica likeri a in ve« letrgovina žganih pijač, išče dobro
zanesljivega
potnika
za Kranjsko in Gorski kotar. — Ponudbe pod »Potnik/6501«: z referen* cami naj se pošjejo na upravo »Slov. Naroda«.
uvedenega.
Pri prodaji
posestva
dosežete priznano naj* boljši uspeh, ako se po« služite posredovanja — Realitetne pisarne »PO* SEST«, d. z o. z. v Ljub* ljani. Sv. Petra cesta 24, pri kateri se stalno ogla* šajo kupci. 54/T
Posestvo
blizu postaje Novo me; sto. na Hudem št. 11 — se po ugodni ceni proda ali pa zamenja. — Na* tančen naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 6516
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje foto* graf H u g o n H i b š c r, Liubljana, Valvazorjev trg št 7. 56/T
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec. 52/T
Mehanično
umetno vezenje
perila, zastorov, toalet, obšivanje (entlanjc") vložkov, motivov in čipk — predtiskarija najmoder* nejših vzorcev za ročna dela — izgotavlja Matek & Schein. Ljubljana, po* leg hotela Štrukelj. 6462
Trstje za strope
sc dobi najceneje pri — Anton Steinerju, Ljublja* na. Jeranova ul. 13. 53 T
Kuverte
priporoča
Narodna tiskarna
r <^f
Ženitna ponudba.
Gospodi čna*Slovenk a. s svojo lastno obrtjo, ki poseda svojo hišo z go* spodarskimi poslopji, želi znanstva v svrho poro* čitve s trgovsko izobra nim gospodom, posestni* kom ali obrtnikom, ki bi se priženil na njeno po* sestvo, ki pa poseduje tudi sam kako prem"/.« nje. — Le resne ponudb« be pod »Simpatija'6541« na  upravo  »Slov. Nar.«.
Ženitna ponudba.
Mladenič v 32. letu, t malim imetjem v cto^ vini, mirnega značaja, sc želi spo/nati z mlado go* spico, od IS do 26 let staro, simpatične*, pošte« nih staršev, katera bi hi* la dobra gospodinja in dobrega srca. po možno* sti z malim imetjem. — Pisma s polnim imenom in sliko, koja sc na za* htevo vrne, naj sc poS Ijejo na upravo »Sloven« skega Nar.« pod ^>Drž. mojster. Južna Srbija 649R«.
iiiiiiiiifliiiec^tiiiirii
stoji, polrettBieiif
tO
Podpisana tvrdka naznanja tužno vest, da je njen soustanovitelj in družabnik, gospod
Ferdo Pipan
dne 19. oktobra nenadoma preminul.
Blagemu pokojniku in agilnemu sodelavcu časten spomin!
V LJubljani, dne 20. oktobra 1924.
Pipan & Gle.f
d. s s>
mehanična delavnica
3591 (popr&vl|alnica)
L. BARAGA, Liubljana, Seleotrorgova  ulica' 6.
96 T
olivno olje
cena IS dinarjev 1 kg
razpošilja proti povzetju v kantah po 20 kg, pri večjem odjemu pri-primeren popust. Poštarina in embalaža se povzame po lastni ceni.
Fran"o Les, trgovec
TI vat (Boka Kotorska)
vpletke (kite), barvanie las z .L' Oreal Hane*
M. PODKRJUSEK,
frizer za dame in gospode. Sv. Petra cesfa 32
1965
RENOG
Trboveljski      S4 T Libojskl Ormoški Visoko kalorični TrobnodoSski
(spec. za centr. kurjave) dobavlja po najnižjih cenah
DOM. ČEB1N,
trg. s premogom Ljubljana, Wolfcva ulica t/11
1
lelef.
100-t
L
2S parnice 0sram
kupite najceneje pri
/T/J 7\7  #?/^/*^ J rI* J I       konces jonirano * M*\J\JTJM s ^~fl«#,   elektroieh. podjetje
L'TJJ1$Lt*Jwt 3 jŠL9 Kongresni trg 19, poleg Nunske cerkve Trgovina  in zaloga inštalacijskega materijala, telefonskih aparatov, modernih lestencev in svetilk  ter modernih, signalnih naprav proti vlomu. j
0tosim
perilo, kravate, rokavice, noga* vica tid. od tvrdne
^. Šinkovec nasl A. S°SS Ljubljana, Afestm trg 19.
plOlOlOBOICIOlOlOlOlOIOlOICf
o    Zimska sezosia
'In
o o
n
o
M
0
o
■
o
■
o
■
o
■
o o
C=DBC^aC3BC=}BC=>BCZ)BCDBC=>aCZ>IC3sO
Najlepše In najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS
mz CD C CD I CZ)
o
Svetovnoznani zd:avilni vrelci
TEMPI!." „$TYRIA" „DONATi"
0
0  Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, ~ srca, ledvic in jeter.
Cene zmerne« Največja udobnost. 0 Prometne zveze ugodne! Zahtevajte prospekte! g   Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
"OIOlCaOlOBOlOlOlOSOaOliOBOic!
o
■
n o o
■
o o
■
o
■
o
■
o
■
o
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
HS
8694
4