AMERIŠKA
AMERICAN IN »OUT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 9, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
M so planili nad London ifiso bile ceste polne ljudi
(1# I y	_
^ ^a letala so bila tako visoko, da ljudje sprva ni-80 vedeli odkod padajo bombe. Žrtve so bile
°gromne.
tf|j	okt. — Danes so
fi^i letalci tako nepri-6le j nad London, da so za-^ bombe na ulice, polije-/11 lausov. predno so se Igvedli kaj je. Nemci so v>soko, da jih ni bilo C 0 bil eden najstraš-ijlj aPadov, kar so jih še iz-
Si (i cele padati bombe pri
^h*11' ko so hiteli ljudje Za 8vojimi opravki, so
Razkropili na vse stra-
^ cvetja. Nekateri so
\ D ob h'šah, drugi ob rob-
*} gestah, kamor je kdo
so n°8° teh bil° pobi" II k Se nanje porušile hiše.
S- ued bomb je zadeia av-Siik r^an z 1-'udmi ga
na drobne koščke z S>t Toda kljub bom-iC Pl'ihitele ambulanti v°zile ponesrečene v ft ' Reševalci se niso
Iti ^ 7o
• Obj Sv°j° lastno nevar-Hmkasti so poslale v službo Hijjuj' So vozili ranjence
•Takoj zatem, ko so padle prve bombe, so se dvignili angleški letalci, ki so se pustili v boj z Nemci. Kmalu so ljudje videli kakih 50 nemških letal, ki so švigali sem in tje in se umikali angleškim avijatičarjem. Nemci so izgubili v tem boju pet letal, Angleži pa dva.
Nemške bombe niso še napravile v Londonu take škode v posameznem napadu, kot so jo včeraj in danes.
*
Berlin, 8. okt. — Nemške oblasti poročajo, da so angleški letalci sinoči bombardirali Amsterdam in Berlin in da je bilo pri tem 25 ljudi ubitih, 60 pa ranjenih. Nemške obrambne baterije so zavrnile večino angleških letal, ki so letela proti Berlinu, toda nekaterim se je posrečilo prodreti skozi in ti so bombardirali Berlin, pravi nemško poročilo. Angleške bombe so poškodovale pet bolnišnic in več skladišč ter zasebnih hiš. Malo pred Berlinom so nemške baterije izstrelile dva angleška letala.
nemških čet v Romunsko je priprava za invazijo na Balkan in v Turčijo
ler in Mussolini začela diplomatsko (če ne tudi dejansko) vojno proti Balkanu, to je proti Jugoslaviji, Grški in Turčiji. Vse gleda zdaj na Rusijo, kaj bo rekla k temu koraku njene "zaveznice" Nemčije. Koncem konca si je pa vso to kašo skuhala Rusija in naj sedaj gleda, kako jo bo polizala.
-o-—
Največja registracija Volivni odbor okraja Cuyahoga podaja uradne številke registriranih volivcev, ki bodo imeli pravico voliti na 5. novembra. Vseh registriranih volivcev je 670,463, ali največ v zgodovini tega okraja. Samo v pondeljek se jih je registriralo 122,000. Računa se, da se bo udeležilo volitev do 550,000 volivcev. V 10. vardi se je na novo registriralo 1,221 volivcev, v 23. — 1,580, v 28. — 1,924, v 32. — 3,766 in 33. — 3,796.
podmornica. Obrnil sem letalo nazaj, toda predno smo pripluli na kraj, se je bila podmornica zopet potopila. Spustil sem drugo salvo bomb v penečo vodo.
Zopet se je prikazala podmornica iz vode, toda zdaj je šinila kvišku s tako silo, da je bila za trenutek vsa iz vode. Zdelo se je, kot bi za trenutek stala navpik na vodi, potem se je pa počasi pogreznila. Zopet sem zakrenil letalo nad mesto in spustil tretjo salvo, da bo bolj gotovo, iče je bil potreben podmornici zadnji udarec, je ta salva storila svojo dolžnost. Na vodi so se pokazali veliki mehurji, zatem se je pa površini pokazalo umazano olje, znak, da je podmornica razbita. Ves boj je trajal eno minuto in pol."
Strah pred Angleži?
Na Romunskem je morda par sto angleških delavcev, lei so zaposleni pri oljnih vrelcih. Morda, jih niti par sto ni. Romunije se je prijela bojazen, da bodo ti Angleži uničili oljne vrelce. Poi je moralo priti na pomoč nemško vojaštvo, da preprečijo Angležem sabotažo. Baje bo poslal Hitler v Romunsko do 50.000 mož proti tem par Angležempoleg tega, da ima Romunska več kot milijon mož močno armado in nekaj tisoč policije in orožnikov. Od sile morajo biti ti Angleži, da imajo Nemci in Romunci tak strah pred njimi. Ampak kdor zna šteti do pet, bo videl za-to nemško armado vse kaj drugega. Hitler je zabil za-gozdo med Rusijo in Balkanom. Jugoslavija in Grška sta sami proti vsej nemški in italijanski sili. Tako sta ukazala Hitler in Mussolini na prelazu Brenner zadnji petek.
--o-
Bricker je sovražnik delavstva, pravi kandidat Martin L. Davey
Toledo, O. — Demokratski kandidat za ohijskega governer-ja, Martin L. Davey, je obljubil, da če bo izvoljen governerjem, bo spravil zopet v red postavo za brezposelno zavarovalnino, ki danes trga pri brezposelni odškodnini delavcem. Davej je rekel, da bo poi*abil rezervo, v katero plačujejo delodajalci za brezposelno zavarovalnino v to, da bodo dobivali delavci večjo odškodnino.
Davey je dokazoval, da je postava za brezposelno zavarovalnino določila najmanj $15.00 na teden za 16 tednov, toda danes se plačuje v nekaterih krajih celo tako malo kot $1.25 do $7.50 brezposelne zavarovalnine na teden.
Davey je tudi povedal, kako je za njegove administracije postavil poseben urad za brezposelno zavarovalnino, a governer Bricker je pa izsilil postavo, ki je izročila državni administraciji vso oblast nad tem uradom.
-o-
Stavka pri Midland Co. Včeraj so začeli delavci pri Midland Steel Co., Madison Ave. in Berea Rd. stavkati. Prizadetih je kakih 1,200 delavcev. Delavci, ki spadajo k uniji CIO, zahtevajo zaprto delavnico in zahtevajo tudi, da vzame podjetje nazaj na delo unijskega uradnika Mack Cheeka. Narodni delavski odbor je že prej ukazal, da se Cheeka vzame na delo, toda apelatna sodnija je potegnila s tovarno, ki je rekla, da je bil delavec odslovljen radi kršenja delavskih pogojev in ne radi unijskega delovanja. Tovarna je pripravljena ugoditi delavcem v vsem, samo ne glede zaprte delavnice.
V bolnišnico
Mrs. Cecilija Troha iz 19703 Kewanee Ave. je bila odpeljana v Glenville bolnišnico, kjer se je podvrgla operaciji, katero je srečno prestala. Obiski še niso dovoljeni.
V St. Lukes bolnišnico je bila odpeljana včeraj poznana dru« štvena delavka Mrs. Albina Ver sel. ki se bo morala podvreči operaciji. Želimo ji, da bi vse srečno prestala.
Vodja komunistov pravi, naj se združijo Zed. države z Rusijo
Boston, Mass. — Earl Brow-der, generalni tajnik ameriških komunistov pravi, da je edini, izhod za Zed. države, če se hočejo rešiti, tako sebe kot ostali svet, če se združijo z Rusijo in Kitajsko. Taka zveza, pravi Brow-der, bi bila neprimerljiva v svetovni politiki.
Browder trdi, da bi bila zveza med Zed. državami, Rusijo in Kitajsko vseh treh držav tako močna, da bi se ji ne mogel nihče približati. Poleg tega bi bila pa ta zveza, pravi Browder, zato idealna, ker te tri države v ničemer ne tekmujejo, med seboj, torej bi se njih koristi ne kresale. Ta zveza bi bila tudi stra-tegično močna, ker bi imela ključ do treh kontinentov. Bila bi fizično močna, ker bi prišlo v t0 zvezo od 700 do 800,000,000 ljudi, ki so izmed vseh drugih narodov najbolj produktivni. To zvezo bi z navdušenjem pozdravili vsi trpeči narodi sveta, trdi Browder.
Anglija bo lahko vzdržala napade!
Dodatni ameriški rušilci so bili dani Angliji
Quebec, Kanada. — četrta eskadra ameriških rušilcev je dospela v neko kanadsko pristanišče (Ime pristanišča vlada ne izda). V istem času je pa angleška ladja pripeljala angleške mornariške častnike In posadko, ki bo prevzela ameriške rušilce, kot so to storili s prvo eskadro, ki je bila izročena Angležem na 6. septembra. Prva pošiljka ameriških rušilcev, ki so jih dale Zed. države Angliji v zameno za pomorska in zrakoplovna pristanišča je že v služb i. šest drugih rušilcev je pa prevzela kanadska bojna mornarica, ki jih ima zdaj vseh skupaj trinajst.
MUHASTA STRELA
Dannebrog, Neb. — Peter Sondergard, tukajšni farmar, je ono noč, ko je divjala zunaj nevihta sladko spal. Zbudil se je šele, ko se je znašel s posteljo v drugem koncu sobe in skoro pod milim nebom. Strela je bila namreč udarila v hišo, poškodovala streho, razbila tri stene pri hiši in farmarjevo posteljo premaknila za štiri čevlje v drugI konec sobe. Farmar je vstal iz postelje brez vsakih poškodb.
EDINI KANDIDAT, KI JE ZA VOJNO
Rye, N. Y. — Homer Steb-bins, ki kandidira v kongres, pripoveduje v kampanji, da bi morale iti Zed. države že davno v vojno in če do takrat, ko bo on izvoljen v kongres, Amerika še ne bo v vojni, bo on to predlagal takoj, ko pride v kongres.
-o—-
Dekleta vrgel iz avta
Mary Lazar, stara 22 let, stanujoča na 8919 St. Catherine Ave., Cleveland, O. je šla na obisk k stricu v Oakdale, Pa. V bližini Pittsburgha je sprejela povabilo nekega avtomobilista, naj prisede. Spotoma jo je začel ta nadlegovati in ko mu je dekle odločno povedalo kar mu gre, jo je vrgel iz drvečega avtomobila, pri čemer je Miss Lazar dobila več prask po telesu. Toda sitnež je dobil takoj plačilo. Zadel je z avtom v obcevstno ograjo, nakar je zbežal, pustivši avto na mestu. Policija ga išče.
NAJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON, 8. okt.—Predsednik je podpisal $1,482,-693,636, kar se bo rabilo za novo armado, katera bo narasla do prihodnjega julija na 1,400,000 mož. BUDAPEST, 8. okt, —Uradni viri poročajo, da so začeli nemški častniki uriti bolgarsko in madžarsko armado. Tako določa pogodba med tema državama in rimsko-ber-linsko osjo. WASHINGTON, 8. okt,—Senat je odobril $150,000,000, da se zida 40,000 hiš, v katerih bodo stanovali delavci, ki so zaposleni pri narodni obrambi in za gradbo vojaških barak. JACKSON, KY. — V tukajšnji sirotišnici je nastal požar, v katerem je izgubilo devet de-kletc življenje. Dvanajst de klic in šest učiteljic se je rešilo.
WASHINGTON, 8. okt. — Poljedelski oddelek vlade je odredil, da se ustavi v nadalje vsako pošiljanje žita in moke v pristanišča, ki so pod japonsko oblastjo. Prej je pa predsednik prepovedal izvoz starega železa in jekla na Japonsko. To je odgovor vlade Zedinjenih držav na zvezo Japonske, Nemčije in Italije, zlasti pa' odgovor Japonski, ki pravi, da bo ona gospodarila v Orientu. CINCINNATI, O., 8. okt.—Cin-cinnatski žogometni team "Reds" je zmagal detroitske "Tigre" z 2 proti 1 in tako postal zmagovalec za svetovno prvenstvo v igranju žoge. To je prvič v petih letih, da je zmagala Narodna liga.
-o-
Ugibanje je, kdo bo župan na vinski trgatvi
Članice Oltarnega društva fare sv. Kristine bodo priredile v nedeljo večer veselo vinsko trgatev v šolski dvorani sv. Kristine. Na tone grozdja in nič koliko sladkega, bo na razpolago. Veseli viničarji in viničarke bodo pa stregle gostom na vse pretege. Vse je torej pripravljeno, samo glavna stvar je pa še zagonetka. Ne ve se namreč še, kdo bo žu-paft in kdo bo županja. Se reče, županja bo tista, ki bo prodala največ listkov, župana se bo izbralo pa šele na trgatvi. Vprašanje je, če ga bo županja marala? Vprašanje je pa tudi, če si bo mogla pomagati? Eno je gotovo, kot se sliši, da tisti "pes-tjak" z Rožnika ne bo, čeprav se je ponujal.
Vabilo na sestanek
Odborniki in zastopniki Zveze društev najsv. Imena in Jugoslovanskega kulturnega vrta so vabljeni, da se zbero jutri ob osmih zvečer v Grdinovih pro štorih, 1053 E. 62. St. Urediti je treba radi programa, ki se bo vršil v avditoriju SND v sredo 16. oktobra. Namenjeno je, da se bo razdelil program za tisti večer v dva dela: polovico se bodo kazale slike in drugo polovico bo pa drug vesel program. Zato pridite na razgovor jutri večer k Mr. Grdini.
Pozdravi od zapada
Iz Chicaga, Jolieta ter Le-monta pošilja pozdrave Mrs. Margaret Kogovshek vsem svojim prijateljicam in znankam.
Premier Churchill je govoril v zbornici poslancev, da bo vzelo Hitlerja 10 let, predno bo porušil London. Anglija je danes močnejša, kot še kdaj prej, zatrjuje premier.
London, 8. okt. — Angleški premier Churchill je danes govoril v poslanski zbornici ter dal natančno poročilo vojnega stanja. Povedal je, da bo Anglija odprla cesto v Burma, po kateri bo Kitajska zopet lahko dobivala potrebščine od zunaj. To je odgovor Anglije na zvezo med Japonsko, Italijo in Nemčijo.
Dalje je premier povedal, da zveza teh treh totalitarnih držav nalaga Japonski, da takoj napade Zed. države, čim bi šle v vojno na strani Anglije. "Toda nobena teh dveh, angleško govorečih dežel, se ne da odplašiti pred takimi grožnjami. In reakcija v Zed. državah glede zveze totalitarnih držav gotovo ni razveselila diktatorjev," je rekel
Churchill, katerem besedam je zbornica živahno pritrjevala.
Churchill je povedal, da ima Anglija od začetka vojne 8,500 ubitih in 13,000 ranjenih. Svaril je narod, da nevarnost invazije še ni minila, ker ima Nemčija pripravljenih dovolj ladij, bark in vojakov, da plane vsak čas lahko na Anglijo, škoda, ki so jo napravili nemški bombniki po Angliji je velika, toda če bo šlo v tem razmerju naprej, bo vzelo Hitlerja 10 let, predno bo razbil ves London, je rekel Churchill.
Premier je tudi izjavil, da so posledice nemškega blitzkriega mnogo manjše kot se je pa pričakovalo in da je Anglija danes močnejša, kot je bila pa pred tremi meseci.
IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI
Duluth, Minn. — V bolnišnici v Evelethu je umrl Martin Go-dič iz Gilberta, star 62 let. Zapušča ženo," štiri sinove in pet hčera. — V Virginiji se je ustrelil 49-letni Jos. Jakše, ki je dolgo časa bolehal. Zapušča ženo, sina, dve hčeri in pet bratov. — John L. Ambrožič iz Chisholma, ki je rezervni častnik v zvezni
Nov grob
Danes zjutraj je po dolgi in mučni bolezni preminil poznani Joseph Ropotec, star 57 let, stanujoč na 10105 Prince Ave. Tukaj zapušča žalujočo 'soprogo Rose rojena Kužnik, sina Jo-sepha, sestro Frances Penko, bratranca Josipa Sila in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Gradišče pri Divači, kjer zapušča štiri sestre in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 33 let. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob 1:30 iz hiše žalosti na Highland Park pokopališče pod oskrbo pogrebnega zavoda Jos. žele in. Sinovi.
mornarici, je bil zadnje dni pro-moviran za načelnika vseh rezervnih enot v Minnesoti in obema l)a kotama.
Rock Springs, Wyo. — Pred dnevi je tu umrl Stanley Jugo-vič, star 16 let. Zapušča starše in pet sester.
Darragh, Pa. — Dne 23. sept. je tu umrl za srčno hibo John Baher, star 52 let in doma iz K vasice pri Črnomlju v Beli Krajini. V Ameriki je bil 35 let in zapušča dva brata in sestro.
--o-
75 letnica bolnišnice Znana Charity bolnišnica bo praznovala jutri 75 letnico obstoja. Prvi bolnik je bil kapetan James Lewis, vojak iz civilne vojne. Lansko leto se je zdravilo v tej oblnišnici 6,500 bolnikov. Kupite fine suknje Mr. Beno B. Leustig, 1034 Addison Rd. vas vabi, da se zglasite pri njem in peljal vas bo v tovarno, kjer si boste izbrale po vašem okusu fino Sterling suknjo.
VELIČASTEN CERKVENI KONCERT BO V NEDELJO V NOVI NEWBURŠKI CERKVI
že sedaj opozarjamo na veličasten cerkveni koncert, ki ga priredi v nedeljo pevski zbor Slovenija v novi cerkvi sv. Lovrenca. Pevovodja zbora, g.Ivan Zorman, je pripravil za zbor in za soliste izjemno lepe skladbe raznih domačih in tujih glasbenih in pevskih umetnikov. Toda atrakcija koncerta bo pa gotovo solo petje našega opernega pevca g. Anton Šublja in pa razne umetniške skladbe, katere bo predvajal na novih orglah sam
mojster g. Ivan Zorman. Med prvim in drugim dejanjem koncerta bo imel nagovor g. Matija Jager, župnik iz Barbertona. Pred koncertom bo pa g. kanonik Oman slovesno blagoslovil nove cerkvene orgle, ki so, po zatrdilu g. Zormana, res mojstrski izdelek.
Koncert se bo pričel točno ob osmih zvečer. Ker je le okrog 700 sedežev in ker se pričakuje velike udeležbe, se narod opozarja, da pride pravočasno.
SEDEM LET JE IMEL PRI SEBI TRUPLO LJUB-LJENEGA, NEPOZABLJENEGA DEKLETA
Key West, Florida. —- Več kot 2,000 ljudi je obiskalo danes tukajšni pogrebni zavod, v katerem leži truplo Elene Hoyos, ki je umrla pred devetimi leti v starosti 19 let. Ljudje so hoteli videti truplo, katero je imel v svojem stanovanju zadnjih 7 let Karl Tanzler von Cosel, star 70 let, izvedenec z X-žarki. Kot pripovedujejo, se je bil von Cosel zaljubil v dekleta, ki se je zdravilo v bolnišnici za jetiko.
Ko je umrla, je dobil dovoljenje od njenega očeta, da jo izkoplje in dene telo v posebno shrambo, kjer jo bo poskusil zopet oživeti.
Ko je pa starec videl, da je začelo truplo razpadati, je uporabil posebne kemikalije, da je meso prezerviral. Nato je truplo vzel v svoje stanovanje in ga imel tam polnih sedem let. Zdaj bodo truplo zopet pokopali, a starega zaljubljenca bodo zdravniki preiskali glede njegovega umskega stanja.
"K ki -'k" — Zgodovinske ;HdaiJlh sanja Nemčija že {io. .j; 8e vedno bolj uresničil 8anje: pohod proti % J ran« nach Osten) so k0 V° st°pnjo v ponde-He ^ s'° Primarširale prve e v Romunijo. Nem-zgradila bojna 'ti2a,na črnem morju, za \ *'Gtala. Enako tudi na \ e bo pa zvezala z širo-H0 z Nemčijo. Nem-^.!v0stavila po Romunski H>rerboten'' (prepovedali J naPisi bodo obrnje-
N daUSiji 8 tako velikimi
\ a bodo vidne prav v \ ^
Nfetr ^ ta novica glo-
V v°J'aških kr<>
J-Hiti oj p°Javila sumnja,
s to
otezo spravilj X finsko osišče Ro-' S Olerarij0 in Madžar-moejo teh bosta Hit-
Nni? LETALA SO VRGLE NEMŠKO KRNICO NARAVNOST IZ VODE
| --
A jf 'Uradno poročilo ■Nil" i je an£leško letalo i %) nernško podmorni-Sh!6 in i S° bombe vrgle prav JS Potem uničile. Pod-N a ^alo prej torpedira-,. e®ko trgovsko ladjo ■M ! l'e bilo v bližini, je Poveljnik letala MS* sledeče: i. se ;srno stolp podmor-sr. ?'e P°Srezala v mor-■ ?0sPeli na kraj, je
J ca že iz^inila v vo-
ik<*fipluli nad me-V'	So Vdajali me-
^ So ,spllstili salvo bomb.
azpočile
ISi	ker voda se je
ij.^i}wPemla daleč naokrog n % je razburkanega po-trenutek pokazala
Ali bo Stric Sam skrbel za lačno Evropo?
Kot v preteklosti tako se tudi sedaj ozira Evropa na Zed. države, da ji bodo priskočile na pomoč z živežem letošnjo zimo. Po zadnji oziroma prvi svetovni vojni so poslale Zed. države za milijone in milijone dolarjev živeža v razne kraje Evrope in marsikatera dežela mora biti hvaležna samo dobremu Stricu Samu, da niso ljudje poginili od lakote, ko so bile prazne kašče in prazni hlevi po štiriletni vojni. No, mnogi so to že pozabili in nas pitajo sedaj z buržvazi in kapitalisti, ki hočemo ves svet spraviti v svojo blagajno in ga ekonomsko zasužnjiti. Drugi pa zopet brezskrbno razme-tujejo z živežem, v dobri veri, da bo dobri ameriški narod zopet pokazal svojo pravo stran in zopet priskočil na pomoč, kadar bo Evropa začela stokati in pošiljati preko morja prošnje za pomoč.
In morda bo ameriški narod zopet igral vlogo Miklavža. Če bo, potem bo to storil samo iz usmiljenja do evropskih narodov, ki so žrtve nenasitnih samogoltnikov, ki so požgali Evropo, pobrali, iz kašč zadnjo zalogo za svojo soldatesko, ne zmeneč se za žene, otroke in starce, ki ne bodo imeli kaj deti v usta.
Toda najbrže ne bo šlo tako gladko in Stric Sam ne drži svoje žitnice odprte, komaj čakajoč prošnje za pomoč. V' Zed. državah se je pojavilo gibanje, da se ne pošlje pomoči nobenemu narodu v Evropi, katerega je podjarmil ta ali oni diktator. Mnenje je, da bi se s tem škodovalo Angliji, ki hoče z blokado dobiti vojno meneč, da bodo lačni želodci prisilili sovražnika, da odneha s svojim bojnim plesom in požigom.
Brez dvoma je, da ameriški narod simpatizira z evropskim civlnim prebivalstvom in da se dobro zaveda žalostnega položaja, v katerem je Evropa in v katerem še bo prihodnjo zimo. Zlasti simpatizira Amerika z onimi narodi, ki so postali žrtve oholega in krutega osvojevalca, ki te narode ni le podjarmil, ampak jim je pobral tudi zaloge živeža. Kot izjavljajo nekateri odlični Amerikanci, bi bila Amerika takoj pripravljena pomagati tem revežem, če bi se ne bilo treba pri tem bati, da se bo s tem pomagalo tudi napadalcu, ki bi bil s tem, če bi došel živež iz Amerike, rešen odgovornosti skrbeti za prehrano teh podjarmljenih ljudi in bi tako lahko vodil vojno še nadalje. Kdo more tudi garantirati, da bi ti diktatorji doposlani živež ne zaplenili in ga dali vojaštvu, da bi lahko še naprej morilo in požigalo. Kot pravijo evropski diktatorji, je to totalitarna vojna, ki naj zadene vsakogar, ki naj ogroža življenje vsakega človeka. Diktatorji pravijo, da je vsak dolžan nositi težave in da noben nima pravice pričakovati kakega olajšanja. Torej kako naj Amerikanci poiščejo potrebne in jim pomagajo, če pa oblast pravi, da je vojska prva in narod doma pride šele zatem?
Evropski diktatorji v tej vojni kažejo vso okrutnost in ne izbirajo žrtve. Ta vojna ni vojna oborožene sile proti enaki sili druge države. Ta vojna je namenjena v prvi vrsti, da pobija slabotne ženske in otroke, jim zažiga strehe nad glavo in jih pokopuje pod razvalinami. Namen diktatorjev je, da s krvoločnim napadom na brezmočne ljudi zanetijo strah in grozo v njih srcih in jih prisilijo k predaji.
Demokratske države, ki so pritisnjene ob steno, branijo z zadnjimi močmi v orožju in vojaški sili niso kos sovražniku. Zato skušajo rešiti svojo domovino in svoj narod s tem, da z blokado preprečujejo dovoz živil in raznih vojnih potrebščin v sovražnikovo deželo. Pri tem pa trpe nedolžni in krivi enako, ker se ne more delati izjem.
Zed. države stoje na strani Anglije v tej vojni rekoč, da je varnost naše dežele odvisna edino od tega, če zmaga Anglija. Zato pa tudi dajejo vso moralno in materialno pomoč Angležem. Radi tega pa ne bo Amerika podvzela nobenih korakov, s katerimi bi se pomagalo sovražnikom Anglije. To je tudi glavni vzrok, da Stric Sam ne bo poslal živeža v Evropo, to je v one kraje, katere je zavojeval Hitler, ker bi bilo s tem naravnost pomagano Hitlerju v škodo Angliji. Le tedaj, če bi Anglija to dovolila, da bile Zed. države pripravljene pomagati Evropi z živežem.
Če bi Anglija kaj takega dovolila-bi pa zahtevala v sporazumu z Zed. državami, da bi Nemčija in njene zaveznice garantirale, da bi dobili poslani živež samo podjarmljeni narodi in to izrecno samo civilisti. Poleg te garancije bi pa morala Nemčija in njene zaveznice še prej vrniti ves živež, ki so ga vzele narodom v Danski, Norveški, Poljski, Belgiji, Holandski in Franciji za prehrano svojih armad. Ker če Nemčija in njene zaveznice teh živil podjarmljenim narodom ne vrnejo, bi bilo vsako pošiljanje živeža iz Amerike direktno v pomoč Nemčiji in njenim zaveznicam.
Dokler so Zed. države odločene, da stoje na strani Anglije proti Hitlerju in totalitarnim državam, potem je gotovo, da ne bodo skušale zalagati z živežem njenega sovražnika. Ko bo prihajal iz lačne Evrope apel na dobra in usmiljena ameriška srca, bo moral ameriški narod odločiti med dvema vprašanjema: ali nasititi prazne želodce, ali pa pomagati demokraciji do zmage.
Vinska trgatev v Euclidu
Hladna jesen že prihaja. Na di-evju že listje rumeni, v vinogradih pa grozdje zori. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da je vinograd Oltarnega društva pri sv. Kristini že dozorel. Zato smo sklenile članice Oltarnega durštva, da mora biti grozdje obrano in v prešo djano in potem narejeno v vino in spravljeno v zidanico.
Vse prijatelje in znance prav prijazno vabimo, da pridete pomagat trgat. Nobenemu ne bo žal, če bo prišel, ker letos bo nekaj posebnega in sem res zelo radovedna kako se bo ta stvar iztekla, kajti nihče ne ve, kdo bo gospod župan in gospa županja.
Naj vam povem kaj so se zmi-slile naše članice. Sklenile so, da si bodo same volile županjo in kdo bo, pa ne bomo zvedeli prej kakor v nedeljo 13. oktobra ob osmih, ko bodo glasovi prešteti. Tista, ki bo dobila največ glasov bo proglašena za županjo in v priznanje bo dobila šopek in pa ključ od zidanice in tudi sod vina bo že tam, da bo lahko dala vsakomu piti. Glavno pri vsem tem je pa to, da bo županja dobila tudi fest fanta in ta bo bodoči gospodar ali župan. Ker pa sedaj še ne vemo katera bo ga. županja, zato tudi ne smemo povedat kdo bo g. župan.
Rečem pa vam, da je fant od fare in ima vse dobre lastnosti na sebi. Je velik, močan, vljuden, prijazen in rad pomaga za vsako dobro stvar. Tako fin je, da ne morem vsega povedati in je najboljši, da pridete v nedeljo sami pogledat ta naš par.
Dekleta, korajžo pa "šnajt," če je pa res tako fest fant, mi je pa skoro malo žal, da nisem tudi jaz med tistimi srečnimi dekleti, ki imajo priliko dobiti šopek, fanta, ključ od kleti in pa še sod vina povrhu. Zato se pa že izplača požuriti. Naj vam pa še povem, katere so tiste srečne kandidatinje, ki jih čakajo te dobre stvari. Te so: Mrs. Mary čerček, Mrs. Frances Kosten, Mrs. Theresa Potokar, Mrs. Ana Slopko, Mrs. Urška Trtnik, Mrs. Uršula Vrh in Mrs. Jennie In-tihar.
Članice pa prosim, da prav vsaka odda glas in naj voli za katero hoče izmed teh. Prosim vas tudi, da če katera ne more cama vzeti listkov, da naj jih pa poskuša razprodati med svojimi prijatelji. Na ta način imate drage sestre prav vse priliko sodelovati pri tej vinski trgatvi. Zavedajmo se, da delamo za dobro stvar. Kakor je pri vsaki hiši potrebna dobra gospodinja, prav tako je pri fari potrebno Oltarno društvo.
Vas, dragi farani, pa prosimo, da pridete v nedeljo na to našo prireditev in da tako delujemo i oka v roki, saj gre to v korist cele fare in našim dušam v zveličan je. že vnaprej se zahvaljujem Mr. Anton Grdini in Mrs. Tereziji Zdešar, ki imata ta vinograd v oskrbi kot oče in mati in ker sta že precej v letih, bosta v nedeljo izročila grunt mlajši generaciji, ko bo naznanjeno kdo bosta župan in županja, ki bosta v bodoče skrbela za ta vinograd in nadzorovala delavce, če se pa kateri ne bo ravnal prav po postavah, ga bo pa zadela tudi mila kazen, ker je naš sodnik precej mehkega srca.
Da bo pa vse veselo, zato bo skrbel Frank Jankovič in njegov orkester, ki nam bo igral vesele poskočnice. Natakarji vam bodo postregli s prav dobrim vincem in kuharice bodo pripravile pa kranjskih klobas.
Tukaj sem vam samo malo opisala dobrine tega večera v resnici bo več kot petkrat toliko. Ne bo vam žal, če nas pridete
obiskat od blizu in daleč. Kaj pa, če bi prišel tudi Jaka z Rožnika v naš vinograd grozdje krast, če mu ga ravno kaj primanjkuje da bo lahko napolnil sod, le pridi, bomo že tako naredili, da bo prav.
še enkrat vas vse prav prijazno vabim v imenu Oltarnega društva sv. Kristine,
Katie Robert, predsednica. -o-
Beseda iz Collinwooda
Ko človek premišljuje preteklost, sedanjost in prihodnjost, pa pridemo do zaključka, da to naše življenje nima veliko pomena za posvetno bogastvo, ker je to le kratka doba, ko živimo na tem razburkanem svetu.
Veliko se trudimo za vsakdanji kruh, kako malo pa se potrudimo za večno življenje. Ne pomislimo, da bo kmalu treba zapustiti vse in se odpraviti v večnost, dajati odgovor za naša dela, ki mo jih storili na tem svetu. Težko nam bo dajati odgovor, če se nismo pripravili z dobrimi deli.
Poglejmo samo en primer, kako nam je hudo in nerodno, če nas nenadoma obišče naš prijatelj, katerega nismo pričakovali in mu nimamo s čim postreči. Kako se hitimo izgovarjati, da nimamo ničesar pri roki, da bi mu postregli. Zato je treba, da smo vedno pripravljeni, da bomo lahko odgovarjali za naša dobra ali slaba dela.
Poglejmo kako nevarno je opustiti vsakdanje dolžnosti, kolikrat čitamo v časopisih razne novice in poročila o raznih nesrečah. Zdaj se tu zaleti bus v vlak in je toliko in toliko smrtno pobitih, zopet drugje sta se zaletela dva avta več osebeh ubitih in zopet ranjenih. Človek koraka preko čete in nič hudega slutečega ga zadene avto in konec je njegovega življenja. Mogoče niti malo ni slutil, da so bile to njegove zadnje stopinje, ki jih je napravil preko ceste.
Zato pa je potrebno, da smo vedno pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva kdaj nas obišče bela žena — smrt.
Društvo sv. Imena vabi vse fante in može, da bi pristopili k temu prekoristnemu društvu. Nič vam ni treba hoditi k zdravniku, nobenega izpraševanja, samo recite besedo, da hočete postati član društva in takoj boste sprejeti. To ni podporno društvo, ampak je zato, da si bomo nabrali kaj. dobrih del za večnost, da ne bomo stopili pred nebeškega sodnika s prazno košaro. Da ne bomo napravili kot tisti otroci, ki jih je mati poslala nabirat maline in so si tam lepo napolnili svoje želodčke domov pa so prinesli prazne košarice in aiiso imeli kaj pokazati svoji materi. Seveda jim je bilo žal za napako, ki so jo naredili, a kesanje je bilo tedaj prepozno.
Tako tudi mi skrbimo, da se ne bomo prepozno pričeli pripravljati za večnost in da nas večer našega življenja ne bo dobil nepripravljene in da se ne bomo bali stopiti pred večnega sodnika, ko nas pokliče pred sodni stol.
Društva Najsvetejšega Imena iz vseh treh slovenskih fara v Clevelandu bodo imela skupno sv. obhajilo v nedeljo pri fari Marije Vnebovzete in sicer pri osmi maši. Po maši se pa podamo v dvorano k zajtrku. Nato pa nam bodo naši duhovni vodje razložili pomen tega prekoristnega društva. Nobenemu se ni treba sramovati. Vsak naj bo navzoč. Pridružite se nam, ker se vam ni treba bati, da mogoče nimate plačanega asesmenta, saj to ni podporno društvo. To društvo ima (na-
men, da brani našo sveto vero.
Prav lepo ste vabljeni vsi člani in tudi drugi, da se v nedeljo udeležite v velikem številu. Tudi mlajši fantje nikar ne zaostajajte, pridružite se nam, ker to bo nekaj lepega za nas vse skupaj, če bo lepo število mladih fantov korakalo pred nami k mizi Gospodovi. To je velike vrednosti za nas in za zveličanje naših neumrjočih duš. "Morebiti danes zdrav vesel, jutri boš že v grobu gnil
a
Matevž Leskovec, član dr. Najsv. Imena
Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ
Ker nam postaja dolg čas v teh jesenskih večerih, smo sklenile Collinwoodske Slovenke, da priredimo zabavni večer v soboto 12. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Prijazno vabimo cenjeno občinstvo, da nas posetite ta večer. Postregle vam bomo z fiilo kokošjo večerjo in to samo za 60 centov, če boste pa hoteli samo za ples, pa bo vstopnina samo 30 centov. Tudi za suha grla bo poskrbljeno. Igral bo Frank Jankovičev orkester in sicer tako, da ne bo nihče čutil kurjih očes.
članice našega društva pa prosim, da pripeljete s seboj tudi svoje boljše polovice in prijatelje, da se zopet enkrat skupaj razveselimo in s tem pokažemo, da smo za napredek društva in Slovenske dobrodelne zveze. Torej na svidenje v soboto večer, pričetek ob pol osmih konec pa kadar bodo petilini peli in naznanjali, da se na Holmes Ave dela dan.
F. Brezovar
Strah pred mrliči je starodaven
Češki učenjak Jan Filip opisuje različne načine pokopava-nja mrličev, izvirajoče iz strahu človeka v pradavnih časih pred mrliči. Preprost človek je nekdaj verjel, da je smrt le druga oblika življenja in da se ob smrti duša ne loči od telesa. Mrtev človek je po starih nazi-ranjih lahko živemu človeku koristil, še rajši pa mu je škodoval. Zato je bilo že ob smrti in pogrebu glavno prizadevanje ljudi, omejiti škodljivo delovanje mrličev. Že od pradavnih časov zatiskajo mrličem oči, da bi bil tudi na daljavo onemogočen škodljiv učinek njihovih pogledov. Telesa ali vsaj glave mrličev so v starih časih obteže-vali s posodo ali s kamni, ali pa so jim vezali roke in noge. Da bi bil onemogočen povratek, so včasih mrliču odrezali glavo, rnu zlomili hrbtenico ali katero kost, mu položili v usta kak oster predmet, recimo nož, v srce ali v glavo so mu pa zabili klin ali žebelj. Celo truplo so večkrat razkosali ali pribili z žeblji k hlodu, grob pa obdali z začaranim krogom.
Živalstvo in rastlinstvo ob Južnem tečaju
Po zaslugi slovitega polarnega raziskovalca Byrda se nam vedno odkriva tudi doslej neznani svet okoli Južnega tečaja. Byrd je ugotovil, da so razmere okoli Južnega tečaja čisto drugačne kakor pa okoli Severnega. Med drugim je odkril, da na jugu ni velikih sesalcev, kakor v okrajih okoli Severnega tečaja, pač pa zelo veliko vrst ptičev. Byrd in drugi polarni raziskovalci so doslej ugotovili ob Južnem tečaju kakšnih štirideset vrst ptic. Od teh le tri vrste prihajajo na južno zemeljsko celino, da si tam poiščejo frfrane. To so tako ^imenovani strakoš, roparski galeb in neke vrste kljunač. Razen tega je južni zemeljski tečaj tudi domovina "cesarskega pingvina," ple-
Za pouk in
izobrazbo
Piše lovrenc suhadolnik
DOBER NASVET
Članek št. 43 Zapreke v višjih šolali
Prve tedne v višji šoli še vse nekam gladko teče. Baš v teh prvih tednih pa se prično učenci organizirati v različne skupine in klube, za katere so nekateri učenci tako navdušeni, da pozabijo na tisto, kar je največje važnosti — učenje. Pozabijo na glavni namen, za kar so se vpisali v šolo.
Omeniti hočem le nekatere klube, h katerim spadajo učenci in to so: godba, petje, dramatika, zabavni klubi, ples, Rdeč križ, nogomet, "basket ball," itd. Vse te različne aktivnosti so učencem bolj škodljive kakor koristne. Poleg vseh teh klubov, pa hodijo fantje in dekleta še n. pr. konje jahat, ali igrat golf, ali pa na zabavne večere k svojim prijateljem.
Vse take in enake zapreke se stavijo učencem na pot napredka in večkrat se take stvari ponavljajo tako dolgo, da končno postane šola postranska stvar in le majhne važnosti. Čas teče in nič ne reče. Približa se čas izpričeval. Zadnji dan prvih petih tednov je tu. Janez dobi izpričevalo v roke in takoj sprevidi, da je v treh ali štirih predmetih padel.
Premišlja kaj mu je storiti. Že se misli skopati nad profesorje, ki so mu dali tako slabe rede, kajti Janez se počuti v obupnem položaju. Odloči se, da bo šel od enega profesorja do drugega in zopet se premisli in se odloči, da bo govoril z ravnateljem šole. Temu hoče za-tožiti in očrniti "predrzne" profesorje, ki so se upali mu dati take slabe rede in ga spravili v tako mučen položaj.
Ko se Janez pojavi v glavnem šolskem uradu, pove ravnatelju vse ka^ je vedel. Ta ga mirno posluša in da Janezu vso priložnost razbremeniti svoje srce. Ravnatelj ne zine besede ves čas, samo posluša in ko Janez skonča svojo povest, tedaj pa mu ravnatelj pove, da naj se Janez lepo obrne do vseh tistih profesorje, katere je ravnokar tožil in naj se z njimi pogovori.
Navadno bo ravnatelj svetoval takemu učencu, da naj se lepo skesano obrne do svojih učiteljev in naj jim obljubi, da bo v bodoče priden j ši in da se bo bolj zanimal za učenje. Janez je stopil do svojih profesorjev in priznati je moral, da je bila njegova krivda. Tudi profesor bo navadno priznal, da Janez ni neumen ali zabit, ampak len. Ima bister razum, a ga noče vporabiti. Končno pa mora učenec sam sebi priznati, da si je vse nesreče kriv sam. Če tak učenec nima volje poboljšati se, tedaj je škoda denarja in časa, ki ga oče trati za šolo svojega sina ali hčere.
(Dalje prihodujič)
menitega pingvina in "McCor-mackovega galeba," ki jih doslej še niso videli nikjer drugod.
Iz kraljestva rastlin so doslej ob Južnem tečaju našli le neke lišaje, ki so proti ostremu podnebju v tamkajšnjih krajih zelo odporni. Najrazličnejše mahov-je pa so zasledili tudi v precej visokih legah, celo do višine 1200 m nad morjem.
—Na polju italijanske samo-preskrbe je bil te dni dosežen nov uspeh 27. avgusta je namreč prvič prevozil prelaz Stel-gio avtomobil, ki je kot pogonsko sredstvo uporabil lesni premog.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year tj. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
«*®s°83	No. 238 Wed., Oct. 9, 1940
BESEDA IZ NARODA
IIIIIIIIMIIIIIIIIII
če i verjamete al' pa ne
Oklici.
(Nadaljevanje),
Cerkovnik je zagotavlja' pustil zjutraj samo za f nut zakristijo nezaklen| tem kratkem času bi <" raj nemogoče izvesti M no. Kaplan je zatrjev« more nč pomagati. sta mrko gledala, žens!il; jokali. Župniku je bi'f ^ zelo neljuba. Skušal Je| ti in je obljubil, da boze. j pet lepo uredil. To^j ka, je rekel, da naj » j njim v pisarno. Na1* J bo takoj prošnjo za J tretjega oklica. Gašp*>r j jeta pa naj počakata tukaj v obednici. PrisJJ zopet nazaj, da se n8 govorijo.	Jj
Vsi so zapustili s0 4 Gašparja in Marjet J je čepel na klopi Prl ,1 vrtal z obema PalceIl] buku. Marjeta je se e j sprotnem kotu in 11 j pred se.
"Sosed," je rekla JJ časa Marjeta z zajn° A som, "govori resnih J da tičiš ti za vso t0 J Toda ne imela bi te *»J dobnega, da me boš P j| svetom spravil v t8)50 J Če ti je ograja toliki bi prišel lepo k ^"'J odkrito povedal, Pa vso pravdo."
"Mlakarica," je i užaljeno, "jaz sem P , A devi tako nedolžen * J
jen otrok. Zame ni ®r J manjša kot zate. *® jI sedaj v resnici imaš za tako slabeg0, J mote bi ne mogeP1^ J ti svojemu najhujse I niku."	jj^l
"Kaj nisem jaz tv0,,;|
ša sovražnica?" . et[| "Pri ograji pač, Vi Oba sta s gledala M dvmljivo, pa vend»r jI v oči. Nato je zop^ j jeta:	w <M
"Kdo pač misliš- ti nekuhal to hudornU8'
"Jaz sam ne ve(j,1(9f sem tebe sumničil, t0() i dim, da si nedolžn* "Mene si sumn1^'-. lo sedaj ukreniti v |
sed?"	.,„4
« T	Pi"!S J
Jaz ne vem. 1 «1
3edaj oba v sran -^i'{|
pred Bogom in
tega je kriva ona
ja."	JŠ
"Da, Če bi one >
de ne bilo, bi ne Vrl ieM
"Ali ti je žal pr*v
"O, iz dna srca- ^ji
je nesreča že nare^]i
da več pomagat1^ K
kak izhod, sosed? Jvl
"Jaz za
nobene!?3" ;
katerega ?"
"žal tudi ne." ^jj "Na kaže druge^l dam posestvo in £J ojl>T ko. Tako daleč ne 1 ta za mano."	• J
"In jaz? Kaj rim? Kot ženska J^gi rem iti sama v ^ ^ O
"Saj ti ni treba, ma. Greš lahko z ''Z
"Ali bi me res seboj, sosed?"
"Zakaj pa ne- ^
veš morda za kaK J tev?"
"Da, sosed, sflPj^i v glavo. Menim, 6 ^VM bolje, če ostaneva urediva med seboJ v
i*
vo in preživiva skupaj svoje živ "Marjeta!" "Gašpar!" » ? "Ali misliš zare ' p res marala?"
"Vedno, če le tu . raš?"	{h0/
(Dalje pr>h°
t niMMf";-
V.
Ukradena oporoka.
Nekaj ur je minilo. Opazoval sem tabor in mislil na beg.
Med drevjem se je prikazal Santer. Peljal je svojega osed-lanega konja za vajeti, puško je imel v rokah, naravnost k meni je šel.
Obstal je pred menoj in rekel:
"Na lov grem in dolžnost mi veleva, Mr. Shatterhand, da vam svoj odhod najavim. Najbrž se bom kje zunaj na preriji srečal s Pido, ki je vam tako zelo naklonjen, mene pa ne mara."
Mislil je menda, da mu bom odgovoril. Pa naredil sem se, kot da ga nisem čul.
"Ste menda oglušeli, he?"
Molčal sem.
"Škoda! Ne samo radi vas, tudi radi mene je škoda, da ste gluhi!"
S porogljivo nežnostjo mi je božal roko.
"Poberi se, lopov!" sem ga nahrul.
"Oho —! Govoriti še znate, le slišite nič več! Škoda, res škoda! Bi vas bil rad to in ono vprašal."
Predrzno in izzivajoče me je gledal. V njegovem obrazu je bilo nekaj čudnega, bi rekel, je skrival, o tem ni bilo dvoma.
"Da, rad bi vas nekaj vprašal. Zanimalo bi vas, če bi zvedeli, kaj je tisto."
Pričakovaje me je gledal in čakal, ali bom odgovoril.
Pa seveda sem spet molčal. Odurno se je zakrohotal.
"Hahahahaha —! Kaka podoba —! Kak prizor —! Slavni Old Shatterhand na drevesu smrti, lopov Santer pa svoboden mož —!
Pa še vse drugače bo, sir, še vse drugače! Ali vam je morebiti znan gozd, hm, da, nekak smrekov gozd po imenu Indel-če čil?"
Indelče čil —?!
Beseda je šinila v mene ko električna iskra. Saj sem jo bral v Winnetouovi oporoki —! Odkod jo je zvedel —?
Čutil sem, da ga gledam, kot bi ga mislil prebosti.
"Hahahahahaha —! Bulji v mene, kot da bi imel sablje v glavi mesto oči —!" se je smejal. "Da, da, baje rastejo nekje gozdovi, ki jim je tako ime, sem čul —!"
"Lopov, odkod veš to ime?" sem vprašal razburjen.
"Tam sem ga našel, kjer je najti tudi ime Ce šoš. Ali tudi tisto poznaš?"
"Grom in strela—! Treba bo."
"Počakaj še! Kaj pa je tisto, tisti Deklil to ali kako se že imenuje? Rad bi —,"
"Nesramnež —! Zločinec !" sem kričal, ne, tulil. "Ukradel si papirje, ki —."
"Imam jih, da!" se je rogal.
"Okradel si Pido —!"
"O kradel —? Neumnost! Bedarija! Vzel sem si, kar je moje. Nisem kradel. Tule v žepu imam papirje! Z omotom vred!"
Potrkal si je na prsni žep.
Vse je vrelo v meni.
"Primita ga! Držita ga!" sem kričal stražnikoma.
"Mene —?" se je smejal. "Mene da bi prijeli —? Dajte, poskusite!"
Skočil je v sedlo.
"Držita ga!" sem tulil. "Pido je okradel —! Ne sme uiti, ne —."
Besede so se mi zadušile v sopenju in hropenju. Pobesnel sem, v blaznem strahu sem trgal vezi.
Santer je skokoma zdirjal ven v prerijo —. Z Winnetouo-vo oporoko —• Poslednjo voljo mojega Winnetoua je ukradel —.
(Dalje prihodnjič)
Napredek slovenske obrti
Z največjim ponosom opažamo zadnje desetletje, kako naši slovenski trgovci in obrtni ki olepšujejo in modernizirajo svoje trgovske in obrtne prostore. Če je na cesti lepa, lična in snažna grocerija, modna tr govina ali trgovina pohištva, že-leznine in električnih produktov, je gotovo last našega, po napredku vedno hrepenečega rojaka. Če se ustavimo pri naših gostilničarjih, vidimo v njih prostorih najlepšo opremo, krasno pohištvo in pri postrežbi najprijaznejše obraze. Oglejmo si jih par, ki so zadnje čase prenovili svoje lokale in jih moderno opremili.
Na vogalu križišča 152. ceste in Saranac Rd. se dviga lična dvonadstropna zidana hiša, katero lastujeta Mr. John in Mrs. Frances Pole. Poslopje je popolnoma prenovljeno in preurejeno, kar daje okolici okusno lice. V spodnjih prostorih v izmeri 50x60 čevljev se nahajajo gostilniški prostori, kateri vključujejo kuhinjo in dve jedilni sobi. Gostilniška oprema je iz prepariranega kostanjevega lesa, svitlo rujave barve in v modernem slogu izdelana. Gretje ali hlajenje prostorov se izvaja mehanično potom zračne circulacije. Priznati je potreba lastnikoma prostorov, da imata v opremi zelo dober okus. Načrte za preuredbo je napravil arhitekt Rudolf Grošel in gradbena dela so bila najboljše izvršena po gradbeniku Antonu Urankarju. Lastnika jih našim ljudem toplo priporočata.
Mr. John Pole je doma iz vasi Zagorje ob Savi. Mrs. Frances Pole, rojena Grahek, je so-vaščanka svojega soproga. Srečni zakon, katerega sta skleni-a 1. maja, leta 1927 jima je na-donil zalo hčerko po imenu Lillian, ki je mojstrca v umetnem plesu. Premnogokrat smo jo že videli'ttk fižtših odrih, ko je uspešno nastopala pri raznih programih.
Popolnoma nič ni pretirano, če grede omenimo, da sta zakonca Mr. in Mrs. Pole velika podpornika n a š i h kulturnih ustanov ter dobra, iskrena in inteligentna slovenska obrtnika. Postrežba v Four Point Tavern, kakor se gostilna imenuje, je v vseh ozirih prvovrstna. Prijazna postrežba, ljubki nasmeh in kuharska izvežba-nost Mrs. Pole je privlačna sila, da vsak gost, ki enkrat pose-ti njih prostore, pride zopet nazaj.
Valentin Plesec, doma iz Spodnjega Štajerskega, je imel v soboto otvoritev povečane ga-solinske postaje na vogalu 169. ceste in Waterloo Rd. Prejšnja, sicer moderno urejena gazolinska postaja ni radi številnih odjemalcev odgovarjala, da bi se dalo vso postrežbo av-tomobilistom. Mr. Val. Plesec, kateri je izmed 33 let, odkar se nahaja v Ameriki, 32 let v raznih trgovskih in obrtnih poslih, je uvidel potrebo razširiti svoje podjetje in dozidati prostore, v katerih se bo nudila vsa avtomobilska postrežba.
Lični dozidek v izmeri 60x30 čevljev vsebuje poleg gazolin-skih prostorov dva oddelka za mazanje in pregled avtomobilov. Pod isto zgradbo je popolnoma ločen prostor za umivanje avtomobilov. Poleg vse te postrežbe pa se tudi postreže z avtomobilskimi deli. Posebno pažnjo pa obrača Plesec Super Gas Station avtomobilskim baterijam, katere so važni del pri pogonu motorja. Tozadevno ima vse inštrumente, kateri vam zaznamujejo, kaj je s baterijo narobe. Plescova gazolinska postaja je ena izmed najlepših postaj te vrste v naselbini. Vsa stavba nudi očem zelo dopadljiv pogled, poleg prijazne postrežbe, katero nudi | to pošteno slovensko podjetje Kadar hočete točno vedeti, ko-
zadej v posodo za gasolin.
Ker je Mrs. V. Plesec že 32 let verna zakonska tovaršica Mr. Plesca, je dobro, da vemo, koliko časa je v Ameriki in od kje je doma. Pred 33 leti se je izkrcala v ameriškem pristanišču potem, ko je zapustila rojstni kraj Slovenski Gradec na Štajerskem. V zakonu so se jima rodili sina Louis in William ter hčerka Sophie, sedaj poročena Komin. Naša dobra, poznana, vljudna in vsestransko postrežljiva rojaka toplo priporočamo.
Malo naših ljudi v Clevelan-du in okolici, da ne bi poznali našega kremenitega, dobrodušnega in vedno veselega Josip Kerna, ki je dolgovrsto let zalagal naše trgovine, gostilne in naše domove z ledom. Našemu Jožetu se ni nikoli tožilo, če ga I je katero društvo, pa naj bo v nedeljo ali pozno zvečer pokli- j calo, naj pripelje led, da se ohladi pivo ali osvežijo jedila. Nikdar ni godrnjal, nikoli premišljeval se mu izplača ali ne, storil je dobro, čeprav v lastno škodo. Navadno, če je pripeljal k društvu za 50 centov, je še poleg dodal dolar ali dva, da si je društvena blagajna opomogla. Kadar so ga društva vprašala za prevoz, je to drage volje storil in poleg tega tudi grede marsikaterega "tre-tal," da je bil piknik uspešnejši. Nikdar ni tega drugim povedal, toda oni, ki našega Jožeta pobližje poznajo, sami vedo, koliko je za naša društva finančno žrtvoval. Prepričan sem, da te vrstice radi njegove skromnosti pišem proti njegovi volji, toda krivično bi bilo za-molčati dejstva, ki kažejo na plemenitost našega rojaka.
Zadnji teden smo čitali v Ameriški Domovini naznanilo, v katerem obvešča naše rojake,
liko je ura, ozrite se na streho Plescove gazolinske postaje, obrnite avtomobil do električnih sesalk in zapovejte Mr. Plescu naj ga natoči 10 galon
i naša društva, naše gostilničar-jje in posameznike, da je dobil licenco za razvažanje pive. Licenca se glasi, da je založnik in razvaževaleč pive. Sedaj je čas, da se Jožetu Kernu odte-žijo društva, odtežijo gostilni-
Angleška zastava še v$dno vihra, kljub temu, da je vse razdejano krog nje, kjer so nemške bombe sejale razdejanje in smrt v tej okolici, a zastava še vedno kaže svojo odpornost, in se noče ukloniti še tako strašnimi nemškim napadom.
Pred rekrutnim uradom na Times Square v New Yorku. razkazujeta desetnik Kit Kossen in narednik'C. H. O'Rourke od 71. pešadijskega polka- nove vrste brzostrelno puško in obenem vabita mlade fante, da bi vstopili v ameriško armado.
čarji in posamezniki, da za svoje prireditve ali za prodajo ali lastno potrebo naroče pivo pri Josip Kern Distributing na 353 E. 156th St. ali pokličite po telefonu KEnmore 5374.
Josip Kern je doma iz pivške doline pri Postojni. Lahkočut-no srce mu je plemenito, ki ne nosi proti nikomur zavisti ali predsodkov. Pod močno postavo, zastavno in možakarsko besedo se skrivajo lepe čednosti— globoka narodna zavest, iskrenost in poštenost. Če je kdo vreden toplega priporočila v novi panogi obrti, je to Josip Kern, katerega našim rojakom toplo priporočamo!
J. P.
-o--
Zadnjih sedem let in pol, kar je v uradu okrajnega klerka Leonard F- Fuerst, se je ta urad -------"isam vzdrževal, vrhu tega je pa še izbočil v blagajno okrajnega b^l a g a1 j nika ■vsoto $571,-242. To je povrhu vsote za jjj^^^nHK plače. Tako nHHBy!|fl^^Hizkiazuje po-ffliaBBKiHBMiročilo urada okrajnega urada.
Mr. Fuerst je bil prej glavni deputij pod okrajnim klerkbm John J. Busherjem. Zadnje leto je bil pa Mr. Fuerst imenovan klerkom okrajne sodnije (Clerk of Courts) ter sedaj kandidira v ta urad pri volitvah 5. novembra.
Mr. Fuerst je izučen in treniran v računstvu in knjigovodstvu, kar ga na vsak način dela zmožnega za ta urad. Ako hočete, da bo urad okrajnega klerka voden pošteno in vestno, oddajte svoj glas 5. novembra za Leonard F. Fuersta.
-o-
Največja japonska družina
' gonov sladkorja. S tem bodo zaloge sladkorja v tvornicah izčrpane v času, ko se začne izdelovanje novega sladkorja.
—Smrtna nesreča na postaji. Na postaji pri Devici Mariji v Polju je te dni stopil iz potniškega vlaka 39-letni kmečki delavec Josip Fabjan, doma iz Gornjega Potoka, na napačni strani in skočil na drugi tir. Prav tedaj je pridrvel mimo brzi vlak. Puh brzega vlaka je Fabjana z vso silo treščil ob vagon osebnega vlaka, ki je stal na postaji. Fab-janu je počila lobanja in je obležal na mestu mrtev.
—V klet je padel in se ubil. Na sejem v Ptuju je prišel tudi ugledni mesar in gostilničar g. vgust Mlakar iz Šoštanja, čez noč je vzel prenočišče v neki gostilni. Sedel je nekaj časa v gostilniški sobi, nato pa je šel na dvorišče. V temi je po nesrečnem naključju stopil na stopnico kleti, padel v klet in nevarno poškodovan obležal. Poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati. Nesrečnik si je bil zlomil tilnik in je kmalu izdihnil.
—Sinko in hčerka sta zgorela. Pri posestniku Čehu Jožefu, v Gomilici, občina Turnišče, je nedavno ogenj upepelil gospodarsko poslopje in hišo, v kateri sta bila 3 letni sinček in 6 letna hčerka. Pri požaru je sinček čisto zgorel. Hčerka je dobila zelo močne opekline po vsem telesu in so jo takoj prepeljali v mur-skosoboško bolnišnico, kjer je kmalu nato umrla za poškodbami. Gospodar je ves obupan posebno zaradi otrok. Kako je ogenj nastal, ni znano.
—Najden mrtvec. V Drav-ljah so našli mrtvega 47 letnega brezposelnega zidarja Antona Groma z Vrhnike. Grom je prenočeval v listnjaku, kjer ga je zadela srčna kap.
-o-
odpirajte slovenske trgovce!
MALI OGLASI
Kakor poročajo iz Tokia, so iztaknili v vasi Furniki v pre-fekturi Hyogo neko družino, o kateri ni dvoma, da ^e največja na Japonskem. Poglavar družine Ilahiroemon Haitori, je star 100 let. Njegova žena Tome Haitori pa ima 90 let. V njuni hiši prebiva po stari- japonski šegi še 61-letni najstarejši sin Ta-rokihi Haitori s svojo ženo Kane. Ta zakonska dvojica ima 5 otrok, sina in 4 hčere. Sin Ja-ji Haitori, star 31 let, je oče treh otrok, ki pripadajo torej že četrtemu rodu. Stari Haitori ima 48 pravnukov. Koliko je vseh članov družine, vštevši otroke, vnuke in žene ter njihove ctrcke, pa sploh še niso dognali.
Še bolj važno kot število članov te družine pa je to, da v zadnjih 50 letih ni še nihče tega rodu umrl in tudi ni bil nihče resno bolan. Stoletni Ilahiroemon i in njegova žena sta tako prive-' zana na svojo grudo, da sta jo le enkrat zapustila. To je bilo takrat, ko sta romala k boginji, Isi. To pot sta opravila peš.
IZ DOMOVINE
—Finančno ministrstvo o pomanjkanju sladkorja. Iz finančnega ministrstva javljajo, da ni res, da bi sladkorne tvornice zadrževale mnogo sladkorja v skladiščih zaradi napovedane podražitve za en dinar pri kilogramu. Zaradi zakasnele setve sladkorne pese. sladkorne tvornice btos ne bodo mogle zač-eti izdelovanja sladkorja 1. septembra kakor lani, temveč 20. septembra. Zato so se morale zaloge sladkorja, ki so jih imele tvornice 1. junija, razdeliti na dva meseca in 20 dni. Vsak mesec pride na trg 800 vagonov sladkorja, torej večja količina kakor lani. Dne 1. avgusta so znašale zaloge sladkorja v tvornicah 1400 vagonov in po tem razporedu bo razprodano v avgustu 800, v septembru pa 600 va-
DEKLETA IN ŽENE!
Ker se vse blaffo draži, zato vam priporoča m in svetujem, da si izberete fino in čisto volneno STERLING suknjo ali FUR-COAT direktno v tovarni na WILL-CALL prej kakor mogoče, katere dobite pri meni vedno pc veliko nižjih cenah kakor kje drugje.
Prosim oglasite se, pokličite aH mi pišite, tla vas peljem v tovarno, kjer si boste lahke izbrali suknje aH Fur-Coat po vaši velji in ceni. Se vam priporočam.
B E N O B. L E U S T I G 1034 Eddison Road. ENdicett 3438 ___(Oct. 9-16-23-30)
Preša naprodaj
Proda se preša za grozdje. Vprašajte na 1554 E. 55th St.
V najem se da
4 sobe in kopališče. Stanovanje se nahaja na 736 E. 93rd St. Vpraša se na suite 4, ali pokličite ENdicott 1217. (240)
Išče se ženska
za hišna dela, v starosti od 40 do 50 let. ženitev ni izključena. Naslov se poizve v uradu tega Usta. '	(239)
Soba se išče
med E. 40. in 55. cesto. Kdor ima kaj, naj se zglfcsi na 4018 St. Clair Ave. ali pokliče HEn-derson 4249.	(239)
Pes se je izgubil
Izgubil se je lovski pes, ki ima licenčno številko 4942, izdano v Pennsylvaniji. Kdor bi ga dobil, naj ga pripelje nazaj na 1049 E. 185. St., kjer bo dobil nagrado.
(239)
Hiša naprodaj
Hiša 10 sob, za 2 družini, kopališče; rent $38 na mesec; cena samo $2,500. Pokličite HEn-derson 6054.	(238)
Izredna prilika!
Naprodaj je 7 sob hiša za 1 družino, 4 spalnice, na 19701 Muskoka Ave. Hiša je bila ne-dolgo nazaj prekrita. Lot je 50x100. Garaža za 2 avta. Cena hitremu kupcu je samo $4,200. Potrebuje se samo $650 takoj, ostalo po $36 na mesec. F. J. Turk La Salle Realty Co. 838 E. 185th St. KE 3153-W.	IV 6668.
(Oct 1, 3, 5, 7, 9, 11)
WIMIETOU
re acmtkraa tartraflm K. Maya
Torej razumeš, da sem mo-yeci ne?"
i Razumem!"
t ^hvaljujem se ti"za naklo-
/n°st in zahvaljujem se tudi glaski, tvoji lepi hčerki! Sfei' da bi vama lahko polj al svojo hvaležnost tudi H ko samo z besedami!" fu'^f —! Uff —! Old Shat-Ifc » je cel mož! gkoda, ve-jjj,a s^°da, da bo moral umre-m ponudba je bila edi-
IiCožnost' da bi si rešil živ"
ji Toda dobro razumem, l, Pogumen bojevnik take po-ikd'6 ne 0101,6 sprejeti —. In E*oja hčerka ga ne bo so-m7> ko ji bom povedal, za-Jt, ]e Old Shatterhand ne mo-| „Jeti za ženo."
p0°tVvJ Ji to ! Razložl -i1 to!
Jjj^ljj k° bi mi bilo, če bi si j|. a> da sem jo radi nje sa-1 klonil."
Ifc °Vedal Ji bom. In še bolj
'Jj^Poštovala in ljubila in ko ^rPel muke na kolu in ko k,Vsi drugi stali naokoli in
N^ ali' kako boš trPel> b0
pta. v najtemnejšem kotu šo-tt^Jj J ^ugi zakrivala obraz.
^ HJ Je in odšel. Besedice ni Sj, ^ 6nil, da bi me sam strani Uyaja sta spet prišla in U Poleg mene. | 1£l Bogu, srečno sem prečki je bila nevarna ska-
iov8 r\bi sebil°lahko raz_
Pi 6 010Je uPanJe na rešitev, lilij -Se mu bil zameril, ga raz-M* lzzval njegovo mašče-Jjfeva ' bi mi bila lahko nje-JP v? ^čevalnost nevarnejša
j! ^ Je prišel. Leči sem mo-^ iztegnjenimi rokami in lil \ j, 1 so me privezali na ko-I	jšali so mi neprijetni
f jfev0 kolikor so mogli. Pod (f \ ^ mi djali zvito odejo, 4 Ju in so me z odejo. | 0 j® Pida odšel, me je ob-p^do drug, ki sem ga bil j \6cV Posebno vesel, — moj if ^ Pasel se je blizu bora, ko s konji rdečkarjev.
?Pov6in Prost> je Priše1' : ' Do]'0*1^' nežno Prbal pa le-jj fe mene. Stražnika mu K* li^j inila, saj me konj ni °dvezati in rešiti, ^fva zvestoba mi je bila Nošenje mojih namenov I je na- Beg se mi je posre-j< \ ^ttoči in dobrega konja *tv imeti. In če je vra-i Nh °	bllzu mene,
|j	treba iskati, drugega
g ^ utegnil biti še manj (i io tj. P°vrh, tudi časa mi ni •I a izgubljati z iskanjem 4 J^jem, skočil bi na vran-
tC1.^sem bii na vrancu in
| lil imel svoje puške v ro-e ^iva duša ni mogla več
■
;j &ti0 SOftl se, da mi bo nepri-
.1 fftj r&ztegnjeno ležanje pre-
jj! \ J'Panec. In tako je tudi
Se ^ZtegnJene r°ke in noge
jj | Šefo ve in mi otrpnile, in
J \lu t^di zadremal, sem se
t ^ rniSPet zbudil in res odreše-
Vh;j ^ Prineslo bledo jutro,
'''i I,, 6 sPet odvezali in posta-: j
"— še nekaj takih
l I'V-noči' pa bi vkljub d0" i r- O opeša1, ReSi seve ni"
M ®1 ničesar, kajti če bi se .. H u, hatterhand pritoževal jji \o^enostjo, 'kako bi se
pi fjfj—^en sem čakal", kdo mi fi "P v^el zajutrek. Crnola-i "ortv," menda ne, saj sem
, ^ Sil.
le Prišla. Nič ni rekla jI % ,nih očeh sem bral, da ni (i AJj6 žalostna da je. 0&1; . a je prišel in pogle-z16 vse v redu. Povedal ) J' nit j P°jde s četo bojevni-fl'! v,'°V in da se bo že popol-Mii^" 30 kmalu nato 1 1 v prerijo.
V glavni ladji je stala vzdolž stene klop. Kristina je šla tjakaj in sedla; luč je postavila na tla. Njeno ogrinjalo je bilo mokro in ona sama je bila premočena ter je imela mrzle noge. Poskusila je, da bi eno nogo zvila podse, toda tako sedenje ji je povzročalo bolečine. Zavila se je tesno v ogrinjalo in skušala zbrati misli, da je spet sveta polnočna ura, ko se je dal Kristus roditi od Device Marije v Betlehemu.
Verbum caro factum est et habitavit in nobis —. (Besedo je meso postala in med nami prebivala.)
Spomnila se je globokega, čistega glasu Sira Eirika. In Au-duna, starega diakona, ki ni mogel več ozdraveti. In domače cerkve, kjer je pri polnočni-ci stala poleg matere. Ni minilo leto, da ne bi bila šla k pol-nočnici. Skilšala se je spomniti še drugih svetih besed, pa je mogla misliti le na domačo cerkev in znane obraze. Cisto spredaj na moški strani je stal oče in z daljnimi očmi strmel v slepeči sijaj sveč v prezbiteri-ju.
Tako nerazumljivo ji je bilo, da njena domača cerkev ne stoji več. Pogorela je bila. Ob tej misli je Kristina zajokala. Tu pa sama sedi v temini, v tej noči, ko se vsi kristjani zbirajo v hiši Gospodovi v veselje in slavo božjo. Tudi to je pač tako, kakor mora biti, izobčena je nocoj od praznika v čast rojstvu božjega Sinu iz presvetle in čiste Device —.
— Starši so ta božič gotovo na Sundbuju. Toda nocoj ni maše v kapeli; Kristina je vedela, da sundbujski prebivalci v sveti noči vedno odjezdijo k službi božji v farno cerkev na Ladalmu.
Bilo je prvič, kolikor se je mogla spominjati nazaj, da ni bila pri polnočnici. Še prav majhna je morala biti, ko sta jo oče in mati prvi pot vzela s seboj; kajti more se še domis-
vojščaki poklali v narocj hovih mater. Toda Bog te mladenčke izbral, da vsemi drugimi mučeni stopijo v nebeške dvore, naj bi bilo znamenje, da kih nebeško kraljestvo.
prijel fantička in ga Pc mednje.
(Dalje prihodnjič.)
rodna in težka, kadar se ji je zdelo, da otrok strmi za njo.
Videla je, da Erlend ne govori kdo ve kaj s sinom, to je pa dobro opazila, da je deček tisti, ki se ga izogiba. Kristina je omenila možu, kako lep je Orm in kako pameten je videti. Hčere Erlend ni bil vzel s seboj. Margret se mu je zdela še premajhna, da bi zdaj pozimi potovala tako daleč. Ona je še veliko lepša kot njen brat, je ponosno rekel, ko je Kristina jeja spraševati o malčici — tudi mnogo bolj živahna je; svoje rednike lahko okoli prsta ovije. Zlato rumene kodraste lase ima in rjave oči.
Potemtakem je pač podobna svoji materi, si je mislila Kristina. Nič ni mogla za to, da jo je žgalo ljubosumje. Kdo ve, če Erlend prav tako ljubi svojo hčer, kot je njo nekoč ljubil njen oče? Erlendov glas je bil tako nežen in gorak, ko je govoril o Margreti.
"Ne," je rekla Kristina smehljaje se kot poprej. "Jej in ne jokaj več. Človek nima nič več razuma, kot mu ga je Bog prisodil, tudi mi drugi ne."
Frida je planila pokonci in glasno ihte stekla ven.
Kesneje, ko je Ulf Haldors-son stal pred Kristino in se dogovarjal z njo o delu za prihodnji dan, se je zasmejal in rekel:
"Tebe, Kristina, bi moral Erlend zasnubiti že pred desetimi leti. Tako bi bil danes s svojimi stvarmi v vsakem oziru na boljšem."
"Misliš?" ga je vprašala, smehljaje se kot prej. "Takrat sem bila devet zim stara. Ali je bil Erlend po tvojem mnenju kakor nalašč za to ustvarjen, da bi živel leto za letom t.javen-dan in čakal na nevesto, ki je bila še otrok—?"
Ulf se je zasmejal in odšel.
Ponoči pa je Kristina ležala in jokala od zapuščenosti in ponižanja.
Nato pa se je teden dni pred božičem Erlend vrnil domov in Orm, njegov sin, je prijahal z očetom. Kristino je zbodlo v srce, ko ji je pripeljal dečka in mu velel, naj pozdravi mačeho.
Bil je prekrasen otrok. Takšen, si je zmeraj mislila, bi moral biti sin, ki ga nosi. Včasih, kadar si je drznila biti 'vesela in upati, da bo njeno dete prišlo zdravo in ravnih udov, in si je v duhu slikala, kako bo deček doraščal na njenih kolenih, tedaj si ga je zamišljala takega, tako podobnega očetu.
Orm je bil za svojo starost morda nekam premajhen in prenežen, vendar je bil čedne postave, tenkih udov in mične-ga obraza. Kožo in lase je imel temne, oči pa velike in modre ter rdeča, mehka usta. Pozdravil je vljudno svojo mačeho, obraz pa mu je bil trd in hladen. Kristina ni imela mnogo priložnosti, kaj več govoriti z dečkom. Slutila pa je njegove poglede, koder je hodila ali stala, in imela občutek, da ji telo in hoja postajata vse bolj ne-

LOUIS KRALL
ki je previden s svetimi zakramenti v bolnišnici izdihnil svojo blago dušo in milMl0 v Bogu zaspal dne 8. septembra, 1940. Doma je bil iz vasi Lučarjev kal, fara & Vid pri Zatični.
Po spremstvu iz Anton Grdina in Sinovi pogrebne kapele in opravljeni svetI maši zadušnici v cerkvi sv. Vida, smo ga položili k večnemu počitku dne 12. seP", tembra, 1940 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želiva globoko hvaležna prisrčno lepo zahvaliti Rev. L°u'5 Bazniku za podeljene svete zakramente v bolnišnici, kakor tudi prisrčna h val'1 Mnsgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za obisk v bolnišnici in za opravljene cerkvi pogrebne obrede, enako tudi prisrčna hvala Rev. Matiju Jagru, ki so ga obis^0* vali v bolnišnici.
Prisrčno se želiva zahvaliti vsem, ki so ga obiskovali v bolezni v bolnišnici >n na domu, posebno se pa želiva prav prisrčno zahvaliti Mrs. Rose Urbančič zavS0 prijazno naklonjenost ob času njegove bolezni. Ravno tako se želiva tudi orisi"0' no zahvaliti Mrs. Mary Zupančič, Mrs. Josephine Smajdek, družina Novak iz L1"' wood Ave., Mrs. Rose Levstik, Mrs. Frances Smerke in vsem drugim, ki so n8"1'1 bili v pomoč in tolažbo na en način ali dr ugi v teh žalostnih in težkih dnevih. ■ ,
Ravno tako tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli jn molili ob krsti ter se udeležili sv. maše in pogreba.
Globoko hvaležna se želiva iskreno zahvaliti vsem, ki so v blag spomin V0'^ kojnemu položili krasne vence ob krsti in sicer: Družina Anton Krall in J. T01*1?,' žič, Mr. IH Mrs. John in in Dorothy Smrke, Hatboro, Pa.; družina Mr. in M* Ignac Verbic, družina Anton Maver, Mr. in Mrs. Joseph Strohen družina, N°va družina, Linwood Ave. ; družina Louis Cimperman, Norwood Rd.; Mrs. in družina, družina Leo Zupančič, Bliss Ave.; Mrs. Faletič družina, Mr. in ' Gabriel in družina Mr. in Mrs. Joseph Jaklich Sr., družina Mrs. Frances Mod'0^ Mr. in Mrs. Frank Slabe, Mr. in Mrs. Lampert, International Union Un'te Automobile Workers of America, Local 32, Employees Shipping Room, Motor Co., društvo Napredni Slovenci, št. SDZ. Iskreno se želiva zahvaliti PriJ? teljem in sosedom za krasen skupni venec kakor tudi nabiralkam Mrs. Ruta1'1 Mrs. Graje za njih trud.
Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi sledeči, ki so darovali za svete Mr. in Mrs. Jos. Kuhel družina, Mr. in Mrs. Jos. Smajdek in družina, Mrs. hel in hčere, Mr. Joe Smerke Jr., Mr. in Mrs. John Smerke, Mrs. Rose Krall> ™ . in Mrs. Jos. Glavich družina, Mr. in Mrs. Jos. Verbic družina, Luther Ave.; druZ, na Jos. Strohen, Mr. in Mrs. Edward Lourin, Mrs. Frances Modic, Mr. in Frank Slabe, Mrs. Josephine Jereb, Mr. in Mrs. John Gornik in družina, Rose Urbančič, Mr. in Mrs. Joseph Jaklich Sr. Mrs. Rose Zupančič, Edna Ave'' Mr. in Mrs. John Brodnik, Carl Ave.; Mr. in Mrs. Frank Jaklich, Mr. in ^ Frank Pajk, E. 63rd St.; Mr. in Mrs. Jos. Pajk, Bonna Ave.; Mr. in Mrs. N°va (Bakery), Mrs. Globokar, Mr. in Mrs. Frank Macerol, Mr. in Mrs. John Mrs. Angela Mozek, Mr. Ben Mervar, Mr. in Mrs. John Skrajner Jr., Mr. Joe RuS'' Mr. Louis Russ, Mrs. Rose Hanko, Mr. Anton Lunder, Mr. in Mrs. John Zab^ vec, Mrs. Mary Bradač, Mr. in Mrs. Joseph Jaklich Jr., Mrs. Anna Sadar, ' Mrs. Frank Zupančič, E. 51st St.; Mr. Frank Zupančič, družina Anton 1' Mr. Jas. Kriler, Mrs. Albin Kuchler, Mr. Nick Svekric, Mr. in Mrs. John A1* ' Mr. Henry Jeglich, Mr. in Mrs. John Maligaj, Mrs. Jennie Barle, Mr. in Mrs. J J kob Javornik, Mr. in Mrs. Frank Matjasic, Mr. in Mrs. Albert Teskar, Mr' ' Mrs. Misic, Mr. in Mrs. Kozel in družina, Mrs. Julia Bokar, Mr. in Mrs. Jack 5J'j nisei, Mr. Joe Sadar, Mr. in Mrs. Sekera, Mr. in Mrs. Salomon, Mrs. Anna S^ Mr. Math Braidech, Celesnik družina, Mrs. Zora Petruska, Mrs. Cimperman' družina, E. 61st St.; Mr. in Mrs. Cercik, Mrs. Christine Sivic, Mr. in Mrs. e Vidmar, Mr. in Mrs. Frank Levstek, Mr. Frank Lpngar družina, Mr. in Mrs- }0 Poje, Mr. in Mrs. John Jegl-ich, Mr. in Mrs. Zupančič, E. 61st St.; Rudy's Friel1 from Norwood, Employees of Shipping Room No. 460, The White Motor Co. v fl
Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezp^j na razpolago pri pogrebu. Iskreno se želi va zahvaliti članom društva Na'Pre' Slovenci, št. 5 SDZ za lepo udeležbo pri p ogrebu, posebna zahvala naj pa velja 11 silcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku. Nadalje se ljujemo društvu Napredni Slovenci, št. 5 SDZ, White Motor Co. in John Hanc°C Insurance Co. za hitro izplačilo posmrtnine.	w
Prav lepo se zahvaljujeva vsem prijateljem in sorodnikom, ki so hodili m0' osem večerov po pogrebu. Iskreno se želi va zahvaliti pogrebnemu zavodu An Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeni pogreb. ; e
Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma prezrlo, prosimo oproščen ja ter jim ravno tako prisrčno zahvaljujemo.
Prelj ubij eni in nikdar pozabljeni soprog in oče, Bog Ti je uro odločil j« poklical k sebi, v globoki žalosti želimo,' da počivaš v miru v zasluženem P°g Spominjali se Te bomo v molitvi in večni Bog naj Ti bo dober plačnik. Lahka 11 ' Ti bo ameriška zemlja in večna luč naj Ti sveti!
Žalujoči ostali:
ROSE KRALL, soproga. RUDOLPH, sin.
V stari domovini pa zapušča žalujočo sestro Frančiška Kral. Cleveland, O., 9. oktobra, 1940.
Kristina je vstala in stopila skozi vežna vrata. Zunaj je bilo tako temno in deževno, da ni bilo videti ne meseca ne zvezd. Mislila pa je, da mora biti pač kmalu polnoč. Vzela je iz veže svečo, stopila v sobo in jo prižgala, nato je vrgla nase ogrinjalo in odšla v dež.
"V imenu Jezusovem," je šepnila in se trikrat prekrižala, ko je stopila v noč. Čisto na zgornjem koncu dvora je stala duhovnikova hiša. Bila je zdaj praJzna. Odkar je bil Erlend odvezan izobčenja, na Husaby-ju ni bilo več hišnega kaplana; semtertja je prihajal kateri izmed 'pomožnih duhovnikov iz Orkedala, da je bral mašo — novi svečenik, ki so ga namestili v tukajšnjo cerkev, je bil z mojstrom Gunnulfom še na tujem; prejkone sta si bila prijatelja s šoskiii klopi. Že poleti so ju doma pričakovali — zdaj pa je Erlend mislil, da menda ne prideta v deželo pred pričet-kom pomladi. Gunnulf je bil v mladosti prestal jetiko, tako da težko, če bo pozimi odpotoval domov.
Kristina je stopila v prazno, mrzlo poslopje in poiskala ključ od cerkve. Nato je tre-notek obstala. Zunaj so bila tla spolzka, noč pa črna kot oglje, vetrovna in deževna. Tvegano je bilo zanjo, hoditi ponoči na prosto, pa še o božiču, ko je zrak ves poln zlih duhov. Vendar ni mogla opustiti svoje namere — morala je v cerkev.
V imenu Boga vsemogočnega grem, je zašepetala v zrak. Sveteč si z lučjo naprej, je stopala tam, kjer so krtine in kameni moleli iz grudaste, mokre poledice. V temini se ji je zdela pot do cerkve zelo dolga. Končno pa je le stala pred vrati na kamenitem pragu.
Znotraj je bilo mraz, da je kar rezalo — veliko bolj mraz kot zunaj v dežju. Kristina je šla prav do oboka nad prezbi-terijem in pokleknila pred razpelom, ki ga je še razločila v temini nad seboj.
Ko je izmolila svoje molitve in se dvignila, je trenotek obstala, kakor bi pričakovala, da se ji mora nekaj pripetiti. Toda nič se ni zgodilo. Zeblo jo je in strah jo je bilo v temni, pusti cerkvi.
Nato se je splazila do oltarja in posvetila na podobe. Bile so stare, grde in neprijazne. Kamenita oltarna miza je bila gola — vedela je, da so prti, knjige in posode opravljene v zaklenjeni skrinji.
---;---—	TT	---— ' '
deset tisočev dolarjev denarja športnikov na političnih delih.
Mesto da bi ^'.el konservacijo iz politike, jo je Bricker zagnal globlje v politično blato kot vsi drugi governerji Ohio skupaj. Njegovo tozadevno postopanje je bilo na vsak način nečastno in nepošteno.
Bricker je postavil konservacijo v Ohio več kot deset let nazaj. Ničesar ne ve o namenu kOnservacije in misli o njej samo kot o političnem stroju. Izdal je zaupanje kar najbolj sramotno.
V nasprotju tega ogabnega delovanja governerja Brickerja .ie pa delo governerja Martin L. Davey a, ki je bil vse življenje naklonjen konservaciji.
Gcverner Davey je res vzel konservacijo iz politike in ni pustil po-litikarjem, da bi se dotaknili tega departmental Obdržal je najbolj zmožne uslužbence in najel še dodatne na podlagi njih znanja in izkušenj, ne glede na politiko.
Davey je več napravil za konservacijo v štirih letih kot se je prej napravilo v četrt stoletju. On je res napravil nekaj iz tega v Ohio. Podpiral je mnogo postav z dovolj denarjem, znanstvenim raziskovanjem ter ustvaril največji program konservacijskih aktivnosti v zgodovini Ohio.
Športniki v državi Ohio vedo, da je Bricker prelomil svoje obljube kot mal politikar in izdal športnike Davey je bil največji prijatelj in pedpiratelj konservacije, kar jih je imela Ohio.
POVRNITE V DRŽAVO OHIO POŠTENO, POGUMNO, INTELIGENTNO VLADO
VOLITE ZA
MARTIN L. DAVEY
ZA GOVERNERJA OHIO
Volite v torek. 5. novembra
DEMOCRATIC STATE EXECUTIVE
COMMITTEE c,vullvl!'
J. Freer Blttin»er, Chairman
Columbas, O.
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE HČERKE IN SESTRE
Mary Boyce
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0 VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena & 9 flfl in stane samo:	«9 LaUU
NaroČila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113St.Clair Ave. Cleveland, O,
Iti je za vedno zatisnUa svoje mile oči 8. oktobra, 1935.
Ljuba hčerka, draga sestra, dolgo te že ni med nami; let že pet počiva truplo v črni tihi jami.
Mirno snivaj večno spanje v temnem grobu tam; da se enkrat spet združili sprosi milost nam.
Žalujoči ostali:
CAROLINA BOYCE. mati. FRANK. JOSEPH. LOUIS, bratje. FRANCES, poročena ZGONC; JENNIE, poročena PABIAN in ALICE, sestre.
Cleveland. O-. 8. oktobra, 1940,
Sigrid Undset:
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
II.—ŽENA
1895
1940
NAZNANILO IN ZAHVALA
S žalostnim in potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem >n znancem prežalostno vest, da je nemila smrt zahtevala življenje in smo preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
BRICKER
JE IZDAL ŠPORTNIKE
Ko je bil Mr. Bricker kandidat za gcverner.ia 1938, je napravil velike obljube športnikom v Ohio, katerih ena je bila. da bo vzel konservacijo iz politike. Toda po stari navadi je prelomil vse te obljube, ne glede na posledice. Ponovno je dokazal, da njegova beseda ni debra.
B r.i ckerjevo prvo delo v tem ozltru ie bilo sprejetje "ripper" postave pod svetlohlinsko pretvezo, da bo ustvaril nestrankarski konservacijski koncil. Njegova imenovanja so bila pcpclnoma razočarljiva, razen dveh ali treh. Napolnil je koncil s svojimi lastnimi "yes-meni."
Mesto da bi dal novemu koncilu za konservacijo neodvisno moč delovanja po svoji uvidevnosti, je vzel Bricker takoj ošabno in politično kontrolo.
Njegovo prihodnje delo je bilo, da je imenoval kot direktorja republikanskega okrajnega načelnika, ki ni vedel ničesar glede konservacije razen o psih. Ni vedel o znanstvu in filozofiji konservacije.
Prihodnje delo sedanjega governerja je bilo, da je odstavil vse izkušene uradnike in uslužbence, na katere je mogel položiti svoje ne-svete roke. Izčlstil je skoro vse uslužbence, ki so kaj vedeli o programu.
Njegovo prihcdnie delo je bilo, da je nabasal department konservacije z jato neizkušenih in največ neveščih politikairjev. Potrošil je
DAVEY NA RADIU V PONDELJEK VEČER 7:15—DRŽAVNA ODDAJA
iz katerih so sicer jedli voli in osli
Kristina si je pritisnila roke ob život.
Sinek, ti moj sladki, sladki sinek. Bog se te bo usmilil zavoljo svoje blažene matere. Blažena Marija, ti jasna morska zvezda, jutranja zarja večnega življenja, ki si rodila son-
ce vsemirja — pomagaj nama! Malček, kaj je nocoj s tabo, tako si nemiren —? Mar čutiš pod mojim srcem, kako hudo me zebe —?
Bilo je prejšnje božične praznike na dan nedolžnih otroči-čev, ko je Sira Eirik razlagal evangelijsko sporočilo o nedolžnih otročičih, ki so jih kruti
liti, da so jo vtaknili v rnqh, ki je bil znotraj kosmat, in oče jo je držal v naročju. Bila je neznansko1 mrzla noč, in jezdili so po gozdu — smolnice so ozarjate zasnežene smreke. Očetov obraz je bil bakreno rdeč v soju plamenic in krzneni obšiv na njegovi čepici je bil od inja bel kot kreda. Kdaj pa kdaj se je sklonil do nje ter jc malce ugriznil na konec nosu, jo vprašal, če kaj čuti, in nato je zav-pil nazaj k materi, da Kristini še ni ozebel nos. Tedaj so prejkone stanovali še na Skogu — bila je menda tri zime stara. Oče in mati sta bila še čisto mlada. Sedaj se je spomnila -materinega glasu tisto noč — svetlega, veselega in polnega smeha, kadar je možu kaj zaklicala in vprašala po otroku. Da, materin glas je zvenel sveže in mladostno.
Betlehem pomeni v norveškem jeziku mesto kruha. Kajti tamkaj je bil dan ljudem tisti kruh, ki je hrana večnega življenja —.
Pri dnevni maši pa je potem pristopil Sira Eirik k stojalu in prebral evangelij v deželnem jeziku.
Med obema mašama so se ljudje mudili v slavnostni lopi na severni strani cerkve. Imeli so s seboj nekaj pijače in posode so šle iz roke v roko. Moški so semtertja hodili onkraj v hleve, da pogledajo, kaj počnejo konji. Toda poleti je v nočeh pred prazniki soseska ostajala na travniku pred cerkvijo, in tedaj se je mladina med mašama zabavala s plesom.
— In blažena Devica Marija je sama povila svojega sina v plenice. Položila ga je v jasli,
DRUŠTVO KATOLIŠKIH BORŠT-NARJEV DVOR MARIJE POMAGAJ
ŠT. 1640, COLLINWOOD, OHIO.
Zavaruje člane od 1. do 60 leta za $1,000 do $10,000. Zboruje drugi četrtek v mesecu v cerkveni dvorani. V slučaju bolezni se morajo člani javiti pri zapisnikarju.
Predsednik: Prank Martich, 707 E. 162nd St.; tajnik Frank Trepal, jr., 15406 Holmes Ave.; zapisnikar: Anton Grošel, 15615 School Ave.; blagajnik Albert Oermek. 1188 E. 176th St.