52. štev.
V Kranju, dne 29. decembra 1906.
VIL leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Ithaja vsako soboto zvečer. — Slane za celo leto i K, za pol leta 2 K, za Mrt Uredništvo in upravnijtro se nahaja na pristavi gospoda K. Floriana v
leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Posamezne številko po 10 vin. — Na <Zvezdi>. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naroćbe brez istodobne vpošiljalve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice, — Dopisi plačuje za pelit-vrsto 10 vin,, će se liska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
IM%**V^***»*«J**^%^lVMMM*^
Tedenska priloga:
..Jeseniška Straža".
Mesečna priloga:
„Slovenski Tehnik1*.
Na pragu novega leta!
Z današnjo Številko zaključujemo sedmi letnik svojega lista. Sedem let že pišemo za Gorenjce list, ki ima namen seznanjati jih z vsemi političnimi in gospodarskimi vestmi, jih učiti, buditi in jim stati na strani. Dolga m sicer ta doba, vendar z mirno vestjo lahko rečemo, da smo po svojih najboljših močeh storili vse k zbližanju lega svojega cilja. Tako smo pridobili listu v tem kratkem Času ugled in veljavo.
Ob tej priliki pa se moramo v prvi vrsti zahvaliti vsem svojim mnogoštevilnim so trudnikom. Lep krog dopisnikov smo v tej dobi pridobili za list in ako bodo razmere dopuščale, bodemo v prihodnjem letu ta krog izkušali še izpopolnili s tem, da bodemo organizirali sotrudnike, jim razdelili delo in skrbeli da dobe taisti za svoje delo tudi primerno nagrado. List bode postal potemtakem zanimivejši, kar mu bode zopet v prid. Zato pa je treba denarja. In tega dobimo, ako se sedaj ob novem letu začne energična agitacija za nabiranje naročnikov. Ako nam vsak cenjeni naročnik pridobi vsaj še enega novega plačajučega naročnika, tedaj
bo v zgoraj omenjenem oziru mogoče doseči uspešnejšo akcijo. « Gorenjec* je tako cen list da si ga tudi najrevnejši lahko naroči,
Ne bodemo danes tukaj na dolgo in široko pisali o novem letniku, ker hočemo to storiti po novem letu. Za danes rečemo samo toliko, da bode hodil tudi v prihodnje po tistih potih kakor doslej: Za svobodo resnico in napredek. Prihodnje leto bode leto bojev — zatorej
pozdravljeno leto 1907.
PODLISTEK.
Prijatelja.
Spisal S a m k o Cvetkov. Konec.
Robert je kadil cigareto in jo pokadil do konca ter vrgel čik skozi okno. Spodaj so hodih ljudje in mogoče je kdo pogledal začudeno , kako more biti nekdo tako nespameten, da meče ogenj na ljudi. Roberta niso brigale take malenkosti.
«Robert v tvojih spisih je vedno vse polno žensk in polno ljubezni.*
iKako to misliš?*
•Tako ... će gre tvoj fant okoli ogla, pride mu nasproti ljubica, za drugim nova ... bela obleka ... rdeča kapica ua plavih laseh... lepo malo dol obrnjen slamnik z veliko rožo ... in tako dalje ... sami ideali.*
Občni zbor Slov. političnega društva
dne 13, decembra 1906 v Ljubljani •Narodnem domu*. Predsednik g. dr. Triller proglasi sklepčnost pozdravi navzoče in otvori zborovanje. Dru štvo, ustanovljeno leta 1888, je bila edina organizacija proti klerikalni stranki in je ob času, ko je najbolj cvetelo, imelo 1100 Članov ko se je pa leta 1894 na zaupnem shodu narodno-napredne stranke volil izvrševalni odbor, je nadomeščal to društvo, ki je vsled tega hiralo in naposled docela zaspalo. Danes je pa društvo znova potrebno in da se ures niči njegov namen, pospeševali slovenskega naroda duševni in gmotni napredek, razširjan' med njim politično izobraženje in narodno zavest, braniti njegove narodne in državljanske pravice in zlasti pripomoči, da se mu ures< niči ustavno zagotovljena narodna ravnoprav
<To je moja posebnost... Ali zdaj na pišem roman »Gospod Holofernes*, poln sa tire in novih idej ter zdravih misli. Gospod Holofernes je bogat in soliden človek, ki mirno sodi o življenju, nekoliko prelalkomiselii je, v jedru dober... sploh imeniten in inter
Spodaj na cesti je bilo polno ljudi in taalioni se je ozrl navzgor, kjer je govoril Robert z Markom o svojem gospodu Helo-fernu. Tudi kaka prijazna deklica je pogledala gori in se je posmejala,
« Vidiš, takega nasmeha ne pozabim zlepa in, ko pišem, se ga spomnim in zato je vedno vse polno deklic v mojih spisih.*
Nasproti oknu jo stala ulična luč in prišel je delavec ter jo je prižgal.
•Tole luč bom ioio\o omenil. Gospod Holofernes pojde mimo in bo videl delavca in ga bo pomilova! zaradi trdih rok in um-
nost, treba je, da pride v delavne roke. Upanja na dober uspeh je mnogo; na skromen prvi poziv se je pretekli mesec samo v Ljubljani oglasilo takoj nad 100 članov. Govornik apelira na vse rodoljube narodno-napredne stranke, da podpirajo društvo s svojim članstvom in da delujejo z vsemi svojimi močmi v njegov prospeh.
Nato se vrši volitev odbora. Za predsednika je soglasno izvoljen g. dr. Al, K o k a i j, v odbor pa naslednji gg.: Arnošt Gham, Janko Cesnik, Anton Dietrich v Postojni, Engelbert Franchetti, Anton Germek, Fran Jančigaj, Rasto Pustoslemšek, Karel Rozman v Novem Mestu in dr. Mavricij Rus. Namestnika sla gg. Ivan Mejač in Ubald pl. Tmkoczv, preglednika računov pa gg. Viktor Rohrman in dr. Karel Triller.
Pri slučajnostih se je razvila obširna debata glede organizacije društva po vsej deželi in glede preskrbljenja čtiva članom. G. Podkrajšek nasvetuje, naj bi se izdajale poljudno pisane brošure politične vsebine; g. dr. Triller zastopa mnenje, da naj bi odbor stopil v dogovor z uredništvi Gorenjca*, <Notranjca> in snujočega se Dolenjca*, ki naj bi jih člani dobivali nekoliko ceneje nego za navadno ceno. S tem bi se mnogo storilo za napredno misel. Na ustanovitev društvenega glasila, fukor se je želelo, vsaj zdaj še ni misliti, ker e ta ustanovitev združena z velikanskimi Iroški. Društvo naj prireja javne shode, na
goče ga bo povabil na kozarec vina, ker gospod Holofernes je zelo radodaren.*
Na eni strani ceste so rastli konslanji in so zeleneli in šumeli v vetru. Robertu je delo dobro in smejal se je, kakor že dolgo ne loprej. Cisto drugačen je bil na tisti večer in premišljeval je, kako bo lepo, ko bo delal in pisal in bo kralj svojih ljudi, kakor bo hotel on, tako bodo delali in ne drugače.
6.
Tako je človek stavil načrte in jih pričel izvrševati in ko je skoro dovršil, je prenehal naenkrat. Povrnil se je stari Robert in žnjim oni stari sanjač, ki se je bat nečesa, česar ni )ilo. Pisal je, ali naenkrat jo položil pero iz roke in je šel in taval okoli. Rekel m, znorel je ... In ko seje vrnil nekega večera iz svoje čudne poti domov, videl je ljudi, ki su stali okoli mize in no gu gledali ter »e mu čudili.
katerih naj se razpravlja o političnih vpra danjih. Predavanja in razprave naj bi seveda prevzeli člani. G. dr. Pcrjančič se zavzema za znižanje letne društvenine od 2 K morda na 1 K, kar bi pritegnilo več ljudi v društvo Bil je tudi za delovanje in znižanje cen orne njenih listov društvcnikom. G. Trstenjak je priporočal, naj bi se po vseh naših kranjskih mestih ustanovila slovenska politična društva Naše društvo je namenjeno pred vsem za Ljubljano. Lvrševalni odbornarodno-napredne stranke obsega celo deželo in bo moral skrbeti da bo vedno v zvezi z vsemi takimi društvi Go8p. Pustoslemšek je bil zoper snovanje oc predgovornika nasvetovanih društev, ker je njih ustanovitev vedno v zvezi s sitnostmi Naj bi se ustanovili strankarski pododbori v posameznih krajih. G. dr. Triller je proti obema nasvetoma in se zavzema za imeno vanje poverjenikov, kakor določajo pravila da se izogne decentralizaciji.  G. Trstenjak pravi, da je imel v mislih le čas pred volitvijo ko bo treba podrobnega političnega dela G. Skulj govori glede narodne zavesti. Strinja se s predlogom g. Trstenjaka. Predlaga, naj se v vsakem, tudi majhnem kraju dobi človek, ki bi propagiral narodno idejo. G. dr. Fer jančič pravi, da se odbor ravna le po pra vilih društva. Organizacija po kmetih se ne bo križala z delovanjem izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke.  G. dr. Kokal pozdravi nasvet g. Skulja in želi, da bi učiteljstvo, ki ima tako izborno strokovno in stanovsko organizacijo, nasvetovalo to in ono. Glede listov bo odbor storil vse potrebne korake na pristojnih mestih. G. Skulj povdarja, da je ljudstvo na učiteljevi strani, če je pri jazen ž njim in če se ne sramuje trde žuljave kmečke roke. Učiteljstvu pa je treba gmotne in moralne podpore, da toliko vspešneje deluje na svojem mestu. Ker se ne oglasi nihče več k besedi, se g. predsednik zahvali za udeležbo z željo, da bi izgovorjene iskrene besede padle na rodovitna tla in zaključi
Govoril je s temi ljudmi in Marko ga je gledal poln začudenja.
«Ali, Robert... kaj pa govoriš 1» «Marko, kaj gospodične Tih ni doma ?> •Ubogi Robert, Tili se je vzbudila v njegovi duši. Res, zelo jo je ljubil... Robert ali slišiš, Robert? Tili te ima še rada in Irena tudi, ali tu jih ni. Počakaj, da prideta. Poslušaj ... lezi v posteljo I
•Ni je torej, tudi tu je ni... Zbogom 1* Prijel je za kljuko in je odšel. Cez nekaj časa se je slišal zamolkel padec in gospodinja je prišla klicat.
•Marko, gospod Marko . . . pomagajte. Robert je padel po stopnicah . . . Naslonil se je na ograjo, omahnil je in padel doli...»
Marko je tekel in našel Roberta okrvavljenega na tleh v veži. Prijel ga je in ga nesel v stanovanje, kjer se je zavedel in iz-pregledal.
•Marko, jutri začnem delati znova.* •Da, Robert, začneš znova . . . Bodi miren...»
Postelja je okrvavela in kri je kapala na bela tla. Robert je zaprl oči in je umrl. •Začel si znova ... Kako končaš?« Marko je pokleknil ob postelji in jo zakril obraz v roke,
Novice iz Cerkljan.
— Skriven čitatelj »Gorenjca piše iz Spodnjih Urnikov. Prelečeni teden smo imeli izpraševanje za veliko noč. Naš vpokojeni g. župnik je rekel: Slišal sem praviti, da je pričel nek mlad fant učiti krivo vero. Kaj je učil napačnega, sam ne vem, ker ga nisem slišal. Prosim Vas pa, da ne dajete krivovercem mleka, temveč cerkljanskemu fajmoštrul! že zategadelj, kor vam namesto mene on gotovo dobi naslednika, Tako je govoril g. župnik dopoldne možem in popoldne ženam. Komentar k temu govoru se izpusti z ozirom na starost vpokojenego župnika, posebno ker sta takim besedam vzrok cerkljanska «jogra». Kljub temu bo pa kakšen podrepnik trdil, da se gre za vero, če se govori o mleku. Knj hob mo, ker sirm na Kranjskem pod vlado tako brumnega vla dike, _ pisec konča: moški smo se posme hovali takemu govorjenju in držali figo v žepih, ker hoče star gospod bezljali z mladimi
— Posebno sitnost uganja cerkvena miška ali Peterca; siten je kot najhujša pod repna muha. Zaradi te lastnosti je v naj večjih čislih v cerkljanskem župnišču. Luka Pavlic, z agitacijo le v kot, poprej pa z dotično mejo vred, ko se nista mogla pomešati črn in moder svinčnik. Sicer poskrbimo za tako gradivo, da se ne boste skrivali samo tri tedne, kakor zadnjič v svoji hiši. Razumete! Mi sovražimo temo, a ljubimo svetlobo 1
— Občni zbor kmetijske podruž niče je bil bolje obiskan kakor oni poprejS njih let. Kaže se, da se kmetski posestniki zavzemajo za svoj stan. Prav tako! Vendar aa mora priti v te podružnice več življenja, ne le životarjenja. Obravnavati se mora ob vsaki priliki o agrarni, kmečki politiki, Tista sramežljivost, da bi se ne smelo pri shodih jodružnic govoriti o ničemer drugem nego čistilnikih, slamoreznicah, plačevanju Članarine, mora preiti. Vedno je bolje, dati poguma 20, 30 ali 50 posestnikom, kakor pa izgubiti [akega hinavca ali plašljivca.
— O grdi navadi izpregovorimo danes. Mlekarska zadruga je pisala kmečki mlekarni pred tremi meseci, da dolguje zadnja irvi malenkosten znesek, ker so vzeli nekaj ilaga, katero je bila lastnina zadruge. Na dostojno pisano pismo, ki je bilo izročeno načelniku Fr. Kepicu osebno v roke, do danes ni odgovora. Zato se obračamo javno do g. Župnika Dolinarja, kot blagajnika kmečke mlekarne, zakaj ni odgovora. Toliko olike od akademično izobraženih ljudi zahtevamo, da vsaj odgovore na uljudno pisana pisma. Ge ta načelnik Kepic ni izročil ali pokazal odboru risma, pa primite njega za »sladke*. Saj ste nu baje tudi zadnjič nategnili «uhlje*, češ: "rance, furati bo treba, furati! Le šimljo naprezi in pripelji kaj mleka.
— Od obrtnikov čujemo pritožbe, da se postopa z nekaterimi strožje nego z drugimi. Posebno vre med mesarji. Eni so pod tako kontrolo, da se komaj gibljejo, v Cerkljah se pa sme napraviti, kar se hoče. Šepeta se mnogo, govori se pa mnogo tudi [ar javno, da ni tako kakor bi moralo biti. Opozarjamo glede kontrabanta, ker je znano, da se zakolje pri enem samem večkrat na dan po 40 živali. Dobro bi bilo pregledati, če se to vjerna z živinskimi potnimi, meso-glednimi in užitninskimi zapiski.
-Akosegrepopredpisihnaprej, zakaj bi n. pr. umila roka roko, obed ve pa obraz, kakor se je nekdo, ki se čuti prizadetega, izrazil; ali pa, da je nekdo odločen za to, da «maroderje» spravlja na drug svet.
rav bi bilo, če se posveti enkrat z bakljo v sršenovo gnjezdo.
— Ameriški Slovenci so nam poslali pripravno pesmico, ki se nanaša na domače razmere. Priobčimo jo — da ustrežemo njih želji — enkrat prihodnjič.
— Opozarjamo somišljenike, da naj sedaj nastopajo proti lažnjivemu, sleparskemu, hinavskemu, kmeta izkoriščajočemu časopisju, posebno • Domoljubu*, Kdor pri-
pravi znanca, soseda do tega, da opusti to umazano, nesramno cunjo, ta stori Bogu dopadljivo delo. Pošteni kmetje, ali hočete rediti gada na svojih prsih? Mislimo, da ne! In, ali ni tak gad ravno «Domoljub*? Cerkljanska letošnja borba je poKnzala. da je naj-umazanejši list pod solncem. Naodvisnim kmetom predbacivala se je laž, a kdo jc ostal v nji? — »Domoljub* in njegov dopisnik. Neodvisnim kmetom je kazal »Domoljub* tako ostre in nabrušene zobe, de je bilo misRi, da bode vse obklal. Pa ti hudi zobje so se skrhali tako hudo, tako močno, da ni upanja, da bi še kaj grizli. Neodvisne kmete je hotel spraviti v zadrego z natolcevanjem in prav nesramnim obrekovanjem. Kdo je padel v blato? Zopet »Domoljub*, da ne more iz njega. Ostal je na dolgu glođe nepojasnjenih troškov. Stvarno še ni ovrgel ne ene laži, katerih smo mu več predbacivali. Še več, pazabil je celo tožiti, kar ga je pred pol letom še tako veselilo. Skrit je ostal in sikal kakor gad po drugem ali tretjem vgrizu, ko čuti, da nima več strupa v svojem otlem zobu. Zato pa: s sleparjem ni nič opraviti imeti, tako tudi z Domoljubom* ne. Komur se vsiljuje, v peč, na ogenj ž njim, kamor spada. Kdor je toliko zaslepljen, kdor ima tako mreno na očeh, da ne vidi pasti, ki jo nastavlja »Domoljub*, ta ni več kmet, ta je izdajalec svojega slanu, ta je pomilovanja vreden človek.
— Nasproti temu je »Gorenjec* odkrit, pošten list; v njem najde prostora vsak poštenjak, zato si njega naročite.
— Somišljenikom: Veselo novo leto! Naj zmaga pravična, sveta, poštena stvar.
— Za pravico, za resnico hčerko >ožjo, za poštenje se bodemo borili, kot dosedaj. Ta načela bodemo branili z vsakim dnem s hujšim pogumom 1
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— Obrekovalci obsojeni. Deželno sodišče je potrdilo prvo sodbo, s katero so bili obsojeni: Jurij Oman (Kopač) in Andrej Dolinar (Kozina) po deset dni in Ana Dolinar Kozinova) na pet dni zapora, ker so obre-covali učitelja Grmeka. Zraven tega bodo morah plačati troške v znesku 1200 K.
— Pravi obrekovalec pa je ostal nekaznovan in čeprav ne zapišemo njegovega mena, vendar vsakdo ugane, kdo je dotični. Radovedni smo le, ali bodeta kaplan Brajc in škof kaj pomagala plačati Kozinu in Ko->aču? Ljudje namreč prav dobro vedo, da ita bila ta dva nahujskana in če bi jima du-lovniki ne svetovali, bi si ne upala tako nesramno obrekovati. Kozina bode sedaj videl,
kako kriva teče*.
— Vočka Smovc zopet na zatožni clopi. Pregovor pravi, kdor drugim koplje , amo, sam pade vanjo. Smovčevemu očku se a to že večkrat zgodilo. In ravno ta teden že zopet. Obrekoval je župnika Brceta tako Ijrdo, da se težko zapiše kaj takega med poštenimi ljudmi. Zraven tega je pa nagovarjal še druge, da so obrekovali. Tako je prišel tudi na zatožno klop Košir iz Spodnje Se-nice. Ta človek ima precej predolg jeziček in o sedaj vse izblebetal, da ga je Smovc naučil.
— Rega, rega, pravi žaba. Seniška žaba zopet išče okrog, da bi jo kdo vjel. Pa naj le pazi.
— Kaj pa naš Elija? Ta je sedaj uipil na Svetju ene sani za 2 K, da bode vozil Brajca, ker v snegu tudi »nebeški fljakar* ne more voziti z »bagerlom*. Konj se mu pa suši kakor rebrca v dimniku.
— Na sv. Štefana dan so imeli v Sori »pomaranče*. Pripeljal se je tja sloviti pridigar iz Preske. »Veste sneg gre, sneg gre, veste 1» so rekli gospod Pomarančar. O pomarančah pa niso nič pridigovali. »Domoljuba* In »Bogoljuba* priporočajo po priž-nicah in povrhu pa Se »Slovenca*. Greh pa
I. priloja „Gortnjcu" If. 52 I*
1.1906.
je brati .Gorenjca* in .Narod*, Srnini pa poglejmo nazaj v pretočeno loto. Kulorl lisi je pa bil boljši prijatelj? Ali tinti, ki jo samo laži in obrekovanja prinašal In iramotil na« pred vsem svetom, ali listi, ki so jo z nnml boril za naše pravice in zahteve. Odločite sami, bralci, uli greste na listo stran, kjer je laž in obrekovanje, ali na tisto, kjer je resnica in pravica? Hečemo le za sklep letošnjega leta: Vsak je lahko videl, knkf.no divjo gonjo so uganjali to K to po < Slu vencu, in .Domoljubu*. Kdor verjame kaj temu listoma, jo popoln slepec ali pa tak hudobnež, kakor so tisti, ki pišejo v njiju. Naš list pa ostane •Gorenjec* in .Narod*. Zato pn mij se naroči nanj vsak, kdor ga jo imel letos In fto nove naročnike naj pridobi. Ml hočomo po pošteni in pravični poli hodili In kdor jo polten, gre z nami.
Redni občni zbor Narodne Čitalnice v Kranju.
Kon«\
Tajnikovemu poročilu, ki iu jo vzelo z odobravanjem na znanje, jo sledilo poročilo blagajnika, g. Zdravu Novaka. V lulu 190G je bilo dohodkov 3115(1 K 117 v„ stroškov pa 3272 K 27 v., tedaj čistega preostanka 84 K 10 v. Društveno primoženjo pa mila 1746 K 41 v. Poročilo to je vzelo liroi debate na znanje ter sta re izvolila računskim preglednikom gg. prof. A. Pilorlln in učitelj Alojzij Novak.
Po poročilu knjižničarja Zdravka Novaka šteje knjižnica 882 knjig, Inileor: slovontklh 406, nemških 149, ruskih 40, lakih 14, čeških 1, hrvatskih in srbskih 54 Wr2IH strokovnih knjig v različnih jezikih. Knjig no Je izposodilo 312,
Čitalnica jo bila naročena nn 31 časopisov, mej lemi je bilo 14 politično vsebino, 4 humoristični in 13 leposlovnih In »nun-stvenih.
Knjižnica se na novo uredila in 10 jo naročilo okoli 50 novih knjig,
O muzikalneiii arhivu jo poročal druilvenl pevovodja g. Vilko Hui. Iz njegovega poročila posnamemo, da so jo muzikalni arhiv v pretečenem letu precej pomnožil, Nabavile so se nove muzikalije ter culi /.bori, tako du je tudi v tem oziru za prihodnjo društveno leto preskrbljeno. Pri ločiti raznoterosti ituvll se je predlog, da se opusti «OisUrrolchiicho Rundschau* ter naroči .Sozlologlsch-Antropo-logisehe Revne*. Pri vrtečem se glasuvunju pa je bil predlog odklonjen ter se obdrži •Oesterr. Rundschau*,
Uoluko je stavil g. Z d. Novak ludi predlog, da se knjižnica s 1. januarjem 1907 izpremeni v javno ljudsko knjižnico, Ker ulit njegov predlog toplo podpirala g. dr. Josip Kušar in g. L. MikuS, bil ju »oglasno sprujol,
Natančno poročilo prinuiumo v eni prihodnjih številk, kjer se bodo nalanko nuna* nili pogoji izposojevanja.
Nato so se vršile volitvo v odbor tur so bili izvoljeni sledeči gg.: c, kr, prof, Makio P imat; dr. Josip Kular, odvetnik; Vinko Majdi č, veleinduslrijaloc; Zdrav ko Novak, c. kr. davčni pristav; 11 In k o Rebolj, pristav in računovodja c, kr. drž. železnic; Vilko Rus, učitelj, in Ivan V a-lenčič, tajnik mostno hranilnice. Ziinamuit-nike so izvoljeni gg.: Frane Ivane, učitelji Franc Luznar, nadučitelj in Ivan Masten, c. kr. gimnazijski učitelj,
S tem je bil dnevni red dokončan tor se je nato razvila prav živahna zabava, Vrli mešan zbor je pod vodstvom povovodjo g. V, Rusa prednašal nekaj točk s tako dovršeno preciznostjo, da smo ge uprav čudili, Gospo-dična Marta S u v u i k o v u je doUamOvall s prav srčno vznesenostjo umrlega Siiuunu Gregorčiča pesem «01Jki*. Vilmino odobravanje je sledilo lomu res skotinskoz dovršenemu prednBšanju. Islotako sta nos razveselila gospa profesorjova Anica 1*1 rnot in gosp, Vilko Rus s prednašanjem ljubkih poimlc,
Posebno petju g. A. Pirnatovo jn sledilo burno plodtiinje. (er frenetično odobravanje. Zabava Jn trajala do pozno v noč.
Tedenski politični pregled.
DeJelnl iborl. V štajerskom deželnem zboruje vložil slovenski poslance Robič predlog u uvedbo splošno in enako volilno pravico, - V nlžjeivsirijskom deželnem zboru bo predložil dr. Uossmann zakonski načrt o volilni dolžnosti. Vsak volilec, kateri no bodo, no da bi za to Imel letilnogo razloga, izvršoval svojo volilno pravico, zapade globi od 1 do 50 kron.
Pokojninikl iikon zn privatno uradnike Jo bil 24. t, m. sonkcljoniran tor bodo objavljen v dunojskom uradnem Hitu dno 1, januarja 1907, — V veljavo stopi po preteku dveh let,
Delilnim glivirjem ni Moravskom je cour Imenoval Otona grofu Suronvjji, nainoit nlka sta mu: dr. Jan Ziičck in dr, ilugo Fux,
Frinoljl. Vojno ministrstvo jo Izdelalo načrt zakona, po katerem bodo vojaški sodišča ml nt i i njenu ter bodo za Francoze violi itanov v bodočo veljala samo civilna sodišča, V mirnem času bo odpravljeni imrlna kazen; odstranjene bodo takozvano kozomke kompanijo lor ipromonjcno v poboljševalne oddelke kateri bodo ustanovljeni pri viakom polku In ne bodo voč vojaki za kazen poliljani v kolonijo.
Zi ivitnlikl iveml parlament io bile ravnokar novo, odnoino dopolnilne volitve, pri katerih Jo bilo izvoljmili v poslansko zbornico 32 liberalcev, 20 socialistov in 17 pio-tekcionistov. V sonat, ki odgovarja nekako miši gosposki zbornici, jo bilo izvoljenih IS liberalcev, 5 socialistov in 1 protekcionlit, tnko dl Jo Hcduj tam 18 liberalcev, 15 socialistov In 3 prottkclonlsti.
Gotovi prihodnjega tedna:
52. nedelja v lotu. 30, David, iJranimir, Loka, Miloš; 31. Silvester, Ulaži na, Danilo; 1. ion, Novo leto, Zdislava, Zivana; 2, Makanj, Mih v u, Zlatan, Miloslava; 3. Genovefa, Sla-vimir i 4, Tit, liabi-In, Dubromir; 5, Telesfor. Greidenn, Borlvoj,
Sojmi ni Gorenjskem prihodnji teden:
4, Jnn, v Domžalah.
Novičar.
Okrajni glavar radovljiški, g. Oton pl, De to I a Je dobil vlležki križtc Fran Josipe-vega reda,
Imenovanji. Sodnljtka kanceliita gg. Fr. Lnrbir in Ivini Moiner v Kamnika sta imenovana za niicijiili.
Odlikovanj«. Ga. Krivtlnn llerger, babica v Tržiču, ju odlikovuim zn 41) letno tveslo hlužhovanje s častno svetinjo.
K občinskim volitvam v Stari Loki. Da Izpopolnimo svoje zadnje poročilo o teh volitvoh, povemo naj še, da so klerikalci zmagali v podobčlnah in v III. tor II. razredu, naprodnjaki pa v I, razredu.
Slovensko politično društvo v Ljub Ijinl se je konstituiralo tako-le: Predsednik dr, Alojzij Kokalj, odvetnik; Dr. Mavricij Rtu, zdravnik; Kngelbcrt Franchelli, blagajnik in A i im i Ghan, tajnik; vsi v Ljubljani. Odborniki: Ubald pl, Trnkoczv iz Ljubljano, Rozman Iz Novega mosta, A. Dletrich iz Postojno in Anton Grmek iz Soro, Naj bi odbor Sel marljivo nn delo.
Ni naslov ravnateljstvi državnih že-
lllnlo t Tritn. Z Gorenjskegi kota se nam piše: Omenjeno ravnateljstvo jo Izdalo objavo, da izostaneta počonsl z novim letom na progi Josenlee-Trblž dva osobnu vlaka, in sicer št 1720, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. uri 23 minut ponoči in št. 1721, ki odhaja iz Trbiža ob 4, uri 10 minut zjutraj; ta dva vlaki bosta vozila tedaj po novem letu lo med Ljubljano in Jesenicami. Ta objava je vzbudila med ljudstvom zgoraj Jesenic splošno ogorčonjo, in kako ludi ne, ko se hočejo kar na mah ti industrijalnl in trgovski kraji — blsor kranjsko deželo — tako zapostavili. Nočni vlak šL 1720 jo imel zvozo z vsomi zvečer v Ljubljano dospelimi vlaki in na Jesenicah zopot z vlaki Iz Koroške ter od Trsta; naravno je tedaj, da jo liti noobhodno potreben. Nič manj važen pa je vlak št. 1721, ki ima ravno tako na Jesenicah na vse progo zvezo; ta vlak ima pa šo posebno velik pomen tudi radi tega, ker prihaja ravno ob pravem času v Ljubljano, kjer imamo naj voč opravila. Pa ludi iz Ljubljane imamo jako prikladno zvezo na Dolenjsko ter na Kamnik. Tako bodemo pa morali odslej, iko imamo v različnih uradih v Ljuhljimi opravka, te poprejšnji dan od doma odpotovati ter le tam prenočiti. Krivice, katere so nam bode z opustitvijo teh dveli vlakov provzročile, so v istini gorostasne In smo prisiljeni izroči ravnateljstvu drž. želoznic v Trstu svojo nezadovoljno ;l nad takim zapostavljanjem naših krajev, kateri dado v osobnein, osobito pa v tovornem prometu železnici toliko zaslužku. Pozlvljtmo pa si. ravnateljstvo, da prekliče to naredbo in pusti omenjena dva vlaka šo nadalje voziti do, oziroma iz Trbiža. Poživljamo vse občino, kakor Dovje, Kranjskagora, Rateče, Uelapeč in Trbiž, da slovesno protestirajo proti tej odločbi; nadalje pa tudi drugu merodajne faktorje, v prvi vrsti našega poslanca g, Pogačnika, da ukrenejo vso potrebno, da se ta — za naš guspodurski nupiedek tako Škodljiva odredba — preklicu. Tedaj nemudoma na delo I
Narodna čitalnica t Kranja priredi v pmidtljik, 31. ducumbia 1UO0 z>ečer b '/,9. uri v svojih proitorm Silvestrov o ve»u« lico i ilidecim .-pun d. m : 1.) «J. dmijsla zapoved*, gluma v 3 d*ju.jih. Č!tIni -ri nI Ford. Fr. Suiibirg. 2.) P.o-tu UDAVI* 3.) Nagovor g, predsedniku! Sumih novo lulnl 4) Na«. — V-topuna n\ činm 00 vin, zu no člane 1 K za osubo, K ob Ini udelužbi vabi častite člane in prijatelje Narodno čitalnice uajuijudneje odbor,
Telovadno društvo <Qoren]ikl Sokol*
ima svoj redni letni ubčni /boi v soboto, dne 5. januarja 1901 v prostorih M»yrjevu go-■lihe1. Dnevni mI običajen. Začet«k ob 1 (9, uri zvečer, l'o oficijelnom delu pro.da zabava.
Pongrati lopet toil. Zloglasni Tone P o ii g r a t /, z Jesenic je vložil proti F, F u b i n c u tožbo radi razžaljenja časti pri-c, kr. okr, sodniji v Kranjski gori, Razprava so jo vršila 2H. t. m. Povod je dal govor odbornika Fabiiiea pri obč. seji, v kateri je zagovarjal občinski ga tajnika H u m r a, ki ga hočejo kliiikali i in nomškutarji odstraniti, češ, da se mu ne more z moralnega stališča ničesar očitali, ker llumer ni pijanec, ne pre-šestnik, neaakonolomec in ■ploh nikako svinja. Kako pride Pongrati do tega, da so čuti razžaljenega na časti, nam ni znano. Bog daj norcem pamet.
Il Železnikov .10 nam pile: Pri volit vi občinskega odbora dne 20. t. m, je bil izvoljen županom gosp. Martin Klopčič, za občinske svetovalce pa gg. Peter Primož čt Josip Demšar in Karel Dolenc.
Nemška zmaga. Pri občinskih volitvah v Rožeku na Koroškem 10 Nemci po hudem boju zmagali v prvem in drugem razredu.
Umrl jo včeraj opoldne jurist g. Janko Čeme, p. d. Sklcdarjev iz Kranja. Blagemu pokojniku lahka zemljica I
Pokopali so župana Janeza Drodarja v Hiastju pri Kranju. Konj se mu je bil spla&il in ga jo poškodoval na rebru.
Meščanska godba t Kranju. Letošnji predpust bodo sicer kratek, vendar že sedaj tožijo razna društva, da ne morejo letos dobiti nobene godbe. Zadnji čas so nas povpraševali , kaj je z meščansko godbo v Kranju. Kakor smo poučeni, se je v svoji včerajšnji seji odbor tukajšnje meščanske godbo posvetoval, kako zopet oživeti godbo. Najprej imajo besedo sodelujoči člani, čo hočejo šo sodelovati, odbor pa prosi vse dosedanje p. n, podporne člano meščansko godbe, da ji ostanejo zvesti še zanaprej. Godba v Kranju je krvavo potrebna, to čutimo že sedaj, zatorej na noge! Kakor čujemo, bo odbor meseca januarja morda žo angažiral novega kapelnika.
Gasilno društvo t Kranja jo imelo na iv. Štefana dan svoj redni občni zbor v prostorih mestno posvetovalnico. Zbor jo počastil a svojo navzočnostjo tudi cos. svetnik g, župan K. Savnik. Načelnik g. Janko Sajovic je pozdravil navzoče, posebno g. župana, spo minjaje se umrlih članov in tudi umrlega dobrotnika društva g. učitelja Travna, ki je volil društvu vočjo svoto. Društveniki se v znak sožalja dvignejo raz sedežo. Tajnik g. Makso Nitsch je poročal o društvonem delovanju. Iz ttga poročila posnamemo, da je društvo v letošnjem letu zelo uspešno dolovalo; skrbelo je za strokovno izobrazbo svojih članov in je tudi trikrat uspešno nastopilo pri požarih. Namesto obolelega blagajnika g. Jagra jo poročal g. Ivan Pire. Iz poročila posnamemo, da iznaša glavna blagajna K 1146*24, podporna matica pa K 1504 40, torej skupno premoženje K 205070. Novi odbor se je sestavil takole: načelnik g. Janko Sajovic; podnačelnik g. Ivan Rausch; tajnik g. Makso Nitsch: blagajnik g. Ivan Pire; vodniki gg. Franc Spe n ko, Karel Depoli, Anton Drukar; zaupniki mestne občine gg. Karel Jager, A. Šinkovec in A. Pečnik.
Protestni shod na Jesenicah, katerega so sklicali železničarji proti jeseniškemu župniku Zabukovcu, so jo vršil 22. t. m. v hotelu Počivavšek na Jesenicah. Na dnevnem redu jo bila razprava o postopanju Zabukovca pri dveh pogrebih ponesrečenih žt,loimičarjuv. Govorila bla gg. fcUbin Ki i,lan iz LJubljane in Mahi rr iz Celovca. Velika dvorana jo bila do zadnjega kotička napolnjena. Udeležili so se shoda v obilnem številu železničarji, bilo je pa tudi lopo število volilcev narodno-napredne stranke navzočih.
Silvestrov večer priredi Narodna čitalnica v Skoiji Loki v ponedeljek, 31. decembra 1906. Spored je raznovrsten in zanimiv, po-sobno pri veseloigri <Dr. Hribar*. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane 40 vin., z družino HO vin., za nečlane 00 vin., z družino 1 krono, Odbor.
Umrl jo v Mengišu ligovec g, Matej Pre-lovšek, star 75 let.
Častnim članom veteraiuktga diuštva v Kranjski gori so izvoljeni nasledki gospodje; Zdruvnik dr. Josip Tičar, kapelan Anton Ći-bašekin nadučitelj Ivan Petrovčič, vsi v Kranjski gori.
Letni proračun občine Bled izkazujo za I. 1907 10.482 K 11 vin. izdatkov, katerim nasproti stoje prejemki z lUuO K, primankljaj se bo kril z naklado mi žganje po 2350 K, 10% užtnmskiui davkom po 450 K 1111 60% dosludo na direktne davke po 11.770 K 11 vin. — izmed izdatkov navedemo v pusnemo drugim
slovenskim občinam sledeče postavke: Družbi sv. Cirila in Metoda 20 K, za slovenske viso-košolcc 20 K, zvezi društva za promet tujcev 300 K. Prva dva zneska seve la nista visoke, a sta primerna močem blejske občine. Naj bi vsaka slovenska občina razmerno po svojih močeh žrtvovala vsaj toliko kakor Bled!
Silvestrov večer priredita društvi: »Zabavni klub* in »Triglav* v Radovljici v prostorih g.Rud. Kunstelja. Vspored: 1.) Igra: •Brat Sokol*; 2.) Novoletni pozdrav, prosta zabava in ples.
V Veleiovem pri Cerkljah je umrla po daljšem bolehanju gospica Marija Hacin, učiteljica na Dobravi pri Kropi.
Najdeno aro il je pridriaL Zidarski vajenec Alojzij Buttolo jo našel v Tržiču zlato uro z verižico, katero je izgubila Štefanija Zitterer domov grede iz cerkve. Buttolo si je pridržal uro. Obsojen je bil na dva meseca ječo.
Zopet nesreča na jeseniškem kolodvoru.
Ko je vozil v nodeljo ob polenc ponoči vlak iz Ljubljane na jeseniško postajo, je stroj zadel ob človeka, katerega jo vrgel odbijač na tla. Mož je sicer vstal in šel par korakov, potem pa se jo zgrudil in umrl črez nekaj minut v bližnji čuvajnici. Ponesrečenec je 70 letni Pavel Mikola iz St. Jakoba v rožni dolini na Koroškem. Bil je na obisku pri svoji ('možem hčeri na Jesenicah.
Izjava. V Gorici se je, kakor znano, osnoval »Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik* in to iz ožjih prijateljev ali vsaj častilcev velikega pokojnika. Sedaj pa je svet zvedel (gl. <Slov. Narod* št. 284 z dne 12. decembra t. L), v kaki nevarnosti da bi bili temu odboru izročeni prispevki slovenskih naprednjakov, češ, v imenovanem odboru «ni niti enega izmed predstaviteljev narodno-napredne stranke* in bi ta odbor nabrani denar lahko porabil <celo v podkrepljenje klerikalnih političnih peticij*. Toda v koliko je opravičen strah, da bi osrednji odbor kaj ukrenil na lastno pest, to menda dovolj jasno povejo v objavljenem oglasu za Gregorčičev spomenik besede, da bi njega cbliko <naj dogovorno določil celokupni slovenski narod piHuii osrednjega odbora in lokalnih pododborov*. Kor pa je tako celokupnemu narodu o svojem času zagotovljena prilika, da glede vporabo nabranega denarja izrazi svoje mnenje, zato osrednji odbor s ponosom in z vso odločnostjo zavrača vsaktero tozadevno sumni-čenje. Kei bi se končno iz omenjenega članka lahko sklepalo, da je na sestavitev osrednjega odbora imel ingerento odvetnik dr. Franc Pavlolič, izjavljamo, da pri takratnem sestanku dr. Pavletič ni bil niti navzoč. Osr. odbor.
♦ « •
Poštne pristojbino le zvišajo. Tirolski list tlunsbrucker Nachrichten* poruča, da stopijo z novim letom v Avstriji v veljavo nove povišane poštne tarife. Pristojbine za pisma se od 10 zvišajo na 12 vinarjev.
Olede zvišanja poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin je izšla ministrska naredba. To zvišanje je jako občutno, V veljavo lupi dne 10. jun. 1907.
Povišanjo poštnih priitojbin in plače poštnim uslužbencem. V seji industrijskega sveta je bilo na dnevnem redu povišanje poštnih, brzojavnih iu telefonskih pristojbin. Poročevalec je predlagal, da naj se povišanje principijelno odkloni. Dovoliti bi se smelo K povišanje za lokalnu pisma, lokalne brzojavke in poštne pošiljatvo po ceveh. To je noj-8krajncja meja. Sekcijski načelnik VVugner pl. Jauregg je izjavil, da večji stroški poštne uprave, ki jih ni možno spraviti v proračun, iznašajo ze izboljšanje položaja poštnih uslužbencev 3 in pol do 4 milijone, vendar se je pokazalo že sedaj, da je ta svota premajhna. Vobče sedanje naročniške pristojbine ne pokrivajo stroškov uprave, Do kakega sklepa m prsio, ker m bil svet sklipčen.
Zdaj pa bol V Crnovicab, glavnem mestu Bukovine, so zgiudili novo jusličuu puiaCt, Da bi se piegriški in delikti Mj pr. icnun
v sporazumu z božjo pomočjo obravnavali, so bili pozvani zastopniki vseh šestih oflci-elnih ver, da požegnajo palačo. In zgodilo se je t Katoliški duh ivnik je žegnal po In-tinsko, kalvinski pastor po nemško luiernnski pastor po madjarsko, judovski rabin po hebrejsko, pravoslavni pop po rusko in unijatski kaludjer po rutinsko 1 Palaču je torej na Sest načinov od šestih ver požegnana. Noben kaznjenec se ne bo mogel pritožili, da ni na nji božjega žegna, pa naj bi bil katere vere hotel, Nekoliko statistike o prebivalstva zemlje. O naraščaju prebivalstva na zemlji je pravkar izšla neka angleška knjiga, iz katere posnamemo nekoliko podatkov o naraščaju prebivalstva glavnih dežel na svetu v zadnjem desetletju. Skupno se jo od leta 1805 do 1905 prebivalstvo pomnožilo za 63 milijonov. Posamično dežele kažejo nastopno statistiko:
1895 1905
Rusija 125,000.000 141,200.000
Združene Države 68,934.000 83,143.000
Nemčija 52,379.000 60,005.000
Japonska 42,271.000 47,975.000
Angleška 39,221.000 43,221.000
Francija 38,459.000 39,300.000
Italija 31,290.000 33,004.000
Avstrija 24,971.000 27,241.000
Ogrska 18,257.000 20,141.000
Španska 18,157.000 18,900.000
Manjši narodi 47,732.000 54,100.000
Velika mesta imajo prebivalcev: London 4,872.710, New-York 3,437.000, Pariz 2,714.000, Berlin 2,040.000, Tokio 1,819.000, Čikago 1,699.000, Dunaj 1,075.000, Filadelflja 1,294.000, Petrograd 1,265.000, Moskva 1.039.000, Bucnos Avres 1.020.000.
Državni dolgovi najznatnejih civiliziranih narodov dosegajo 4000 milijonov funtov šter-lingov — 80.000 milijonov kron. Francija ima največ dolgov, namreč 1.038,379.000, za njo pridejo Angleška s 790,736.000, Rusija 774,518.000, Italija 517,247.000, Avstrija 386,480000, Združene države 290,222.000, Ogrska 226,343.000, Nemčija 101,314.000, Belgija 120,183.000.
Smodke. Letos poteče 75 let, odkar so prišlo v prodajo smodko. Poprej so bile moderno pipe.
Zaročen z moškim. Iz Vratislave je bil poslan v Pariz nek mlad profesor. Tam se je zaljubil v neko gospodično, ki je rekla, da je hči španskega konzula v Rio de Janeiro Paradeda. Zaročila sta se in profesor jo je pripeljal domov. Tu pa so začeli njegovi prijatelji sumiti, ali je ta ljubica profesorjeva res — ženska 1 Pripravili so ga končno tako daleč, da je sklenil dati preiskati jo po zdravniku, Prodno pa se je to zgodilo, je pila, oziroma pil strup in umrl oni moški, ki je zaljubljenca vodil za nos. Tudi seje pokazalo, da ima 35 in ne 22 let Ta moški je bil sin nekega berolinskega zdravnika. Pravijo, da se more kaj takega zgoditi le kakemu raztresenemu profesorju!
Cela rodbina je iblasnela. V francoskem mestu Perigneju je nenadoma zblaznela cela rodbina, obstoječa iz očela, matere, sina, hčere in služabnice. Razbili so v hiši vse, kar se je dalo razbili. Potem sta se oče in sin oborožila s starimi lovskimi puškami ter začela streljati na ulico po ljudeh. Sele, ko sta porabila vse streljivo, je bilo mogoče orožnikom, vdreti v hišo, zve'.ati bolnike ter jih odvesti v blazmeo. Nesrečneži so se sami hudo ranili, ker so z rokami in glavami razbijali sbkla na oknih. Prazno verno ljudstvo govori, da je rodbino začaral sosed,
Prisiljena poroka. Gospodična Strother v Nevv Yorku, ki so je podvrgla nevarni operaciji, da bi prikrila posledice svoje zmote, jo bila vsled operacije na smrtni postelji. Njenega ljubčka sta brata zapeljane deklico prisilila z revolverjem v roki, du se je moral ž njo poročiti na smrtni p stelji, Ves čas med poroko sla div.iii.t brala m pele p« teluie pr revolverjih. Po poroki j<- skušal ž ,1 n pobegu 11 skozi okno. Ooa brala »Iu lakoj »proiiiu revolverja m ženin se je -grudil ainuou iadt>(. Nato sta se
II. priloga »Gorenjcu" it. 52 Iz I. 1906.
brata samu prijavila sodišču ler izjavila, da jo bil to edini viteški način, kuko Rta mogla maščevati čast svoje sestre. Najbrže boieta oproščena.
Božično nakupovanje v Ameriki. Velik ameriške trgovine, v katerih se dobi vse od vijolic do krstu, so si tudi letos izmislili novo metodo, kako privabiti kupce. Tnko si je veletrgovinu VVanamaker v New Vorku po stavila v svojo dvorano poleg trgovine nnj večje in najlepšo orgije celega sveta, in vsak dan prireja cerkvene koncerte, pri katerih sodelujejo najodličnej.ši virlouzi. V drugi dvo rani je razstava slik in relikvij. Seveda je vstop h koncertom, kakor tudi k razstavi brezplačen.
USOJATA SE NAJISKRENKJE VOŠČITI VSEM VELECENJBNIM ČITATELJEM, NAROČNIKOM IN DOPISNIKOM TER □ PODPORNIKOM .GORENJCA' □
i UREDNIŠTVO IN i IZDAJATELJSTVO
„GORENJCA"
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranja dne 24. t. m.
Prignalo se je 34 glav govejo živine, 2 telet, — hrvaških bufl, ~ ovca in 8 prašičev. — Pšenica po K 7*76, proso po K 7'60, rž po K 7'—, oves po K 8*—, ajda po K 8'f)0, (Ižol ribničnn po K 11'—, koks po K 12'-in krompir po K 2 —.
PoakiiB rjnojitve s Tomasovo žlindro in s razklejeno kostno moko. Z ozirom na prepir po naših listih o vrednosti razklejem kostne moke v primeri s Tomasovo žlindro bo gotovo večini kmetovalcev ustreženo, če slišijo tudi glas piuktitnega gospodarja, ki oddn svojo mnenje na podlagi svoj.h izkušenj. Tudi jaz sem bral priporočanja obeh imenovani)) gnojil za travnike, zato sem se odločil, da sam naredim večji poskus in sicer primer-jevaliugn, kajti le tak moro imeti dejansko pa ludi znanstveno vrednost; kajti da bi kostna moka pra\ nič ne učinkovala, nad Um še dvomil nisem, pač pa se mi je šlo za to, da doženem, katero gnojilo je dobičkonosnejše, in to je slidnjič za nas praktične kmetovalce idmo odločilni moment. Leta 1906 sem naredil In poskuse in sicer dva z gnoj-tvijo si mo s Žlindro, oziroma samo s k. sinu moko in enega z mešanjem teh dveh gnojil. Za prvi poskus sem odločil polovico travniške parcele, ki sem jo pognoji! z 20 kvintali 18% žlndre in s 4 kvintali kalijeve soli. Vsa množina teh gnojil je stala 178 K 60 h, Uspeh te gnojilve
j je bil prav po voljen. Za drugi poskus sem vzel drugo polovico prej omenjenega travnika in so bile torej vse talno in podnebno razmere do pičice enake. Na ta del travnika sem raztrešči 20 kvinlalov razklejene kostne moke in 4 kvintali kalijeve soli. Ti gnoj sta stali 202 K 80 h. Gnojilni uspeh na tej parceli je bil zelo slab. Ker sem bil naročil 2f> kvintalov kostne moke in mi jo torej od omenjenih poskusov ostalo še 5 kvintalov •sem naredil tretji gnojilni poskus na manjši parceli, in sicer sem raztrešči pet kvintalov kostno moke, tri kvintale 18°/0 Tomusovc žlindre in dva kvintala kalijeve soli. Ta gno jila so mo stala 99 K 94 b, Uspeh tega gno jila je bil srednji in če je sploh bil šo nekako povoljcn, gre ta boljši n .peli z ozirom na poprej popisana poskusa prav gotovo na rovi Tonmsove žlindro. Iz teh izvršenih poskusov jo za mojo osebo dognano, da kostna moka za gnojenje travnikov daleč zaostaja za To masovo žlindro, oziioma je neporabna, nt zato, da ne bi kazala kaj učinka, temveč zato, ker uspeli ni v nikaki primeri s stroški Jaz torej na podlagi praktično izkušnje z mirno vestjo trdim, da so pri nas v Vipavski dolini rdzklejena kosinu moka ne sponaša. Kare Maier, graščak v Ložu pri Vipavi.
Živinorejske zadrnge na Predarelskem Leta 1903 je bilo na Predarelskem 19 živi norejskih zadrug z 903 člani in 1705 deželi Meseca maja je bilo vknjiženih pri teh zadru gah 1405 samic in samcev, torej skupaj 1431 komadov. Statistika mlekunosnosti se jo vodila le pri 12 zadrugah. Pri teh zadrugali ima 1 krava povprečno 3450 litara mleka na leto. Večina živine je poleti na planinah.
Domaća knjižnica.
Časa primerna knjiga. — V zalogi tiskurja Iv. Pr. Lamprela v Kranju izide pri lodnje dni poljudno spisjna brošura o »novem Iržavnozborskem volilnem redu», s statičnimi tabelami ter zemljevidom volilnih okrajev na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Pri morskem in člankom o določbah za varnost volilne in zborovalne prostosti. Knjižica bo stala 70 vinarjev in sc naroči že sedaj lahk< pri založniku ali v domačih kujigotržnicah.
„Slovau". Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. [Konec]. Poučni spisi irajšega obsega bodo, kakor doslej, vse skozi aktuvalne važnosti in splošne zanimivosti. »Slovan«- je literaren in umetniški IU, ki zastopa vedno napredno, protireakcionarno stališče ter hoče, kakor doslej, ostati zato Čišče svobodne umetnosti in svobodnega pre bičanja. Dokler ni bilo »Slovana«, so se v vseh naših naprednih listih oglašali glasovi, da nam ,e ilustrovanega, v modernem in naprednem duhu urejenega mesečnika nujno treba. Sedaj imamo «Slovana» žo štiri leta, a v slovenskem občinstvu ni našel tistega odziva, ki smo ga pričakovali. To je žalostno in vendar vemo, da bi se klici po iluatrovBnem listu takoj zopet oglasili, nko bi «Slovana> založništvo ustavilo. Žalostno in sramotno pa je za naš narod, da podpirajo nekateri rajši tuje, slo vanstvu sovražne, le iz židovske špekulacije šablonsko i/, lajam- Ihto, «Slovnnu» pa d lajo ovire in ga celo pobijajo. Ti Slovenci pač ne vedo, kaj delajo I Založništvo in Izdaja« teljstvo - Slovana ■ no išče in ni nikdar iskalo dobička, nego je docela zadovoljno, da se mu pokrijejo faktični troški. Uooloj pa jo imelo izgubo. Krog «SlovQiiovih» sodtlovalcev se din vedno, ter štejemo med stalnimi dopisniki najudiičnejše pesnike, noveliste in znanstvenike, ki so nas bogato založili s pesnlmij črticami, novelami, z romani in s celo vrstn aktualnih člankov in razprav. Za bodoče pa hoče «Slovan» svoj progiam še razširiti v toliko, da bomo prinašali tudi prevod veli ega zgodovinskega romana iz kine iških p u n t o v:   Pasjegla vci, spisal Al. Jirdsek (s slikami). -Slovan« bo še nudalje prinašal mnogoštevilne in vilke ilu-stiacijo iz slovanske di movine, naj lep »o reprodukcije izvirnih slovenskih slik in kipov ter
slavnih, zlasti slovanskih umotvorov. Res, da je ilustrativni del lista najdražji in da Je pridobivanje dobrih slik najtežavnejše; vendar so zuložništvo »Slovana- ne straši ni truda ni troškov ter bo še nadalje v tem oziru napelo vso svoje sile, da poda Slovencem liit. s kakršnim se lahko ponašamo tudi pred velikimi narodi.
Rojaki I Podpirajte in širite «Slovana», kjerkoli le morete! Naj bi ne bilo slovenskega društva, slovenske javno knjižnice, slovenske kavarne, slovenske srednje šolo ali slovenske rodbine brez tega lista! »Slovan* jo salonski umetniški lisi. ki je vsaki knjižnici v okras. Ako bo imel -Slovan* veliko rednih naročnikov, sc bo mogel vzdržati no le na sedanji višini, nego se tudi dvigniti šo višje! Le ako vslrajajo naši naročniki in ako si pridobi -Slovan* še novih odjemalcev, nam bo možno toli drag list vzdržati, kajti gmotno žrtve založništva so izredno velike, V lastno škodo izdajatelj siva in založništva so pa ne moro dohiti. Nuj bo torej javljajo Slovenci in Slovenke, ki bi se na naš list naročili, da dobe 1. zvezek V. letnika na ogled!
•Slovan* stane za vse loto 12 K, za pol leta 0 K. Dijakom in učiteljem se naročnina primerno zniža, Tudi L, IL, III. in IV. letnik Slovana* je dobiti še nevezan po K 12'—; vezan v izvirno platnice po K 17'—,
Mož trpljenja je v zadnjih dneh leta vsak družinski oče. Po znuuem reku: Kdor voli, tudi trpi, si večkrat ne ve sveta, kaj bi bilo najprimernejše kol novoletno darilo svojcem, — Vendar tudi tu Izbora ni težka. V vsaki družini, kjer morda še ni nobenega šivalnega stroja ali pa stoji kje v kotu kak star kolovrat in med škripanjem in ropotanjem pričuje o svojem živolarjenju, daruje očo eleganten, moderno opremljen šivulni stroj, ki je pravzaprav danes ueulrpljiv v-uki rodbini. Pa tudi na vprašanje, kjo naj kupujemo luke stroje je lažje odgovarjati, nego bi kdo mislil. Kro-niti je treba samo v Kruuj, glavni trg 102, v tukajšnjo zalogo Singer & Go., delu. družba za šivalne stroju, ki jo spoznamo že po velikem S*, znani drušbeni tvoim-ki znamki, ki jo tudi tukaj opazimo v izložbenem oknu, Nepre-kosljiva /mo no l Singerj' vtga rodbinskega šivalnega stroju jo znana po vsem širnem svetu in gu tudi ni troba hvalili še posibej. Opozorjeno budi posebej samo na izvrstno nove modele z povezljivim gornjim delom, [i jih občudujejo vse dauie. Tistega, pogosto nepripravnega pokrovca nimajo ti rodbinski šivalni stroji, ki bo dobivajo poljubno opremljeni v obliki kabinetne mizico ali omarico in so tako okras vsakemu salonu. Preprost prijem zadošča, du jo mizica uli omatica porabna za delo, ravnolako se pa tudi lahko pogrozne gorenji del v notranjščino. Vsakemu bi so izplačalo, da obišče zalogo S tiger & Go., delniško družbo zu šivalne stroje, ki ima že nekaj časa tudi edino zastopstvo šivalnih strojev VVheeler k VVlIlOO.
Srečno in veselo
iift Ido
želi vsem časlilim mirot nikom, prijateljem in znanci m L r se pripi roca za nadlljno naklonjenost in mnngobi ojev oln-k
Jrjt. Cbrjer
m brivec v Kranju.
Darovi.
Novoletno voflćilo so plutah« p, n. druiltvenice-dame žensko podružnice sv, Cirila in Metoda v Kranju Eliska Uloudek, Niku Butar, Marija Oobatli, Marjeta Česen, Ana Dokler, Marija Engelman, 1 erozija Fioriati Marija Ulobocnik, Katarina Uolub, Mnrija (Jolub, Aloj zija Uomilsek, Ivana Hubail, Milka Jager, Marija Je zeriek, Antonija Kul.m, Munja Kerzic, Marija Ku-tor Joiipina Kocmut, Ivana Kokalj, Kristina komatur, M,i rija Korošec, Ana Kovat, Leupoldinu Krenner, Krun tiska Krenner, Josipi na Krenner, Marija Lampe, Zora l.ampret, Marija Levitnik, Marija Likoiar, lvunu Iingar, Matilda Majdit, Ana Mayr, Anka Mayr, Marija Mayr, Marija Marentit, Loopuldina Mntjanit, Janja Miklnvtit, Ana Omersa, Ivana Omersa, Helena ('»vrtlar, Amalija Pezdic, Miuka Pire, Manja Pire. Olga Pire, Ana Piroc Ana i'irnal, Marija Polak, Marija 1'ollak, Josipina Pole Tereiija Presiren, Marija l'revc, Josipina Pui'nik, Josi-plna Puppo, Marija Kukove, Magdalena I lani, Ana llm, Ivana ISajovic, Karla Sajovic, Niit<u Sajovic, Lnopoldina Havnik, Marija Savnik, Olga Savnik, Jtdert Šinkovec, Ana Stempihar, Marija Sumi, Kadtvojka llllrn.li, Marija VindiAar, llermina Valeniio, Apoloniju Zupunc.
Novolotnih voščil 10 110 odkupih 11 a korist družin sv. Cirila in Metoda naaledaji gg. Kranja; liolca Moudek, Fran Crooatli, Anton Dokler, Karel Fabiani, dr. Edvard Ulobotnk, dr. VI dimir Herle, Ffidmaiid lliens, Fran Kulan, lludolf Kokulj, Anton Korošec, Janko Kovači, JuHip Krenner, Kan Pr. Luni-1'inl, Josip Likutar, Josip Lugar, Vinko Mujdit, Mav-rilij M;iyi, Peter M. yi, Ki .m Omerria star., Tomo Pav-'Iu, Antun Peterim, 1 v.. 11 Ptzdit, Ciiil Pire, Ivan Pirec, Ferdinand Pulak, Ivun Pugatmk, Kaiel Puppo Ivan Hukuve, I^ovro Hebolj, H. & E. Koobs, Jauko Sajovic, Alojzij x-lt-k.ii, Fian Savnik, dr. Edvard Suvnik, Karol Šavmk, Anton Slainberger, dr. Valentin Slciu pilim, Ivan V.tii-rn ie, Vladiser Karel.
Dijaška kuhinja v Kranju ju prejela v lekotein soUkein letu do 26. decembra 1SJU6 sledeče prispevne in darove: V, Majdit, namesto venca na k »to pok. Kon-t. Steuipiharja in K. Florian 4 K; od p.keja A. S, 10 h iu E. S. 10 h: za čaj v Podbrezjnh 4. okt. 1 :)(>.'■
0 K; duraklili pri P. Mayr-ju po A. Sehskurju 2 K; županstvo Skotja Loka 50 k; prof. Pelerin vnoto MUK zavrnjeno na ielezuici (darovul dr. W. Smid); <Eins> v Podbrczjah 6 K in kibic 1 K; od vesela druzhe pri Leclarju v Radovljici 6 K (izročil prof. Jane); posta in advokatura na Franckovi terasi v Podbrezjan 4 K; kaz. poravnava prof. Peieilin-Sluller (plaća Stuller) 60 K; dr. VV. Smid pri Sv. J„;tu 2 K; prof. VVoatcr
1 K; zasateni kvaitopirci in zamujene obresti 3 K (prof. 1'elerlin); prof. kolegij za oktober i) K; omizje pri «Zoržu» v Skofji Loki povodom nekega nespornz-mnijenja 460 K (dr. Ant. Ai ko), jkIi 10 K kot polletni donesek; inženir V. Polak v Trticu zase 16 K, za brata Ferdinanda 10 K, katere je poslal slednji iz simplirili v S. Anesll; J. Majdit letni prispevek 31 K; •Spemorl. (Bolta) 1 K; Viljem Poigaj, knjigovez v Kranju 8 K; 1. Balagelj, kontrolor v Ljubljani 10 K; prof. J. VVester v LJubljani 1 K; kranjski mestani za vet mesecev 42460 K; lupnik V. Beroik na Homcu 10 K; sodnik Fr. Peterlin v Kranjski gori 10 K; H. Sullner v Ljubljani 1(1 K; 1. Okornovec, zusebnik v Železnikih 4 10 K; I. lioncelj, trgovec istoUm 6 K; Ant. 'Ji.-ven na Jesenicah 10 K; Anton Verbojs, župnik v Kamni gorici 10 K; L. Krištollt, vpukoj. župnik v Hrastju 8 K; višji inženir Fr. Žužek v Ljubljani
10 K; kaz. poravnavu 1. Urajzar-Juk. Uorjane 100 K (plačal po adj. A. Seliskarju slednji); dijaki za oktober 11060 K; nadutitelj Fr. Luznar na Primskovem 10 K; obtlna Boh. Bistrica 16 K; A. Ciuha v LJubljani 10 K (<Lebel», ki sta ga pusUla dva turista na Sv. Jostu, ker se jima jo mudilo v Ljubljano); župniki: M. Pot v Komendi 2 K, S. Žužek v Vodicah 10 K, Fr. Blei-vveis v Lesah 10 K, J. Oblak na Bledu 8 K, J. Pfajfar v Javorju 10 K, K. Čik v 2abnici 8 K; županstvo Sentur za 1*06/7 10 K; G. Fuchs v Kuk.i 80 K; kaz. poravnava Pave 10 K (po adj. Seliikurju) 10 K; za kolofonijo pri seji 130 K; adj. Seliskur letni prispevek 24 K: pa A. Logar 6 K: neimenovan iz Smartna 10 K; B. Bloudek 6 K kol pristojbino za zvedeniko mnenje o pravdi cementne tovarne na Dovjem proti L. Pristave (J. Hozman); profesorski kolegij za november
11 K; župan M. Barle iz Luž krompirja 662 K; kaz. poravnava Pretnar•Loogus v Trii. u 26 K (dr. Kusar); mosto venca na krsto ravnatelju Hubudu: prof. Fr. Novak 10 K, dr. Jak. 2mnvc 6 K, prof. dr. 1, Trlnik in soproga 80 K, K. Florian 6 K, V. Paulus, administrator mt Si. Urški gori 10 K; preostanok dijaškega venca na ki.-i.i ravnateljevo 32 K in prof. kolegija 6 K; dijak Vidic za zgubljeno veterjo 24 h, durakiati in kibici pri P. Majrju 2 K; dr. K. Triller v Ljubljani 100 K (kaz. zadeva J. I'lošec proti J. Oman /sled bkdnjemu od-pustene kazni); omizju pri Pus.vniku 8 K: volilo ranjec Mar. Luznar v Kranju 20 K , županstvo Sv. Križ pri Tržltu 8 K; od pike ju E. S. 20 h; km. poravnava V. Iteiine iz llerkgan 20 K (adj. Seliskar); župnik J. Bamoves v Puljaouli 60 K; župunstvo liga Železniki 5 K, H.»r* «kvitengu» 220 K (nolur Slumbergor); di jaki za november 113 K, profesorski kolegij za december 8 K; mestani za november 6360 K, za december 1080 K; od komisije B. B. 40 h; duraklili pri P. Mayr-ju 1 K; županstvo Stara Luka 20 K; durakisti pri P. Mayr-ju 1 ■no K; Fr. Houigmun, župnik v Kropi 4 K; županstvo Mošnje 20 K; F. Hlens 2 K, kateri jo nabral g. Jakuftit, oboma Korušku Hola 60 K; k..z. poravnava Miklavtlt-Uorjane 6 K (po dr. fttenipiharjju),
Ker so atroAkl za bruno £0 vedno ouiumnl, (do 22. decembia IHOfl jo bilo plutali za 4956 kusil iu 4847 veterij 186802 K) ie obrata odbor do vseh sedanjih podpornikov in prijateljev dijaike kuhinje r
Kranju, da delujejo najlzdatoeje la ta zavod ter ie ga pri vsaki priliki spominjajo.
Loterijska arećka dne 22. decembra t. 1.
Trst:   2(5   88   34   05 61]
Srečno in veselo
vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih i v btgote ena-k,eqa 3aupanja
f. J)o/enc
trgovina špecerijskega in kolonialnega blaga 257
v pranju in Škof ji Soki.
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
(Gorenjsko)
želi vsem svojim cenjenim naročnikom in odjemalcem
veselo in srečno
novo leto
ter sc obenem v nadaljno naroćbo *' In priporoelin uljudno priporoči'.
Z odlitnlm spoštovanjem
268 Josip Pogačnik.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
Janko Černe
stud. lur.
danes, dne 28. grudna 1.1, ob 1. url popoldne, po kratki, zelo mutni bolezni, previden 1 tolažili sv. veie, v 26, lotu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb hode v nedeljo 80. t. m. ob 4. uri popoldne,
Sv. meto zadušnice sa bodo kulo v župni cerkvi,
Dragega rajnkega priporotnmo v blug spomin in molitev.
K K A Ni, dne 28. grudna 1806.
Žalujoči ostali.
Posamezne MKc »Gorenjca1
prodajajo po 10 vin. v
Kranja g. Karel Florian, knjigotržec, in g. K. Fabiani, trgovec It. št. 105;
Škof ji Loki g. M. Žigo n, trafika, gl. trg; Tržiču g. Josip Ahac"ič, trgovec;
Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika;
Bledo g. Ivan Pretnar, trgovec;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
HrnŠlCl g. Štefan Pod pa c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. 6 rob o tek, trgovec;
Kamniku g. Marija A ž man, trafika; Ljubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ulice št. 52
Aleksander Ambrožič
urar in trgovec na Bleda
dalje vsakovrstnih sto uskih in budilnih
ar, veriiio, prstanov, uhanov i. t. d., 79-34    vb6 po najnižjih conah.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
Štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in drnge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cent priporoča      up, si
Avgust Drelse
prva nn največja tovarna peči in glinastih izdelkov - v Ljubljani. -
M. Podkrajšek
frizer za dane in gospode
Ljubljana, Sv, Petra cesta 35. Filijalka uo-28    nasproti hotela „Union"
priporoča
za gojitev las in za umivanje gl. vo Hvnj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo irat.nl •n-iini ajiarut. Sual brez nadležne vrotine. No provzrotirje skrtenja Ins. Vpliva dobro na potipeAovnnje ranti las.
Um vjaiiiivrstiilii voe k sirllemti In
ziniM las Odddlek za dame i aeparatnim
vhodom,
dosežejo s tem trgovci in prekupovalci, ako naroče
75 kosov finega peciva po 2 vin. za K !•— 38    >     »       »    » 4   »   » » 1"— Razpošilja v najlepših kartonih
E. BRANDT »
tovarna finega peciva v Kranju
•MIHSKIM JUNV HOnS CONCOUM'
Zobo* tciiKii
Oton 5cydl
pri g. dr. E. Globočnikc v Kranju
Zobovja, tudi no da bi se odstranile kore nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuks kakor tudi slat a, dalje vravnalnloo ii obturatorji se izvršujejo po najnovojlli 100-28 metodah.
Plombe vilata, poroelanu, amalgami in oementu kakor tudi vse loboidrav nilke operaoijo izvršuje tu apeorjaliit
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure
Vabilo.
Dne 2. prosinca 1907 zvečer ob pol 8. nri se vabijo vsi cenjeni gospodje prijatelji streljanja na
sipi %\m\
da se dogovorijo radi strelskih večerov, ki jih priredi tedensko gostilna „TRIGLAV" v Kranju.
JW. Uaršek
i gostilničar.
se zasluži veliko denarja, ako se z mojimi izvlečki (ekstrakti) izdrljuje žganju in likere na mrzli način.
Kdi r z mojimi izvlečki (ekttrnkt) mani-pulira, mu jamčim za najboljši uspeh.
Kdor 10 le izvrstne tvrdke hočo udeležili, naj poftlje svoj nalančni naslov pod nimom: „Prva tovarniška tvrdka 80.400" na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj, I., HotenturmslraUti (J. 265 5-2
* IjttbljaM(Kolizej) JJ. Eatig Marije Terezije cesta
Zalagatelj društva
Bo&ata zalo&a pohištva mke vrste v vseh cenah. Oglo dala, sliko v vseh velikostih,
180-25
g. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. specijaliteta: GostllniSkl stoli.
Pohištvo li železa, otrolke postelje In vo/lčkl po vsaki oenl.
čudovito poceni ta hotele, vile In n letovišča 62 Ud.
Uodrool li lična-teia omrežja, afrl-lanske trave aH Ume, prvo vrste vedno v zaloti.
Za spalno sobo od 180 ild, naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, pred-sobo, oelo garniture.
specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I, nad-stropju.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko oglodalo,
Cevi
pocinkane, asfaltirane in druge
term. 2a vodovodne
prodaja po najnižjih cenah tvrdka
peter Majdič, Kranj.
5
49
NOVOStl lOVOltl
Izdln je v založbi časopisa «Naprej» v Idriji I. knjiga
katero je spisal bivši katoliški kapelan H. Kirchstciger. — Cena I. knjigi, obsegajoči 312 strani, znaša 2 K 60 vin.
Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega branja knjigo <Pod spovednim pečatom prav toplo priporočamo. — Dobi so v Ljubljani v knjigarni L. Schvventner; v Gorici v knjigarni A, Gabršček ter v Idiiji pri upravi lista «Naproj».
HOTEL „ILIRIJA"
6942 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški peiinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Ceno niake.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Frlc Novak.
PT)đ$tir)
doktorju Trukoczvjii krmilno varstveni) sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih lo pod imenom Maatiu. Previdni kmetovalec ga'^pri-incdn krmi vnuki domini iivuli. Nnjvifljo medalje na raislavah in tisoči zahvalnih pisem prlfojo I o velikih UNpehih, ki so dosežejo z mostinoui.
Tovarniška zaloga:     28(5—4 Lekarnar Trnk6ozy, LJubljana.
<r=lr=in\
Novo I
Novo I
1IIBL
J. S|>retaorjov tinslodnik
LJUBLJANA,
Sloinakove ulio© At. 4.
StiiHiio-unietio li Konslruiccilsko kliutiVolEirctri. Z16no omroije na stroj, ograje na miro dvom, obmejno omroije, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd
Specijaliteta: 74-28 valjični zastori (Rollbalkon).
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Forlach na Koroskom)
se priporoma v irdelovnnje vsakovrstnih, pušk u lovce in strelec po najnovejših sistemih pw popolnim jamstvom. Tudi predeluje itara aamokresulco, v«pre-jema vsakovrstna popravila, tor jih ločno in dobro izvriuje. Vso puške so na c, kr. preizknii«valni('i in od monn prelikuiene.   .m 52—12
Iluatrovanl oenllcl KfiatouJ.
<$(k iMiMAiM)^ Mirti .to <&M
,North British and Merkantile' |
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 624 milijonov kron v zlatu. Znvarovnlna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v ziniti.
Ta lavHrovalnA drtitha proti ognju je ntjhogntejsa in najstarejša v Avstriji, je najvUje kon:oii- i jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa x vsako sllcno domačo zavarovalnico, Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, povzročena po ognju ln streli
na poslopjih, premakljivom blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahko travn I-Akl in poljski pridelki, dnlje i eto tivinn, ki je morda na pasi od strele zadeta Zavaro- ] valMina je taka, da z otirom na nizko ceno ne zuostaja za nobeno Je tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregloda in takoj izplača. Rama pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agenturu, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjova ulica št. 6. 218-62 j
izdelane
li močne kovine, fino ponikljane, Lučjo krama in polovioo oenejia kot petrolejska.
Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur.   178 20-17
Kdor si hoče prihranili oči, naj kupi
Acetvlen-svelilko
Dobi se samo pri:
A. J. Ivaiic-u
LJubljana, Rožne ulioe, it. 8.
iffjF  Brez konkurence **Qk%i
je bodisi kar se tiče blaga aH cen
v Cjubljani, Glavni trg it. B
brez podružnice.
Dobiva se:
Površnik za gospode ali ulster.....
Še nikdar tako nizke cenel Najnovejši moderni dolgi paleto za dane . Obleka za dame najnovejšega kroja, ali meter
dolgi paleto...........
Moška obleka ali havelok......
Suknena obleka za dečke......
Višnjev naramnlk z rdečo naglavnico (kapuco) za otroke v poljubnih velikostih  . . . Haveloki za dečke ln deklice, jopiči, volnena krila, kakor tudi elegantne bluze v vsako-
jakih barvah..........
Suknena hlače, najnovejše obleke za dečke, modni klobnki za gospode
gld. 6*
5'
4-3-50 2*50
2*50
1-50 1-20
Velika iiber finega angleškega In francoskega sukna za obleke po mori, ki se na Dunaju In v Berollnu po najmodernejšem kroju hitro Ugotavljajo.
Velospoštovanjom
«» 26-a 0. Bernatović.
i
H
01
45
18
Gro&tilna
odda v najem z vso gostilniško opravo hllio Kranja, ob državni renti Kranj • Tržit, v bližini proge nove železnice, Hita je na lepem razgledu z vrtom in Ae nedavno zidana. Pri hiJi je hlev h poljem. Pod ugodnimi pogoji se hita tudi proda.    2f>9 8—1
Kje V pove upravniStvo »Gorenjca«.
Gurcajdl SVojl K sVollm!
Kadar pridete v Ljubljano, obiščite
kavarno „LE0N
v Ljubljani, Stari trg št. 31.
Ondi dobite vsak čas najboljšo In najcenejšo kavo, raznovrstne likerje, pristno Tino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko se nahajajočem Polvphon-Ochestron.
186-25     Leon Pogačnik. Gorenjci! M \ s Voli« 1
krojaški mojster
Radovljica «1. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občin stvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek II gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek In ogrinjal ter havelokov. Vodno bogata zaloga angleškega, francoskega ir, brnskaga sukna. Naročila se izvrsujejc po najnovejšem kroju točno in poceni Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro In natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek, Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčnlkl najboljšega izdelke ter se sprejemajo tudi popravila, m 96
Kaj je
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah hlgenlje sestavljena ln večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. Kralo vicu. A.Trevnu
ter gospej Jerici Mori«. Izdelovalec: 0. Seydl, Ljubljana, Spi-talzke ulice 7. 227—10
JKesIna hranilnica v Kranju
obrestuje hranilne vloge
— po 4 odstotke —
brez odbitka rentnega davka
katerega plnčuje hrnnilnica sama. 1—2 Stanje vlog K 4,084.10278,   Stanje hipotečnih posojil K 2,331.61002.
oVi m* Stroji
bo najboljši la družinsko rabo.
Šivajo, poštvavajo, vežejo. — So nedosežni za obrtne svrhe. — naprej in nazaj. — gsr Teko na krogljlcahl u
Ulavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19.
181-26
Kočevje
na gradu.
Najcenejša in najvooja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur nt yse kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine ln srebrnlne, kakor nakrasti, verižice, uhani, prstani, obeski 1.1, d. najflnejdega izdelka po najnižjih '•^-^^jl cenah. - Dokaz, da je rooje blago w >.. c^lr zares lino ln ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu ln Imam odjemalce tudi urarje ln zlatarje glavnih mest.
ramonloar.Roikopf, trpežno Ravn0 |e hgel najaOVeJŠi Veliki Cenik, teTS/ttJ! koleajV, fld.9-46, enaka ii . . . ' mtkxtu mmmtlmt i- ■,«**-:,,« ,efle ,D moini P°"°»Uld-privaja srebra |td. 896, kateri SO P O Sij« ZaStOuj ln pOStmne 4 86, ista z dobrim anker-Ista s dvojnallm trilm ste- prOStO. kolesjem gld. 8*96 in naprej.
tretjini naravne velikosti. 188—26
it. 602. Nikelnuta aaker-
Si 606. Prava srebrna eilin-
bralm modnim pokrovom
|l.660 in naprej.      Mofike Ure,
7 HYEG*
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
ob glavni oeiti nasproti ljudski šoli.
so priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna biieljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengilko dvojnomarčno pivo.
Gorka in mrila jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago.
Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine
in Šmarno goro. k 126-26_
Za tujco novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K.
Jako ugodna prilika sa leto-višoarje, za katere se cena primerno zniža.
Na razpolago so vsi domači listi.
BT Cess eudsel Tofni postrežba.'
Z odlit. spoštovanjem
ANTON MAVER, lastnik.
% V % % 9 4 4 4 4
KraojsKa tovarna lancsega olja ZABRET & HUTER
KRANJ
eše)
priporoča po najnižjih dnevnih cenah
najboljšo kakovosti, katere imajo v sebi 40—41 % beljakovin z i^i^mv'v^m 9—10'/o olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaju, dalje
I    II      I I'     katero je mrzlo stiskano, nima v sebi
vldUKU Idi I vlili Ullvi nikakega albumina in je ravno radi tega **w*>v»^^<^¥»*^<w»>^v»^*^*^ najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše).
208 12-12
Rezervna zaklada: K 66.277.
Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
registrovana zadruga i omelenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
aw» dJI o| <h aW^    * 12 lo Wi
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila se dajejo na vknjižbe po 5lA7o, na menice pa po 6V». — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 1 do 6. ure popoldne, izvzeraši nedelje in praznike popoldne.
Poštnohranilnični račun št. 45.867.
161-22
TtoV* knnmreij •Gor<mJtai,
n<i(rnvo>Bl nraHnit Uvonlav Mlkul.
Ijulnin« in ln*k Iv. Pr. UmurMi v Krunili.
11
00