GLAS NARODA * [ List slovenskih delavcev v Ameriki. I The Invert Slorakn Da2y in the United States. and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 176. — STEV. 176. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, JULY 30, 1935. — TOREK, 30. JULIJA 1935. VOLUME YTiTTT, — LETNIK XLm. NOV SPOPAD V ABESINIJI: 40 ITALIJANOV MRTVIH papež pij je javno priznal. da je vojna med abesinijo in italijo neizogibna Abesinija je odgovorila na zadnjo italijansko noto. Na meji Eritreje je napetost največja. — Italijani se bodo posluževali najmodernejšega orožja. Abesinija je odgovorila na zadnjo italijansko noto. — Abesinci bodo dobili svojega svetnika. ADDIS ABABA, Abesinija, 29. julija.— Na se-ver<^apadnem delu Abesinije je prišlo do spopada med Italjani in Abesinci in italijanski oddelek je bil premagan. Italijanski vojaki so prišli na ozemlje, katero smatra abesinski poveljnik za abesinsko zemljo. Italijani so se vtaborili ob neki reki. Abesinci so vodo obrnili v drugo stran, vsled česar so bili Italjani prisiljeni umakniti se ponoči. Abesinci so Italjane v temi napadli. Ubitih je bilo 40 Italjanov in 20 Abesincev, predno so Italjani s tovornimi avtomobili odpeljali svoje tovariše. Abesinci pošiljajo svojo vojsko proti meji Eritreje, kjer je napetost največja. Tej vojski pove-ljuje governer iz Kulo, Dedjamač Abta Mikael, ki jaha mulo, ki je okrašena z zlatom in srebrom, sam pa nosi z zlatom okovano sulico. Vsi vojaki imajo puške, toda so starejšega izdelka. ŽENEVA, Švica, 29. julija. — Abesinija je odgovorila na zadnji italijanski predlog za pogajanja, toda odgovora ni naslovila na italijansko vlado, temveč na Ligo narodov. V svojem odgovoru pravi abesinska vlada, da mora Liga narodov poravnati spor, ne pa sporni stranki. Ker je abesinska vlada odgovorila, je sedaj u-panje, da bo Italija vdeležena na seji Liginega sveta. Abesinska vlada je odločno odklonila italijanski predlog, da bi komisija za poravnavo abesin-sko-itali Janskega spora razpravljala samo o obmejnih spopadih, temveč zahteva, da tudi uredi mejo. Abesinski zunanji minister Bellaten Gueta He-rouy je celo vprašanje vzel iz rok komisije ter ga dal v roke svetu Lige narodov ter je obenem naznanil, da bo Abesinija sprejela odločitev Liginega sveta. Abesinija zahteva, da je potrebno, da Ligin svet najprej odloči, ako je Ulaual abesinsko ali italijansko mesto. RIM, Italija, 29. julija. — Ako pride do vojne med Abesinijo in Italije, se bodo Italijani proti Abesincem posluževali strupeni plin, ognja, tankov, ki bodo iz sebe bruhali ogenj, naglih bombnih aeroplanov in drugega najmodernejšega orožja. V obeh\ italijanskih kolortijah je zbrana italijanska vojska, ki je opremljena z najmodernejšim o-rožjem, kakoršnega Afrika še ni videla. Posebno veliko tankov, ki iz sebe spuščajo o-genj, je bilo poslanih v Afriko. Mesto strojnih pušk mole iz tankov cevi, iz katerih šviga ogenj na razdaljo i 50 čevljev. Tudi infanterija nosi na hrbtu majhne tanke s cevmi, iz katerih šviga plamen na razdaljo 70 čevljev. Italjani imajo tudi kemikalije, katere potresejo po tleh. Kdorkoli stopi na to tvarino, mu čevlji na-mah zgore. Abesinski vojaki pa so večinoma bosi. STOCKHOLM, Švedska, 29. julija. — Zunanji fninister Rickard Sandler je naznanil, da bo Švedska dovolila pošiljanje vojnega materjala v Abesinijo. VATIKAN, 29. julija. — Papež Pij XI. je uradno priznal, da preti vojna med Italijo in Abesinijo. Tozadevno izjavo je podal v kongresjonalni Kapitalist za višje plače in krajši delovni čas green poziva na bojkot proti nemcem Green skuša naščuvati Strica Sama na Hitlerja. — Delavski voditelj ostro napada Hitlerja. Washington, D. C., 29. julija. — Predsednik American Fede-ration of Labor William (ireen je v javili izjavi pozival zvozilo vlado, zgradila Anglija 130 novih bojnih ladij, ki bodo veljale sedemsto petdeset milijonov dolarjev« Največji alorauld dnevnik v 7Anlimih državah Vetja za vse leto ... 96.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo ceio leto $7.00 ,r X) L TA S ff 2 fl E> D 2 " NEW TORE, TUESDAY, JULY 30, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. A. 4< Glas Naroda 7? rrmnk Sakaer, President Owned nad PoMlebed Oy BLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Ll Benedlk, Trent. Plica at bncbMM of the corporation and edflreewe of tbore officers: 910 W. mh Street. Bwough of Manhattan, New Ink City. N. X. -GLAS N A X O D A (Voice of the People) laenod Brery Day Eicept 9nndoyn and Holiday« la celo leto volja m Aaariko In Knnndo -„„.---«0.00 la pal l«ta ................$3.00 In fiatrt lota ...».................flAO Za New York an celo lato ...... ft.OO Za pol fetft •••••aaoaaoaaa« mm na Za lnoaemstro an colo lato «1.00 Za pol leta................... 9&B0 Hobacdptlon Yearly $6 00 Advertisement on Agreement **Glaa Naroda" labaja vsaki dan lsvaemJH nedelj la praanlkoT. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prioWuJeJo. Denar naj ae blagovoli jK^tlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikom, prosimo, da as nam tndl prejSnje blvallfige naenanl, da bltrejo najdemo naslovnika. "OLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New Yacftu N. T. Telephone: CHelsra I—SITI SVARILO MUSSOLINI JU Še prediio je začel Mussolini svojo veliko pustolovščino proti Abesiniji, še predno so bili oddani prvi streli, so že mrtliiH rodne borze, ki jim diktirata New York in Tjoi idoii, izrekle svojo uničujočo soklbo: — Italijanske dr ža v ne f na nee R)o vzel vrag, pa naj Italija zmaga, ali naj je poražena. i To ni nikaka prazna pretnja. Bankirji, vložniki in špekulanti vdejstvujejo svoje grožnje Jter viharno likvidirajo svojo italijansko imovino. Posbtlira tega je, Ua se j«1 vmlnost italijanskih bon-do v v par meseeih znižala za polovico in da lira neprestano pada. fAu vojno je treba predvsem treh stvari: denarja, He-narja in š<- enkrat denarja. V današnjih modernih časih ni nobenih vojnih pustolovščin. ki bi .se i* plača le. IKrbičaknosnih vojn je bilo konee, ko so zaceli odločevati stroji, ne pa vojaki. Moderni stroji stanejo o-rroinno denarja, (ločim je bila Č-loveška kri silno poceni- Združene države bi v tej vojni ne mogle dosti zaslužiti, kajti ameriška vojna bi za slučaj sovražnosti kaj hitro prepovedala prevelik izvoz jekla in bakra v Italijo, poleg tega pa Italija nima srd Iste v, da Ibi plačala cash. Na kredit Amerikanei ne bodo dali dosti, kajfti zadnja vojna jih je tudi nekaj naučila- Na tista bogastva, ki jih hoče Mussolini pograbiti v Abesiniji, se nihče ne more in noče zanašati. Mussolini se spušča v vojno v zelo neugodnih okoliščinah. Ko je Nemčija stopila v svetovno vojno, je imela denarja in zlata v izobilju, d očim se Mussolini že prud pričet kom vojne nahaja v resnih finančnih težkočah. Vseli tujezemskih vrednostnih papirjev, kar so jih imeli Italijani, se je polastila vlada; polašča se vsega denarja, ki ga Idobe Italijani za eksport i rano blago, in Italijanski banki ni več treba imeti štiridesetods|totnega zla-oto-val z nekim vagabundom is 1'etrograda v Odeso ter je delal in garal zanj, nazadnje ga je pa inožak v Odesi enostaven pustil na cedilu. To dogodivščino je Gorki krasno opisal v črtici 44 Moj sopotnik". O tem ne bom razpravljal v KRALJICA KAČ PATENTI PROTI VROČINI Angleško-slovensko Berilo UNOLISB SLOVENE READKfi STANE SAMO $2 Naročijo Q9 pfl — KNJIGARNI 'OAS NARODA' He west igih trrkii*?t , M«v York tSHgr. t Da so se izumitelji v vseh časih postavljali tudi na čelo borbe proti poletni vročini, je samo ob sebi umljivo. Pri tem so imeli neredko tako kuriozne ideje, kakor da so same nastale pri 90 stop. v senci. Zadostuje, da vržemo bežen pogled v patentne spiske iz novejšega časa. Tako je na pr. neki možak 1. 1878. obdaril človeštvo z ventilacijsko pripravo, ki si jo nataknil lahko na klobuk. Majhen propeler ob kraju ti je pihal prijeten hlad v tilnik — če si pritiskal na gumasto žogo v svojem žepu, ki je bila s cevjo zvezana z ven t i 1 at orčk om. Nu, kakor neštetokrat, se je človeštvo tudi tokrat izkazalo nehvaležnega svojemu dobrotniku, kajti statistika nam ve povedati. da je od 5000 priprasv te vrste, ki jih ie zgradil izumitelj, največji del ostal v njegovi zalogi. Neki drugi možakar je izumil "čepico zoper sončarico." pokrivalo s kovinskim vložkom, v katerega si dal koščke ledu. Teme ti je ostalo na ta način vedno vlažno in hladno, nevarnost sončarice je bila izključena — vsaj po izumiteljevera mnenju. Kar se tiče nehvaležnega človeštva, pa tudi s tem izumom ni eksperimentiralo. Nekdo je zgradil dovolj univerzalen ležalnik, ki si ga lahko uporabil tudi za zatiranje poletne vročine. Spodnji del tega ležalnika, ki je imel na zunaj podobo današnjih couchev, je bil nekakšna kovinska kad, ki si jo lahko napolnil z vodo in jo uporabil kot kopalno kad. Dvignil si -samo žinrmico. Za nameček se je dala voda v kadi še segreti, da ti je po potrebi rabila tudi za tOplo ali parno kopel. Stvar se ni obnesla. Neki lSistroumnik je hotel pomagati revežem, ki se poleti potijo v zatohlih pisarniških prostorih. Sestavil jim je nekakšen paravent, ki se je dal v vmesnem prostoru med dvema stenama napolniti z ledom in je potem hladil od treh strani reveža pri pisalni mizi. Nu, malo i jih je bilo, ki so se okoristili s to iznajdbo. Prav tako malo kakor tistih, ki bi nositi * * hladil- no srajco" nekega drugega pre-vejanca, to se pravi srajco z gumastimi blazinami pod pazduho. Pri vsakem gibu roke je iz luknje v blazini zavel hladen vetrič po telesu navzdol — tako si je to stvar predstavljal vsaj izumitelj. Ni znano, dali je tudi sani nosil takšno srajco. I koliko je bilo še takšnih in podobnih izumov! Nekdo si je izmislil 44 ledenico v kovčegu." ki si jo lahko kakor koli " udobno* * vlekel s seboj. Spet drugi je nastopil tik pred vojno s 44hladilno cigaro." ki ti je po-hladila ob vsakem dimu usta. Tobaku je bil primešan mentol. Tretji je »pet poskusil z "namiznim mlinom na veter za staro in mlado," nekakšnim ventilatorjem v podobi tega mlina, ki si ga posta-vil na mizo in ga poganjal z roko. To je bilo namreč na meji med prejšnjim in našim stoletjem, ko se ljudem o električnem pogonu v gospodinjstvu še ni dosti sanjalo. Od- Kittv Si m on sovo bi lahko liazvali 44kraljico kač", ker zelo dobro pozna vse kače. < )lia je žena ravnatelja državnih kačjih farm v .Južni Afriki in na potovanju po Kvropi je prispela te ilui v London, kjer je takoj postala najpopularnejša tujka. Park ka«'- jr zanimivo podjetje, največje te vrste na svetu. Simonsova je a-sistentka svojega moža, ki zna ravnati s strupenimi kačami kakor malokdo. Angleškim novinarjem je pravila da je živela pred 18 leti, ko se je o-možila, v Natalu, kjer je v o-koliei največ strupenih kač v Afriki. takrat se jih ni bala in že kot dekle se je zaui-mala za kačji strup. Takrat > bila njuna kačja farma š<« zelo skromna, zilaj pa šteje ž»- nad 500 strupenih kač. Simons ima zbrane strupene kače vseh vrst o« I najmanjši Si do največjih in vedno dobiva nove. Seveda je razumljivo, da se Simonsova povsod, kamor pride, zanima najprej za kače. Pred prihodom v London je bila na Cevlonu, kjer je o-pazovala znane zagovarjalce kač. Po njenem mnenju se pa strupena kača ne da zagovoriti. Ljudje, ki trdijo, da imajo nad kačjim strupom oblast, so v resnici sleparji, ki izdero kači strupen zob, da se potem lahko igrajo ž njo. Največje sovražnice strupenih kač -o podgane. več bi bilo na dolgo razkladati, da je tudi to strašno orožje proti vročini, kakor na tisoče drugih, zapadlo zasluženemu poza-bljenju. DENARNE POS1LJATVE I Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | . vo po dnevnem kurzu. J Zrn V JUGOSLAVIJO t 2.75 _______________ Din. 1M f SJ85 _______ Din. 200 $ 7.30 ______________ Din. 300 $11.75_______mu. 500 $23l50 $49.00 Din. 1000 Din. 2000 ▼ ITALIJO Zrn 9 9.35 .......... lir 100 $11»--------Ur 200 $44.40____________________Ur 600 988.20 .......... Lir 1000 $170.— .......... Ur 2000 $203.— .............. lir 3000 KWB BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI Za tapUOto Tečjth meakor kot ifor*] navedeno, bodi«1 t dinarjih •11 lirah dovoljujemo le bolje pofojo. BRlOlU f ilBKlSUB DOLABjn • I— $10.— $11^- 9 B.7I $10.85 $1C— Prejemnik dobi ▼ Nujna HUB ** Ml AO krajo laplafilo t doUijlb. SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "da« Naroda" N. T. tej koloni, pač pa o nekem drugem slučaju, ki dokazuje neizmerno prijateljstvo in u-»ianost na eni strani, na dru^i jka vneboupijoeo nesramnost. Nrkje v Pennsylvaniji >ta živela dva rojaka, prijatelja izza mladih not? in let. Starejši, Andrej mu je bilo ime. m- je poroeil z lepim mladim dekletom, mlajši, Jolru, je bil pa samec In je užival sladkosti samskega stanu. Prijateljstvo med Johnom in Andrejem je bilo neskaljeno, Andrej je bil nekak Johnov i;-e i tel j in voditelj, katerega je slednji ve as i ubogal, v ca-i pa ne. Prej sta stanovala v eni sobi, po poroki je bilo pa tr*-uajeti večje stanovanje. Že pred poroko je rekel Andrej svoji mladi nevesti: — L« pod tem pogojeni te vzamem, da bo tudi Jolui stanoval pri nama. Ona je malo pomislila, in ker je Johna poznala, je bila zadovoljna. Andrej je Johnu ustrezal, kjerkoli mu je mogel. Delo je Ukal zanj, denar mu je posojal ter je bil kot upnik jako popustljiv in obziren. John se je pa kmalu popol-iioma izpremenil. Knkrat ni bil zadovoljen s hrano. Andrej je ukazal ženi, naj in n kaj drugega skuha. Drugič zopet mu stanovan je ni bilo povšeči. Takoj prvega dne v mese-ru so se selili. Johnove zahteve so bile vedno veeje, Andrej je vse potr-pel. Ker je rekel, ga je >trah hoditi zvečer na izprehod, je Andrej dovolil, da ga je njegova žena spremljala. A lit 1 rej je hotel parkrat vzrojiti, pa je vselej zatrl jezo \ sebi. John je bil vedno doma, eele dneve je preležal n:i postelji, jedel najizbranejš«* j«'-ili ter vsako soboto zamrmral, da bo plačal, ko bo kaj zaslužil. Andrej je imel dobro tlelo. Zaslužil je za vse tri in še n«'-kaj za stara leta in deževne dni. Nekoga jutra mu pravi John: — Ti, posodi mi petdeset dolarjev. Brez ugovora mu jih je dal. In Jolm >e je odpeljal v uie-sto, kjer je ostal dva tin i. Vrnil se je ves zadovoljen in srečen. — Pri advokatu sem bil, — je pripovedoval, ko sta bila z Andrejem sama. — Rekel je sicer, tla je precej kočljiva zadeva. pa bo menda šlo. — Kaj vraga pa laziš okrog advokatov? — se je začudil Andrej. ' — O, samo za svet sem ga \ prašal. Nato sta se oba zamislila. Prvi je izpregovoril John: — Andrej, upam, tla si moj prijatelj t — Vedno sem bil in vedno bom, — se je glasil odločen odgovor. Andrej je bil nverjen, tla ga bo zopet vprašal za denar. — Koliko pa hočeš ? — Ne vprašam te za denar, prijatelj moj, ampak nekaj drugega bi te prosil. — Na dan z besedo. — Veš kaj, loči se od svoje žene. t Andrej ga je debelo pogledal. — — Kaj noriš! — Nič ne norim. Pri advokatu sem bil in je rekel, tla se pod takimi okoliščinami lahko ločiš. — Pa zakaj, za sveto vMjo, bi se ločil od nje? John je nekoliko pomislil, nato pa odkritosrčno odvrnil: — Veš, jaz sem se je že naveličal. » 'SBsmcfiussBBa . • ..J1.. • ...«. •, Iz Jugoslavije _!_ » . "GLAS NARODA " NEW YORK, TUESDAY, JULY 30, 1935. S T AXE S A VIXSEK: JAT ( Na*l alj eva nje) Ni prišla hinlit mama kot, običajno. Cul je le njen jok, ki j«« slabotno vel izza stene, ali tem lilije rezal v sree ter ga polnil s trepetajočo skrbjo. Ko tin nosi v sebi svinec, je stopil skozi vrata in se nalik psu, ki čuti v zraku švist biča, stisnil ob podboj. Iva ne k je gledal vanj plašno, časih till in poln vzdihov, in spet stokajo. Zdelo se mu je, da mora zdaj nekaj pasti in udariti, ali Ivanek pljuniti vanj, da se mora zrušiti strop ali kakor koli. Nekaj mora priti v ta molk, ki ga režejo vzdihi. Ni>ge so mu kleti, le in objemal ga je občutek, da se bo v njem nekaj utrgalo. Kako so bili dolgi ti trenutki. Potlej se je zamajal. — Očetove stopinje so tolkle proti njemu iu za tem je padlo kakor strašen udarec: — TAT! Potlej se je zrušilo okrog .Joška vse; vse je izgubilo svoj pomen, le besedica tat je treščila naravnost v sree in vtisnila vanj velik, umazan pečat. •Iožek*se prevrze ua hrbet, da ga v glavi zaboli. Sonce si-je v obraz, se zaleskeče v solzah in v oči sine oster bodljaj žarkov. Sponpii se dvojače, kakor bi ga še zdaj pekla v dlan. Nehote zgrabi šop trave, .m zmrvi z drobnimi prsti, da začuti hlad soka. Ali kljub temu ga prešine težka misel: — Kaj mi tie, če si roko operem, če sem pa vseeno tako grd —, tatic---Mati ve, oče m Ivanek. Oba sta na polju in gotovo o meni govorita. Ali kaj t Jožku je hudo, kakor da ju čuje: tat, tat, tat! V Jožku se vse drobi in trud-nosti in kesanja. Drobna iskra vzplamti v njem: — Bog, nikdar več ne boni, res ne, Bogec moj... Odpusti. Toplo se zgane v srčku. Vihra v njem ni več tako silna. Težka gmota se dviga nekam v neznano, ne peče več. Globoko dahne ter s prijetno močjo, ki mu je spolzela v telo, stisne obrazek z dlanmi in s plašno vztrepetavajočo dušo por ljubi j a mamo, očeta in Ivane-ka, tistega majhnega. Kot čisti žarek mu sine v o-čeh nežen smehljaj ganotja... J ozek — i Jožek se sključi in prisluhne v bojazni, da se bo zrušilo nekaj težkega nanj, kar je čutil ležati nad seboj. Jožek — Skoro tih in od zatajevanega genotja trpetajoč je ta glasek. Jožek drhti. Ne upa se c-zreti. Tik za seboj sliši stopinje — šelest trave pod bosimi nogami. — Ivanek! — mu vztrepeta misel. Gledat me je prišel — tatiča. Nak, ne pogleda ! Jožek, Jožek — Zdi se mu, da mora ta glasek vsak hip planiti v jok, tako je plah. Na, Jožek, na — Preti njim stoji Ivanek; ve- "GLAS NARODA" pošiljamo ▼ tiaro do-movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to •ton. — Naročnina za atari kraj stane $7. — V Italijo liste M poii- lik je za dobrih šest pedi. Vse je tako smešno majhno na njem, le oči ima velike in nad nizkih čelom skodran šop rumenih las. Pa oči se mu svetijo, kot bi bil solzne. Jožek vitli, da mu bo kmalu ena spol zela po takem licu, ki aie ve, ali bi se stegnilo v smeh ali pa stisnilo v jok. Jožka duši v grlu genotje. Po Ivanovem licu polzi solza. Drobna roka zaniha proti njemu z velikim kosom kruha: — Na, Jožek, vzemi. Lačen si. Jožko vi prsti se oklenejo kruha. S kakšno slastjo bi vgriznil vanj, pa zato nima o-<"i, nima časa. Prej mora pokarati temu bratcu, kako je ve* sel kruha, kako ga ima r^U ker mu ni rekel tatič. — Jožek, kajne, da ne boš nikoli več ? Jožek široko razpre oči, kakor bi z začudenjem vpraševal. Ali Ivanov obraz je tako skrben, da se mu v glavi zgane grenka zavest. Zardi v sramu pred temi plaho vprašujor-imi očmi, ]) rit i sne svoje lice ob njegovo ter mu šepne na uho: —Ne, Ivanek, nikoli, nikoli... Dvoje rok se oklene njegove ga vratu, pa glavica se nasloni na prsi: — O, Jožek joža-•sti. V Jožku je ena sama misel; zakriti si obraz. Pa nič. Ni moči v njem in tudi volje .ni. Strašno je gledati v očetov obraz, ki je miren, ali tako, tako... Ne domisli do kraja. — Kruh mu zdrkne iz roke, iz grešne roke. Vprav v njo ga za skel i očetov pogled. — Kje si dobil ? Ni ne o-ster ta gl£s, nič grozeč, ampak skoro mehak; pa Jožku je kot bi ga z bičem: tat! Rad bi se vrgel k očetovim nogam, gt: prosil in jokal. Kad bi mu po vedal, kako mu je hudo, pa ne zmore. Na njegovem kolenu je Ivanova roka; majhen, rdeč kiobčič. Burlio jo zgrabi ter si jo prti sne na prsi s takim u-panjem v očeh, kot bi bila vsemogočna : — Ivanek, dahne tiho vanj. Ivanek je ves ubog, plašen. Silno mu je nerodno pred o-četom. Saj se zmeraj zasmeji, kadar se sreča z njegovim pogledom, a zdaj se res ne more. Čuti, tla nekaj ni prav: — prav on je zvabil očeta semkaj in sedaj naj bi bi! Jožek kriv. Ne, ne, oil- je tako lačen in truden. Solze mu zatrepetajo v grlu: — Atek. — Kaj sem vprašal? Ivanek pogleda Jožka. Kakor v podzavedni slutnji, da ga bo rešil, mu .stisne roko. To ga je toliko upogumilo, da je izjavil: — Jaz nisem mogel malicati, sem pa njemu prinesel, Jožeku. Potlej pa zajoka. Oče skoro ne čuti steze pod nogami. Kar mu je prej tesno ležalo v grlu, se zdaj toplo razpreda po njem; s tako vihravostjo se mu zaganja krog srca, da kar sope od preobilice novih čuvstev: — Nak, kdo bi si bil mislili. Zgrabi te, pa si mehak. Le kako hitro je v kuhinji. Ženi se zdi, da znova sije sonce vanjo, da je zdaj svetloba še v tistih kotih, ki so bili do-sedaj temni, tako žari neka prešerna, vriskajoča radost iz njegovega obraza, ko pripoveduje. Na klopi sedi in ženo gleda, kateri se oči svetijo v otroškem smehu in venomer ponavlja: — Dobra sta, moj-d.un, pa rad ju imam. Daj no, pokliči ju. Ja, saj pravim, česa človek ne doživi! — Ktlo bi si mislil, skriva žena smeh. — Tak, še cmeri se mi. Pa je lepo življenje, eli — včasih, mu mehko uide, pa brž pogleda skozi okno. Tudi žena se nekam prehitro okrene in si obriše siuejo-če se oči. — Kdo bi si bil mislil. K o n e c V TABORIŠČU PRITLIKAVCEV Pritlikavci Pigmejci so plahi in se bojijo tujcev. Znani p. tir, Sebesta, ki je že veekrat pisal o njih, pripoveduje: "Bil serrt zraven, ko smo s Pigmejci gradili taborišče Maseda. Zamorci s sekiricami in noži so začeli iz-sekavati gozd. Nato smo začeli donašati tramove. Kmalu so se dvigali podstavki in Pigmejke so prinašale velikanske liste nekega drevesa, s katerimi smo pokrili streho. Že čez šest dni sem se mogel useliti v svojo "novo hišo." Pripravljali smo tudi stavbo za sluge-zamorce in za kuhinjo. Ko je čez 10 dni dospel moj tovariš, je že imel svojo kočo in tudi za belgijskega zdravnika je bilo vse pripravljeno. Pigmejci so si po našem zgledu sami začeli postavljati koče in kmalu smo imeli pravo pravcato vas. Koliko takih taborišč sem si bil ze pripravil! In koliko spominov me veže nanje. Tako se spominjam taborišča ob potoku Koukou. Že čez nekaj dni svojega bivanja ondi me je začelo vse neznansko srbeti. O črnih pikah, ki so se prikazale na koži i-n ki so me tako strašno srbele, so dejali Pigmejci, da je to mrčes, ki ga je treba z nožem izrezati iz kože. Pigmejke so to izvrstno znale in ja« sem si dotične ranice namazal s petrolejem. A sčasoma so se pojavili tvori (furnnkuli), a 'udi moj tovariš dr. Gusinde j.h je bil poln. Pigmejci so trdi ji, da so to črvi-, ki so gnezdili v ktv ži. Jaz sem se dal je mazal s petrolejem in nekega dne je iz tvora prilezel velikanski črv. Zdravniku je bilo, kot bi trešči^ lo vanj, saj ni prej prav nič verjel, d-a so to res črvi. Ti črvi sir cer ne napadajo pogosto človeka v Afriki, vendar se ga le lotevajo. Doživeli smo pač nekaj novega in bili glede bolezni bogatejši. — "Komaj smo se izne-bili te ostudne bolezni, ko smo doživeli drugo nezgodo, ki bi bili skoraj umVli radi nje. Nekoč popoldne je bil tak vihar; da se je drevje kar šibilo. Pigmejci so se brž zatekli v svoje koče. Kar iznenada pa je teleb-nilo na tla velikansko drevo, pa prav nad taboriščema, da je kar odsekalo "našo verando. Še do^ bro, da tedaj ni bilo nikogar izmed nas ondi. — Kaj bi še prav vil o razni-h epidemijah kozavo-sti! Zamorci jo zanašajo v te kraje in tudi umirajo radi nje. Mi smo se z zdravili zavarovali. — Hujša pa je bila nadlega z mr&-vljami. Čim se je začelo veče-riti in keameje, je prilezlo na milijarde črnih mravelj v naše taborišče. Zdravnik je imel s seboj ljubko opico, ki je bila ponoči privezana na drevo. Milo ječanje in bolestni vzkliki s6 nas ponoči vzbudili iz spanja. Pogledal 8em, kaj je in našel na drevesu črno kepo — to je bila opica, ki je bila vsa živa samih črnih mravelj. Mučile so jo do smrti. Komaj sem začel klicati na pomoč, ko je tudi že po meni vse mrgolelo. In povsod vse živo samih mravelj! V kuhinji, v loncih, košarah, same črne mravlje! Zamorci, Pigmejci, moški, ženske, otroci — vse je pritekli* iz koč in nam na jiomoč. Iskre so švigale iz plamenic in padale na tla. Spet in spet so nas napadale kar armade mravelj, a spet in sj>et smo jih uničevali z ognjeni. Ure in ure smo se borili — slednjič smo za tisto noč zmagali. A še dve noči je trajala vojna, dokler nismo izteknili gnezda in ga do dna izžgali. — Glede divjih zveri pa se v Afriki ne moreni pritoževati. Posebno v pragozdovih jih nisem dobil. Da bi ne bilo mrčesa in črvov, ki jih je kar legijone. bi skoraj dejal, da je v tropični deželi Yturija skoraj prijetno bivati. Seveda je res, da moraš dosti prestati radi vlage in drugih vremenskih neprilik, a splo* šno bi dejal, da je življenje meti Pigmejci znosno, da, časili celo kar zabavno. 52 JEZIKOV JE ZNAL Narava je muhasta, enim da na pot v življenje bogate darove, drugim je pa mačeha, tla jih niti za borbo za gol obstanek ne usposobi. Med talenti, ki jih prinese človek že na svet, je tudi nadarjenost za jezike. Eni so za jezike tako nadarjeni, da jim je malenkost naučiti se poljubnega tujega jezika, drTigi se pa lahko vse življenje muči, pa ne bo ničesar dosegel. V Angliji je umrl te dni mož, ki pravijo o njem, tla je bil med najbolj nadarjenimi za tuje jezike na svetu. Bil je katoliški duhovnik Win. Kent, ki je obvladoval tujih jezikov. Sploh pa ni bilo jezika, ki bi se v njem ne spoznal, in zalo se je večkrat obračala nanj tudi londonska policija, če je imela opraviti z manj znanimi jeziki. Kent ni obvladal samo modernih, temveč tudi mrtve je* /ike, posebno asirščino in he-brejščino. Najslavnejši raziskovalci! staroveške zgodovine so se opetovano obrnili nanj, kadar si niso znali pomagati. K njigarna "Glas Naroda" MESTO SLEPCEV Mestece TiUepec v državi Aoyaka v Mehiki, ležeče 1400 m nad morsko gladino, je nesrečno, kajti v njem prihajajo ljudje že slepi na svet, ali pa oslepe nekaj mesecev po rojstvu. Ista strašna usoda doleti tudi tujce, ki prežive v mestu nekaj mesecev. Pogled na prebivalce Til tepca je pretresljiv. Raztrgani tavajo po ulicah z dolgimi palicami, v rokah. Siromašne koče so brez o-ken in vrat, ki jih nadomestn-jejo luknje. Prebivalci so Indijanci. Več učenjakov se je že zanimalo za njihovo težko usodo. Eni so menili, da je slepoto zakrivilo pijančevanje. Toda metilalkohol v Mehiki ni anan, navaden alkohol pa ne škoduje očem. Drugi so bili mnenja da je kriva tropičua rastlina ipomea, čije zrnca so tako nevarna očem, da človek oslepi. — Zopet drugi vidijo vzrok v parazitskem črvičku, živečem pod vekami. Njegova jajčeva prenašajo komarji, ličinke pa povzročajo čire in otekline, ki se pojavljajo zlasti na očeh. Nedavno je posetil Tiltepeč ameriški očesni zdravnik, ki je ugotovil, da je slepota razširjena tudi v okolici in da so tudi oči dozdevno zdravih ljudi čudne. Dognal je, da ličinka, ki so ji pripisovali glavno krivdo, ni ediAa kriva, toda pravega vzroka slepote tudi on ni mogel dognati. 216 West 18th Stresi New York, N. Y. Romani: ' Nad aljp tanje JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trda vezane .75 Knjiga je posvečena onim. ki so šli skozi bol iu pričakovanje___Posvečena je ujiboveiau tihemu junaštvu KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ...................«... .15 Menila ni hilo pisatelja na svetu, ki hI imel tako živo domišljijo kot jo je imel Franeoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so s*> v resni rile. Pred dolgimi desetletji je naiM»vednl letalo, suhmariu, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena .75 Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega naimldivjegu plemena, ki je živelo in deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stejiah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-sevce. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo iu življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši poslali v šole. kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel »hI šole do šole ter si slednji«' priboril v življenju mesto, j ki katerem j«- stremel. Knjige so pisane živahno. Oh či i ari in se ho moral člta-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PI XT, spisal Avgust Šenoa, 464 strani. Cena .60 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih 1m»jVv. Hoje v s Turki in graščaki. _ ' Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen roman 1m> sleherni z užitkom prečital. KRIŽEV POT PETRA KUPLJENIKA, spisal Pa-stu.škin. 83. strani. Cena ................................... Zgodovinska povest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma. KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽICI. — spisal Anatole France. 279 strani. Cena.........75 Anatole France je bil brezdvolimo eden naj-odličnejšlh sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar. zamisliti >e v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je i>osebno pokazal v tem romanu, ki ga tnllikuje duhovit in fini humor. LA BOHEME. Spisal II. Murger. 40L' str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. _ Knjiga svetovno znano de«,. LISTKI, (Ks. Meško). 144 stran' .............70 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Aleše ver, 263 strani. Cena ..................................................go Izborilo je pogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Alešever. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja, da jih vidite kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Cunvood. 194 strani. Cena .80 Skrajno napet roman iz modernega Življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena ........1.— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Oitatelj se mora nehote čuditi bujni plsateljivi domišlji- MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Bur- uett. 193 strani. Cena .................................... .88 (Globoko zasnovana jiovest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. I>eček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .30 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena .................60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. Ill) struni. Cena.........60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Opiienhelm je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. E. Kreki, 188 str........60 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Ca uka r je prvak nadih pisateljev Ljn-dje. Čijlh dufievnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.5« Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja sa originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar- ryat. 1» strani. Cena .....................................80 Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod Se danes, če se vam dopadejo povesti te vrste. NADEŽNA NIKOLAJ AVN A Spisal V. M. Gariln. 112 strani. Cena ____ .35 Junaki tega romana Modi jo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvifiku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matlčlč, s slikami _ __________Cena LM '"vsr --' f 1—--nr- ^riimr1 >j? »jji .^vi.. NAŠA VAS, spisal Anton Novatan. 224 strani. — Ona 1.— V zvezku je devet črtle {»(»večini iz naš«* le|.e Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljlv mojster v opisovanju znaf-ajev. k NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 123 strani. — Cena ve«..............70 Broš............. JSO Knjiga vsebuje dvanajst i>ovesti pisatelja Pu-glja. ki je iioznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. t NANŠI LJUDJK- spisal Alois Remce. 94 strani. Cena .40 Zanimiva povest iz časov, kp so bili Francozi na Vijtavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .....................................70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne". PASTI IN ZANKE, spt»ai L Š. Orel. 231 strani. Cena .50 Kriminalni roman iz jM>lpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal. da ga imajo. PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ................-........................................80 Verna slika iiestrega velikomestnega življenja in siMjuiinov nanl. PATER KA'ETAN, spisal Verdirtus. 187 strani. Cena 1.— Komati. napisan ih> ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ui bil rojen za samostan ter se je sbslnjič ihj buditi bo- s jih vrgel zopet v življenje. PINUVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena .........................................................60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v \ svoji zabavljlci. .60 i .50 PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. "Meti Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodi it" je spisal naš poljudni pisatelj Kač. ki se jc» posel um proslavil s svojim zname- k nitim romanom "<;runt". Prva knjiga vsebu- ■ je 1*4, druga pa 18 kratkih in zanimivih imh vesti. PLAT TS ONA, spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve. namreč "Mi- f k sel v megli" in "Brezdno". POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj 1 lese t črtic iz našega domaČega živ- } v ljenja. \ % POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena .................................................60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke * in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojeujem domovine doseže * % tudi povest svoj višek. ^ PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisateHa. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cefc* .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl. 111 strani.........60 PRODANE DUŠE, spisal Joža Likov it. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj i»očno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to « , pretresljivo zgodbo. | PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena .................................................75 Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA ^ Spisal Ivan Albreht. 10:1 strani. Cena.....35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest ih» svoji aktualni vsebiui. ki razmotrive jiereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-telj nehote 2 nai*etim pričakovanjem čitati do konca. ^ RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 239 str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v v risanju značajev. > Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE \ PROSTO * Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY \ 216 WES* lBtli STREET NEW YORK, N. Y. « v KRATKA DNEVNA ZGODBA VZEMI ME S SEBOJ. JAZ SEM TVOJA NAJBOLJŠA PRIJATELJICA, JAZ SEM TVOJ LUCKY STRIKE. TOBAK JE, KI ŠTEJE Hi ga boljšega tobaka kot oni, ki je rabljen v Luckies Copyright 193S, Tite American Tulmc^ Juo.i^nj NOS JI JE ODGRIZNIL Znani francoski odvetnik Charles Legrand je imel težko nalogo, da je moral zagovarjati mladega Ahesinca A ray a Ailc Sellassie. 44 Vzgojni in moralni temelji napredne civilizacije, ki jo nudi Evropa tujcem, še ne zadostujejo, tla hi zatrli podedovane abesinske nagone. Zato ne preostaja drugega, nego odpustiti mu, čeprav se je spozabil do barbarstva.'* S temi besedami je začel Legrand svoj zagovor. Obtoženi Abesinec je sin visokega dostojanstvenika iz Addis Abe-be. Zagrešil je telesno poškodbo s tem, da je v jezi odgriznil mladi Egipčanki Tamil i el Glialatv nos in ga pogoltnil. Nadebudni Abesinec in lepa Egipčanka sta študirala na univerzi v Ženevi, kjer "sta se v predavalnici seznanila. Tz j»ri-jateljstva se je kmalu razvilo ljubavno razmerje, kar pa ni bilo po volji dekličinim staršem. Ko je Abesinec nekega dne zaprosil za roko svoje iz-voljenke, so ga njeni starši odklonili. Razočaran je odpotoval v Francijo, toda ljubezen je tlela v njegovem srcu še 7, večjo silo. Vsak dan so prihajala v Ženevo pisma in brzojavke, pa tudi telefonicno sta mlada zaljubljenca skoraj vsak dan govorila. Nekega dne se je pa zglasil pri lepi Egipčanki sel ter je zelo pestro opisal telesno in moralno stanje zaljubljenega abe-sinskega študenta. Povedal je Yamili, da je njen ljubček sklenil vrniti se v domovino, da bi jo pa rad pred odhodom še enkrat videl. Dekleta so poslovilne besede ganile in obljubila je fantu, da pride v francosko mestece Annemasse, da bi se se enkrat sestala. Svojo obljubo j«- tudi izpolnila. Zaljubljeni študent je sprejel svojo izvo-ljenko z velikim navdušenjem in skušal jo je pregovoriti, da bi ga vzela. Toda dekle ni hotelo nakopati svojim staršem gorja in vse fantovo prigovarjanje ni nič pomagalo. Videč, da je ne more pregovoriti, tla bi se proti vol ji njenih staršev poročila, je fant prosil dekleta, naj ga v dokaz ljubezni za slovo vsaj še enkrat poljubi. Te prošnje mu pa Egipčanka ni mogla odbiti; nastavila mu je usta, tla bi jo poljubil. Komaj jo je pa ognjeviti Abesinec objel, je bolestno kriknila in že je bil ves njen obraz obli t s krvjo. Vročekrvni Abesinec je pa kar poskakoval od veselja in plesjul okrog dekleta, obenem se je pa škodoželjno režal in kričal:4 * Pojedel sem tvoj nos — zdaj se pa lahko poročiš z drugim!" Dekleta so odpeljali na kliniko, kjer so ji spretni kirurgi nadomestili odgriznjeni nos z umetnim tako dobro, da njena lepota prav nič ne trpi. V Saint Julienu je bil vročekrvni abe-sinski študent obsojen na 1000 frankov globe in 10.000 frankov odškodnine dekletu. Fant ni mogel razumeti, da človek v Evropi ne sme odgrizniti dekletu nosu. Ves začuden je vpraševal, zakaj bi ne smel odgrizniti nosu človeku, ki mu je prizadejal toliko gorja. PRAVLJICA 0 POKOPALIŠČU LADIJ <) malokatcreiu morju se je v starih časih in zdaj pripo-j vedovalo toliko fantastičnih ' zgodb, kakor o Sargassovem morju. Ve>ti o tem pokopališču ladij, kakor mu pravijo, in o plavajoči zemlji iz ostankov ■ rastlin so bajke. Sargassovo j morje pa res obstoja in ameri-' ški biolog A. Keefe je poskusil j te dni odkriti v predavanju res-, nico o tem čudnem delu Atlantskega oceana. Sargassovo morje imenujemo miren morski pas sredi Atlantika, večji, od j Aljaske, velik skoraj t^iQ, ka-' kor vsa avstralska ceTma. Nastalo je iz velikega vrtinca, ki nastaja tu iz scvero-atlantskili morskih tokov in protitokov. V i sredini vlada mir in v tej mirni j vodi so se polagoma nakopičili i in razmnožili poedinci morske I trave sargasson, ki raste sicer i povsod na obali oceana po skalovju. Tu v Sargassovem morju plava morska trava prosto po vo-)di. ker se lahko drži s pomočjo i luknjic na površju. Ali so to potomci poedineev, ki so se nekoč odtrgali meti viharjem ob obale in so jih prinesla morski toki sem, da rasto zdaj tu brez korenin, ni znano. Prav tako je tudi mogoče, da gre za posebno vrsto te morske trave, ki se tu že dolgo drži in množi. Poleg sargassa nosijo morski toki sem les, kose razbitih ladij in razne lažje predmete, tako da ni čuda, da je nastala pravlji- kor v drugih mirnih delih morja. ('utlna so pa zgoščena, valujočemu žitu podobna mesta, kjer je morska trava stlačena in prepredena. Eno tako mesto je bilo dolgo nad 10 km in široko skoraj kilometer ter tako gosto, tla so mornarji profesorja Keefa, ki so v čolnu zasledovali veliko želvo, obtičali v njem. Morali so poslati po nje drug čoln, tla jih je potegnil iz neprijetnega objema. Od vesla r skega čolna do paraika je pa daleč. Velikega paraika seveda laka morska trava ne more zadržati. S pokopališčem ladij je tako. kakor z vsemi drugimi pravljicami; v nji je zrno resnice, toda človeška domišljija jo je napihnila in napravila iz nje senzacijo. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU nt win ista strut new tobk, m. i PlIlTl NAM ZA CKNS VOZNIH LOTOV. U-EKRVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TOV AN JI - mii^HiH..i»imiy..«.m..m«.i.i.m»i.»HiiHB- JULIJA: 31. Washington v Ilavre Normandie v Havre AVGUST 3. S. Europa v Bremen Aqultanla v Cherbourg Rex v Genoa Majestic v Cherbourg 10. lie tie France v ITavre Conte Grande ▼ Trst 13. Bremen v Bremen 14. Manhattan v Havre 15. Champlain v Havre 10. Berengaria v Cherbourg 17. Conte dl Savoia v Genov 21. Normandie v Havre 22. Aquitauia v Cherbourg 23. Kuro j »a v Bremen 24. Lafayette v Havre Koma v Trst 28. Washington r Havre Majestic v Cherbourg 30. Bremen v Bretaen 31. lie de Frauee v Havre Rex v Genoa SEPTEMBER: 4. septembra : Normandie v Havre 5. septembra: Champlain v Havre 7. septembra: Aqiiitaiiia v Cherbourg 10. septembra: Europa v Bremen Conte d i Suvoia v Genoa 11. septembra: Manhattan v Havre 12. septembra: Majestic v Cherbourg 14. septembra: I ji fa yet te v Havre Conte Grande v Trst 17. septembra: Bremen v Bremen 10. septembra : Berengaria v Cherbourg 21. septembra: lie de France v Havre 24. septembra: Rex v Genoa 25. septembra : Washington v Havre 26. septembra : Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg 27. septembra: Europa v Bremen " G L*A S V'AR'6 D'A" GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih= Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. . 1 t 1. Berlin! V Berlin sem moral! Bilo je leta 1879. Zaključek nekega za«nstvenega dela, s katerim sem bil zaposlen že več mesecev, je zahteval proučavanje virov, kar je bilo mogoče doseči samo v državni knjižnici v Berlinu. Neprijetno dolga se mi je zdela vožnja. Celo noč nisem mogel za ti suit i oči. In ko pride jutro in je bilo Lipsko že daleč za menoj, ko je pokrajina postajala vedno bolj medla v svojih barvah, vedno bolj ravna in enolična, le na nekaterih krajih posajena s pritlikavimi borovci — in ko se je na obeh straneh dirjajočega vlaka še raztezala puščobna planjava, po kateri so se na videz oddaljevali mlini na veter, tedaj mi postane tesno pri srcu, in obide me domotožje po mojih gorah in po modrih vrealih mojih planinskih jezer. Olajšan se oddahnem, ko se konečno v bližini mojega cilja žalostni obraz narave zoj>et prične polagoma smejati. In ko vlak z bohnečim ropotom pripelje na postajo in sprevodniki glasaio kličejo ime cesarskega mesta, sem se dobro počutil v glasni gnječi, ki me je obdajala. Kot Babilon in viseči vrtovi — tako so mi pripovedovali — sta si Berlin in lipe neločljiva pojma. Torej: — Izvožček! Proti lipam! Bile so prijetne slike, ki so se kazale preti menoj, najprej pristanišče z brezštevilnimi čolni iai tovornimi ladjami in z* glasnim, neumornim delom; Postdaniski trg s svojimi novimi zgradbami, Leipziger Strasse s svojo mešanico voz in ljudi; asfaltirana Wilhelmstrasse s svojo biserno vrsto zamišljeno nemih palač in sedaj — Linden? Moje oči začudeno gledajo. To je bilo vendar le presenečenje. Kaj si je moja domišljija predstavljala o "Linden" ulici: pestroživa, krasna promenada, nad njo drevesni velikani z dolgimi vejami, okrašena z mojstrskimi kiparskimi deli in krasnimi palačami! Iai kaj sem našel ? Prav nič lepo pot za izprehod s ponižnimi, zelo zanemarjenimi drevesi, ki so še malo ozele-nela, dasi je bil maj že v zadnjem tednu; na vsaki strani te poti tlakovana cesta in ob ne preširokih trotoarjih sicer mogočna, pa nikakor ne velikomestna poslopja. Med njihovo dolgočasje je bilo potisnjeno kako monumetalno poslopje, čegar arhitektna lepota je izginila pod pritiskom trezne okolice. To prvo razočaranje me je nekoliko ozlovoljilo in nejevoljen, kakor je ravno bilo treba, zakličem izvožčeku: — Naprej! Ulica Charite I. Na tej številki I je nek moj součenec in prijatelj, ki se je vstanovil v Berlinu, za mene najel sobo. Bila je obsežna, na tri vogle zidana hiša, z velikimi okni in s kot morje zelenimi stenami. Stopnice, ki so vodile z dvorišča v prvo andstropje, so bile bolj udobne kot elegantne. "Gospa Henkcl," berem na svetli kovinski tablici pri belih vratih. Pozvonim, slišim nagle korake in pred menoj stoji majhna, dobro rojena, stara gospa. Ko se ji predstavim kot njen novi stanovalec, se mi smeje tako prijazno in dobrohotno po celem obrazu, da sem se čutil kot doma. Lep^, svetla in čista je bila sobica, v katero me je peljala. In kakor je bil lep pogled znotraj, je bil lep razgled skozi okno. Dve okni gledate na dobro oskrbovan, mlado ozeleneli vrt Charite uliee, met Item ko je s tretjega okna slikovit razgled na velik trg, preko katerega se je pričel dvigati v velikih obokih vijadukt nove mestne železnice. Za njim je bilo videti razsežaio Lelirter železniško postajo in Prest olonaslednikovo obrežje, kjer so visoka poslopja prerastli temni drevesni vrhovi zoolo-gičiiega vrta. V tej sobici se človek prijetno počuti. Tudi nisem bil skop s pohvalo in sem opazil, kako sem si z besedo za besedo pridobival srce svoje prijazne gospodinje. — Pri meni boste imeli dobro, — mi pravi in vedno stiska .mojo roko. — Vas bom že položila v pernice, da boste mislili, da .ste doma pri materi. Ko sem svojcem v M ona kov em sporočil svoj srečni prihod in sem se ]k> pomanjkanju na dolgi vožnji dovolj pokrepčal, se je zmračilo. Tedaj sem razložil svojo prtljago iz potnega; kovčega in som si uredil sol»o. Ko sem svoje papirje spravil v staro pisalno mizo, je bilo treba tu in tam zapisati misli in besede, ki so mi na dolgi vožnji v nočeh brez spanja rojile po glavi. Listan. črtani in pišem in sem se začudil, ko je um že kazala polnoči, medtem ko je moja prtljaga še čakala na odrešenje iz kovčeve tesnobe. Takt) pustim svoje delo in pričnem stvari jemati Lz kovčega. Na ulici je nastal mir in spalna tišina je vladala v hiši. Tedaj pa zaslišlm nad seboj šum, kot bi kdo prevrnil stol. Poti trdimi in naglimi koraki se je majal strop in polagoma prično na mojem umivalniku zvenk^tati in brneti kozarci. Koraki umolknejo, tedaj pa zaslišim glas, ki ga sicer nisem razumel, pa vendar tako glasen, da sem postal pozoren na ritmično gibanje besed. Glas tam gori je ponavljal pesmi ali stihe iz neke drame. Kdo bi neki mogel stanovati nad menoj? Najbrže kak mlad dijak, ki je dolgo v noč sedel pri svojem pesniku ter mu je iz kipečega srca skočil^ navdušenje na njegove ustnice. Toda kaj me briga sosed nad menoj! Pripognem se, da bi iz kovčega vzel zadnjo belo, skrbno polikano srajco — toda od strahu bi jo skoraj izpustil iz rok, ko naenkrat zadone tam gori glasovi klavirja^ se poženejo v divji dir in se zopet raagube ,v tih im počasen akord. Stojim Ln poslušam v bojazni, da je to kaka .mučilnica, ki najprej privije prste, predno se prične pravo mučenje. Toda nad menoj nastane mir, popolni mir. Hvala Bogu! Zjutraj, ko moja gospodinja potisne svoj mali, okrogli nos v sobo in vpraša, ako mi naj prinese zajtrk, je sonce že visoko gledalo skozi oktno. Nekaj minut pozneje sedim pri kavi in pred menoj stoji gospodinja z nadležnimi vprašanji, kako mi je. Ko ta izpit srečno prestanem, mi zgovorno pripoveduje o različnih stvareh, ki so me le malo zanimale. Toda stare gospe nisem poslušal nerad. Kadar je govorila, so ji majhne oči prijazno blestele. -Pri tem se je znala, smejati kot mlado dekle in dobro rejene joke so ji veselo skakale na trebuhu. ______(Dalje prihodnjič.) . , _ , _ , NEW YORK, TUESDAY, JXJLY SO, 1935. ~ ~ THE L'ARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. TL. jo£Sffl*t*£ ^fwcku, Sthita Vzemi me s seboj KAKŠEN PIKNIK E BRE7 LUCKIES? ■ WrfrftSfr i ca o plavajočih lesenih otokih.! [človeška domišljija je razpred-: la to pravljici* s tem, tla ve po-J ! ve* lat i o starodavnih ladjah, ki | I v tem tlelu morja zdaj strašijo^« 'od rimskih galej do bojnih čol- I * I l nov Vikingov, t*l galej do t*re- j ' ga t in celo »lo modernih brzo-( paru i kov ter podmornic iz sve-j tovne vojne. To pa ni nič tiru-^ gega, nego pomorska latinšči-, na. > -V, . . , • -i i Ameriški m evropski parni-' ki. ki vozijo meti Brazilijo,! j Afriko in Guyniio, sporočajo sicer, tla so že večkrat naleteli v j tem tlelu morjajia ostanke raz- j bitih ladij in na naplavljeni les. | toda ne v večjih množinah ka- j