P. b. b. Manjšinskih vprašanj ni mogoče reševati mimo manjšine Odkar je bita objavijena ves!, da je koroška dežeina viada podata na Dunaj svoj predtog oziroma na-kako in kje si zamišija rešitev vprašanja dvojezičnih topografskih napisov, je to vprašanje postaio *pet zeio aktuaino. V raznih iistih temu vprašanju posvetiti že pre-pozornosti, toda v raztiko od tozadevnega pisanja v tisku v Sio-veniji so na Koroškem in v Avstriji !koraj brez izjeme povsem prezrti nekaj, kar pa se nam zdi ravno "ojbotj važno: namreč dejstvo, da vprašanj, ki so kakorkoti povezana * poiožajem in usodo tukajšnje sto-venske manjšine, ni mogoče reševati mimo in proti interesom te Manjšine. To načeio smo koroški Stovenci v zvezi z izvajanjem dotočit čtena 7 *hiavne pogodbe vedno spe! poudarjati, posebno še zato, ker je V!e dosedanje ^izvajanje" teh določit što mimo nas in so nam bite -'ešitve", če manjšinska zakona o ^otstvu in sodnem jeziku sptoh mo-'emo tako imenovati, enostavno ok-hoirane s siio močnejšega. Zdaj je, kakor izgteda, v pri-P'avi ^reševanje" nadatjnjega določita čtena 7, vprašanja dvojezičnih topografskih napisov. Podrobnosti tozadevnega načrta dežeine v!ade niso biie objavtjene. Znano ie te totiko, da je ta načrt zgrajen no kriterijih, po katerih naj bi dvo-iszične napise namestiti samo v ti-**'h občinah oziroma ceio samo va-*oh, v katerih je bito pri tjudskem štetju Š96t ugotovtjenih najmanj 20 odstotkov stovensko govorečih pre-blvatcev odnosno je bi! tak odsto-tek dosežen pri prijavah otrok k dvojezičnemu pouku. Tudi v tem vprašanju smo koroški ^lovenci že ponovno povedati svo-'3 !tatišče ter opozoriti na tozadevno dotočiio državne pogodbe, ki * ^ 3 čtena 7 jasno in nedvoumno l"edpi:uje, da morajo biti označbe n napisi topografskega značaja P*ov tako v stovenščini kakor v nemščini .v upravnih in sodnih n h r a j t h s stovenskim ati meša-nim prebivatstvom". Prt tem je po-V!em gotovo, da so podpisnik) dr-*ovne pogodbe, torej tudi Avstrija, *norat) točno vedeti, za katero o-*3mtje gre, za katere upravne in *<*dne okraje vetjajo dotočita čtena *3dem, kaj!) nikjer v državni po-^ndbi ni niti besedice o poznejšem doiočanju teritorija ati o kakršnemkoli števitčnem ugotavtjanju manjšine. koroški Stovenc! smo zato vedno ndhtanjati vsako obtiko takih ugo-*nvtjanj, ker smo mnenja, da niso uporabno sredstvo za sodobno režnje narodnostnih vprašanj, še posebno ne v koroških okotiščinah, ,*3r zahteva po ugotavtjanju manj-. "3 prihaja ravno iz vrst naših naj-jjvjSih narodnih nasprotnikov in i3f so tudi uradna tjudska štetja 3dno stužita te umetnemu atomi-'anju stovenske narodnostne skup-"3sti. ^oše statišče je, da je vprašanje Vojezičnth napisov, kakor sptoh dotočita manjšinske zaščite, tre-" ^Sevatt po črk) tn duhu državne Nixonov obisk na Kitajskem: ..POTOVANJE M)RU" ob ekspiozijah ameriških bomb Svoj obisk v LR Kitajski je ameriški predsednik Nixon imenovat „po-tovanje miru", čeprav je ameriško tetalstvo ravno v dneh tega obiska močno povečato svoje bombne napade na Vietnam, tn vendar je ta obisk v gotovem smistu stužit tudi stvari miru: začet se je taliti ted, ki je skoraj četrt stoletja prekrivat odnose med Ameriko in Kitajsko, kar bo vsaj v daljši perspektivi nujno prispevalo k utrditvi miru v tistem delu Azije, kjer je danes slišati le govorico ameriškega orožja. Obisk predsednika Nixona se je končal v podobnih okoliščinah, kot se je začel, namreč brez velikih ceremonij, ki so sicer v navadi pri Že deset tet pogajanja o razorožitvi V dobrem tednu, 15. marca, bo minilo deset let, odkar po krajših ali daljših presledkih zaseda v Ženevi razorožitvena konferenca Združenih narodov. V teh desetih letih so se pestro menjala svetla in temna obdobja. Kljub različnim oviram je le uspelo doseči tudi nekaj sporazumov, kot je zlasti leta 1963 sklenjeni sporazum o prepovedi jedrskih poskusov v o-zračju, vesolju in na vodi, leta 1967 sklenjeni sporazum o miroljubni uporabi vesolja in nebesnih teles ter končno še sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Od tega tedna naprej v Ženevi spet zaseda razorožitvena konferenca. 545. seja v ^jubilejnem" desetem letu se je začela z govorom glavnega tajnika OZN Waldheima. Na u-vodni seji pa so tudi povedali, da sta na dnevnem redu predloga za prepoved jedrskih poskusov v podzemlju in za prepoved strupenih plinov. Prav tako z zanimanjem pa je javnost sprejela ameriško pobudo, naj bi na konferenci v Ženevi sodelovala tudi LR Kitajska. državniških obiskih. Povsem drugačno pa je bilo vzdušje, ki je vladalo med obiskom. O tem vzdušju poročila trdijo, da je bito mnogo bolj prisrčno, kot so splošno pričakovali. tn komentatorji, ki so vajeni brati med vrsticami, tudi iz uradnega ameriško-kitajskega sporočila razberejo precej več, kot je tam res zapisano. mmmmmmnnnm]mmmmmmm!nmii)i)nmmmnmmmumuummmnmtm)m!::)!