Državi^ kar je njenega Vsaka država, tudi naša, potrebuje za svoje funkcioniranje og- romno denarja. Pravzaprav ga potrebuje vedno več, kot bi ji ga bili pripravljeni državljani dati. Za našo velja to še posebej, saj je število tistih, kiji kaj lahko dajo, majhno, vse večje pa število tistih, ki od nje nekaj pričakujejo. Da je država sposobna vzeti državljanom tisto, kar ji pripada, ima visoko usposobljen, množičen in drag aparat. Če bi bili državljani stoodstotno zavedni in bi ji sami od sebe dajali, kar ji gre, bi bila država seveda cenejša in manj pogoltna. Toda to je že pravljica, ki se ne more uresničiti. Država se je torej zoper državljane oborožila z zakoni, eden med njimi ja tudi Zakon o dohodnini. Poleg tega, da nam v njem sporoča, kaj in kdaj ji moramo dati, nam povrh vsega še grozi: "Če se ne boste ravnali po določilih zakona, boste kaznovani!" Za dan ali dva pre- pozno oddano napoved dohodnine nam sodnik za prekrške zaračuna 10 tisoč tolarjev. Če bomo zamudili mesec ali več ali če napovedi sploh ne bomo oddali, nam grozi nekaj sto tisočakov težka kazen. Še vključno do torka, 1. aprila, imamo torej čas, da državi napovemo, kaj lahko njena blagajna pričakuje od naših zaslužkov v letu 1996. Toda bodimo tudi mi do države tako odločni. Poučimo račune, kijih lahko uveljavimo kot olajšavo, ne pozabimo vpisati vzdrževanih družinskih članov, izkoristimo prav vsako možnost, da ji ne damo tis- tega, kar ji ne pripada. Nikakor tudi ne smemo dopustiti, da nam ' država ne bi vrnila denarja, ki smo ji ga med letom morda dali pre- več. Olajšave lahko uveljavite samo do zadnjega dne, določenega za oddajo dohodninske napovedi. Če se boste šele čez nekaj dni spomni- li, da kakšne olajšave niste uveljavili, vam do država pokazala figo. Dajmo torej državi tisto kar je ^ _ njenega, in vzemimo ji vse, cz^ kar ji ne pripada. ( ormož /^društvena-^^čanje if-^a/n spiralna olimpiad Na rednem marčevskem srečanju so se v Ormožu sestali člani društva za pomoč duševno prizadetim občine Ormož. Prisotnih je bilo čez 60 članov, ki so prisluhnili strokovnemu predavanju, osrednjo po- zornost pa so namenili pogovoru o specialni olim- piadi. Ormož bo namreč 9. maja gostitelj 4. re- gijskih iger specialne olimpiade za pomursko in podravsko regijo. Mednarodno gibanje specialne olimpiade poteka že od leta 1968 in od takrat tekmujejo zmerno in težje prizadete osebe že v več kot 140 državah sveta. Olimpiada ni le tekmovanje in šport, je način življenja. Do nedavnega so bili strokovnjaki pri nas mnenja, da bi prizadete osebe morale živeti mirnejše življenje. Danes pa vemo, da je športna dejavnost priložnost za izboljšanje telesnega počutja, splošnega zdravstvenega stanja pa tudi pri- K>žnost za živahno družabno življenje. Organizatorji pričakujejo udeležbo več kot 200 tekmovalcev in okrog 100 spremljevalcev. Prireditev bo potekala v Mestni grabi in bo najmnožičnejša letošnja športna prireditev v Ormožu. vk Cvetni nedelji sledi" veliki teden - čas priprav na veliko noč ali'"vuzem", kot praznik imenujemo tudi na Štajerskem. Velikonočna nedelja je družinski praznik, saj ta dan družina sede^^k praznični mizi, k velikonočnemu "žegnu", v katerem pa ne sme manjkati velikonočnih pirhov, pisanic ali rumenic, kakor jih pač poznajo po imenih in načinu okraševanja v različnih slovenskih pokrajinah. Na Ptujskem je bilo' še nedolgo tega skoraj nepoznano risanje velikonočnih pisanic s pisalko iri voskom. Prva se je tega bolj organizirano lotila Mira Mijačevič v svojem ateljeju in tečaj ob koncu minulega tedna je med ljudmi vzbudil precej zanimanja. V rokah tečajnikov so nastajale čudovite pisanice ,- samo nekaj domiselnosti, domišljije in ustvarjalnosti jim je bilo treba dodati. Foto: Tatjana Mohorko ptuj / kmetijska zadruga ptuj Izredni obini zbor bo 3, aprila Devetdeset podpisnikov, članov Kmetijsice zadruge Ptuj, je v začeticu marca zaiite- valo siciic izrednega občnega zbora, zahtevo pa naslovilo predsedniku zadružnega nadzornega odbora. Ker pričakovanega odziva z njegove strani ni bilo, so izredni občni zbor sklicali sami, in sicer za četrtek, 3. aprila, ob 17. uri v vaškem domu Pobrežje. To možnost namreč daje dese- tini članov (zadruga ima nekaj nad 700 članov) 36. točka pravil KZ Ptuj. Izredni občni zbor je posledica dogajanja na rednem občnem zboru 28. februarja, ko upravni odbor zadruge ni upošteval sklepov območnih zborov področnih zadrug in sklepa tega občnega zbora, da se kandidatna lista za mesto direk- torja zadruge razširi za novega kandidata, to je dotedanjega di- rektorja Stanka Tomaniča. Po- leg tega je razlog za sklic iz- rednega občnega zbora v imeno- vanju vršilca dolžnosti direktor- ja zadruge. Na to mesto je nam- reč upravni odbor imenoval kan- didata, ki na občnem zboru ni dobil večinske podpore. Tako sklicatelji izrednega občnega zbora menijo, da upravni odbor razdvaja člane zadruge in ruši dosedanje uspešno delo zadruge in njenega vodstva. Nadzorne- mu odboru sklicatelji izrednega občnega zbora očitajo, da ni upošteval sklepov občnega zbo- ra, da je deloval v nasprotju z voljo večine članov KZ Ptuj ter s svojimi dejanji rušil ugled in škodoval poslovnim možnostim zadruge in njenih članov. Zame- rijo mu tudi, da ni reagiral na zahtevo za sklic izrednega občnega zbora ter na ravnanje upravnega odbora, s tem pa je kršil določila 53. točke pravil zadruge. Oba omenjena organa tako, po mnenju sklicateljev iz- rednega občnega zbora, več ni- mata podpore večine članov zad- ruge. Zanimivo je, da so sklica- telji za zapisnikarico na iz- rednem občnem zboru "najeli" notarko iz Maribora. V predla- ganem dnevnem redu so med drugimi točke o razrešitvi up- ravnega in nadzornega odbora in sklic predčasnih volitev v organe upravljanja. Prvotno je bila na dnevnem redu tudi razrešitev vršilca dolžnosti direktorja in imenovanje novega vršilca, ven- dar so v dodatnem gradivu skli- catelji od te točke odstopili z obrazložitvijo, da bi bilo s po- novno menjavo v vodstvu dodat- no prizadeto poslovanje Kme- tijske zadruge Ptuj. Če bo na iz- rednem občnem zboru prišlo do predčasne razrešitve upravnega in nadzornega odbora, so sklica- telji predvideli sklic še enega iz- rednega občnega zbora 5. maja, ko naj bi izvolili nove člane obeh organov. Medtem pa naj bi v petnajstih dneh področne zadru- ge izvedle kandidacijski posto- pek in predlagale nove člane. Vsekakor bomo o dogodkih v Kmetijski zadrugi Ptuj še poročali. O KZ Ptuj pišemo tudi na strani 9. J. Bračič 2 Četrtek, 27. marec 1997 - TEDNIK t * i * I ^ i 1 §. A^ * JHI ptuj / na obisku v podjetju pleskar KrifUno obdobje /e za njimi PO OSMIH lETIH IZGUBE LANI PONOVNO POSLOVALI POZITIVNO • LETOS BODO ZAPOSLILI DESET NOVIH DEUVCEV • NAJVEČJA DELOVIŠČA IMAJO ZUNAJ PTUJA Podjetje za zaščito in izolacijo površin Pleskar Ptuj po dol- gih letih stagnacije znova okreva. Lani so po osmih letih poslovanja z izgubo prvič pozitivno poslovali. 85 zaposlenih ponovno z optimizmom zre v prihodnost. Da se je podjetje obdržalo v najhujših časih, je v glavnem njihova zasluga. Pri tem so imeli nemajhen delež dobri medsebojni odnosi, brez katerih ni kvalitetnega dela. Podjetje dela od leta 1960. V najboljših časih je imelo 500 za- poslenih, delali so na različnih deloviščih bivše Jugoslavije. Začetek krize se je pokazal že v letu 1987, število zaposlenih je vztrajno padalo, počasi so iz- gubljali delo v Bosni, Srbiji in Črni gori. Z izgubo trga se je zmanjševalo tudi število zaposle- nih. Leta 1992 je bilo delavcev le še med 85 in 90. Do aprila tega leta oziroma do začetka vojne so še delali v Bosni, potem so jim ostala le delovišča v sosednji Hrvaški. Tudi delavci so bili iz krajev, kjer so imeli delovišča. Danes zaposlujejo 85 delavcev. POLOVICA DELAVCEV SO TUJCI Direktor podjetja Boris Krajnc zadovoljno pove, da bodo letos po dolgih letih znova zaposlili novih deset delavcev. To zahteva tudi povečan obseg dela. Specializirali so se na speci- alno zaščito betona in jeklenih površin, kar je njihova glavna dejavnost. Razpolagajo z izkušenimi in strokovno uspo- sobljenimi delavci, precej je ta- kih, ki so v podjetju že dlje časa. Kar pa zadeva strukturo zaposle- nih, jih je 50 odstotkov že vedno tujcev, ker pri nas takih profilov kadrov ni oziroma naši ljudje ne želijo delati na terenu, kar pa je tudi svojevrsten odsev naše soci- alne politike. S tujimi delavci sklepajo pogodbe za določen čas, glede na sezono del pa so tako kot drugi gradbeniki od decem- bra do februarja skorajda brez dela oziroma se v tem obdobju obseg dela zaradi klimatskih raz- mer zmanjša za 50 odstotkov let- ne realizacije. Tako kot drugi gradbeniki pa se srečujejo tudi z veliko nelojalno konkurenco, kar jim otežuje prizadevanja pri stabilizaciji poslovanja. Sloves kvalitetnega izvajalca zaščite Pleskarja ni nikoli zapus- til, tako da so že več desetletij prisotni s stalnimi ekipami dela- vcev v Železarni Jesenice, Cin- karni Celje, v Velenju, Šoštanju, Luki Koper in drugje, kjer ima- jo opravka z vzdrževanjem večjih kompleksov. Lani so de- lali tudi v Libiji, v Zagrebu ima- jo registrirano podružnico. Gle- de na to, da na Hrvaškem delajo stalno, in glede na renome je pričakovati, da se bo v kratkem obseg del na Hrvaškem občutno povečal. Edino, kar jih lahko zaustavi, so delavci, saj jih je tudi na Hrvaškem kljub krizi iz- redno težko dobiti. V sodelovan- ju s proizvajalci materialov in inženiring organizacijami delajo tudi v tujini, kjer prevzemajo kompletna dela ali pa sodelujejo kot nadzorniki. V kratkem bo eden njihovih delavcev šel kot nadzornik na Tajsko, kjer bo so- deloval pri nadzoru in strokovno pomagal tuji firmi pri uvajanju novosti iz dejavnosti zaščite. Pri delu sta njihovi glavni vodili kvaliteta in rok izvedbe, ki ga spoštujejo v največji možni meri. PLESKAR JE DELfs^IŠKA DRUŽBA Vsa leta so se kljub krizi sprot- no seznanjali s strokovnimi no- vostmi in jih skušali sproti uva- jati v prakso. Nekoliko so zaosta- li v tehnologiji, ker zaradi slabšega poslovanja niso imeli denarja za investicije. Sedaj je tudi temu konec. Novih investi- cij se bodo lotili preudarno, sku- paj z lastniki. Pleskar je delniška družba s 60 delničarji. Glavni delničarji so Pomurska družba za upravljanje, KBM Infond in zaposleni iz interne razdelitve. Prva skupščina delaničarjev bo predvidoma maja ali junija. S pooblaščenima investicijskima družbama dobro sodelujejo, zna- jta prisluhniti njihovim težavam in jim skušata pomagati po na- jboljših močeh. Namreč le dober razvoj in poslovanje lahko v bodočnosti delničarjem prinese- ta dobiček. Pleskar pa je tudi ena tistih ptujskih firm, ki jim bolj zaupajo drugje kot doma. Boris Krajnc je prepričan, da bi lahko več delali pri specialni zaščiti na primer v ptujski Perutnini in v drugih firmah. Upajo pa, da bodo dogovori s SCT Ljubljana, ki gradi ptujski most, uspešni in da bodo toliko zaželeno delo na tem objektu le dobili. Za letošnje leto so s pogodba- mi pokrili že skoraj polovico predvidene letne realizacije. Tako so izredno zadovoljni, da so pridobili delo na enem na- jvečjih investicijskih objektov v Sloveniji - poštnem centru Ljubljaa, ki je vredno sto milijo- nov tolarjev, kar predstavlja tret- jino letne realizacije. Pridobili so tudi dela na novem rezervoar- ju v Kopru v vrednosti 30 mili- jonov tolarjev. K temu pa je potrebno dodati druga vzdrževalna dela, za katera imajo sklenjene stalne pogodbe. Podjetje razpolaga s precejšnjim osnovnim kapita- lom. Prevladujejo v glavnem nepremičnine. Sedež podjetja je v eni etaži v Lackovi 5, večji del prostorov pa je v Kidričevem, kjer so delavnice, ki jih namera- vajo posodobiti. Gre za občutlji- vo investicijo že zaradi ekologije in zaradi samih tržnih razmer. Stanovanjske hiše za delavce imajo v Mariboru in na Jeseni- cah. Razveseljivo je tudi, da praktično poslujejo brez dolgo- ročnih obveznosti. Pri Novi KBM so dobro zapisani. Letošnje leto poslujejo tudi brez blokiranega žiro računa, kar je bilo v prejšnjih letih zelo pogos- to. V glavnem je do blokad pri- hajalo zaradi neplačanih pris- pevkov iz osebnih dohodkov. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v. d. radijskega urednika), Martin Ozmec, Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). Grafično-tehnični urednik: Slavko Ribarič. Tehnični urednik: Jože Mohorič. Propaganda: Oliver Težak, « 776-207. Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; « (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celotna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za ' izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje fl petodstotni davek od prometa ^ proizvodov. O plaiah ne duha ne sluha NA PROTESTNEM SHODU PRED LENARŠKO OBČINO SO RAZOČARANI DELAVCI TOVARNE NOŽEV iN DRUGIH REZIL PATHOS IZRAZILI NEZADOVOUSTVO NAD RAVNANJEM OBČINSKE OBLASTI, KI JO GOSPODARSKE TEŽAVE PREMALO ZANIMAJO dročju ogrevanja v Ki- dričevem -OM HAJDOŠE • Za varnost motoristov Ker vsako leto ob pričetku motoristične sezone beležijo več prometnih nesreč z ude- ležbo voznikov motornih ko- les, je postaja prometne polici- je iz Maribora na karto^omu AMD Ptuj v Hajdošah že ko- nec prejšnjega tedna napove- dala akcijo za tisposabljanje motoristov za vamjo vožnjo. Zaradi poslabšanih vremen- skih razmer so akcijo prestavi- li za teden dni. Akcija bo torej jutri, 28. marca, ob istem času. S člani ^motorističnega chopCT kluba Stajerc bodo opozorili na pripravo motornega kolesa oziroma voznika na novo sezo- no ter na varno vožnjo moto- ristov. -OM PTUJ % Tretji zbor brigadirjev Klub brigadirjev in briga- dirk mladinskih delovnih bri- gad Ptuj pripravlja 3. redni zbor vseh članov in simpati- zerjev, ki bo v sredo, 2. aprila, ob 16. uri v Delavskem domu Franca Krambergerja. Kot je povedal predsednik kluba Fe- liks Ba^, bodo na zboru raz- pravljali o praznovanju dneva upora proti okupatorju, 27. aprilu, ko bodo organizirali prvi pohod po poteh upora v Kicar, Dogovorili se bodo o razvitju novega klubskega pra- pora, o srečanju slovenskih bri^dirjev, ki bo 24. maja v Celju, p 50. obletoici graditve proge Samac - Sarajevo in še o čem. -ONi DESTRNIK • Ob materinskem dnevu v soboto, 22. marca, so člani Prosvetnega društva Destrnik organizirali v kulturnem domu krajevno proslavo ob materinskem dnevu. Prisotne v nabito polni dvorani je poz- dravil predsednik PD Destr- nik Milan Šteger. S kultiunim progr^om so navdušili učenci OŠ Destrnik, nastopila je tudi gasilska godba na piha- la, zaplesali so člani odrasle in otroške folklorne skupine, re- citacijska sekcija pod vodst- vom Milene Muršec se je pred- stavila s skečem, zapeli pa so tudi člani Destmiškega okteta, ki deluje v okviru PD Destr- nik. Po prireditvi je pj-edsednik PD Destrnik Milan Šteger po- vedal: "Nabito polna dvorana je dokaz, da takšnih prireditev v kraju primanjkuje. Vendar je vedno problem denar." Zmago Šalamun SPODNJE PODRAVJE • O strategiji ribištva v okviru Ribiške družine Ptuj te dni potekajo delni zbo- ri ribičev, na katerih posamez- ni pododbori ra^ravljajo predvsem o strategiji ribištva po sprejetju nove^ zakona o sladkovodnem ribištvu, o pri- lagajanju novemu zakonu o društvih, pa seveda o lansko- letnem poslovanju ter o letošnjih načrtih. Ko bodo končani vsi delni zbori ribičev, bodo o tem r^ravljali še na skupščini Ribiške družine Ptuj, ki bo predvidoma v prvi polovici aprila. -OM PTUjmZakqi umirqjo labodi? Sredi prejšnjega tedna nas je poklical bralec Miran Rižnar iz Ptuja in nas opozoril, da je konec prejšnjega tedna med šponno vožnjo s kanujem po Dravi v v reki našel dva mrtva laboda in kormorana. Prvega laboda je zagledal v pmjskem jezeru pri pomolu broda^kega kluba Ranča, drugega pa ob sotočju kanala s staro strugo. Med vožnjo pri otoku pa je našel tudi mrtvega kormorana. Vse tri ptice je pogledal in niso imele strelnih ran, zato je izra- zil sum, da bi jih kdo zastrupil. Ali je mogoče, da bi kdo drav- ske lepotce namerno ubijal? -OM draženci Slovesnost ob tnaterinsiKom dttevu v soboto, 22. marca, so v domu vaščanov v Dražencih pripravili najmlajši skupaj z mladimi in vaškim odborom bogat kulturni program za svo- je mame, žene in dekleta. Domači otroci so se pod vodst- vom mladih deklet predstavili z deklamacijami, pesmijo, ple- som in glasbo. Pridružil se jim je domači kvartet, na koncu pa vse presenetil nastop ptujske- ga noneta, ki je preizkusil akustičnost dvorane, kakršne ni daleč naokrog. Po prireditvi so se žene ob zakuski in prijet- ni glasbi zabavale in klepetale pozno v noč. Namen prireditve ni bil pri- praviti nastop samo za žene, temveč se zahvaliti tudi domačim mojstrom, ki so po dvorani opravili potrebna dela, mladim, gasilcem in članom vaškega odbora. Sedaj je nova dvorana kolikor toliko pripravl- jena za raznovrstne kulturne prireditve, ki si jih domačini zelo želijo. Že ta ponedeljek se bodo, kot je povedala predstav- nica za kulturo v Dražencih Zdenka Godec, v njej predstavi- li mladi gledališčniki iz Skorbe s komedijo Trojčki. Cestnik Mladi so plesali in peli za svoje mame. Foto: D. Pavlica 18-OD TOD IN TAM 27. MAREC 1997- TEDNIK ptuj / pred odprtjem 8. razstave dobrot slovenskih kmetij 562 kmetij iz tele Slovenije RAZSTAVA DOBROn SLOVENSKIH KMETIJ BO NA OGLED OD 4. DO 7. APRILA V MINORITSKEM SAMOS- TANU • LETOS SO KRUŠNIIV^ MESNIM IN MLEČNIM DOBROTAM DODALI ŠE NARAVNA ŽGANJA, KISE IN OUA # RAZSTAVO BO ODPRL PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA JANEZ PODOBNIK v sejni sobi Mestne hiše v Ptuju je bila v ponedeljek ti- skovna konferenca pred odprtjem osme razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki so jo organizatorji - Uprava za po- speševanje kmetijstva pri ministrstvu za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano, Mestna občina Ptuj in Kmetijska svetovalna služba Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj - povezali z odprtjem priložnostne raz- stave pod naslovom "Od zrna do kruha". Na letošnji razstavi se bo z mlečnimi, mesnimi in krušnimi izdelki, žganji, olji ter kisi predstavilo 562 Imetij. V ocenjevanje so kmetije prijavile 392 izdelkov iz žit, 77 mlečnih, 84 mesnih, 44 kisov, 15 olj in 94 naravnih žganj. Najboljše izdel- ke bodo nagradili z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priz- nanji, kipce kakovosti pa bodo podelili izdelkom, ki so trikrat zapored prejeli zlato priznanje. Vsa iTiiznanja najboljšim raz- stavljalcem bodo podelili na do- poldanski slovesnosti v nedeljo, 6. aprila. Svetovalka Terezija Meško, ki je že vrsto let vodja postavit- ve razstave v minoritskem sa- mostanu, je povedala, da bodo letos v jedilnici razstavljeni samo izdelki, ki bodo nagrajeni. Razstava bo galerijska, s tem preglednejša in bolj poučna. Kn^i, kisi, olja in žganja, ki ne bodo nagrajeni, ne bodo nikjer razstavljeni. Izjema so le mlečni in mesni izdelki, ki bodo tako kot v prejšnjih letih na ogled v križnem hodniku. V enem od križnih hodnikov bodo pred- stavili mdi embalažo. Slavica Strelec iz svetovalne službe pa je povedala, da se vedno več kmetij odloča za prodajo svojih izdelkov pod arkadami mino- ritskega samostana. Letos so se še posebej potrudili in k sodelo- vanju povabili vse kmetije, ki so prejele kipce kakovosti. Me- sne izdelke bodo prodajale kmetije, ki so se že uveljavile z dejavnostjo kmečk^a turizma. Več bo letos mdi izdelovalcev sirov. Za prodajo pod arkadami so se določila tudi nekatera podjetja, ki so razstavo podprla kot sponzorji. Vseh sponzorjev in donatorjev je več kot 50. Spominek oziroma vstopnica letošnje razstave je sodček, v katerem naj bi bil dolenjski cviček, eden od simbolov te po- krajine, ki se letos na razstavi celovito predstavlja. Tradicija je namreč, da se vsako leto po- drobneje predstavi ena od slo- venskih pokrajin. Razstavo Dobrote slovenskih kmetij bodo odprli 4. aprila in bo na ogled do 7. aprila, ko jo bodo sklenili s strokovnim po- svetom o embalaži in srečanjem kmetijskih šol. Zadnji dan si bodo učenci in dijaki v organi- ziranih skupinah lahko razsta- vo ogledali brezplačno. Na ti- skovni konferenci so v strokov- nem delu govorili mdi o zakon- skih podlagah za ureditev do- polnilnih dejavnosti na kmeti- jah in o pogojih za proizvodnjo živil živ^skega izvora na kme- tijah. Gre za pravilnik, ki je še vedno v pripravi, čeprav ^ kmetice in kmetijci pričakujejo že osmo leto, torej od prve raz- stave. To je bil namreč eden od ciljev v lem 1990 začete nove pmj ske prireditve, za katero je dalo pobudo in jo v prvih letih tudi vodilo Turistično društvo Ptuj. Za prvi pravilnik je po- trebno sprejeti zakon o kme- tijstvu, za opravljanje dopolnil- ne dejavnosti proizvodnje živil živalske^ izvora pa spremeniti obstoječi veterinarsla zakon, vendar kot je povedal mag. Pe- ter Božič z veterinarskega ura- da Republike Slovenije, bo po- trebno najti neko srednjo pot za zagotovitev proizvodnje, ki bo za potrošnika tudi vama, zato veterinarji ne bodo odstopili od izpolnjevanja minimalnih tehničnih pogojev. Dejstvo pa je, da brez dopolnilnih dejav- nosti kmetije, posebej še v hri- bovitem območju Slovenije, ne bodo mogle preživeti. Že zato bi morali prizadevanja za za- konsko lu-editev teh vprašanj pospešiti. Če že šepa zakonska ureditev prodaje na kmejah, pa je razveseljivo, da se iz leta v leto povečuje kakovost izdel- kov, s katerimi kmetije sodelu- jejo na razstavi. S tem, ko dobi- jo ocenjevalne zapisnike o po- sameznih izdelkih, je že storjen korak več za večjo kakovost. Pozna se, da jih pridelovalci skrbno prebirajo in sproti od- pravljajo ugotovljene napake. MG ptuj / o turističnem obisku v prejšnjem letu Velik porast individualnih gostov V Turističnoinformativnem centru Ptuj že nekaj let zbirajo tudi statistične podatke o gostih, nočitvah in drugih dejav- nostih, ki jih izvajajo v okviru promocije turistične ponud- be. Podatki so razveseljivi, čeprav le približni, ker vsi, ki sprejemajo goste in jih prenočujejo, podatkov ne posredu- jejo. Poleg tega pa tudi ni podatkov o prehodnih gostih. Kljub vsemu je zaznati, da se na področju turizma v Ptuju in okoli- ci le premika na bolje in da se povečuje število obiskovalcev. Gostov, ki so lani v Ptuju pre- nočevali, je bilo skoraj devetnajst tisoč, nočitev pa nekaj manj kot dvajset tisoč. Nekoliko manj je bilo v prejšnjem letu organiziranih skupin. Zato bo ne glede na trend v sodobnih turističnih tokovih, ki se kaže v povečanem številu indi- vidualnih gostov, gospodarsko in- teresno zdmženje Poetovio Vivat moralo v tem letu več narediti za trženje receptivnih turističnih programov. Največje povečanje je bilo v prejšnjem letu prav pri obiskoval- cih TlC-a, kar je vplivalo tudi na večji turistični promet. Informaci- je in druge podatke o turistični po- nudbi Ptuja so delavci TlC-a v prejšnjem letu posredovali 9495 gostom, od tega je bilo tujih 4578. Vsak obiskovalec TlC-a dobi pro- pagandno gradivo, splošne turis- tične informacije, poleg tega ga seznanijo s konkretno ponudbo, za katero se zanima. Če je vsak od teh, ki so v TIC-u iskali informaci- je o ponudnikih ptujskega turiz- ma, v povprečju pri njih porabil 25 nemških mark, to v denarju pome- ni 21 milijonov tolarjev zaslužka več za ptujski turizem. Denar, ki so ga prejeli v prejšnjem letu od proračuna mesme občine Ptuj za dejavnost TlC-a, so torej večkrat- no povečali: od trinajst milijonov vložka jih je na koncu leta bilo 58, šest milijonov tolarjev pa so prejeli za organizacijo prireditev. Čeprav bi mestni svetniki najraje videli, da postavke GIZ oziroma TIC več ne bilo v proračunu mestne občine, GIZ naj bi po njihovem prešel na samofmanciranje, je ven- darle potrebno reči, da bo občina morala ne glede na to tudi v bodoče zagotavljati sredstva za splošno turistično propagando, ali drugače povedano, ni si mogoče predstavljati, da bi informacije in gradivo, ki ga turisti ob obisku TlC-a dobijo, zaračunavali. Pov- sod v svetu je tako, da takšno službo plačuje občina. Drugo pa je seveda vprašanje sofianciranja druge dejavnosti GIZ-a, ki se po pogodbi izteče julija prihodnje leto. Teh sredstev je resnici na lju- bo že sedaj veliko manj, kljub temu da bi jih moralo biti vsako leto do odstotkov letnega načrta GIZ-a. Se naprej pa ostaja odprto vprašanje sofinanciranja TlC-a za delo splošne turistične propagan- de, ki ga le-ta izvaja tudi za druge občine na Ptujskem. Kljub dvo- mom o delu GIZ Poetovio Vivat, ki je bil ustanovljen za promocijo ptujskega mrizma, mu je vendarle potrebno priznati, da je kljub težavam in prepovljenim sredst- vom vendarle opazen napredek. V tem času slabšega (podcenjenega) financiranja je uspel urediti pros- tore na Slovenskem trgu 3, kar je brez dvoma napredek, ki se bo poznal tudi pri bodočem delu. Se- daj je delo potekalo v skrajno oteženih razmerah - v enem pros- toru mestnega stolpa in enem prostoru bližnje stavbe. Glede na veliko odprtih vprašanj nadaljnjega razvoja ptujskega tu- rizma in uresničevanja strategije razvoja turizma v Ptuju bi se mest- ni svetniki vsaj enkrat na leto mo- rali srečati tudi s to temo. Direktor GIZ Poetovio Vivat Branko Bru- men pravi, da se čudi tolikšnemu nazupanju v takšno organiziranost ptujskega turizma. Drugi ga jemljejo za vzor, Ptujčani pa bi ga najraje pokopali. Nazadnje so mu dali prioznanje na portoroškem posvetu predstavnikov turis- tičnega mangementa v Sloveniji. Po vzoru Ptuja so TlC-e organizi- rali že v številnih slovenskih mes- tih. MG stoperce/ uudske pevke in pevci v augsburgu Ob dnevu žensk za ro/cilre Ob prazničnem koncu tedna ob dnevu žensk so ljudske pevke in pevci Kultumo-prosvetnega društva Stoperce s finančno pomočjo občine Majšperk gosto- vali pri slovenskih rojakih v Augsburgu, nemškem mestu s kar 250.000 prebivalci, kamor jih je na pobudo tamkajšnje sloven- ske družine Pospešil povabilo Slovensko kulturno in športno društvo Drava. Vanj je vključenih približno 70 Sloven- cev, predseduje ga. jim Cvetka Javemik. Društvo je nadvse de- javno: imajo pevski zbor, folklor- no skupino, mladina pripravlja recitale in dramske nastope. Po osemurni vožnji so gostitelji slovenske goste prisrčno sprejeli, ti pa so jim izročili pozdrave iz domačih krajev. Popeljali so jih na svoje domove, nato pa so se v njihovi družbi sprehodili po mes- tu, bogatem s kulturnimi in zgo- dovinskimi znamenitostmi. Zdravljica, slovenska državna himna, je ob 17. uri naznanila slo- vesen pričetek programa, ki je bil vsebinsko posvečen dnevu žensk. Rojaki so pripravili zanimiv nas- top, v katerem so sodelovali mlajši in starejši. Več kol očitno je bilo, da nosijo v srcih močno ljubezen do rodne domovine, slovenske be- sede, ljubezen do slovenskih kore- nin. Solze na licih in bučni aplav- zi so govorili, da so ubrano in z občutkom zapete pesmi ljudskih pevk in pevcev iz Stoperc občinst- vo resnično ganile in prevzele. Programu je sledil prijeten družabni večer s plesom, petjem, smehom in zabavo. Bil je to pravi slovenski večer, v katerem so se sklenila tudi mnoga prijateljstva. Od slovenskih rojakov v Augs- burgu so se Stoperčani poslovili v nedeljo dopoldne v prijetnem domačem vzdušju, oboji pa so si obljubili, da se morajo še srečati, saj je bilo gostovanje za ljudske pevce in pevke zanimivo doživet- je, za slovenske rojake pa še mno- go več: slovenska ljudska pesem jim je spet približala domovino Slovenijo in željo po vrnitvi do- mov - vrnitvi za vedno. Aleksandra Jernejšek ormož / skupscina kmetijske zadruge Somo za obresti 20 milijonov Letošnja skupščina zadružnikov je potekala v precej bolj mirnem vzdušju kot prejšnja leta in zdi se, da se stanje počasi umirja. Zbrani so dejali, da je treba enkrat za vselej končati z očitki iz preteklosti in se posvetiti reševanju za- druge, ki tiči globoko v dolgovih. Dovolj zgovoren je poda- tek, da so v minulem letu plačali okrog 20 milijonov tolar- jev obresti za najete kredite. Kmetijska zadmga Ormož je bila ustanovljena leta 1990 in se je v dokaj neugodnem času izločila iz nekdanjega skupn^a podjetja Jeruzalem v samostojno pravno osebo z zadružno lastni- no. Od takrat životari pod ne- nehnim stresom in v negotovos- ti, kar je^ po besedah direktorja Antona Sdamona posledica ne- delovanja tržnih sistemov in po- manjkanja lastnih virov sred- stev. Delež zadmge pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in odkup kmetijskih pridelkov je občumo padal, strokovni kader je odhajal, kmetje so bili nezado- voljni. Danes zadmga kot prav- na oseba ni deležna nol^nih državnih dotacij in subvencij za svoje poslovanje, ampak ustvarja dohodek izključno iz lastnih vi- rov. V letu 1995 je dosegla naj- nižjo gospodarsko rast, v letu 1996 pa se je krivulja pričela rahlo dvigati. Zadmga ima 480 članov, kar pomeni, da je vanjo vključenih slabih 17 odstotkov kmetij na ormoškem področju, sodelujejo pa tudi z nečlani. V minulem lem je zadmga dosegla 994 mili- jonov tolarjev prihodka, kar je za 9 odstotkov več kot leta 1995. Trgovinska dejavnost, ki pred- stavlja 35-odstotni delež v struk- turi dohodka, je lani dosegla zaskrbljujoče rezultate in v zadnjih petih letih ni bila nikoli rentabilna. Za takšno ^tanje so po mnenju direktorja Salamona kriva nevlaganja in neprilaga- janje novim tendom in času. Lani so v adaptacijo trgovin vložili 6,8 milijona tolarjev. Adaptacije so bile nujno potreb- ne, saj so morali zagotoviti z za- konom predpisane pogoje za prodajo zaščitnih sredstev. S tekočim poslovanjem in fizičnimi kazalci za leto 19% so v zadmgi še kar zadovoljni, ni- kakor pa ne morejo biti s fi- nančnim stanjem. V pričetku minulega leta je bilo stanje iz- jemno slabo mdi z vidika upravljanja, vodenja, nemogočih medsebojnih odnosov med za- poslenimi, nezaupanja članov in negativnega odnosa okolice. Analize v prvem polletju lanske- ga leta so jasno pokazale, da kažejo kazalci finančne moči na pomanjkanje trajnega kapitala. Kratkoročna zadolženost je veli- ka. V primem, da se ne bodo odločili za sanacijo zadmge, bodo predvidene obresti v nas- lednjih letih znašale astronom- ske vsote - leta 2000 naj bi plačali že 43,9 milijona tolarjev letnih obresti. To seveda pomeni grobo nažiranje trajne^ kapital^ zato se bodo v zadmgi morali čimprej odločiti za sanacijo. Predvideli so tri možne variante. Dolgovi zadmge znašajo okrog 80 milijo- nov tolarjev. Ena izmed variant je, da člani zadmgo dokapitalizi- rajo. Vsak član naj bi vložil olaog 200.000 tolarjev. Na ta način bi se delež članov v skup- nem kapitalu zadmge, ki sedaj znaša le 2,1 odstotka, povečal na 17,6 odstotka. Kakšno je mnenje članov o tem predlogu, se 74 zbranih članov na skupščini ni izjasnilo. Toliko glasnejši pa so bili, ko je bila omenjena prodaja kapitalskih deležev, ki kotirajo na borznem trgu, v vrednosti 70 milijonov. Prisomi so se strinja- li, da je prodaja delnic zadnja možnost, po kateri bi posegli. Najverjetneje se bodo odločili prodati številne objekte, ki so v njihovi lasti, vendar jih za svoje delo ne potrebujejo. Nepre- mičnine bi bilo mogoče prodati za 90 milijonov tolarjev, če bodo seveda našli kupce. Ormoškega marofa ne nameravajo prodati, ampak urediti v prodajni center, saj je zaradi svoje lokacije izjem- no primeren za tovrstno dejav- nost. V primem, da sredstev ne bo mogoče zagotoviti, je v nevar- nosti zaprtje vseh trgovin in uki- nitev 30 delovnih mest. Svoje mnenje o poslovanju Kmetijske zadmge Omož je po- dala tudi pooblaščena revizorka, ki je dejala, da bilanca resnično in pošteno prikazuje stanje v za- drugi. vk ormož / letna skupscina zveze prijateuev mladine Po zmožnostih in potrebah člani Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ormož so na redni letni skupščini razrešili dose- danje organe zveze, pregledali dejavnosti minulega leta ter obravnavali in sprejeli statut. Nato so izbrali novo vodstvo: predsednica je postala Jasna Aleksič, namestnica predsed- nice Vesna Žerjav, sekretarka pa Marjeta Štampar. Izvolili so tudi člane upravnega in nad- zornega odbora ter častnega razsodišča. Prvenstveni cilj delovanja ZPM je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin. Na skupščini sprejeti osnutek programa delovanja ZPM za leto 1997 bodo prilagajali zmožnos- tim in potrebam. Med dejavnos- ti ZPM spada organizacija bral- ne značke, pri kateri letos želijo uvesti enoten izbor literattire in enoma priznanja za dobitnike bralne značke, ki se bodo letos poveselili tudi na občinskem srečanju. Or^izirali bodo lite- rarna srečanja mladih bralcev s pisatelji, pesniki in dmgimi kul- turnimi delavci ter pripravili vse potrebno za sodelovanje na med- narodnem knjižnem kvizu. Or- ganizirali in izvedli bodo občin- sko tekmovanje v znanju iz vese- le šole in skupno srečanje z izle- tom za zmagovalce planskega tekmovanja. V polemih počitni- cah pripravljajo letovanje otrok iz dmžin s šibkejšim socialno- ekonomskim statusom, rekrea- tivne in ustvarjalne počimice za mlade raziskovalce, teden ust- varjalnosti mladih in enodnevni družinski izlet s počitniškim av- tobusom po Sloveniji. V tednu otrok in v decembm bodo orga- nizirali vse že utečene priredit- ve. ZPM si bo prizadevala usta- noviti klub staršev, forum za pravice otrok, radi pa bi izvedli tudi občinski otrošla parlament in predstavniki naj bi nato sode- lovali tudi na državnem parla- mentu otrok. V skrbi za z±-avje si bodo prizadevali urediti pos- tavitev kondomata na javnem prostom v OrmožiL Za izvedbo omenjenega pro- grama bi potrebovali okrog 7 milijonov tolarjev, za katere upajo, da jih bodo dobili iz občinskega proračuna. Svoje delo bodo predstavili v brošuri in zgibanki s programom dela za leto 1997. vk Šolski zvonei oš SELA: Učenci in učitelji videmske podružnične šole na Selih so imeli včeraj popoldan, 26. marca, dan odprtih vrat. V pr\ em razredu so učenci sode- lovali v integriranem p)ouku, v drugem so se učili matematiko, tretješolci in četrtošolci pa so predstavili projekt pod naslov- om Rad imam mleko. TM TEDNIK - 27. MAREC 1997 OD TOD IN TAM - 23 1 moinmii bodite pazljivi! Za zdomce so se velikonočni prazniki praktično že pričeli v začetku tega tedna, vrhunec obujanja velikonočne tradi- cije in prazničnega veselja pa bo ob koncu tedna in v ne- deljo, ko se bodo družine zbrale ob žcgnanih dobrotah iz jerbasa. V pričakovanju velikonočnih praznikov pa so policisd mdi le- tos v strahu pred poškodbami in prepogosto,, prevsem pa nepra- vilno uporabo pirotehničnih sredstev. Po izkušnjah iz minu- lih let pričakujejo povečano šte- vilo kršitev javnega reda in miru ter kaznivih dejanj in dogodkov, ki so povezani z uporabo piro- tehničnih sredstev, nošenje strelnega orožja ter drugih ne- varnih sredstev oziroma naprav. V času velikonočnih praznikov pa mislimo seveda predvsem na pokanje z ročnimi možnarji ali na karbid. Dejstvo je, da je vzrok za nes- reče predvsem nestrokovnost ali opustitev nadzorstva izkušene, polnoletne osebe nad mladolet- niki, ki pri streljanju uporabljajo kar se da različne strelne primo- močke; od smodnika in petard, večje kose karbida, bencin, sla- mo do kovinskih posod raz- ličnih velikosti in trdote mate- riala. Posebej previdno je treba ravnati z "ročnim možnarjem", ki je izdelan v obliki pištole in se s prednje strani polni s smodni- kom. Pogosto se dogaja, da posamez- niki doma sami izdelujejo ekplo- zivno snov iz različnih mešanic. Zaradi nestrokovne uporabe in neustrezne kakovosti možnarjev lahko pride do izredno nevarnih posledic oziroma hujših telesnih poškodb, da ne omenjamo mate- rialne škode. Zato bodo v času velikonočnih praznikov policisti poostrili nadzor pri pregledu osebnih vo- zil, potnikov in prdjage tako na mejnih prehodih kot ob rutin- skih pregledih v notranjosti države. Zoper vse kršitelje, ki bodo uporabljali pirotehnična sredstva na mestih, kjer to ni dovoljeno - torej v bližini vrtcev, šol, bolnišnic, cerkva in množice ljudi - bodo dosledno ukrepali v skladu z določili zakona. Ročni možnarji so namreč opredeljeni kot strelno orožje in je njihova uporaba dovoljena le v skladu z zakonom. Tudi za nabavo in prodajo ekplozivnih snovi (smodnika) veljajo določila za- kona. Upoštevajte torej priporočila policistov, in če boste že pokali s čimerkoli, počnite to skrajno previdno, da se praznovanje za koga ne bo sprevmilo v obžalo- vanje ali bog ne daj celo v žalo- vanje! -OM prejeli smo / kaj raste v prešernovi? f ... se menda sprašujejo stanovalci Prešernove ulice in celo ogorčeno ugotavljajo, da moderna I skulptura ne sodi v staro in na novo urejeno Prešernovo ulico. ^ Ko sem gledal, kaj neki tam raste modernega, J sem videl vsa parkirišča zasedena z modernimi k avtomobili, ki prav tako ne nosijo zgodovinske ^ patine. Enako velja tudi za asfalt, da ne govorim o tem, da je nova ureditev že v celoti odstranila vse slamnate strehe in da s konjskimi vpregami sploh ni mogoče zavijati na dvorišča stavb v I Prešernovi, čeprav so vrata in čeloma ureditev ' namenjeni prav temu. Gotovo je, da umetniško delo modernih oblik t, ne bo bolj kazilo podobe stare ulice, kot jo druge ' pridobitve konca 20. stoletja. Varovanje kultur- " ne dediščine gotovo ne more biti v tem, da bi se odpovedali pridobitvam civilizacije, kot so avto- I mobili, asfalt ipd., ampak da se stare oblike, ki so « tega vredne, ohranijo in v posodobljeni obliki uporabljajo. Vsaka doba, tudi moderni čas,' pa naj da staremu mestu svoj pečat. Kar pa se tiče Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora, pa ga stanovalci Prešernove ulice povsem po nepotrebnem - kličejo na pomoč. Ta ustanova se je namreč s I' svojimi odločitvami že tako kompromitirala, da v očeh Ptujčanov in strokovne javnosn nima več nobene avtoritete. Primer ureditve Dravske uli- ce, zlasti odobritev domačijsko-kmečke arhitek- | ture hiše v Dravski ulici 20, ki bi spadala | kvečjemu v kakšno zakotno vas, najlepše kaže, I kakšen odnos ima imenovani zavod do kulturne r dediščine Ptuja. Če stanovalce Prešernove moti moderna " skulptura, potem je kar prav, da morajo za vsako spremembo fasade ali pleskanje ali obesek na ulici dobiti posebno dovoljenje, saj je očitno, da | se na njihovo presojo, kaj spada v staro mestno ^^ jedro, ne gre zanesti. I Branko Resnik ^ Jožetu Vrbnjaku v slovo Na svoji delovno uspešni in kultur- no bogati poti skozi življenje je omagal Jože Vrbnjak iz Orešja pri Ptuju. Gospodarsko, kulturno in družbeno življenje na Ptuju je več kot šestdeset let prepleteno z njego- vim zavzetim delom, povezano z njegovim imenom. Naj to delo na kratko predstavimo. Rojenje bil 8. marca 1909 v Terbe- gpvcih, občina Videm ob Ščavnici. Čeprav je izhajal iz kmečke družine, ga je že v otroštvu veselil krojaški poklic, zato je po končani osnovni šoili, leta 1923, odšel za vajenca v Zagreb, kjer je čez 4 leta postal krojaški pomočnik in nadal- jeval delo v svojem poklicu. Na Ptuj je prišel leta 1935. Tu sta si z ženo Katico uredila toplo družinsko ognjišče in odprl je sa- mostojno krojaško delavnico. Že ta- koj po prihodu na Ptuj ga je narod- nostno in socialno zavedni krojač Mirko Bezjak pritegnil k sodelo- vanju v DPD Svoboda, kasneje Vzajemnost, Sodeloval je v pev- skem in tamburaškem zboru ter dramski sekciji. S svojimi nastopi so spodbujali slovensko narodnostno zavest proti rastoči nacistično-kul- turbundovski propagandi. Trden in zaveden Slovenec je Jože ostal tudi po okupaciji. Že leta 1941 je postal član OF, mladi kro- jač iz njegove delavnice Franc Gra- bar pa je bil istega leta ustreljen med prvimi talci z našega območja. Tudi Jožeta so zaprli, vendar so ga zara- di pomanjkanja dokazov morali čez nekaj mesecev izpustiti. Pozneje so ga spet zaprli v delovno taborišče v takratnem Stmišču, od koder je tik pred koncem vojne pobegnil. Skupaj z drugimi pripadniki od- porniškega gibanja so se pripravlja- li na osvoboditev Ptuja in nekaj dni delali noč in dan, stražili trgovine. obrate in skladišča, da niso vsega odnesli bolgarski "osvoboditelji". Z mladostnim žarom in organiza- cijsko sposobnostjo se je takoj vključil v obnovo porušenega. V okrajnem izvršem odboru je bil naj- prej poverjenik za lokalni promet, potem pa poverjenik za delo do leta 1950, ko je odšel nazaj v svoj po- klic. Svojo krojaško delavnico je izročil državi in bil imenovan za državnega obrtnega mojstra. Iz te delavnice je nastalo podjetje Kro- jaštro moda Ptuu ki je uspc^uo vodil kot upravnik oz. direktor ludi še potem, ko se je združilo s podjet- jem Mercator Panonija Ptuj, do upokojitve v letu 1966. Ni skrbel le za svoje podjetje, tem- več je uspešno deloval za razvoj obrti in za izobraževanje obrtnih delavcev na celotnem ptujskem območju. Šest let je bil predsednik Okrajne obrtne zbornice Ptuj in predsednik okrajne izpitne komisije za pomočniške in mojstrske izpite delavcev v obrti, organiziral je po- dodbore obrtne zbornice, bil nosilec prizadevanj za starostno in zdravst- veno zavarovanje obrtnikov. Vsa leta po vojni je ustvarjalno lju- biteljsko deloval v okviru leta 1946 ustanovljenega DPD Svoboda Ptuj, kjer je bil predsednik polnih 15 let. V času njegovega mendata so obnovili Narodni dom in dosegli mnogo uspehov na področju ljubi- teljske kulture. Vodil je tamburaški zbor, v katerem je tudi sam igral skoraj pol stoletja. Ustvarjalno je deloval v sindikatih, ne le z besedami, temveč je s kon- kretnimi primeri tudi v svojem ko- lektivu dokazoval, kako lahko in mora delavec uveljavljati svoje praivice. Dejaven je bil tudi na šte- vilnih drugih področjih. Za dobro, uspešno in vzorno delo je prejel številna priznanja in odliko- vanja, med njimi red dela z zlatim vencem, zlati znak ZSS, odličje Svobode z zlatim listom, plaketo občine Ptuj, oljenka itd. Bil je razmeroma trdega zdravja, zato je vse do konca svoje življenj- ske poti ljubiteljsko deloval v okviru "Svoboda" in v krajevni skupnosti Olge Meglič Ptuj. Vse do zadnjega je pozorno spremljal vsa dogajanja pri nas in v svetu, z bistrostjo svoje- ga razuma je stvarno ocenjeval do- gajanja, včasih tudi z grenkobo v srcu spremljal dejstva, da se je porušilo marsikaj tistega, kar je nekoč s poštenim delom in pre- pričanjem pomagal ustvarjati. Ven- dar nove generacije si ustvarjajo prihodnost po svojih hotenjih in me- rilih. Jože Vrbnjak je bil človek v polnem pomenu besede, vse, kar je delal, za kar se je zavzemal, je delal pošteno, s trdim prepričanjem, da je to prava pot napredka. Zato bo njegovo ime ostalo zapisano v naši polpretekli zgodovini. Slava mu! Franc Fideršek prejeli smo TAM MARIBOR PO ENEM LETU V ROKAH STEČAJNIKOV IN SKLADA!? 15. marec 1996 je ostal dan, ki ga imenu- jem dramatična izkušnja ali beg pred proti- gospodarsko vlado, ki podpira nepravilnosti in stranpoti. Beg pred rablji je bil edini izhod, da sem ostal pri življenju. Vem, da je dogo- dek za vsakogar, ki ni bil v podobni situaciji, nerazumljiv. V dogodek je preprosto nemo- goče verjeti, ker tega, dokler se ne znajdemo v takšni situaciji, nočemo razumeti, saj živi- mo z občutkom, da je nemogoče. Morda je tako prav. Žal tudi prebivalci Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije, kakor tudi preostalih bivših jugoslovanskih repu- blik niso verjeli, da lahko srečajo smrt in v njej zgubijo življenje. Vendarle se je zgodilo. Ob življenje je uradno preko 250.000 Jugos- lovanov, ki so bili ubiti. Neuradno jih je veliko več, saj jih zelo veliko pogrešajo. Dvakrat to- liko je lahkih ali težkih invalidov. Dvakrat toli- ko je duševno uničenih otrok in otrok brez očeta ali matere ali kar brez obeh. Vsi ti niso verjeli, dokler se jim ni zgodilo. Žal se jim je zgodilo. Sedaj moramo verjeti tudi mi, če želimo ali ne. Nikogar ne bom prepričeval, da je grozilni klic v noči s 14. na 15. marec 1996 pomenil opomin, enak Krambergerjevemu. Ta se je glasil, naj sam izberem: ali umik ali smrt. O tem naj si mnenje ustvari vsak sam. Dejstvo je, da sem se odločil za umik - beg v tujino in si tako obvaroval življenje. Država in Upravni odbor TAM pa sta že v dveh dneh po mojem pobegu izbrala novega predsednika Tamove uprave Jospa Lukariča, ki sem ga sam ime- noval za "kvizling sošolca". Ta je po scenariju Drnovškove vlade in Sklada za razvoj popel- jal TAM v propad, ljudi pa na ulico. Da so zbrisali očitnost scenarija, so scenarij izvajali počasi in z nekaj skrbno pripravljenimi zadržki. Dokument, označen z ZAUPNO, na osnovi katerega je vlada potrdila konec sa- nacije oz. stečaj Tarna, je v izvirniku objavl- jen v knjigi MPP (Mafija Politikantskih Pod- jetnikov) je uničil TAM. Sam še do danes nisem sprejel sklepa o razrešitvi. Do danes še tudi nisem dobil nobenega plačila za 3- mesečno celodnevno delo, ki ga je naročila Vlada po Skladu za razvoj in po Upravnem odboru TAM. Prepričan sem, da je Lukarič dobil plačilo za pokol, ki ga je izvršil nad Ta- mom. Plačila meni, ki imam vse argumente o uspešnosti saniranja v mojem času, ki bi obdržal Tamovo proizvodnjo in delovna mesta, ki bi razkril porabo 10 milijard SIT, ki jih je država z zakonom o sanaciji Tarna pred očmi javnosti namenjala za saniranje, dovoli- la pa nekontrolirano porbo v druge namene, pa ni nikoli realizirala. Namera o uničenju 3000 Renaultovih de- lovnih mest v Belgij, je povzročila evropski revolt. Za ohranitev tistih 3000 delovnih mest se je dvignila belgijska vlada, mestna uprava Bruslja, sindikat itn. Za Tamovih 8000 uničenih mest je vsem vseeno. Kučan in Drnovšek problemu nista posvetila niti toliko časa, kot ga blagohotno posvetita malo po- membnejši košarkarski tekmi, ki jo igra Olim- pija. Tudi Križman s svojim županovim ura- dom ni šel sedet pred Tamova vrata, kot je obljubil. Nemočnih rok je pristal na razpro- dajo še edinega pravega slovenskega indu- strijskega in mariborskega giganta. Vse, kar je naredil, je bila tribuna, na kateri je izkazal svojo župansko nemoč. Mariboru v posmeh, revežem in delavcem v popotnico. Še huje. Sklad je postal večinski lastnik (dejansko pa država). Že na prvi seji je pahnil Tam v stečaj. Kapital, vreden milijardo in pol (1,500.000.000) DEM, je prikazal v raz- vrednoteni vrednosti 60 milijonov DEM. So- deloval je pri oblikovanju poteka stečaja. Zato je lahko takoj po uvedbi stečaja preko MPP podjetij vzel "svoj" bivši, uničen in razbit TAM nazaj v najem, v svoje razprodajalske roke. Razprodajo, ki jo imenuje managerska, ki je Bog ve kakšna in poteka ciljno v roke "svojim LDS-ovcem - tako imenovanim ma- negerjem" in morda še drugim, če bo zmanjkalo prvih. Podobnega primera ni ni- kjer v svetu! Kdo je izgubil? Zgubili so delav- ci s svojimi družinami, dobavitelji, kupci, Ma- ribor. Zgubila pa je že in še bo mačehovska državna oblast, saj kmalu več ne bo sposob- na kontrolirati brezupnega stanja, ki ga s svojim neznanjem in v popolni odvisnosti povzročajo ljudje z ozkimi kapitalskimi inter- esi, zapleteni v lastne mreže. Kot poslednje dejanje bo ta ista vlada (po volitvah je še pri- dobila na moči, saj bratoma Podobnik manjka znanja, kapitalske in politične moči!) v svoji zmoti še poglobila javni dolg v breme proračuna in v breme novih meddržavnih kreditnih dolgov, ki bodo tudi breme pro- računa - javni dolg. Toda tudi slednje bo zbledelo v luči spoznanja velikih zablod in napak. Priča smo popolni neodzivnosti političnih veljakov, Kučana, Drnovška, sedaj še J. Po- dobnika in I. Bizjaka, ki se utapljajo v množici 120.000 brezposelnih, v uničenem in razme- sarjenem gospodarstvu in nesaniranem bančništvu. To so ljudje, ki bežijo od knjige MPP je uničil TAM domačega avtorja h knjigi Markovičeve iz "prijateljske" Srbije, katere naslova ne bom omenjal. Ponovno javno vprašujem odgovorne: # Zakaj je bil denar za sanacijo TAM v višini 10 milijard SIT porabljen v druge name- ne, kot je določal zakon? Kje je zaključno poročilo o izvajanju zakona? # Zakaj 600 milijonov SIT sredstev, na- menjenih za odpravnine delavcev, ni šlo za odpravnine? # Kaj se je zgodilo z materialom v vred- nosti tri (3) milijone DEM ali 270 milijonov SIT, ki je končal na skladišču v Moskvi, čeprav ni šlo za rezervne dele avtomobilov, ki so tekli v Rusiji? # Kaj se je zgodilo z denarjem, ki je bil na- mensko zadrževan v avstriji in pri SHIESS Metalna, d.o.o., Maribor (cca 1,8 milijona DEM)? # Kaj se je zgodilo s 7 milijoni DEM, ki jih je Zarič namenil TAMU za 73 avtobusov, pa v TAM nikoli niso prišli (Kdo je dobil provizi- je?)? O Kdaj bom prejel sklep o razrešitvi z mes- ta predsednika Tamove uprave? # Kdaj bom prejel plačilo za 3-mesečno delo in stroške, ki so nastali z delom v TAM? # Kdaj bo obravnavano poročilo bivše SDK o nepravilnostih v poslovanju TAM za poslovno leto 1995, ki nosi oznako poslovna tajna in tako varuje kriminalce? # Kdaj bo v TAMU v resnici v delovnem razmerju, za nedoločen čas, takšno število zaposlenih, kot je prikazano v gradivu seje Vlade RS, na osnovi katerega je prenehala sanacija in se je začel stečaj? # Kje bodo objavljeni resnični podatki o "novih" poslovnih uspehih MPP družb, kot to jezikuje Cerar, glavni "razprodajalec" TAMA? # Kaj bo za ugotovitev nepravilnosti m škode Mariboru naredil predsednik državne- ga zbora in funkcionar stranke SLS Janez Podobnik sedaj, ko ima politično moč? Mar bo pred državnim zborom upal odpreti vprašanje TAMA, česar, kot je dejal, prej m mogel? # Kakšno je mnenje predsednika Kučana o tragediji v TAMU in kaj je on kot predsed- nik in bivši komunist, borec za pravice delav- cev, podvzel v pomoč obubožanim delav- cem? Na mojo knjigo je veliko pozitivnih odme- vov. Veliko je tistih, ki so razumeli in spoštu- jejo moje delo. Nekdo je moji knjigi preroko- val tudi liturgičen pomen za to državo, toda šele tedaj, ko bomo imeli državnike, ki ne bežijo od problemov. Ni pa še bilo nikogar, ki bi karkoli ovrgel. Nihče ni še ničesar zani- kal. Nihče me še ni tožil. Morda to pride se- daj, ki so zopet na oblasti? Mnogi me bodrijo in zahtevajo, da se borim naprej. Knjiga je v prodaji. Vsak jo lahko dobi ali po pošti ali pri Založbi Obzorja v Gospodski ulici v Maribo- ru. Tretji vidi v knjigi celo obtožnico, na kate- ro ni še nihče reagiral. Gre pa za edinstven primer, ki opozarja na propadanje sloven- skega gospodarstva s tega zornega kota. Zaprt še nisem. Pa četudi bom, bom v sebi ostal svoboden. Ubijejo lahko moje telo, mo- jemu duhu ne morejo do živega. In kaj boste s člankom naredili vi, spoštova- ni novinarji? Mar ga boste ponovno zatajili, v strahu pred "hudimi" oblastniki? Mar boste v strahu za svoje telo in eksistenco potrdili, da ste odvisni in brez moči duha in svojega jaza? Prisrčen pozdrav! Janez LAH 24 - ŠPORT IN PISMA BRALCEV 27. MAREC 1997 - TEDNIK Obini zbor PD Ptuj v petek, 7. marca, je bil redni letni občni zbor PD Ptuj. Pričel se je s krajšim kulturnim programom, v katerem je zapel moški zbor iz Grajene. Kot gostje so se zbora udeležili podžupan Mestne obein Ptuj Ervin Hojker, vodja oddelka za družbene dejavnosti Kristina Šaniperl Purg, predsednik MDO za Podravje Srečko Pungartnik, direktor Centra za Interesne dejavnosti Jurij Šarman, predsednik PD Maribor Matica Aleš Arih in predstavnik PD Drava iz Maribora Mi- lan Stubičar. Poročilu o delovanju društva v preteklem letu, ki ga je podal predsednik društva Janez Vertič, je sledilo poročilo načelnikov. Odbor za vzgojo in izobraževan- je je v sodelovanju z drugimi od- bori organiziral planinsko šolo in kviz z naslovom V kraljestvu Zlatoroga. Prvi dve ekipi sta se udeležili državnega tekmovanja - kviza Mladina in gore, ki je bil v Trzinu^ ter dosegli lep uspeh: ekipa OS Grajena je dosegla 15. mesto, OŠ Podlehnik pa 2. mes- to, s tem pa tudi organizacijo letošnjega tekmovanja, ki bo no- vembra v Podlehniku. ; Mladinski odsek je organiziral 1 izlete, na katerih prevladujejo J mladi, saj ima PD Ptuj planin- ske skupine na enajstih osnov- nih šolah in te se dokaj redno udeležujejo izletov. V preteklem letu je bilo na izletih okrog 700 mladih. Organiziran je bil tudi poletni planinski tabor v Mar- tuljku. Markacisti so poročali o delih na Haloški poti in Bambergovi poti na Triglav; skrbi zanjo so prevzeli lani. Nabavljene so bile vzorčne smerne table za HPI^ kakršne naj bi bile v prihodnosti postavljene na vseh planinskih poteh v Sloveniji. PD je bilo še s sedmimi drugimi društvi izbra- no, da bodo kot prvi preizkusili table. Alpinisti so poročali o dvigu števila vzponov, med njimi pa sta največ vzponov opravila San- di Vaupotič in Sandi Kelnarič. Sandi Vaupotič je prvi v PD Ptuj, ki je opravil alpinistični iz- pit, in je tudi prvi Ptujčan, uvrščen v himalajsko odpravo, ki se bo na pot podala v jeseni. Klub mentorjev in vodnikov se srečuje s problemom vodni- kov glede kategorizacije, zaradi česar upada število vodnikov. Novi vodnik v društvu je Majda Novak, ki je v Bavšici opravila vodniški tečaj. V razpravi so prisotni sprego- vorili tudi o potrebi po plezalni steni. Ta poziv je bil usmerjen predvsem predstavnikom občine, njihov odgovor pa je bil dokaj ugoden. Izglasovan je bil dopolnjen pravilnik o povračilu potnih stroškov. Ob koncu je zbor potrdil program dela društva in finančni načrt za leto 1997. Podan pa je bil tudi pred- log o ustanovitvi jamarske sekci- je. Na zboru je bil prisoten tudi Marko Krašovec (raziskovalec, jamar potapljač pri Zvezi jamar- skih društev Slovenije), ki je po- kazal tudi nekaj diapozitivov iz raznih jam. Na zboru so poddili nagrade in priznanja. Nagrado za delo in dežurstvo v pisarni je prejela Alenka Zorko, priznanja pa Sandi Vaupotič za izredne dosežke v alpinizmu, Sandi Kel- narič za aktivno delo v društvu, Uroš Vidovič za aktivno voden- je, Boštjan Hedl za delo v mla- dinskem odseku in Mima Sirec za aktivno delo mentorice na OŠ Grajena. Občni zbor je bil sklenjen z družabnim srečanjem, na kate- rem je na harmoniko zaigral Edi Klasinc. IZLETI IN POHODI V APRILU 31. 3. - 4. 4. zimski tabor Mar- tuljk - vodi S. Kelnarič 5.4. Bohor - Lisca - vodi B. Ko- lednik 12. 4. Štampetov most - vodi U. Vidovič 12. 4. Ptuj - Vurberg - Gra- jenščak - vodi B. Hedl 19. 4. Menina - vodi H. Šilak 25. 4. Predavanje o Kitajski 30. 4. - 1. 5. kresovanje na Kremžarici - vodi U. Vidovič BOHOR - LISCA v soboto, 5. aprila, organizira PD Ptuj izlet na Bohor in Lisco. Odhod bo z AP Ptuj ob 6. uri, predvidevana vrnitev je do 20. ure. 5 - 6 ur hoje. Cena izleta je za otroke 1000 tolarjev in za odrasle 1400 tolarjev. Prijave v pisarni društva do torka, 1. apri- la. Oprema za sredogorje, hrana in pijača iz nahrbtnika. Izlet vodi Bojan Kolednik s sovodni- ki. PD Ptuj naproša člane, da čimprej poravnajo članarino, ki znaša za A člane 3000 tolarjev, za B člane 1000 tolarjev in za C člane 350 tolarjev. PO CANKARJEVEM SVETU v času, ko nas narava obdari s svojimi razkošnimi barvami in sončnimi dnevi, se planinci radi podamo tudi v nižje predele naše domovine, saj visoke gore še po- kriva sneg. V tem času se tudi fizično pripravljamo na zahtev- nejše ture, zato so taki izleti še posebej primerni tudi za tre- ning. Na svojih poteh lahko obiščemo tudi kraje iz naše kul- turne zgodovine, se ustavimo pri kakšni znamenitosti, ki nam jo ponuja narava, lahko pa se ozre- mo tudi v preteklost in obiščemo kraje, kjer so nastajale različne zanimive legende. 12. aprila smo vam pripravili izlet po Cankarjevem svetu. Od- hod iz Ptuja s posebnim avtobu- som ob 5. uri z avtobusne posta- je. Prevoz do Vrhnike, kjer si bomo ogledali Cankarjevo rojst- no hišo. Sledi hoja do starega mlina, nato pa mimo kraškega izvira Litver do doma na Plani- ni. Mimo smučarskega centra Ulovka se bomo podali do Smrečja. Tu nas bo pričakoval avtobus. Vztrajnejši bodo lahko nadaljevali pot do Vrha nad Rovtami in se spustili do Rovt, kamor bo pripreljal avtobus. Skupne hoje bo tako 5 ali 7 ur, kolikor si boste izbrali glede na svojo kondicijo in želje. Infor- macije in natančen opis poti do- bite na društvu. Cena avtobusa je 1.500 SIT, hrana iz nahrbtnika ali na poti. Oprema planinska za lažje ture. Izlet bo v vsakem vremenu, če bo dovolj prijav. Rok prijave: do zasedbe mest v avtobusu, najkasneje do torka, 8. aprila. Vodi Vika Dabič s so- vodniki. NA NAJVIŠJEM VRHU ANTARKTIKE Klub ptujskih študentov in Mladinski odsek PD Ptuj Vas vljudno vabita na vrhunsko pre- davanje o senzacionalnem vzpo- nu članov slovenske odprave na najvišji vrh Antarktike Mt. Vin- son (5140 m), ki bo v petek, 28, marca, ob 18. uri v dvorani ga- silskega doma v Ptuju, Natašina pot la. Na najvišji vrh "ledene celine" nas bo le dobra dva meseca po uspešnem vzponu popeljal alpinist in svetovni po- potnik Viki Grošelj, ki je z vrha Mt. Vinsona celo smučal. Glede na kvaliteto predavanja in dosežek svetovnega formata bo vstopnina na predavanju zgolj simbolična ter znaša za odrasle 250 SIT, za otroke in dijake 150 SIT in študente 100 SIT Ob tem, ko lahko trenutno spremljate dogajanje na Antark- tiki le v pisani besedi v dnevni- ku Večer, se bomo tokrat odpra- vili na Mt. Vinson ob izbranih diapozitivih in Vikijevi spremni besedi, zato ne zamudite edinst- vene priložnosti spoznavanja na- joddaljenejše celine, zraven pa povabite tudi prijatelje sorodni- ke in znance. Odbor za informiranje in pro- pagando PD Ptuj Pestra izbira aktivnosti Na rednem letnem občnem zboru so se zbrali tudi člani najbrž najštevilčnejšega ormoškega društva - Planinskega društva Maksa Meška. Kot se za planince spodobi, so za srečanje izbrali malce višjo točko v občini - 347 metrov vis- ok Jeruzalem. Pogovarjali so se o delovanju društva v pre- teklem letu in o poročilih posameznih delovnih teles. Za aktivnosti v tekočem letu pa so tudi že izdali načrt akcij. Prva večja akcija bo, glede na vremenske razmere, v aprilu ali maju, ko se bodo planinci podali na Sedmera triglavska jezera. Ob 1. maju se seveda sestanejo na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Jeruzalemu. Nato pa sledijo izleti na Golico, Olševo in Peco. Za letošnje leto so si prvič omislili tudi pomladni piknik s kolesi v neznano. Polet- ni planinski tabor je že ustaljena oblika letovanja za otroke in malo starejše, kam se bodo poda- li letos, pa se še niso odločili. Med aktivnejšimi člani društva so planinci tovarne sladkorja in prav ti bodo v juliju kolege po- peljali na izlet v planine. V ormoškem društvu se mladi utrezno izobražujejo in mladim vodičem bo namenjena pot na Korošico. Za planince pa bodo zanimivi cilji tudi Kamniške planine. Dolomiti, bohinjske gore, pa tudi Triglav. Nadaljeval bodo akcijo S podeželsko mladi- no v planine, letos v zahodne Ju- lijce, samo ženskam pa bo na- menjeno vandranje po transver- zali. Jeseni, potem ko bo mošt že v sodih, pa se bodo odpravili po ormoški planinski poti in si na Humu privoščili kostanjevev piknik. Planinski vodiči bodo prišli na svoj račun na zimski turi na Ojstrico, vsi pa so vablje- ni na praznovanje novega leta na kakšni gori. Otroci pa se bodo tudi prihodnji januar lahko ude- ležili zimovanja na enem slovne- skih smučišč. Po občnem zboru so se planin- ci poveselili še na plesu. vlc NOVI MOST - KANALIZACIJA / SANJE - PRIORITETA Novi ptujski most niso več sanje mnogih Ptujčanov, pač pa realnost, ki se že uresničuje. Vsekakor ho to velika pridobitev za Ptuj, velika pa tudi za mestne svetnike, ki so pri odločanju o tej investiciji (dosegla ho verjetno 200 milijonov tolarjev) pozabili na pivo predvolilno prioriteto - kanalizacijo. Zal, prevladali so pač strankarski interesi, ki so za nas, ohčane in krajane (volivce) na desnem hregu Drave, težko ra- zumljivi. Težko razumljivi zato, ker za dograditev kanalizacije na Tumišču nijhiančnih sredstev, med- tem ko za izgradnjo novega mostu očitno so. Poudariti velja, da je naša ekološka zavest močno vplivala na pozitiven odziv pri referendumskem odločanju o večletnem zagotavljanju sredstev za iz- gradnjo kanalizacije na območju mesta Ptuj, s tem da smo imeli krajani Turnišč to smolo, da je po iz- gradnji kanalizacije na celotnem mestnem področju, vključno z Budino, ta vir sredstev v letu 1990 pre- sahnil. Izhajajoč iz zgornjih ugotovitev, krajani Turnišč zahtevamo in predlagamo: 1. da svet mestne četrti Breg resno pristopi k reševanju problematike dokončne izgradnje kanali- zacije na območju Turnišč in da od mestnega sveta zahteva zagotovitev potrebnih sredstev; 2. da svet naše jnestne četrti prouči stroške prikl- jučkov posameznih stanovanjskih enot z možnostjo večmesečnega plačevanja že pred priključkom; 3. da svet mestne Četrti Breg vključi na dnevni red razpravo o vse večjem onesnaževanju okolja in za- strupljanja podtalnice z namenom: - da se sanirajo razna divja zbirališča in odlagališča starih avtomobilov na tem območju, - da se za celotno območje mestne občine pripravi odlok o načinu zbiranja fekalij in njihovega spuščanja v podtalnico pri individualnih bivalnih objektih (slabe in nikakršne greznice). V primeru, da naše zahteve ne bodo prišle na dnevni red prvih 7iaslednjih sej in če se s proračunom občine Ptuj ne bodo zagotovila finančna sredstva za po- spešeno dogimlitev kanalizacije na območju Turnišč, pa nam ne preostane drugo, kot da začnemo raz- mišljati o ustanovitvi nove, svoje občine Breg, ki hi zajela vsa naselja in vasi, ki sem gravitirajo, npr.: Breg, Hajdina, Tumišče, Draženci in dmge. Dejstvo je, da krajani tega območja plačujemo naj- večji ekološki davek (farma, Perutnina, čistilna), odškodninske rente pa ne dobimo. Za Iniciativni odbor: Franci Zula Čas norcevy čas junakov ... (Odgavor organizatorjev Kurentovanja 97 na sesta- vek, objavljen v prejšnji številki Tednika) Ohranjanje, razvoj in vzpodbujanje tradicije pust- nega šemljenja je eden od strateških ciljev kurento- vanja. Število maskiranih nastopajočih (cca 2000) in udeležencev (cca 8.000) letošnjega kurentovanja kaže, da pri tem nismo neuspešni. Eden od načinov vzpodbujanja čim večjega števila maskiranih udeležencev je tudi nagrajevanje naj- boljših in najbolj domiselnih mask tako v karneval- ski dvorani kot na veliki nedeljski pustni povorki. Predvsem pri mladih in najmlajših (rajanja vrtcev, osnovnih šol in otroška maškerada), na katerih gra- dimo jutrišnja kvalitetna urbana pustovanja in ku- rentovanja na Ptuju. V okviru letošnjega kutentovanja stno na podlagi javnih razpisov in odločitev strokovnih komisij raz- delili 43 nagrad v skupni vrednosti več kot 1.000.000.- sn: Ker je organizator kurentovanja. Gospodarsko in- teresno združenje za turizem Petovio vivat, gospo- darska di~užba, v skladu z računovodskimi stand- ardi ne more zakonito izplačevati razpisanih na- grad v gotoviiii. Zato smo v javnih razpisih nagrad jasno zapisali, da g)-e za nagrade V VREDNOSTI ... SIT Zahvaljujoč sponzorjem kurentovanja, ki se jim tudi ob tej priliki zah valjujemo za sodelovanje, ver- jamemo, da smo uspeli pripraviti atraktivne nagra- de. Po naprej pripravljenih in ovrednotenih popisih po- sameznih nagrad s strani vodje resorja so bile posa- mezne nagrade vredne vsaj toliko, kot je bilo razpi- sano. Ovrednotenje "do tolarja" ni bilo možiio, saj smo kar nekaj nagrad dobili iz proizvodnje ali v ocenjeni vrednosti in ne v maloprodaji. Upamo, da smo z navedenim uspeli vsaj deloma od- govoriti na nejasnosti v zvezi z nagradami, ki se poj- avljajo v javnosti, in na zapis "Zadnjih ptujskih vi- tezov", ki jim ob tej priložnosti tudi javno čestitamo za izjemno domiselno skupinsko masko, kije bila na kurentovanju dvakrat nagrajena, pod naslovom: "Čas norcev, čas junakov ... kot ga še ni bilo". Pre- pričani pa smo, da za rešitev morebitnega spora ali nesporazuma, kljub viteškemu nazivu skupine, ni potreben dvoboj ali bitka, temveč pogovor in dogo- vor, na katerega smo predstavnike skupine tudi pi- sno povabili. Organizacijski odbor Kurentovanfa 97 ROKOMET /. B LIGA (MOŠKI) O Pomurka - Drava 24: 23 (12:10) DRAVA : Krauthaker, Valen- ko, Mlakar, Mešl 2, Pučko 4, Šeruga, Belšak 4, Potočnjak, Kac, Simonič, Hrnjadovič 5, Os- terc 8. Rokometaši ptujske Drave so bili tokrat v Murski Soboti, pro- ti domači Pomurki blizu uspeha. Domačini se močno borijo, da bi obstali v ligi in so enostavno mo- rali zmagati. V prvem polčasu je bila igra enakovredna. Igralci Pomurke pa so bili nekoliko boljši in dobili polčas z dvema zadetkoma prednosti. Začetek drugega polčasa je pripadel domačim, ki so izkoristili svoje priložnosti in v 48. minuti po- vedli z sedmimi zadetki pred- nosti (18:11). Ko je že kazalo, da je ptujska rokometna ladja po- topljena, so igralci Drave le zmo- gli toliko moči, da so zaigrali bolje in se domačim približali na zadetek razlike (21:20). Pri 24:23 so zadnji napad imeli ptuj- ski rokometaši, žal pa niso dose- gli zadetka, ki bi pomenil ize- načenje. Pohvaliti je potrebno igralce, ki so se trudili, da bi prišli do ugodnega rezultata. Pred njimi so še trije krogi in po igrah sodeč ni bojazni za obsta- nek Drave v 1. B SRL. 2. SRL - l^HOD (MOŠKI) O Onnoi - Pyramidia 21:17 (12:9) ORMOŽ: Gaberc, Šulek, Žunec 1, Antolič 4, Jovanovič, Fridrih, B. Džarmati, Praprot- nik 8, Grabovac 1, Kirič 5, A. Džarmati, Miličič 2. PYK\MIDIA : Firbas, Te- ment, Korpar, M. Sandor 3, Ke- lenc, Margušič 4, I. Ivančič 3, Žnidarič 3, F. Šandor 4, Ranfi, D. Ivančič, Cvitanič. V lokalnem derbiju, je prvo- uvrščeno moštvo v 2. SRL - vzhod, ekipa Ormoža, prišlo težje do točk, kot so pričakovali. Začeli so zelo dobro, vendar so jim bili gostje za petami. Ormožani so imeli že prednost petih zadetkov, vendar so to raz- liko do odhoda na odmor gostje zmanjšali. V nadaljevanju srečanja so imeli domači pred- nost štirih zadetkov, vendar se vztrajni in borbeni igralci iz Moškanjcev niso dali. Pri rezul- tatu 16:15 so imeli celo možnost za izenačitev. Domači so potem zaigrali nekoliko bolje, izkoristi- li še nekaj napak gostov ter prišli do zmage. 2. SRL - VZHOD (ŽENSKE) O Šentjernej - Ptuj 19:27 (10:13) ŽRK PTUJ: A. Potočnik, Maračičeva 5, N. Potočnik 2, Mlakarjeva, Petkova 13, Pučkova, Srebrnjakova 3, Šijančeva 3, Bojeva 1, Maje- ričeva, Žampova in Vidovičeva. Tudi po desetem krogu - prvem spomladanskem - ostaja ekipa ŽRK Ptuj še edino nepo- raženo moštvo. Tokrat so gosto- vale pri ekipi Šentjerneja in jih tudi začetno vodstvo domačih s 3:0 ni zmedlo. V nadaljevanju prvega polčasa so Ptujčanke prevzele igro v svoje roke. Odli- kovale so se z dobro igro v obrambi in uspešno igro v napa- du, kar jim je ob odhodu na od- mor prineslo tri zadetke pred- nosti. Začetek drugega polčasa je že nakazoval končnega zmago- valca srečanja. Igralke Ptuja so v 45. minuti igre imele že osem za- detkov prednosti. Trener ŽRK Ptuj Dušan Gregorin je ob kon- cu srečanja dal priložnost igranja tudi mlajšim igralkam, ki so do- kazale, da se lahko enakovredno kosajo s starejšimi nasprotnica- mi. Naslednje srečanje bodo igral- ke ŽRK Ptuj igrale v Novem mestu. Danilo Klajnšeic TEDNIK -27. MAREC 1997 ŠPORT - 25 športni pogovori / albin merc, trener bk ptuj Vei kot 25 let v boksu Boks v Sloveniji po osamosvojitvi spada med tiste športe, ki še niso našli prave poti iz anonimnosti. Ve se, daje bila to športna panoga, kije bila v domeni južnih delov nek- danje skupne države. Kljub temu pa smo imeli v tistem času nekaj kvalitetnih boksarjev. Eden izmed njih je bil Albin Mere, ki je po končani karieri presedlal med tre- nerje. Uspešen je bil kot tekmovalec, sedaj pa tudi kot trener v BK Ptuj, kjer skrbi zraven treniranja članske eki- pe tudi za vzgojo mladih. # Kje in kdaj ste pričeli ukvar- jati z boksom? "Z boksom sem pričel ukvarjati leta 1975 na Ptuju pod vodstvom trenerja Slavka Dokla. Spominjam se, da nas je na začetku bilo 68, os- tala pa sva samo dva, in sicer An- ton Novak in jaz. Ekipa je štela okrog dvajset boksarjev." # Boks je bil v tistem času na začetku. Kje in koliko ste treni- rali? "Takrat sem treniral trikrat te- densko po raznoraznih prostorih in telovadnicah na Ptuju. Pravih pogojev ni bilo, ni bilo ringa. Tega si videl takrat, ko so bila tekmo- vanja. Ko so zgradili športno dvo- rano Mladika, smo se preselili tja ter prostor in termine delili skupaj z judoisti. Vseeno pa se je delalo kvalitetno, čeprav pogoji niso bili dobri." # Koliko borb ste imeli v ka- rieri in za katere klube ste nasto- pili? "V svoji boksarski karieri sem imel 360 borb, od teh sem 309 krat zmagal, 22 krat boksal neodločeno in bil 29 krat poražen. Deset let sem nastopal za BK Ptuj, šest let za ŽBK Maribor, eno leto za BK Ri- jeko, pol sezone pa za BK Pulj. Ak- tivno sem prenehal tekmovati leta 1992, ko sem v avstrijskem Gradcu kot kapetan slovenske reprezen- tance imel zadnjo borbo v svoji, polsrednji, kategoriji. # Katere naslove, ki ste jih osvojili, bi posebej izpostavili? "Bil sem enajstkrat prvak Slove- nije, trikrat sem dobil zlato rokavi- co Ptuja, sem tudi dobitnik zlatega grba mesta Maribora, bil pa sem tudi prvi na mednarodni zlati ro- kavici Kvarnerja, dvakrat polfma- list Zlate rokavice Jugoslavije, ta- krat najmočnejših boksarskih re- vij v Evropi itd. Vsega skupaj jo več kot 80 pokalov, medalj in priz- nanj." # Kdaj ste se odločili, da se boste posvetili trenerstvu v bok- su?" "Nikoli nisem razmišljal o tem, da se bom ukvarjal s trenerstvom v boksu. Ptujski BK je bil v razsulu. Slavko Doki, ki je začel z boksom na Ptuju in praktično v Sloveniji, je postal predsednik BZ Slovenije. Na njegovo pobudo sem prevzel to vlogo, zraven pa je prišel v BK Ptuj še Janko Gabrovec kot pred- sednik kluba." # Kako bi primerjali treniranje boksa prej in sedaj? "Kot aktivni boksar sem sodelo- val z mnogimi trenerji iz bivše Ju- goslavije. Vsi pa vemo, kaj je ta- kratna Jugoslavija pomenila v boksu. Moram reči, da je bil Slav- ko Doki med boljšimi trenerji. Ta- krat se je kvalitetno treniralo. Tudi sedaj je tako. Treninge ima- mo 4 do 5 krat tedensko, odvisno od tekmovanj. Boksarjem v BK Ptuj je sedaj lažje trenirati. Na raz- polago imajo namreč svoje pros- torte, z vsem rekviziti in tudi stal- no nameščen ring. Naj pri tem še enkrat omenim bivšega predsedni- ka kluba Janka Gabrovca, sedaj podpredsednika, ki ima največ zaslug, da smo boksarji prišli do modernih prostorov. Lahko rečem, da so na Ptuju najboljši po- goji za vadbo." # Kje je boks v Sloveniji? "Kvaliteta boksa v Sloveniji je glede na organiziranost boksarske zveze še dobra. V petih klubih se dobro dela, le delo zveze šepa. Če bi tudi zveza poskrbela za boljše materialno stanje, bi bilo nepri- merno boljše. Slovenija je mlada boksarska država, za boks je malo sredstev ali pa jih skorajda ni. Je pa med ljubitelji športa veliko za- nimanja za to športno panogo. Naši boksarji si na velikih medna- rodnih tekmovanjih sedaj nabirajo potrebne izkušnje." # Za ligaški sistem v boksu bi lahko po nekaj kolih dejali, da je ponesrečen, že malce neresen. Kakšno je vaše mišljenje? "V klubu smo ligaškemu sistemu nasprotovali. Smo za revialne nas- tope oziroma močne turnirje, kjer bi si boksarji lahko nabirali izkušnje, boksali z močnejšimi na- sprotniki, zato pa dobivali priz- nanje. Na revijah so izbrane borbe in so kvalitetne, saj na njih ne more vsak boksati. Na izvršnem odboru boksarskega kluba smo se odločili, da bomo to sezono še nas- topali v ligi, a če se ne bo kaj spre- menilo, se bomo preusmerili na močne turnirje doma in v tujini. Gre za napredek biksarjev." # Perspektiva boksa na Ptuju? "V klubu redno vadi 30 tekmo- valcev, zraven tega pa deluje še mladinska šola boksa. V zadnjem obdobju smo dvakrat osvojili nas- lov državnih prvakov, osvojili tri Zlate rokavice Ptuja, imamo 7 nas- lovov državnih posamičnih prva- kov v članski in mladinski konku- renci. Drugače pa trdo delamo, le več podpore bi potrebovali na Ptu- ju. Ce želimo napredek boksa, se moramo odpreti. Tekmovalci po- trebujejo kvalitetne borbe. Po zadnji skupščini je mesto predsed- nika prevzel poslovnež Albert Skok iz Maribora. Dosedanji pred- sednik in sedanji podpredsednik Janko Gabrovec, ki je zaslužen za velik orgasnizacijski napredek v BK Ptuj, je tudi ostal v klubu. Želim, da bi s trdim delom še pri- pomogli k razvoju boksa na Ptuju, kjer ima ta šport veliko privržen- cev. Glede tega, predvsem pa zara- di zelo dobrih za delo in velikega števila boksarjev, ki redno vadijo, sem optimist." Tekst in foto: Danilo Klajnšek Albin Mere, trener BK Ptuj kasastvo Ljutomer iaka na zma- goslavje domaiinov NA VELIKONOČNI PONEDELJEK URADNI ZAČETEK LETOŠNJE TEKMOVALNE SEZONE V KASAŠTVU Kot smo v Tedniku že poročali, so vozniki kasačev sklenili dolgotrajne priprave na novo tekmovalno sezono, ki se bo začela na velikonočni pone- deljek, to je 31. marca, ob 14. uri na hipodromu v Ljutomeru. Tekmovanje bo že na začetku privlačno, saj se bodo predstavili nekateri vrhunski domači kasači, med njimi seveda v prvi vrsti ljutomerski konji. Vprleški metropoli in zibelki slovenskega kasaškega športa bo na uvodni konjeniški prireditvi letošnje se- zone kar 8 elitnih kasaških dirk. Gledalci, ki običajno napolnijo tribune ljutomerskega hipodro- ma, bodo videli tudi nekatere zvezdnike sloveske kasaške sce- ne, kot so Duras Jožeta Sagaja, konji iz hleva najboljšega vozni- ka lanske sezone Marka Slaviča, kasači iz RC Brdo, Ljubljane, Komende, Šentjerneja in tudi iz Lenarta. Lenarške barve bo na uvodni dirki zastopal Minston Ivana Neudauerja. Organizatorji bodo storili vse za čim boljšo prireditev, ki jo laliko ogrozi slabo vreme. Dol- gotrajne padavine bi namreč lahko progo preveč razmočile. tako da bi bila za tekmovanje ne- primerna. Lani se je to zgodilo prav v Ljutomeru. Ljutomerčani so lani osvojili sloves najbojšega konjeniškega kluba v državi in to bodo po- skušali doseči tudi letos. Kot za- nimivost naj zapišemo, da so lju- tomerski vozniki dosegli 84 zmag, skupaj pa so startali kar 591 krat. Počitka za kasače je torej ko- nec, na velikonočni ponedeljek se začne zares, tekmovanja pa bodo trajala v pozno jesen. Pri- ložnosti za vse bo več kot dovolj! Besedilo in posnetek: M.TOŠ Počitka je za kasače konec 26 - ŠPORT 27. MAREC 1997- TEDNIK KOLESARSTVO •Dirka po poteh kralja Nikole članska ekipa kolesarskega kluba Perutnina Ptuj se je mis- lila udeležiti dirke na Slo- vaškem, vendar so tam ude- ležbo odpovedali zaradi nasto- pa na večetapni dirki po poteh kralja Nikole, ki bo od 3. do 10. aprila.^ Štiri etape bodo poteka- le po Črni gori, štiri pa v južni Italiji. Pred tem bodo nastopili L aprila na enodnevni dirki v Črni gori. Danilo Klajnšek ODBOJKA-1.B LIGA- v ŽENSKE # Zgornja Savin- jska - ŽOK Marsel 0:3 Tudi po srečanju z nekdanji- mi prvoligaši - ekipo Zgornje Savinjske, so Ptujčanke ostale neporažene ter so osvojile prvo mesto brez poraza z desetimi točkami prednosti pred drugo- uvrščeno ekipo. Tokrat so za zmago potrebovale šestdeset minut igre. Še največ odpora so domače odboj karice nudile v drugem nizu, vse ostalo pa je bilo bolj rutinsko. Rezultati po nizih5:15,13:15,7:15. S trdim in vztrajnim delom se lahko dosežejo želeni cilji. To so od- boj karice Marsela pokazale v tej sezoni, ko so kot novinke v ligi presenetile, 9. mesto v Slo- veniji pa je tudi zavidanja vre- den uspeh. Za Marsel so nastopile: Mer- harjeva, Prauhartova, Gosako- va, Gojkoškova, Godčeva, Inti- harjeva, Zenunovičeva, Vin- diševa in Lipovčeva. Danilo Klajnšek NAMIZNI TENIS« Petovia - Kajuh Slovan 1:4 Tudi v drugem srečanju končnice tekmovanja za naslov državnega prvaka so ptujske igralke izgubile. Gostje iz Ljubljane so bile boljše in so se zasluženo uvrstile v finale. Pri Petovii so pričakovali kakšno točko več, kajti zanje je ponov- no zaigrala Katarina (^lič, ki v ligaškem delu tekmovanja še ni izgubila srečanja. Tokrat ji ni šlo. Goličeva in Luknerjeva sta osvojili edino točko v igri dvojic. Sicer pa je že uvrstitev v končnico velik uspeh za ptuj- ske igralke, ki pa še niso končale^ tekmovanja, saj se bodo s Šampionko iz Nove Go- rice pomerile za tretje mesto. Posamezni izzidi: Golič - Po- lončič 0:2, Lukner - Pavlovič 0:2, Zalezina - Todorovič 0:2, Golič/Lukner - M. in F. Faga- nel 2:0, Golič - Pavlovič 0:2. Danilo Klajnšek KIKBOKS« Odprto prvenstvo Nemčije v soboto, 22. marca, je v Ebernu potekalo mednarodno odprto prvenstvo Nemčije v kikboksu, ki se ga je udeležilo preko 700 tekomvalcev iz 12 držav. Iz Slovenije so sodelova- li Branik Maribor, Klub boril- nih veščin Ormož (2 tekmoval- ca) in Klub borilnih veščin Ptuj (25 tekmovalcev). Kluba iz Maribora in Ptuja sta bila zelo uspešna, saj sta dosegla ve- liko uvrstitev med prve tri. Re- zultati Ptujčanov: Sonja Raušl 1. mesto, Nadja Šibila 1, mesto, Matjaž Brumec 2. mesto, Ru- pert Fišer 2. mesto, Alenka Plohi 3. mesto, Matjaž Vindiš 3. mesto, Uroš Prelog 3. mesto, Davorin Grabrovec 3. mesto. Maja Ozmec 3. mesto. Naslednje tekmovanje bo 19. aprila v Novi Gorici, kjer bo drugi letošnji tiurnir državnega prvenstva v semi kontaktu za mladince in člane. Franc Slodnjak MALI NOGOMET« Mizarstvo Krošelj - Poetovio Mila 7:3 (3:0) STRELCI: 1:0 Jane (10), 2:0 Dolenc (27), 3:0 Guček (29), 4:0 Dolenc (35), 4:1 Arlič (39), 4:2 Milidragovič (48), 5:2 Guček (55), 6:2 Kneževič (57), 6:3 Klinger (59), 7:3 Kneževič (60). POETOVIO MILA: Komik, Plaskan, Presečnik, Arlič, Huzjak, Vidmar, Milidragovič, Hrastnik, Klinger, Leben. Nogometašem Poetovio Mile ni uspelo v Sevnici presenetiti drugouvrščene ekipe Mizarstva Krošelj in si krog pred koncem zagotoviti obstanek. Za Poeto- vio Mila je bilo usodnih zadnjih pet minut, ko so prejeli tri zadetke. Tako jih čaka zahtevno delo v petek, 28. mar- ca, ko bodo v športni dvorani Center ob 19.30 gostili mari- borsko ekipo Carioce in v med- sebojnem srečanju odločili, ka- tera ekipa bo prvoligaš tudi v naslednji sezoni. Danilo Klajnšek KOŠARKA« Tolmin - Ptuj 56:65 Ptujčani so v borbenem in za- nimivem srečanju zasluženo premagali domačine ter preki- nili serijo porazov. Kljub temu da so na tekmo pripotovali samo s šestimi igralci, so z do- bro organizacijo napadalnih akcij in consko obrambo držali vse niti igre v svojih rokah, do- bili prvi polčas z rezultatom 25:32 in na koncu zasltiženo zmagali. Koše za Ptuj so dosegli: Arnuš 16, Rojko 14, Bojnec 13, Kostanjevec 9, Jagarinec 7, Šoštarič 6. MG v SAH # Prvenstvo Ptuja v pospešenem šahu šahovsko društvo Ptuj je raz- pisalo tekmovanje za prvenst- vo Ptuja v pospešenem šahu (20 minut za partijo), ki obsega štiri turnirje. ReztUtati, doseženi na turnirjih, ki bodo vsaka dva meseca, se točkujejo po posebnem točkovnem siste- mu (prvo mesto 20 točk, drugo mesto 16 točk itd.), zmagovalec pa postane igralec, ki na vseh turnirjih doseže največ točk. Na prvem turnirju v soboto, 22. t. m., so bili doseženi tile rezultati: Robert Roškar in Ju- rica Škarja po 6,5 točke. Rado Brglez in Janko Bohak 5,5 točke, Boris Zlender in Zlatko Roškar 4 točke, Branko Orešek 2,5 točke itd. Naslednji turnir bo v soboto, 17. maja, ob 9. uri v društvenih prostorih. Janko Bohak 2. SLOVENSKA IIGA Rezultati. 18. kroga 2. SNL: Drava - Nafta 0:0, SET Vevče - Triglav Naklo 4:1, Dravo- grad - Rudar Trbovlje 4:0, Za- gorje - Železiiičar 0:5, BS Teh- nik -^ERA Šmartno 2:1, Ja- dran Šepič - Črnuče 3:0, Piran - Goriške opekarne 1:0, Šent- jur - Ljubljana neodigrano (gostje niso prispeli na tek- mo). 1. DRAVOGRAD 18 113 4 25:15 36 2. SET VEVČE 18 105 3 30:13 35 3. DRAVA 18 9 6 3 26:15 33 4. NAFTA 18 8 7 3 24:19 31 5. ŠENTJUR 17 9 3 5 25:20 30 6. RUDARTRBO. 18 8 4 6 23:20 28 7. ŽELEZNIČAR 18 8 3 7 28:18 27 8. ČRNUČE 18 7 5 6 17:21 26 9. GORIŠKE OPE. 18 7 4 7 22:17 25 10. ZAGORJE 18 6 6 6 20:22 24 11. BS TEHNIK 18 6 4 8 19:20 22 12. ERAŠMART. 18 6 3 9 27:25 21 13. JADR. ŠEPIČ 18 5 3 1019:30 18 14. TRIGLAV 18 3 7 8 16:23 16 15. PIRAN 18 4 2 1211:34 14 16. LJUBLJANA 17 1 5 1111:31 8 Pari 19. kroga: Jadran Šepič - SET Vevče, Črnuče - Šentjur, Ljubljana - Piran, Železničar - Dravograd, Rudar Trbovlje - Drava^ Nafta - BS Tehnik, ERA Šmartno - Triglav Na- klo, (joriške opekarne - Zagor- je. DRAVA - NAFTA 0:0 DRAVA : Sraga, Koren (Hotko), Vogrinec (Fanedl), A. Vršič, Križanič, T. Vršič, Bloudek, Zec, Lučič, Pučko, Plošnik(Mlakar). Nogometašem ptujske Drave v srečanju z ekipo lendavske Nafte ni uspelo zmagati. Srečanje se je za gostujočega igralca Tompo začelo slabo. Po trčenju z domačim igral- cem Korenom so ga prebijali v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili zlom leve goleni. Ftvo resnejšo priložnost za za- detek so imeli gostje iz Lenda- ve v 8. minuti. Po tej pri- ložnosti so rahlo terensko ini- ciativo imeli domači igralci, vendar brez pravih priložnos- ti. V 31. minuti je v kazenski prostor gostov lepo prodrl domači napadalec Bloudek. Obrambni igralci Nafte so ga na nedovoljen način ustavili, vendar je piščalka sodnika Mi- troviča ostala nema. Do konca prvega polčasa je igra potekala na sredini igrišča. Tudi drugi del je bil podo- ben prvemu. Prvo resnejšo priložnost za zadetek je zamu- dil gostujoči igralec Novak v 56. minuti, v 59. minuti pa je po predložku Korena Plošnik slabo reagiral. Do konca srečanja so bili boljši domači igralci, ki bi lahko povedli v 76. minuti. Škoda, da so domači samo remizirali, saj so tako zaostali za vodečim za tri točke. V soboto, 29, marca, jih čaka zahtevno gostovanje v Trbovljah pri Rudarju. Danilo Klajnšek START V 3. LIGI - VZHOD v soboto bodo oživela tudi igrišča v 3. SNL - vzhod. Vodeče moštvo Aluminija iz Kidričevega bo v prvem srečanju nadaljevanja prvenst- va gostovalo v Kungoti, Ki- dričani so na tej tekmi v vlogi favorita, enako tudi v prvenst- vu kljub nekoliko slabšemu razporedu. Priprave so pričeli 25. januarja in odigrali 11 pri- pravljalnih tekem, saj so želeli kar najbolj pripravljeni pričakati začetek prvenstva v tretjeligaški konkurenci, kjer imajp velike ambicije. Razpored tekem 14. kroga - sobota, 29^ marca, ob 13.30: Bakovci - Črenšovci; ob 15.00: Dravinja - Pohorj^ Kungota Broker - Aluminij, Steklar ■ Turnišče, MM Brunšvik - Pa- loma. Kovinar - Unior; pone- deljek, 31. marca, ob 15.00: Odranci - Goričanka. Danilo Klajnšek 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 13. kroga: Gerečja Vas - Dornava 1:0, Bi- strica - (jorišnica 1:2, Boč - Skorba 3:0, Stojnci - Slovenja vas 1:1, Središče - Videm 4:3, Pragersko - Hajdina 2:4. 1. HAJDINA 13 9 2 2 30:6 29 2. VIDEM 13 8 1 4 35:17 25 3. DORNAVA 13 8 1 4 33:17 25 4. SREDIŠČE 13 7 1 5 24:22 22 5. GEREČJA VAS 13 6 3 4 20:20 21 6. SLOV. VAS 13 6 2 5 22:21 20 7. STOJNCI 13 6 1 6 16:33 19 8. BOČ 13 4 4 5 17:17 16 9. PRAGERSKO 13 6 1 7 18:21 16 10. SKORBA 13 3 3 7 18:28 12 11.G0RIŠNI.-1 13 3 1 9 19:30 9 12. BISTRICA 13 2 2 9 11:31 8 Razpored tekem 14. kroga - ponedeljek, 31. marca, ob 10.30: Skorba - Bistrica; ob 16.30: Dornava - Pragersko, Hajdina - Središče, Videm - Stojnci, Slovenja vas - Boč, Gorišnica - Gerečja vas. 2. LIGA MNZ PTUJ Razpored tekem 13. kroga - ponedeljek, 31. marca, ob 10.30: Pago Leskovec - Apače, Hajdoše - Podvinci; ob 16.30: Grajena - Polskava, Markovci - Ormož, Rogoznica Elteh. - Mladinec, Bukovci - Tržeč. MLADINSKA LIGA - VZHOD Ra^ored tekem 10. kroga: Središče - Dornava, Rogoznica Elteh - Gorišnica, Bukovci - Stojnci, Skorba - Videm Branko Lešnik Haiboliša Rozman in Kramarjeva Karate zveza Slovenija je naredila dobro potezo, ko je zaupa- la organizacijo državnega prvenstva ptujskemu karate klubu DO. Na prvenstvu je nastopilo 171 tekmovalcev iz 33 klubov. Gledalci so bili zadovoljni s prikazanim karatejem. Tekmo- vanje je potekalo na treh blazinah, sodilo pa 13 sodnikov. Veseli dejstvo, da ni bilo težjih poškodb. Ptujski tekmovalci so se dobro odrezali, saj je Lidija Cafuta osvojila drugo mes- to, Gorazd Grula in Karolina Petrena pa tretje. Rezultati: KATE: posamično ženske: 1, Ana Sever, Kolektor Idrija, 2. Sana Čodrl, Slovenj Gradec; ekipno : 1.^ Kolektor Idrija, 2. Partizan Črnuče; posamično moški: 1. Mitja Stigovič, Pe- trovče, 2. Adi Džttzdanovič, Kranj; ekipno: 1. Sevnica, 2. Samiu-ai Ljubljana, ŠPORTNE BORBE: članice: nad 60 kg: 1. Carmen ^baš, Ljubljana, 2. Tadeja Škerl, Ljubljana, 3. Karolina Petrena, Ptuj; do 60 kg: 1, Darja Kra- mar, Ljubljana, 2. Lidija Cafu- ta, Ptuj; do 53 kg: 1, Polona Vi- lar, Ljubljana, 2, Mateja Bu- kovnik. Kovinar Maribor; ab- solutna kategorija: L Darja Kramar, Emona Ljubljana, 2. Polona Vilar, Ljubljana; moški: do 80 kg: 1. David La- vrič, Samurai Ljubljana, 2. Kostadin Kondič, Ljubljana; do 75 kg: 1. David Krajnc, WKSA Maribor, 2. Silvo Koželj, Sevnica; do 70 kg: 1. Klemen Stanovnik, Ljubljana, 2. Uroš Rozman, Ljubljana; do 65 kg: 1. Kamil Fras, Ševnica, Peter Lapornik, Ljubljana, 3. Gorazd Grula, Ptuj; dp 60 kg: 1. Damir Vrbančič, Žalec, 2. Damjan Fila, Sevnica; absolut- na kategorija: 1. Uroš Rozman, Ljubljana, 2. Klemen Stanov- nik, Ljubljana. Danilo Klajnšek LIDIJA POTUJE NA TENERIFE Od 2. do 5. maja bo na Tene- rifah na Kanarskih otokih ev- ropsko prvenstvo za članice in člane. V slovenski ekipi bo nastopila tudi članica ^ra- te-do kluba Ptuj Lidija Cafu- ta. Najboljša Rujčanka je bila Lidija Cafuta na drugem mestu. STRELSrVO I. DRŽAVNA LIGA Olimpija - Ptuj 1651:1676 Prvoligaš iz Ptuja je v desetem kolu gostoval v Ljubljani pri ženski ekipi Olimpije, sestavljeni iz državnih reprezentantk. Zvezni kapetan in trener je v zadnjem trenutku sestavil ekipo: De- nis Bola, Barbara Dolenc in Irena Toš. Trener Ptujčanov Ludvik Pšajd st. je sestavil stand- ardno postavo: Majda Raušl, Franc Bedrač in Janez Stuhec. Ptujčani so dobili pet od šestih serij. V prvi seru- ji so bili boljši za en krog, drugi so izgubili za tri kroge in to je bilo vse, kar so dosegle "amazonke" iz Ljubljane. Najboljši posameznik je bil Janez Štuhec s 579 krogi z velikim povprečjem 96,5 kro- gov po seriji, druga je bila Irena Toroš s 558 krogi, tretji Franc Bedrač s 550 krogi, četrta Majda Raušl s 547 krogi. Ptujčani so morali zmagati, če se mis- lijo uvrstit v zgornji del tabele. SI II. LIGA • Ljubljana - Ptuj Petlja 1564:1600 Strelci Pedje so bili v gosteh pri solidni ekipi Branko Ivanuš iz Ljubljane. Zaradi šolskih obvez- nosti so bili primorani nastopiti brez državne re- prezentantke Alenke Peteršič. Jože Malek je postavil prvikrat ekipo v sestavi: Matija Potočnik, Robert Simenko in Slavko Ivanovič. Ptujčani so povedli po prvi seriji in na koncu zmagali s 36 krogi; od šestih serij so izgubili samo dve. Posamezno je zmagal Bojan Lužnik iz Ljubljane s 561 krogi, drugi je bil Slavko Ivanovič s 545 kro- gi, četrti Matija Potočnik s 528 krogi in peti Robi Simenko s 527 krogi. Z zmago v devetem kolu so se strelci Petlje usta- vili na petem mestu. SI DVAJSETI FINALE DRŽAVNE DOPISNE LIGE Jubilejni, dvajseti finale državne dopisne lige je v nedeljo v Postojni potekal v znamenju ptujskih strelcev. Pokal ekipne zmage so si tudi vse zlate medalje priborili strelci SD Ptuj. Ptujčani so vodili vseh šest kol dopisne lige, zmagali v polflnalu in v finalu imeli dve ekipi. Na- povedali so zmago, čeprav so bili zaradi bolezni oškodovani z nenastopom državne reprezentanke Majde Raušl, standernega člana ekipe Milana Stražišarja in državnega prvaka in rekorderja Da- vida Valiča. V ekipni konkurenci je SD Ptuj v sestavi Pavel Fabrici, Slavko Ivanovič in Franc Bedrač zmagala s 1064 krogi. Kamnik je bil drugi s 1059 kr., tretji Repentabor Sežana 1048. SD Petlja je s 1043 krogi za krog zgrešila četrto mesto in je imela največ škode zaradi nenastopa strelcev. Nastopila je v sestavi Izidor Pulko, Alenka Peteršič in Robert Šimenko. Najboljši posameznik v članski konkurenci je bil Ptujčan Franc Bedrač s 367 kr. - z enakim šte- vilom kot drugouvrščeni Vinko Peternel iz Kran- ja, peti je bil Slavko Ivanovič 358, šesti Izidor Pulko 357 in osmi Robert Šimenko 354. V mladinski konkurenci si je zlato medaljo pri- boril Matija Potočnik s 349 kr., srebro pa Marjan Gril 327, oba SD Ptuj. Zaradi nastopa na medna- rodneni turnirju v Nitri se polfinala niso udeležili Robi Šimenko in Alenka Peteršič in si niso prido- bili pravice nastopa v finalu mladinske konkuren- ce. Ptujčani so lansko leto imeli vsa mladinska odličja. Med veterani si je zlato medaljo spet priboril Slavko Ivanovič s 182 kr., srebro pa Vinko Peter- nel s 181 kr. SD Ptuj je četrtič ekipno zmagala v članski kon- kurenci. Pokrovitelji finalnega nastopa so bili Petlja iz Ptuja in prevoz Certus Maribor - PE Ptuj. SI KONČANA SLOVENJEGORIŠKA LIGA v petek, 21. marca, so se strelci slovenjegoriške lige v Dornavi pomerili v finalnem, 8. kolu. Re- zultati - ekipno: SD Dornava II 584 krogov, 2. SD Željka 580 krogov, 3. SD Dornava I 579 kr., 4. SD Gomila 559 kr., 5. SD Dornava III 534 kr. Posa- mezno: 1. Bruno Šincek, SD Dornava, 160 kr., 2. Mirko Maleh, Željka, 158 kr., 3. Bogdan Zelenko, Dornava, in Raušl Alojz, Gomila, 153 kr., 5. Janko Horvat, Dornava, 151 kr. Rezultati po osmih kolih: ekipno: 1. SD Dorna- va 14773 kr., 2. SD Želj ko I 4750 kr., 3. SD Gomi- la 4558 kr., 4. SD Dornava II 4341, 5. Trnovska vas 4081. Posamezno: 1. Mirko Maleh, Željka, 1266 kr., 2. Bogdan Zelenko, Dornava, 1253, 3- Branko Žmauc, Željka, 1208 kr., 4. Matjaž Simo- nič, Dornava, in Ivan Rebrec, Željka, 1164 kr. V ligi je nastopalo 10 ekip in 54 posameznikov. Janko Horvat TEDNIK - 27. MAREC 1997 ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA - 27 kolesarstvo/kolesarski klub perutnina ptuj Višji €ilj s kakovostnim delom v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj je prišlo do velikih spre- fnemb. Ne sicer v organizaciji kluba, ampak pri kolesarjih članske ekipe, ki bo letos imela povsem drugo podobo. V ptuj- skem kolesarskem klubu so dolgo časa delali z vzgojo lastnega l(olesarskega kadra in vzgojili svoje kolesarje. V mlajših kate- gorijah so imeli velike uspehe. Ti fantje so sedaj postali se- uiorja, vendar jih je premalo za celo ekipo, pa tudi znanje in rutino na dirkah je potrebno pridobivati. Prišlo je nekaj kole- sarjev iz Rusije, pa tudi trener in zdravnik. Dela z mladimi pa niso in ne bodo zapostavili, ampak kvečjemu spravili še na višji Icvalitetni nivo. Vse te spremembe so razlog da smo se pogovarja- li z direktorjem KK Perutnina Ptuj Renejem Glavnikom. # Bi nam predstavili vašo član- sko ekipo? "Zraven Mirana Kelnerja, Mitja Mahoriča, Boštjana Amuša, Petra purga in Uroša Grmca, so v njej Oleg Polovnikov, Jevkenij Anačkin, Aleksander Zajcev, Ar- tak Mrktčan in Igor Zavgorodni. To so vsi kolesarji iz Rusije, zra- ven njih pa je še trener Anatolij Salenko in doktor Vladimir Bar- tačhevič. In zakaj smo se odločili za takšno potezo? Razlog je pov- sem enostaven. Znanja je bilo v klubu premalo. Z mladimi kole- sarji, zreven tega pa še neizkušeni- mi je nemogoče preiti v višji raz- red. Gre za nabiranje izkušenj na dirkah." # Kakšni so cilji? "S trenerjem smo se dogovorili za štiriletni oziroma olimpijski ci- klus do leta 2000. Cilj je olimpija- da oziroma nastop Mahoriča in Kelnerja na njej. Oba se bosta po- drejala končnemu cilju. Vse je nas- tavljeno tako, da bodo doseženi re- zultati. Prepričan pa sem, da bo to vidni uspeh." # Kje in kako potekajo pripra- ve? "Priprave potekajo v Umagu in moram reči, da brezhibno. To, da priprave potekajo v krajih z ugod- nimi klimatskimi razmerami, ni nič novega, skoraj vse slovenske ekipe so ob morju, prav tako pa ko- lesarji iz Italije, Češke, Madžarske Rene Glavnik, direktor KK Perutnina Ptuj in Poljske. V glavnem vse teče po točno določenem programu brez težav." # Vozili ste nekaj dirk. Kako bi ocenili trenutno formo? "Forme v tem času ni mogoče ocenjevati, lahko je zelo varljivo. Sedaj gre za testne dirke, kjer klu- bi preizkušajo formo, da ne pride v pripravljalnem obdobju do preve- likih razlik. Na teh dirkah ni bil cilj preverjanje naših kolesarjev, ampak kaj počenjajo drugi, da bi naš trener lahko ocenil, kaj se v bistvu dogaja. Ugotovili smo ritem in formo dmgih klubov. To je vse skupaj relativno in varljivo. Naša ocena je pozitivna." # Bi lahko letošnja zasedba v članski ekipi uresničila želje KK Perutnina Kuj? "V klubu smo se odločili za načrtno in temeljito delo. Trdim pa in to z gotovostjo, da bo to močan korak naprej. Seveda ima- mo cilje, toda o tem kasneje." # KK Perutnina je klub, ki je znan po vzgoji lastnega kadra. Ali bo ob močni zasedbi v član- ski vrst delo z mladimi teklo še naprej tako kvalitetno kot do se- daj? "V letošnjem letu smo naredili velik korak naprej. Zraven članske ekipe ogromno vlagamo v lastni podmladek. Cilj nam je doseči za- vidljive rezultate. Ni nam pa cilj, da v rani mladosti mlademu kole- sarju ubijemo vse ambicije. Tudi pri mladih delamo strpno in pos- topno, to je fazno. Kakor pri čla- nih, tako tudi pri mlajših kategori- jah poteka vse po planu." Danilo Klajnšek judo 6. mednarodni pokal Murske Solmle V soboto, 22. marca, je v Murski Soboti potekalo mednarodno prvenstvo v judu za dečke do 14 let in mladince. Judisti Drave so osvojili ekip- no dru^o mesto tik za judo klu- bom Šiška iz Ljubljane. Za Ptujčane so nastopili: Dani Rus - 1. mesto v kat. do 34 kg, Damjan Zagoršek - 1. mesto v kat. do 55 kg, Primož Krajnc - 3. mesto v kat. do 34 kg, Marko Plajnšek - 5. mesto v kat. do 42 kg, Sebastijan Koletnik - 2. mesto do 65 kg, Tomaž Mar- holt - 5. mesto do 72 kg in Mar- ko Kramberger - L mesto v ab- solutni kategoriji, pri čemer je v prvem kolu premagal držav- nega prvaka in devetouvrščene- ga s svetovnega prvenstva Cera- ja iz Celja. Kramberger je tako resno napovedal boj za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu letos v Ljubljani. Kramberger je pred tedni uspešno nastopil tudi na član- skem policijskem prvvenstvu, kjer je v finalu z 10:0 premagla dolga leta nepremaganega Ličino iz Ljubljane, osvojil 1. mesto in si s tem zagotovil nas- top na svetovnem policijskem prvenstvu v judu. Na tem prvenstvu se je odlično odrezal tudi Donald Rus, ki je nastopil šele kot kadet in v izjemni kon- i kurenci dosegel 3. mesto ter s I tem izenačil rezultat s kadet- [ skega državnega prvenstva, ki : je potekalo 16. marca v SI. I Gradcu. Na kadetskem držav- 1 nem prvenstvu je naslov vi- I ceprvaka Slovenjie slavil I odlični Nikola Senečič v kat. j do 78 kg. Med nosilci odličij na j državnem prvenstvu pa se je za- : pisal tudi Sašo Brmež s tretjim nastopom v kat. do 55 kg. Peta rnesta so osvojili Miha Prime, Rus Denis in Damir Rajko- I vača. I Vrsta uspehov ptujskih judis- i tov je vsekakor odsev strokov- nega dela trenerskega teama. Pred njimi je v tej sezoni še i Vrsta pomembnih tekmovanj, na katere se že pospešeno pri- pravljajo, mladinci in člani pa so v času sklepnih priprav na bližajoče se člansko državno ; Prvenstvo, ki bo 5. aprila na ! Ptuju. Simon Starček Trdo delo prineslo sadove v ptujskem Namiznoteniškem klubu Petovia so vsekakor za- dovoljni, kljub temu da se vsa tekmovanja še niso končala. Pri dekletih so blizu začrtanega cilja, pri fantih pa so tudi izredno zadovoljni, saj so se uvrstili v 1. namiznoteniško ligo Sloveni- je. V klubu so vsi trdo delali. Veliko zaslug pri moških pa ima vsekakor trener in igralec Marinko Grbič, Id vadi in vodi tudi žensko ekipo; ta se je uspela uvrstiti v končnico za naslov prvaka. Trenerja Marinka Grbiča smo za nekaj časa zmotili v dopoldanskem času, ko je vadil z najmlajšimi. # V Petovio ste prišli malce ne- pričakovano. Kako bi ocenili uvr- stitve moških in žensk, ki pa še ni- majo končanega tekmovanja? "V Petovio sem prišel kot trener obeh delov kluba. Delam z vsemi. Pri delu ženske ekipe mi pomaga Damjan Samoljenko, še posebej takrat, ko se nam pokrivajo termi- ni z moškim delom ekipe, za kate- re tudi nastopam. Za moški del, ki se je uvTstil v 1. ligo, je to nedvom- no velik uspeh. Realno gledano smo spadali med favorite, da bi pa tako izrazito izstopali, nismo pričakovali. Vse se je pričelo v je- senskem delu prvenstva. Iz tekme v tekmo smo čutili, da smo kot eki- pa homogeni. Premagali samo fa- vorite, dobili samozavest in potem se je ob trdem in discipliniranem delu samo odvijalo; na koncu smo postali prvaki v drugi ligi. Pri dek- letih smo si ob prihodu Katarine Golič zastavili cilj igranje v končnici prvenstva in to tudi reali- zirali. Realno je pričakovati trd boj za tretje mesto." # Katarina Golič v ligi ni izgu- bila srečanja, res pa je, da ni odi- grala nekaterih tekem. Se je mogoče izogibala srečanj z naj- boljšimi? "Moram povedati, da je Katarina redna študentka na FTK v Novem Sadu. Nekaj srečanj ni igrala zara- di študijskih obveznosti, nekaj pa zaradi bolezni, daleč od tega, da bi se izogibala. Storila je, kar smo od nje pričakovali. Tudi Špela Lu- kner je bila nekaj časa v krizi. Po zadnjih uspešnih igrah je tudi njen prispevek za play off velik." # Pri fantih je "eksplodiral" Gregor Zafošnik. "Gregor je bil z rezultatom 32:4 drugi igralec v ligi. To je velik uspeh tega mladega in prizadevne- ga fanta, ki kaže na velik napredek. Zraven pa moram omeniti tudi njegovo psihično stabilnost." # Uvrstili ste se v prvo ligo. Boste ekipo okrepili ali ostajate z obstoječim kadrom? "Ostali bomo pri obstoječem ka- dru; v klubu smo mnenja, da se splača vlagati v svoj kader. Mladi igralci z rezultati to potrjujejo. Gre- gor in Marko Zafošnik, Nejc Janežkovič ter seveda drugi mladi so na dobri poti, da z vztrajnim in trdim delom napredujejo. Realno gledano bomo poskušali z lasmim kadrom vzeti kar največ, predvsem pa tisto, kar se nam Ik) ponudilo." # Kako ste zadovoljni z organi- ziranostjo kluba? "Uprava zelo dobro dela in dela prave poteze, kar se tudi občuti v uspehih na tekmovalnem področju. Nedvomno pa je, da bo igranje dveh ekip v prvi ligi velik zalogaj za upra- vo kluba. Vsi skupaj vlagamo ogromno tmda in energije v vzgojo lastnega domačega kadra, ki se mora pokazati v rezultatih. Je pa potrebno biti strpen." # In kakšna je perspektiva na- miznega tenisa na Ptuju kot enem izmed centrov te popular- ne igre v Sloveniji? "Dolgoročno gledano, se ni bati za usodo namiznega tenisa na Ptu- ju. Talentov ne manjka, le delati je potrebno z njimi, predvsem pa načrtno, in rezultati ne bi smeli izostati. S skupnimi močmi smo sedaj prišli do cilja, ki ga je potreb- no nadgradid.. Nikoli ne smeš biti zadovoljen z doseženim. Na lov- orikah se lahko tudi zaspi. Sicer pa je trdo delo uprave, igralk in igral- cev tisto, kar me navdaja z opti- mizmom." Danilo Klajnšek 28 - ZA RAZVEDRILO 27. MAREC 1996 - TEDNIK TEDNIK - 27. MAREC 1997 ZA KRATEK CAS - 29 Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, kdo je pevec na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča na- klonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Meriturja Ptuj podarili zgoščenko. Da je bil pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Eric Clapton, je ugotovila tudi Boštjan Najžar, Vrazova 6, 2270 Ormož. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj. Rok: četrtek, 3. aprila. Pomlad se je koledarsko začela, na- rava se je prebudila, okrog nas je začelo vse rasti. Glasbeniki rastejo in zorijo s svojo glasbo in zelo zanimivo je izvajalce primerjati skozi različna časovna obdobja. Nekateri izvajalci zrastejo v velike zvezde, medtem ko drugi oven i jo ali ne uspejo podreti s svojo glasbo! Ameriška super soul pevka TONI BRAKTON je dobila svojo opo- našalko, saj se s podobnim vokalom prebija pevka Puff Johnson s skladbo Forever more. TONI še zmeraj osta- ja brez partnerja, vendar nam po- klanja še eno izvrstno skladbo I DO- NT WANT TO ki jo naj- dete tudi na njenem drugem albumu Secrets. Pod imenom NEW EDITION se skrivajo Bell Biw Devoe, Ralph Tre- svant, Johnny Gill in Bobby Brown. najbolj znani pevec v skupini je Bob- by Brovvn, ki je poročen z Whitney Houston. Skupina NEW EDITION se je lani ponovno združila ter pri- pravila dve soul skladbi: Hit me off in Tm stili in Love vvith you, kateri- ma sledi še tretja soul skladba z do- brim naslovom YOU DONT HA VE TO WORRY MAXI PRIEST je znani regi pe- vec, ki je nazadnje sodeloval v duetu s Shaggyjem v komadu That Girl. MAXI počasi pripravlja novi album in tokrat je postregel z vročim regi komadom IT STARTS IN THE HEART Najpriljubnejši glasbenik ame- riškega predsednika Billa Clintona je saksofonist KENNY G., ob Daveu Kozu najbolj iskan saksafonist v sve- tu zabavne glasbe. Zgoščenka ali al- bum KENNY G.-ja se imenuje The Moment, pesem iz njega pa HAVA- NA Britansko studijsko skupino CLOCK sestavljajo D.J. Stu Allan, DC MC in Latania Mitchell. Trio je na svoj način priredil komad IT'S OVER ki so ga v originalu izvajali Funkmasters. švedski kvartet REDNEX je zavrtel svet s komadom Cotton Eye Joe, zabavni Rednexi pa sedaj prese- nečajo s komadom RIDING ALO- NE FUN FACTORY je ob koncu leta 1996 zapustil raper Toni Cottura, ki je za založbo Virgin že posnel dina- mični plesni komad Da Party Boom. Trio zabavljačev iz skupine FUN FACTORY je z novim tipičnim "dance" komadom OH YEAH YEAH (I LIKE IT) usmerjen predvsem na ameriško tržišče! Nemški trio SCOOTER je zaslovel s komadom Hardcore Vibes, med- tem ko so pred časom pripravili prvo techno balado z naslovom Break it up. SCOOTER pa so z albuma Wic- ked izdali še četrti hit, FIRE FAITHLESS je še ena skupina, ki v svojem studiu dela plesno glasbo, kot je Insomnia in Salva Mea. Glavni član skupine FAITHLESS je Rollo, ki dela remikse za vse vodilne plesne izvajalce; tokrat je za svojo skupino naredil soliden remiks komada RE- VERENCE Skupina METALLICA nastopa v zasedbi James Halfield, Jason New- steed, Lars Urlich in Kirk Hammett. Naslov njihove lanske zgoščenke je Load in so jo prodali že v več kot 5 milijonih kopijah. Člani skupine METALLICA v ZDA promovirajo novo pesem KING NOTHING Steve Perry je vodilni član skupine JOURNEY, ki v ZDA ponovno pol- ni dvorane na svojih koncertih. Sku- pina je po čudoviti baladi When you Love a Woman posnela novo pesem IF HE SHOULD BREAK YOUR HEART ki je podprta z odličnim besedilom. Ameriška skupina MAZZY STAR slovi po svoji fantastični izvedbi akustične balade Fade into you iz leta 1995. Lani so MAZZY STAR iz- dali album Among my Swan, s kate- rega prihaja še ena fantastična akus- tična balada TVE BEEN LET DOWN ki je tudi folk in country obarvana! Zgodbo o uspehu zasedbe NO DO- UBT verjetno mnogi poznate predvsem po uspešnici Don't Speak. NO DOUBT so pred njo izdah ročk skladbi Just a Girl ter Spidervvebs, sedaj pa z njihovega albuma Tragic Kingdom prihaja ročk "razbijanje" s skladbo EXCUSE ME MR. Ameriškega pevca Richarda Marxa je odkril Lionel Richie. Gospod MARX bo v maju izdal album Flesh and Bone, na katerem bo tudi ljube- zenska balada UNTILL I FIND YOU AGAIN David Breznik BILA SEM ... v ponedeljek zvečer sem bila zelo utrujena, zato sem šla v posteljo. Ko- maj sem zatisnila oči, že se je z menoj začelo dogajati nekaj čudnega. Posta- jala sem vedno manjša in suhljata. Noge so se mi zelo pomanjšale in na- enkrat sem jih imela šest. Roke so se mi spremenile v krila, glava pa v gra- hovo zrno, le da je bilo črno. Po zelo majhnem telesu sem dobila črne pike. Ko sem se ozrla po sebi, sem ugoto- vila, da sem prava pikapolonica. Začudila sem se: "Ojoj, kakšna pa sem!" Že sem poskusila poleteti, ko se je vame zaletel velik, zelo velik škorenj. "Joj, joj!" sem se prestrašila. Vsi na zemlji smo doživeh močan potres, sem čez nekaj časa ugotovila. Ko se je potres umiril, sem začela po- grešati svoje prijateljice: Tanjo, Si- moni, Gabi, Stanko, Brigito, Katjo... Vse skrite kotičke rasdin in korenin sem preiskala, a zaman. Nikjer ni bilo nin sledu o njih. K sreči je mimo mene priskakljala kobilica in me ogovorila: "Tebe pa še nisem videla. Si nova tukaj pri nas na Zemlji?" "Nova, še nova, ampak zanima me, kje so moje prijateljice?" "Kako pa naj jaz to vem, vem le, da sem stara kobilica," mi je odgovorila. "Potem boš pa moja prijateljica?" sem jo radovedno vprašala. "Seveda sem lahko, in če želiš, u lahko pred- stavim še svoje stare prijatelje," mi je odgovorila prijazna kobilica. "Da, zelo si želim spoznati tvoje prijatelje." "Pa še to", mi je rekla ko- bilica, "prosim, ne kliči me več kobi- lica, lahko mi rečeš kar Iva. Tako me kličejo prijatelji." "Ojoj, nisem vedela, da imajo kobi- lice imena. No, pojdiva, da mi pred- staviš svoje prijatelje," sem nestrpno rekla. Najprej sva se z Ivo odpravili do črva. "Pozdravljen, črv," sva ga poz- dravili. "O, pozdravljeni! Tako dolgo te že nisem videl, Iva, zelo lepo, da si me obiskala!" "Nisem sama, z menoj je še prelepa pikapolonica, ki te želi spoznati." "Pikapolonica, zelo sem vesel, da te vidim, ampak žal, danes nimam časa za pogovor, zato ne zamerita, da vaju zapuščam!" je povedal črv in že ga ni bilo več. "Pikapolonica, ne zameri črvu, takšen pač je," me je tolažila Iva. Že sva nameravali k Ivini prija- teljici Toni, ko me je nekaj zgrabilo. "Au, joj, joj, boli!" sem zastokala. Toda nič ni pomagalo, saj me je nes- ramen pajek ujel kljub upiranju. "Pomagaj mi, Iva, pomagaj!" sem c^Mladi dopisniki klicala na pomoč. "Nihče ti ne bo po- magal, ker se me vsi bojijo. Ha, ha, ha, danes bom imel pa super malico," je govoril nesramen pajek in me vle- kel k sebi. "Ne, ne, ne pojej me, ne, ne, ne, prosim te!" "Martina, zbudi se, v šolo moraš," me je iz more prebudila mamica. S težavo sem vstala, saj je bil torek in pred menoj še naporen dan. Žalostna sem, da nisem sanjala do konca, ker me zanima, ali bi me pajek pomalical ali bi me kdo rešil, zato upam, da se bom v sanjah še vrnila h kobilici Ivi. Martina Korošec 6. r., OŠ Destmik ČE BI JAZ BILA MOJA MAMICA če bi jaz bila mamica, bi bila pono- sna, saj to ne more biti prav vsaka ženska. Na to, da bi s svojimi otroki grdo ravnala ali celo ne bi bila zado- voljna, da jih imam, niti pomisliu ne morem. Kot dojenčke bi jih z vozičkom vozila na dolge sprehode, šolarjem bi pomagala pri nalogah, najstnikom bi pomagala odraščati, in ko bodo tudi sami imeli svoje otroke, bi jim pripovedoval pravljice kot prava babica. Oh, kje so še ti časi! Raje se vrnimo nazaj k moji družini. Seveda, če bi imela otroke, bi morala imeti tudi moža, takšnega, ki bi nas imel rad in nas nikoli ne bi zapustil. Skupaj bi si ustvarila topel dom, kjer bi se ob prostem času z otroki stiskala in jim pokazala vso najino ljubezen do njih. Pravzaprav bi bila skrbna in se tru- dila biti čim boljša mama. Vendar pa le vsega, kar si bodo izmislili otroci, ne bom dovolila. Kar se ne sme dela- ti, se pač ne sme. In tudi ne bom ime- la rada samo svoje družine. Kje pa! Tudi očku in mamici se še bom kdaj pa kdaj vsedla v njuno varno naročje ter jima rekla: "Hvala vama, da sem tudi jaz postala to, kar sta vidva." M(^ca Lešnik, 5. h, OS Hajdina NARAVOSLOVNI DAN Pri SND smo letos spoznali že veli- ko novega in zanimivega. Pogovarja- li so se tudi o energiji. Na to temo smo imeli še naravoslovni dan. Nanj smo se že nekaj časa pripravljali, saj si je bilo potrebno pripraviti nekaj stvari: žličke, deščici, pločevino, žice, baterijo... Težko smo pričakovali torek, za katerega smo se dogovorili. V razre- du smo se zbrali ob 7.50 uri. Z vesel- jem smo zlagali stvari na mizo. Vsi hkrati smo hoteli imeti ob sebi učiteljico, da bi ji lahko vse pokazali. Najprej smo se pogovorili o energi- ji, potem pa smo dobili načrt dela za vodno kolo in električni krog. Skrbno smo si ju ogledali. Ob izdel- kih smo se natančno pogovorili o postopku dela. Že se je zaslišalo ro- potanje in tolčenjE. Začeli smo dela- ti, Biti smo morali pazljivi. Učiteljica nas je pri delu le opazovala, zato so nekateri imeli manjše težave. Z vztrajnostjo in spobudo smo dosegli želen cilj. Joj, kako je bilo veselo, ko se je zavrtelo kolo in je zasvetila lučka. Zadovoljno smo hodili po učilnici, saj je vsak želel vsem pokazati svoj izdelek. Še bolj pa smo bili veseli po- hvale g. ravnatelja in naše učiteljice Kristine Kaučič. Mateja Domanjko, Polona Mar- kovič, 3. a, OŠ Cerkvenjak STARA LOKOMOTIVA PRIPOVEDUJE Ko bila sem mlada, na pot odšla sem rada. Globoko sem sopihala in para me je gnala, vsa srečna sem zapiskala, ko v vas sem pripeljala. A prišla je elektrika, zdaj tehnika zmaguje. Lokomotive stare, rabljene le redkokdo vzdržuje. Na postaji tiho zdaj stojim, se starih časov veselim. Sebastian Voljč, 6. a, OŠ Olge Meglič, Ptuj RIMA Na mizi je lonec, v njem je juha, ki se skuha, juha se poje, prazen je lonec in pesmice je konec. Anja Špindler, 3. b, OŠ Velika Nedelja 30 - POSLOVNA SPOROČILA 27. MAREC 1997- TEDNIK TEDNIK 27. MAREC 1997 OGLASI IN OBJAVE -31 Iztiril se /e vagon V nedeljo, 23. marca, ob 21.01 se je med dovozom tovor- nega vlaka, ki je pripeljal s Pragerskega za smer Sre- dišče ob Dravi, na žcle/ni.ški postaji Ptuj med premikom iztiril tovorni vagon - dvojček z dvema pra/nima avtomo- bilskima kontejnerjema. Kot jc povedal Jože Majccn, šef železniške postaje v Ptuju, ob nesreči ni bila poškodova- na nobena oseba, le i/tirjeni vagon in nekaj deset metrov železniške proge. Podrobnejše vzroke iztirjenja še raziskujejo, saj je kraj dogod- ka lakoj obiskala posebna stro- kovna ekipa Slovenskih želez- nic, ki bo ocenila tudi gmotno škodo. Izvedeli pa smo, da naj bi do iztirjenja vagona prišlo zaradi nepravilne manipulacije s sig- nalno-varnostno napravo, torej zaradi človeškega dejavnika. Zadnji vagon naj bi se namreč iztiril zaradi prehitre preusme- ritve kretnice. Prednji del vlaka naj bi zato zapeljal na en tir, zadnji vagon pa na drugega. Pri tem naj bi iztrgalo kolesno dvojico in vagon naj bi se iztiril. Sicer pa železniški promet za- radi tega ni bil oviran in je pote- kal brez zastojev. Ptujski želez- ničarji so iztirjeni vagon s pomočjo hidravlike kmalu spra- \ ili nazaj na tire in ga prepeljali na popravilo v Železniške delav- nice. Isti dan so popravili tudi poškodovani del proge. To je prvi primer take vrste iztirjenja na ptujski železniški postaji. -OM Kraj iztirjenja vagona je raziskala strokovna ekipa Slo- venskih železnic. Foto: M. Ozmec Kosovne odpadke odvažali tn mesece Pomlad je torej tu, koledarsko in tudi sicer, zato je treba čimprej poskrbeti za staro šaro, da bo novo življenje ime- lo dovolj prostora. V skrbi za dobro opravljeno delo so se v podjetju Čisto mesto v letošnjem letu odločili, da pro- gram odvoza kosovnih odpadkov izvedejo nekoliko dru- gače kot v minulih letih, predvsem zaradi nujno potreb- nega strožjega nadzora pri dovozih v center za ravnanje z odpadki v Brstju. Kot je povedal Janez Mere, tehnični vodja Čistega mesta, bo letos potekal odvoz postopoma po posameznih občinah, o času akcije pa bodo krajane obvestili pravočasno s predhodnimi ob- vestili in letaki. Novost je tudi, da bodo odvoze končali šele ta- krat, ko bo delo končano, torej ko bodo odpeljali vse kosovne odpadke. In šele nato bodo akci- jo pričeli drugod. Odvoz kosovnih odpadkov bodo začeli že naslednji mesec, 1. aprila, akcija pa bo predvido- ma trajala tri mesece, torej do konca junija. Na ta način se namreč želijo izogniti proble- mom iz prejšnjih let, ko so pone- kod ostajali kupi neodpeljanega železja in drugih kosovnih od- padkov. Odvoz bodo začeli v občini Ptuj 1. aprila (ni prvoaprilska šala!), akcija pa bo trajala do predvidoma 21. aprila. Akcijo bodo nadaljevali v občini Dor- nava, kjer bo potekala od 21. do predvidoma 26. aprila. V občini Majšperk bo akcija odvoza ko- sovnih odpadkov od 28. aprila do predvidoma 10. maja, v občini Videm od 12. do predvi- doma 17. maja, v občini Juršinci od 19. do 24. maja, v občini Zavrč od 26. do 31. maja in v občini Destmik - Trnovska vas predvidoma od 2. do 7. junija ter v občini Kidričevo od 9. do 14. junija. Še to so nam zaupali v Čistem mestu: ne glede na predviden program odvoza kosovnih od- padkov pa lahko občani odpadke pripeljejo v center za ravnanje z odpadki tudi sami, vendar le tis- ti, ki so tudi sicer vključeni v redni odvoz odpadkov. Za vse druge odpadke pa dovoz ni možen, saj morajo vsa gospo- dinjstva imeti doma ustrezno posodo, ki jo lahko praznijo le delavci Čistega mesta. Z drugimi besedami torej:, dovoz za tista gospodinjstva, ki niso vključena v redni odvoz, odvoz kosovnih odpadkov ne bo brezuplačen, ampak bo v vsakem takšnem primeru pač treba plačati stroške po veljavnem ceniku. -OM Uro bomo premaknili 30. mana v NEDELJO, 30. MARCA, BOMO TAKO KOT POVSOD PO EVROPI OB 2. URI PREMAKNILI URNE KAZALCE NA 3. URO Državni zbor RS je 31.1.1996 sprejel zakon o spremembah zakona o računanju časa, s ka- terim je določeno, da bo v letošnjem letu prehod na polet- ni čas 30. marca, prehod nazaj na srednjeevropski časovni pas pa 26. oktobra, ko bomo urne kazalce pomaknili za eno uro nazaj. Za naslednja leta pa zakon pooblašča Vlado RS, da najpoz- neje tri mesece pred začetkom poletnega računanja časa določi točen datum in uro prehoda na poletno računanje časa ter da- tum in uro pomaknitve na srednjeevropski čas. Evropska skupnost nam je že sporočila da- tume prehoda na poletno računanje časa In nazaj vse do leta 2001: 1998 29. marec 25. oktober 1999 28. marec 31. oktober 2000 26. marec 29. oktober 2001 25. marec 28. oktober SLOVENSKA BISTRICA # Zavod za kulturo Sloven- ska Bistrica pripravlja da- nes ob 17. uri v prostorih bistriškega gradu odprtje razstave ljubiteljskega sli- karja Vojka Kumra iz Mala- horne pri Oplotnici. PTUJ # Danes bo ob 18. uri v Mlhellčevi galeriji na Ptuju odprta razstava z naslovom Podoba vašega muzeja. PTUJ • V petek, 28. mar- ca, bo v ptujskem Narod- nem domu koncert Vlada Kresilna. Koncert organizi- ra Zveza kulturnih organi- zacij. SLOVENSKA BISTRICA # Zavod za kulturo Sloven- ska Bistrica vabi k preda- vanju Zvoneta Šeruge z naslovom Prijazne poti ali Z malo Kajo okoli sveta, ki bo v petek, 28. marca, ob 20. uri v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica. Gre za multivizijsko predstavitev potovanj znanega svetov- nega popotnika. KOG • V ponedeljek ob 14. uri bo v dvorani na Kogu prireditev v počasti- tev večletne folklorne dej- avnosti šole in življenjskega jubileja muzikanta skupine Mirka Kuhariča. Poleg jubi- lantov bo nastopil še kvar- tet deklet s Koga, Maja Frangež s tamburaško skupino iz Ormoža ter mla- dinska folklorna skupina s Koga. Program bo povezo- val Janko Klanjčar. Društvo kmečkih žena pa bo pri- pravilo razstavo veliko- nočnih pisank, ročnih del in dobrot iz kvašenega testa. Ob tej priložnosti bodo raz- glasili tudi rezultate ocen- jevanja vin, ki je na Kogu potekalo minuli teden. CERKVENJAK • KUD Vi- tomarci bo v ponedeljek, 31. marca, ob 15. uri upri- zorilo Partljičevo komedijo Štajerc v Ljubljani. SLOVENSKA BISTRICA # Po sinočnji premieri igre Toneta Partljiča Oskubite jastreba v izvedbi DPD Svoboda iz Slovenske Bi- strice in pod režisersko taktirko Bojana Maroševiča bodo ponovitve še v pone- deljek, 31. marca, ter v pe- tek, 4., in soboto, 5. aprila - vse ob 19. uri v dvorani doma kulture v Slovenski Bistrici. KINO PTUJ • Ta teden bo ob 18. in 20. uri na sporedu slovenski film Andreja Košaka Outsider. Film je dobil na lanskem festivalu slovenskega filma v Porto- rožu nagrado občinstva. ZBIL PEŠKO IN ODPELJAL V ponedeljek, 17. marca, ne- kaj pred 8. uro je po označenem prehodu za pešce prečkala Potrčevo cesto v Ptu- ju 18-letna Simona K. iz Spodnjega Gaja. Pri tem je vanjo trčil neznani voznik osebnega avtomobila Renault 4 rdeče barve, ki je zavijal na Potrčevo cesto. Peška je padla in se pri tem lažje poškodova- la, voznik katrce pa je odpeljal naprej. Zaradi tega je UNZ Ma- ribor pozvala neznanega voz- nika, da jim javi, prav tako so zaprosili morebitne očividce, da se jim oglasijo in s svojim vi- denjem pomagajo razjasniti okoliščine nezgode. AVTO ZANESLO NA NASPROTNI VOZNI PAS Po magistralni cesti od Ptuja proti Mariboru je v sredo, 19. marca, ob 17.15 vozil osebni avto 44-letni Ljubomir G. iz Ptu- ja. Pri Zlatoličju je na za- sneženem cestišču zavrl in nje- gov avto je zaneslo na nasprot- ni vozni pas. Tam je trčil v osebni avto Jugo, ki ga je vozil 46-letni Zlatko F iz Maribora. Pri trčenju je bila hudo ranjena sopotnica v fičku, 30-letna Ro- mana F iz Maribora. OSUMLJENA POŽIGA V ponedeljek, 17. marca, okoli 22. ure je izbruhnil požar na stari stanovanjski hiši Cirila U. v Majšperku. Ogenj je pov- sem uničil gospodarsko pos- lopje in streho nad stanovansj- ko hišo, potem so ga gasilci omejili in pogasili. Policisti so si prizorišče ogledali in ugotovili, da je bil požar podtaknjen. Osumili so 36-letno I. V, doma iz okolice Ptuja, zato so jo tudi prejeli. I. V. je baje nekaj časa živela z oškodovancem v zu- najzakonski skupnosti, zaradi pogostih sporov pa se je pred kratkim odselila. V ponedeljek naj bi bila prišla v hišo še po nekatere svoje stvari in pri tem sta se s Cirilom znova sprla. Po oceni je ogenj povzročil škode za okoli dva milijona tolarjev. UKRADLI FIČKA V noči na torek, 18. marca, je s parkirišča pred stano- vanjskim blokom v Osojnikovi ulici v Ptuju izginil fičko z re- gistrsko številko MB N8-832, last Irene R iz Ptuja. VLOM v TURISTIČNO KMETIJO V noči na torek, 18. marca, je bilo vlomljeno tudi v prostore kmetije Damjak v Krčevini pri Vurbergu, občina Ptuj. Z vlo- milci je izginila kovinska bla- gajna, razni gospodinjski apa- rati, nekaj cigaret In drugih uporabnih stvari. Po oceni so lastnika oškodovali za dobrih 400.000 tolarjev. RODILE SO - čestitamo: Sabina Junger, Šturmovci 16, Videm - Janjo; Jožica Muršič, Bresnica 3, Podgor- ci - deklico; Kristina Le- sjak, Sp. Gruškovje 5, Pod- lehnik - dečka; Jožica Zlat- nik, Frankovci 42, Ormož - Klemena; Natalija Hustič, Dobovec pri Rogatcu 14, Rogatec - Marino; Sanja Mi- kulič, Gradišče 11, Slov. Bi- strica - deklico; Sonja Haj- dari, Savci 35, Tomaž - de- klico; Ivanka Fladung, Janežovski Vrh 5, Destmik - Anjo; Angela Kump, Senčak 19 - deklico; Ana Trafela, Tržeč 45, Videm - Tomaža; Mira Frangež, Ul. 5. prekom. 16, Ptuj - dečka; Branka Letonja, Belavšek 39, Zg. Leskovec - Klaro; Brigita Glažar, Hajdoše 62, Ptuj - Žiga; Ivana Maučič, Zakl 31 l/a, Podlehnik - de- klico; Petra Bele, Rogatec 39, Rogatec - Niko. UMRLI SO: Janez KAUČIČ, Hujbar 12, 1929, t 16. marca 1997; Ana Kolarič, roj. Misotič, Ja- dranska ul. 18, Ptuj 1915, t 16. marca 1997; Franc Drolc, Veliki Brebrovnik 102, 1916, t 15. marca 1997; Jožef Vrbnjak, Orešje 48, Ptuj, ii: 1909,1 18. marca 1997. PRIJELI FANTA S PONAREDKI MARK Prejšnji teden je 17-letni B. R iz Pretreža v poslovalnici Nove KB Maribor v Majšperku po- skušal zamenjati bankovec za 100 DEM. Budni uslužbenec je takoj ugotovil, da je bankovec ponarejen, zato je obvestil kri- manaliste, ki so fanta prijeli in pri njem našli 12 enakih pona- redkov. Ugotovili bodo, od kod mladoletniku ponaredki, in proti njemu napisali kazensko ovadbo. HRVAŠKI DRŽAVLJAN GROZIL POLICISTOM V petek, 21. marca, zjutraj so policisti na mejnem prehodu v Zavrču ustavili 22-letnega To- mislava K. iz Varaždina. Ker je kazal znake vinjenosti, so mu ponudili alkotest. To je Tomisla- va tako raztogotilo, da je začel razbijati inventar, z besedami žalil policiste in jim celo grozil. Policisti so ga obvladali in ga pridržali do iztreznitve in umirit- ve, potem pa so zanj napisali kazensko ovadbo. UMRL v RAZBITINAH AVTOMOBILA V ponedeljek, 24. marca, okoli 6. ure je po magistralni cesti od Maribora proti Sloven- ski Bistrici vozil osebvni avto 26-letni Vojko Štrumpfl iz Mari- bora. Med vožnjo skozi Zgorn- jo Polskavo ga je v blagem le- vem ovinku na zasneženem cestišču zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je s sprednjim delom vozila oplazil osebni avto, ki ga je nasproti vozil 31- letni Miran Š. iz Slovenske Bi- strice, ki ga je odbilo v jarek, Vojkova petica pa je čelno trčila v tovornjak, ki ga je na- sproti vozil 60-letni Jožef H. iz Slovenskih Konjic. V silovitem trčenju je Vojko štrumpfl dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Miran Š. i^n njegova sopotnica Biserka Š. sta bila lažje ranjena. FF