Štev. 10.
V Ljubljani, 7. marca 1919.
Leto LIX.
Glasilo Jugoslovanskega utlteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 12 — K pol leta .... 6*— „ četrt leta .... 3-— „ posamezna številka po 30 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 50 vin. . . . dvakrat . . 40 „ . . . trikrat . . 30 , za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 20 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.	
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 40 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 30 K.	Telefon uredništva štev. 118.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči-teljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine,
Izdanje brošure »Načrt preustrojitve šolstva in narodae vzgoje«, ki smo jo priložili zadnji številki, nam je provzročlio stroške, ki daleč presezajo proračun In materialno moč našega lista. Skrbeti moramo, da se pomaknemo nazaj v normalni tir. V ta namen skrčimo izdanje »Učit. Tovariša« v toliko, da izide II. štev. danes teden, skupno 12. in 13. štev. pa razpošlje-mo dne 28. t. m., torej po 14 dnevnem presledku. Toliko v znanje vsem, da se izognemo eventualnim reklamacijam. To obvestilo naj služI v ravnanje oniiu, ki hočejo nujne zadeve pravočasno objaviti v listu. K načrtu šolskega zakona.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
r. z z o. z.
Vabilo
na
IVI. redni otini zbor,
ki bo
dne 25. marca 1919 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. ti.*)
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
2.	Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1918.
H. Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
4.	Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
5.	Volitev v upravni svet. 0. Volitev nadzorstva.
7. Slučajnosti.
*) Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se skliče s tem pol ure pozneje drugi občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki je po § 31. zadružnih pravil sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
K načrtu šolskega zakona.
V načrtu šolskega zakona, ki v brošuri »Načrt preustrojitve šolstva in narodne vzgoje« — priloženi zadnji številki našega lista — obsega strani 30 do 59, je treba izvesti nastopne dostavke, oziroma korekture:
K § 4. (stran 31.) končni dostavek: Metoda pri pouku je prosta, a vedno v soglasju z novejšimi metodiškimi znanstvenimi pridobitvami.
K § 8. (stran 32.) dostavek k prvemu odstavku: Učna snov se bolj poglablja v Kakovosti, nego -se razteza po obsegu.
K § 10. (stran 33.) dostavek k prvemu odstavku:... učni načrti, a v nobenem šolskem letu se ne sme z neobveznimi predmeti vred poučevati nad 24 ur.
Koncem istega § nov odstavek: Kjer je le mogoče, naj se uvede nerazdeljen dopoldanski pouk.
K § 13. (stran 34.) dostavek: ... za' dobo 3 let. Imeti mora najmanj 10 službenih let.
K § 16. (str. 35.) dostavek k zadnjemu odstavku:... za dobo 3 let. Imeti mora .¡mani 10 službenih let. K § 26. (stran 39.) v zadnjem odstavki pride med besedo mlajše in med besedo učne beseda samske, torej:... mlajše samske učne osebe...
K § 52. (ne 25.; stran 48.): Izobraže-vališča (namesto izobraževališče).
K § 53. (ne 52.! ista stran): Prva vrsta se mora glasiti pravilno: Izobrazba učiteljskih oseb se vrši ločeno . . .
Te popravke naj vsakdo sam izvrši v brošuri na robu.
O učnih načrtih
za štirirazredno meščansko šolo kot tip narodne višje šole (spodnje srednje šole).
11.
UČNI NAČRT ZA POUK V PRIRODO-SLOVJU.
Sestavila dr. Tomaž R o m i h in Mak s Hočevar.
Učni smoter.
Znanje najvažnejših prlrodoslovnih in kemičnih pojavov na podlagi opazovanja, izkušnje in poizkusa s posebnim ozirom na njih praktično uporabo.
Prvi razred.
(Dve tedenski uri.)
Občna svojstva teles: Prostornost in neprodirnost, luknjičavost, mehanična de-ljivost, zveznost, sprijemnost.
Kapljivo tekoča telesa: Znaki kapljivo tekočih teles. Prevajanje tlaka v tekočinah. Gladina., ilidrostatični tlak. Občujoče posode. Lasovitost.
Plini: Znak plinov. Tehtanje zraka. Tlakoiner. Natega.
Težnost: Smer zemeljske težnosti. Teža, enota teže. Specifična teža in relativna gostota. Gibanje in njegovi znaki. Sila; njeno prijemališče, smer in kolikost. Enakomerno gibanje. Predočevanje sil s pomočjo daljic.
Toplota: Občutek toplote, temperatura, izprememba vsebine teles zaradi toplote, termoskop, termometer. Množina toplote, specifična toplota. Pretvorba* skupnosti, zgoščevanje hlapov in par, pre-kapanje. Prevajanje toplote, osnovni poizkusi o žarenju toplote. Izvori toplote. Vrednost raznih goril.
Vetrovi.
Zračna vlažnosti rosa, megla, dež.
Magnetizem: Prirodni in umetni magneti, magnetne igle, vzajemno delovanje magnetnih polov. Magnetenje po razdelitvi in z drgnenjein. Zemeljski magnetizem. Magnetni odklon in naklon (ponovitev sem spadajočih astronomskih pojmov.) Busola.
Elektrika: Elektrizovanje z drgnenjein in po podelitvi. Elektrovodi. Pozitivna in negativna elektrika. Elektroskop. Kje se elektrika razprostira. Delovanje elektrike na osteh. Elektrizovanje po razdelitvi. Najvažnejše priprave za zbujamt in nabiranje elektrike. Blisk in grom. Strelovodi.
Zvok: Izvor zvoka in kako se širi; hitrost zvoka, vrste zvokov.
Svetloba: Izvori svetlobe in kako se svetloba širi. Hitrost svetlobe. Senca, lunine izpremembe, mrki, temna sobica.
Drugi razred.
(Dve tedenski uri.)
Najvažnejše skupine iz neorganske kemije s posebnim ozirom na praktično uporabo.
Galvanski členi, galvanski tok, galvanska* baterija. Toplotni in svetlobni učinki galvanskega toka. Elektroliza. Gal-vanoplastika. Magnetni učinki galvanskega toka. Morsejev brzojav. Vztrajnost. Sestavljanje in razstavljanje gibanj in sil.
Težišče. Položaj teles; stalnost položaja teles. Vzvod. Tehtnice. Škripec. Vre-teno. Delo sil. Ovire gibanja. Arhimedov zakon. Določevanje spicifične teže z opazovanjem vzgona.
Plavanje. Gostomeri z lestvico. Navadna sesalka. Tlakovala sesalka. Vozna brizgalnica. Zračne sesalke. Zrakoplav.
Jakost in višina tonov; lestvica tonov. Zveneče strune, palice in plošče. Glasbene vilice, piščali. Jakost zvoka. Rezonanca (sozvočenje). Odboj zvoka, jek, odmev.
Jakost in odboj svetlobe. Ravna in kroglasta zrcala. Lom svetlobe. Prehod svetlobe skozi plošče in prizme. Razkroj svetlobe v njene sestavine. Mavrica.
Tretji razred.
(Dve tedenski uri.)
Najvažnejše skupine iz organske kemije s posebnim ozirom na praktično uporabo.	'
Magnetni in električni navod. Dima-ao v stroj. Elektromotor. Telefon. Mikrofon.
Strmina. Klin. Vijak.
Vrste gibanja. Prosti pad. Nihalo. Navpični met kvišku, vodoravni in poševni met. Centrifugalna in centripetalna sila.
Udar trdnih teles.
Napetost hlapov in par. Parni stroj. Manometer. Mariottov zakon.
Človeško glasilo. Uho.
Optične leče in po teh nastale slike. Fotografiona kamera. Oko in vid; akomo-dacija, očala, vidni kot, lupa, mikroskop. Stereoskop. Skioptikon. Daljnogledi.
Ponovitev osnovnih pojmov iz astronomije. Prva orientacija na zvezdnatem nebu. Mesec in njegovo gibanje. Gibanje solnca na zvezdnatem nebu.
Četrti razred.
(Dve tedenski uri.)
Ponovitev in poglobitev vse že obravnavane snovi s posebnim ozirom na enostavne stroje, gibanja in sile, izpopolnjeno z enostavnimi računi iz vseh delov obravnavane tvarine.
Pojm mehanične energije.
Izprememba mehanične energije v toploto. Eksplozivni inotori. Sklepna ponovitev astronomičnih pojavov in njih razlaga po Kopernikovem sistemu.
Pripombe.
V prirodoslovnem pouku naj si učenci ne pridobijo le pozitivnega znanja, temveč naj se nauče tudi pravilno rabiti svoje čute, da bodo natanko opazovali prirodne pojave in na podlagi lastaiih opazovanj delali pravilne sklepe.
Kadarkoli mogoče, naj tvori izhodišče za dotično obravnavo prirodni pojav, iastna izkušnja učencev ali poizkus.
Poizkus bodi enostaven, prepričevalen iti izvršen tako, da ga lahko opazujejo vsi učenci.
Izogibati se je zlasti poizkusov, ki se le redkokdaj posrečijo, in takih, ki služijo bolj v zabavo nego v pouk. Poizkusi na tej stopnji naj imajo praviloma le kvalitativen značaj.
Pri poizkusih naj po zmožnosti sodelujejo tudi učenci.
MREN:
Preustrojitev šolskih knjižnic.
Bivša avstrijska država je bolehala na mnogih boleznih. Ena izmed najhujših je bil njen birokratizem. Nihče ne more trditi, da bi se ne bile v njej porajale zdrave, moči in življenja polne Ideje. Cesto se je poprijela teh idej. A ko so prišle v njene
roke — so postale mrtve. Birokratizem jih je dobil v roke ter jih zabarikadiral s predpisi in naredbami. Ze v zibeli jim je dal težke okove, da niso mogle rasti in se razvijati, ampak so hirale in životarile kot nestvori in potvore.
To smo občutili v vseh panogah javnega življenja, najbolj pa pri šolstvu. Oglejmo si za danes šolske knjižnice 1
Šolske knjižnice imajo namen zbujati mladini veselje do čitanja, širiti obzorje in blažiti srce. Kaj bi se bilo lahko doseglo z njimi, ko bi zdrava ideja ne bila prišla v roke okostenelim birokratom! Široke plasti ljudstva bi danes zavzemale drugačno stopnjo splošne naobrazbe, nego jo zavzemajo sedaj. Knjiga bi se priljubila otroku in bi ga spremljala vse življenje kot dobra prijateljica in svetovalka, mu bistrila um in blažila srce. Saj ne more nihče tajiti, da ima zlasti naša mladina posebno veselje do čitanja knjig. Samo eno je potrebno! Mladini jt treba dati pravega čtiva. niei primernega. Samo voditi jo je treba prve 5ase; vse drugo stori potem naravni nagon njene vedoželjnosti.
V odredbah so bila kaj lepa navodila glede šolskih knjižnic. Vsaka šola bi si jih morala nabaviti, in učitelj bi moral knjige cenzurirati in sortirati po stopnjah. Knjige pa plačajo krajni šolski sveti. — Koliko smisla so imeli krajni šolski sveti za te stvari v splošnem, o tem bi lahko zapel rnarsikak tovariš žalostno pesem iz lastne izkušnje. Saj se je obravnavalo to važno vprašanje v naših prejšnjih razdrapanih strankarskih razmerah tudi s strankarsko politiškega stališča. Učitelj je bil, recimo, za »Zvonček«, župnik pa za »Vrtec«. In tako je prišlo, da ni dobila šol. knjižnica ne enega, ne drugega. Nadzorniki so bili zadovoljni, da so zvedeli ob nadzorovanju število zvezkov knjižnice. Kakšna pa je knjižnica in kako se uporablja, za to niso imeli nikdar časa. Ali je potem čudno, da je še učitelj izgubil veselje do šolske knjižnice, ki mu je postala zaradi takih razmer tako važna institucija — pravzaprav naloga? In koliko je šol pri nas, kjer so delovale šolske knjižnice? O tem bi vedeli mnogo povedati pisatelji in založniki knjižic za mladino.
Za mladino je bilo vse dobro, in boljši pisatelji se sploh niso pečali s to vrsto leposlovja. Le par častnih izjem se je pojavilo v novejšem času. In uprav mladina bi trebala najboljših moči na tem polju. Pisati za mladino naj bi bila pisatelju važna naloga, ne pa deveta briga.
Sedaj stavimo temelje sami svoji narodni šoli, ki naj bo trdna podlaga vsemu našemu nadaljnjemu razvoju. Ne pozabimo pri tem naših šolskih knjižnic! Preustro-jimo jih tako, da bodo rodile našemu narodu tisti sad, ki ga lahko rode. V ta namen priobčujem nekoliko nasvetov, na katere me je opozoril neki tovariš.
1)	Osnuje naj se sorazmerno iz obeh učiteljskih organizicaji stalen odbor za mladinsko književnost. Ta odbor ima nalogo, da pregleda vsako delo, ki je namenjeno, da izide kot posebna knjižica za mladino, v rokopisu.
2)	Morda bi bilo najbolje, da obdržimo tri stopnje: nižjo, srednjo in višnjo stopnjo. Odbor bi rokopise odobril in obenem določil primerno stopnjo.
3)	Vsaka šola dobi brezplačno toliko izvodov, kolikor ima razredov. Poudarjam besedo brezplačno, ker s tem odpade tisto prerekanje pri krajnih šolskih svetih.
4)	Obe organizaciji naj skupno izpo-slujeta na vladi, da krije tiskarske in druge stroške iz posebnega fonda, ki se ga v ta namen ustanovi po državi.
5)	Pisateljem mladinskih knjižic inaj se izplača iz istega zaklada primeren honorar, ki pa ne sme biti nižji od onih, ki jih plačujejo »Slovenska Matica« ali pa naša mesečnika »Zvon« in »Dom in Svet.«
6)	Višji šolski svet naj zahteva od okrajnih šolskih nadzornikov, da vestno nadzirajo poslovanje šolskih knjižnic in podado vsako leto resničen pregled o njihovi uporabi v vsem okraju.
Na ta način bi se ustanovile nailaže šolske knjižnice, ki bi odgovarjale svojemu namenu. Tudi bi ne bilo nobenega rizika za založnika, t. j. vlado, ker ve natančno, koliko izvodov je treba tiskati. Se daj se pa vse vrši na slepo, in založnik ima često pri takih podjetjih izgubo — le redko pa —s dobiček. Ako primerno honoriramo pisatelja in ilustratorja mladinskih knjižic, se ni bati, da bi nam manjkalo ne enih, ne drugih.
Kdor ima še kakšne druge nasvete iz svoje lastne izkušnje, naj se oglasi. Ureditve tega vprašanja ne smemo odlagati. Zdaj morda še gre, pozneje — kdo vč.
IVAN MICHLER:
Nekaj o telelni vzgoji mladine.
Ko prebiram naše politiške, kakor tudi znanstvene in strokovne časopise, povsod in v slehrnem naletim na članek, ki se v njem razpravlja o raznih reiormah na tem ali onem polju, samo za reformo telesne vzgoje naše mladine se skoro nihče ne zmeni.
In vendar se tudi ta stran narodove vzgoje ne sme zanemariti. Kaj pomaga državi, če ima duševno visoko naobra-žene prebivalce, če so pa telesno pohabljeni, slabega zdravja ali bolehni.
Le telesno zdravi starši lahko rode zdrave otroke, medtem ko so potomci bolnih staršev z največjo gotovostjo telesno manjvredni — slabiči? Primerov za to ima življenje nebroj. Tako n. pr. iz-umrjejo cele rodovine, ki so socialno visoko naobražene. Vzrok temu je popolno zanemarjenje telesa že od mladosti ali pa podednost.
Gotovo je, da se vsi ljudje telesno ne morejo enakovredno razviti. Vzrok tiči v tem, da se kakor duševnemu razvoju tudi telesnemu stavijo nasproti razne zapreke, ki jih časih sploh ni mogoče premostiti. Tako n. pr. igrajo veliko vlogo podednost, prirojene telesne hibe ali tuberkuloza.
Smer telesnemu razvoju posameznika je dana v družini, iz katere izhaja. Dostikrat se prigodi, da se lastnosti pradeda pokažejo na tem ali onem potomcu, rav-notako je pa tudi mogoče, da se telesne hibe, ki so družini v navadi — torej podedovane — pri kakem potomcu sploh ne pojavijo. Velikega vpliva na telesni razvoj posameznika je tudi podnebje in okolica, ki v njej prebiva.
Svetovna vojna je telesu našega naroda prizadela nebroj težkih ran, katerih posledice se bodo pojavljale še pri poznejših rodovih. Koliko je mož in mlade-ničev, ki so se vrnili domov z boleznijo v telesu! Ne mislim pri tem ravno na spolne bolezni, ki so bile žalibog tudi med našim vojaštvom tako hudo razširjene. V poštev prihajajo tu tudi druge bolezni, kakor živčne bolezni, tuberkuloza itd.
In kakšna je naša mladina, ki leta in leta ni imela ne duševne ne telesne vzgoje! Zanemarjena, podivjana, telesno zaostala, s kaljo bolezni pohaja po gostilni-cah, kavarnah, kinematografih in drugih nočnih zabaviščih. Cut za naravo, lepoto, umetnost, red in družabnost je pri njih izumrl.
Treba je torej energičnega in sistematičnega dela na polju telesne vzgoje, če se hoče vsaj malenkost onega popraviti, kar je zadala vojna telesu posameznika. Kakor drugje, tako naj bi tudi tu dajali odrasli zgled mladini. Država naj priskoči na pomoč s tem, da gmotno podpira sokolska in športna društva, da jih pomaga ustanavljati in da otvori na visokih šolah dveletne tečaje za izobrazbo učiteljev telovadne vzgoje.
Koliko pa imamo danes strokovno naobraženih učiteljev telesne vzgoje? Njih število je jako majhno. Končno še ne zadostuje, če zna kdo dobro telovaditi, da je potem tudi že zmožen mladino te-tesno vzgajati. Saj smoter telovadbe ni doseči višek telovadne umetnosti. V tem slučaju bi zadostoval pouku telesne vzgoje lahko vsak dober telovadec.
Smoter telovadbe na šolah naj ne bo torej gojiti telovadbo kot umetnost; predvsem naj stoji vedno pred očmi telesna vzgoja mladine. Potemtakem mora biti smoter telovadbe na ljudskih, meščanskih in srednjih šolah sledeči:
Vsestranski in harmonični razvoj telesa; ohranitev im utrditev zdravja; privaditi mladino na neprisiljeno in lepo dr-žanje telesa: vzgojiti io k naravnim kretnjam; razviti telesno moč in spretnost, gibčnost; bistriti čutila; krepiti pogum,
premišljenost, vztrajnost, čut za red in družabnost; zbuditi ljubezen do prirode in stalno zanimanje za telesne vaje; otroci naj na lastnem telesu spoznajo vrednost telesnih vaj in prostega gibanja na zraku.
Da bo pa ta obsežni smoter vsaj deloma dosegljiv, je potreba obširne reforme učnega načrta telovadnega pouka na ljudskih, meščanskih in srednjih šolah, kakor tudi na obrtnih in strokovnih. Enako nastane tudi potreba po pomnožitvi števila primerno naobraženih vzgojiteljev.
Pouk telovadbe naj bi bil na vseh šolah sploh (izvzete naj bi bile samo visoke šole) za dečke in deklice obvezen predmet. Oproščeni obveznosti naj bodo samo oni, ki se izkažejo z zdravniškim izpričeva-lom.	/
Telovadba naj bi se v šolah več ne podrejala drugim predmetom, ampak naj bo enakovredna duševni vzgoji mladine.
Število ur telovadnega pouka naj se poveča v toliko, da bi imeli učenci priliko vsaj vsak dan po eno uro se telesno uriti.
V	kolikor dopuščajo vremenske razmere, naj se goji telovadba pod milim nebom. Torej vun iz zatohle telovadnice!
V	učni načrt naj se sprejmejo po možnostih in okolščinah poleg prostih in redovnih vaj, vaj z orodjem in na orodju tudi mladinske igre, plavanje, lahka turi-stiak, peš potovanja, drsanje, sanjkanje in smučkanje.
Le s tako razširjenim učnim načrtom pripravimo mladino v skoro stalni stik s prirodo, jo odvračamo od slabih potov, pohajkovanja in ponočevanja, skrbimo za vsestranski ¡¡n harmonični razvoj telesa, krepimo in utrjujemo nje zdravje, jo vzgajamo k naravnim kretnjam, k lepemu držanju telesa, k samozavesti in samostojnosti, bistrimo vsa čutila, krepimo pogum, premišljenost, vztrajnost in čut za red in družabnost. Učenci sčasoma vzljubijo prirodo, se v prostih urah radevolje zatekajo k njej in v resnici jim postane druga mati.
Šola bo le takrat v polni meri izpolnila svojo dolžnost, če bo poleg duševne in moralne vzgoje skrbela v enaki meri tudi za telesni razvoj mladine, a ne kakor danes, ko se poslednja stran popolnoma podcenjuje in zanemarja.
Znano je, da je bila v mirnem času potrjenost k vojakom najmanjša pri onih ijudeh, ki so najdalje obiskovali šolski pouk. Razvidno je torej iz tega, v koliki meri škoduje šola razvoju telesa s svojo enostransko vzgojo. Mesece in leta sedi mladina sključena v zatohlih in prašnih sobanah, kjer jo pitajo z razno znanostjo. Vsa pozornost vzgoje je obrnjena le na dušo, a na telo so popolnoma pozabili.
Ako hočemo imeti duševno razvit in telesno krepak narod, je skrajni čas, da pričnemo z reformo telesne vzgoje mladine.
Pojdimo se v tem oziru učit k Angležem, Američanom, Švedom in Dancem!
K ureditvi učiteljskih plač.
Dasi znači naredba o začasni ureditvi služb, prejemkov ljudskošolskega učiteij stva napredek in uspeh, mi vendar ne ugaja na njej sledeče:
Označba V. — I. čin. razr. namesti* XI. — VIL kaže, da nismo in tudi ne maramo in ne nameravamo biti glede plač enaki drž. uradnikom XI. — VII. čin. razr. Za nas se je naredil poseben status. Cemu to!* Drž. uradniki delujejo na to, da do sežejo boljše službene prejemke. Smo že za njimi in bomo vedno za njimi. Kaj smo torej dosegli? — Da bomo to, kar prej Srednješolsko učiteljstvo in tudi vadniški učitelji hočejo primeren priboljšek in pri-bavek, kar je gotovo prav, a ljudskošolsko učiteljstvo bi se naj uvrstilo v čin drž. uradnikov in s tem bi se njih službeni pte-jemki istočasno s prejemki drž. uradnikov sami ob sebi uravnavali. Tako pa tega ne bo. Drž. uradniki se deloma opirajo na našo regulacijo plač ter zahtevajo več, S tem se daje davkoplačevalcem, samo pri lika gobezdati: letos smo uredili plače učiteljem — drugo leto pa jih bomo zopet uradništvu.
Druga majhna hiba tiči v sestavku, ki govori o nagradi začasnim strokovnim učiteljem z meščanskošolskim izpitom. Ako se imenuje ljudskošolski učitelj za začasnega strokovnega učitelja, dobi nagrade 600 K, ako pa začasen strokovni učitelj brez meščanskošolskega izpita naredi izpit za meščanske šole, se pa pomakne takoj v primeren čin. razred (§ 3. znači namesto V. razr. IV. razred.) V tem tiči nesoglasje.
Kar je pa glavno: nikjer se pa ne govori o uradnem stanovanju šol. voditelja, oziroma nadučitelja.
* To vedo na vladi! Naš načrt se ni tako glasil. Sicer je pa ta naredba le začasna. Po našem zakonskem načrtu, ki smo ga priložili zadnji številki, je to vprašanje drugače urejeno. Uredn.
Ne samo, da ni natanko določeno, kako bodi uradno stanovanje, oziroma koliko gre šol. voditelju v denarni vsoti, ako stanovanja nima, je misliti, da šol. vodja nima več pravice do prostega stanovanja/' Ne vem sicer, zakaj ni v uredbi o tem postavke, a zdi se mi vsekakor, da je zadeva stanovanja šol. voditelja sršenovo gnezdo, v katero ne upa nihče drezati.
Dobro bi bilo, da se izkuša pri defini-tivni ureditvi službenih prejemkov učitelj-stva to popraviti.	F Š.
Iz naSe organizacije.
Skupne zadeve.
S četrte vodstvene seje Zaveze (dne 30. januarja 1919).
1.	Glasom spomenice Narodni vladi SHS je nominirala za Štajersko Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem ljudskošolske učitelje, ki pridejo za prihodnjo dobo v poštev za okrajne šolske •nadzornike. To tabelo, ki vsebuje 8 nad-zorovalnih okrajev in istotoliko nadzornikov, je predložila Zaveza poverjeništvu za uk in bogočastje v sprejetje. Poverjenik dr. Verstovšek se ni oziral na to vlogo, ampak vsa okrajna šolska nadzorniška mesta je za bivše slovensko Štajersko kratkomalo razpisal. Izgovarjal se je, da bi drugače ne mogel prevzeti tozadevne odgovornosti; obljubil pa je, da se bo pri imenovanju ravnal po predlogu Zaveze. Ker je bilo treba nujno imenovati na Štajerskem že enega okrajnega šolskega nadzornika, je bil imenovan v do-tičnem okraju za nadzornikom mož, predlagan po štajerski učiteljski Zvezi. Ker so sedaj proti volji organizovanega učitelj-stva, in štajerske deželne organizacije še posebe, ta mesta razpisana, a Zveza vztraja pri svojem predlogu, so se pozvali po vodstvu Zaveze vsi ostali pred-laganci, da vlože prošnje za okrajna šolska nadzorniška mesta na višji šolski svet v Ljubljani. Ta razpis pa je dal tudi povod, da je vprašal Zavezin predsednik na prvi seji višjega šolskega sveta, zakaj so se razpisala nadzorniška mesta, dasi to doslej nikjer ni bilo v navadi, in kdo naj kvalificira te kompetente. Pojasni se tudi, da so bile vzrok tega razpisa neke obžalovanja vredne spletke, ki so se pojavile iz vrst neorganizovanega štejerskega uči-teljstva. Štajerska deželna učiteljska Zveza je na novo nominirala nekega kandidata za okrajnega šolskega nadzornika, kar se je sporočilo potom Zaveze poverjeništvu za uk in bogočastje. — Razpis nadzorniških mest je provzročil med uči-teljstvom mnogo razburjenja, ker je vse zavedno učiteljstvo proti razpisom. Or-ganizovano učiteljstvo vztraja pri svojih predlogih, zato poživlja višji šolski svet, da mu dd pravico samoodločevanja. Sklene se, da odpošlje Zaveza na pover-jeništvo za uk in bogočastje dopis, v katerem zahteva, da sestavijo učiteljske organizacije kompetenčno tabelo kandidatov za okrajna šolska nadzorniška mesta, višji šolski svet pa je v svojem terno-predlogu vezan na prve tri, ki so na kom-petenčni tabeli. Tako se izognemo korupciji in protekciji, da ne pridejo na odgovorna mesta ljudje, ki jim je samo za čast in ne za stvar. — Prebere se dopis učiteljskega društva za kranjski šolski okraj, ki je bil poslan višjemu šolskemu svetu in Narodni vladi SHS v Ljubljani glede okrajnega šolskega nadzornika za ta okraj.
2.	Zaveza je dobila poziv, da naj no-minira dva učitelja, ki naj bi se volila od občinskega sveta ljubljanskega kot zastopnik, oziroma namestnik staršev v višji šolski svet, ker je napredno učiteljstvo" v tej korporaciji pičlo zastopano. Zaveza je določila za člana tovariša J. Dimnika, za namestnika pa tovariša A. Likozarja, ker sta oba že dolgo vrsto let tudi občinska svetnika. Imenovana kandidata sta bila dne 14. januarja t. 1. izvoljena.
3.	Najmerodajnejše osebe so poudarjale, da komaj sprejeta regulacija učiteljskih plač še ne velja definitivno, ker je dvomljivo, da bi sklep Narodne vlade v Ljubljani potrdila centralna vlada v Bel-gradu, kamor se je moral poslati v odo-brenje. Da je učiteljstvo v tem vprašanju popolnoma na jasnem, je prosila Zaveza ministra dr. Kramerja, da se nujno in z vsemi silami zavzame za naš tako težko preizkušeni stan, zakaj če ta sklep v Bel-gradu zavržejo, bi to naravnost katastrofalno vplivalo na naše učiteljstvo. lsto-„ časno se ga je informiralo: a) da je prejelo učiteljstvo drugod za lani in letos nabavni prispevek, ki so ga deležni državni uradniki, b) da je slovensko organi-zovano učiteljstvo za centralizacijo šolstva, c) da je načrt za novi šolski zakon tudi od naše strani že pripravljen, č) da zbiramo deputacijo, ki jo pošljemo v Bel-

* Kar kdo že ima, tega
mu nihče ne vzame.
Uredn.
grad do ministra prosvete, ki ga je treba o naših razmerah vsestransko informirati. — Minister dr. Kramer je brzojavno sporočil, da je o predmetni zadevi govoril z ministrom prosvete, ki se z njim popolnoma strinja, da hoče učiteljstvo na vsej črti zadovoljiti. Minister, prosvete Davi-dovič osvaja sklep bivše Narodne vlade ter ga bo čimprej predložil v odobrenje ministrskemu svetu. Vzradoščen je bil nameravane ustanovitve skupne organizacije vsega jugoslovanskega učiteljstva. Odposlanci srbskega učiteljstva pridejo v kratkem v Ljubljano, da se razgovore s stanovskimi organizacijami o skupnih smotrih. Ministru prosvete naj se odpošlje šolski načrt, in tudi deputacija bo radostno sprejeta. Jugoslovanskemu učiteljstvu je dr. Kramer rade volje vedno na razpo-lago.
4.	Član višjega šolskega sveta dr. Skabeme je poklical tovariša Fabin-ca, Gangla in Jelenca k razgovoru, kakšno plačo naj dobi ono učiteljstvo, ki ima že izpit učne usposobljenosti, a še ni definitivno. Določilo se je, da dobiva to učiteljstvo, če poučuje, učiteljsko plačo XI. plačilnega razreda, četudi še ni definitivno. Pri tozadevni razpravi se je naročilo Zavezinemu predsedniku, da naj naknadno izposluje pri višjem šolskem svetu, kaj naj se zgodi z onim učitelj-stvom, ki ima sicer izpit učne usposobljenosti, a ne more dobiti učnega mesta. Pri zadnji regulaciji se je na to pozabilo, vendar se pa lahko zgode slični slučaji zlasti pri učiteljicah.
5.	Zaveza je prejela od posameznih včlanjenih organizacij, od učiteljskih zborov, pa tudi od posameznikov zahvale za njeno neumorno in uspešno delovanje ob priliki regulacije učiteljskih prejemkov in za potezanje o perečih stanovskih vprašanjih.
6.	Državni uradniki dobivajo nabavne prispevke neskrajšano. Teh doklad je bilo deležno od nemškoavstrijske vlade tudi nemško učiteljstvo na Štajerskem in Koroškem za leto 1918.; učiteljstvo, ki pripada Jugoslaviji, pa jih lani ni dobilo, a tudi letos se zanje ne zmenijo merodajne oblasti, ker baje nismo državni uradniki. Sklene se, da se vloži prošnja za nabavni prispevek na ministrstvo prosvete v Bel-grad, prepis te prošnje pa se odpošlje tudi belgrajskemu finančnemu ministrstvu.
7.	Protialkoholna zveza »Sveta vojska« v Ljubljani je naprosila Zavezinega predsednika, da bi podal na protialkohol-nem taboru v ime Zaveze kratko izjavo za protialkoholno idejo, oziroma da bi pozval učiteljstvo svoje organizacije na protialkoholno delo, kar bo storila tudi Slomškova Zveza. Tako izjavo je podal na omenjenem jugoslovanskem taboru, ki se je vršil 19. jan. t. 1., Zavezin predsednik, tovariš E. Garigl pa je govoril o temi »Vzgoja naroda.«
8.	Pred dnevnim redom 1. seje višjega šolskega sveta je prečital Zavezin predsednik kot član te korporacije že znani izjavi upravnega odbora Zaveze jugoslovanskega učiteljstva in Slomškove Zveze glede višjih šolskih nadzornikov in glede sestave predsedstva in volitev v višji šolski svet. Na predlog dr. S. Dolarja, zastopnika srednješolskega učiteljstva, se je naprosilo poverjeništvo za uk in bogočastje, da uvede proti višjima šolskima nadzornikoma dr. J. Bezjaku in dr. M. Opeki informativno postopanje. V to disciplinarno komisijo so bili določeni: dr. S. Dolar, L. Jelene, dr. Dragotin Lončar, lgn. Nadrah in dr. Fr. Skaberne. Zavezin predsednik v tej zadevi ni stavil predloga, zato ni bilo utemeljevanja in se o tem torej tudi ni glasovalo, ampak podal je samo izjavo.
9.	Obe slovenski učiteljski organizaciji sta ustanovili posvetovalen organ Učiteljski Svet, ki pa nima eksekutivnili pravic. Na prvi seji dne 9. jan. t. 1. se je konstituiral odbor naslednje: Petrič Ivan, predsednik — Sarkova Albina, podpredsednica — Dragan Anton, tajnik. Na sejah Učiteljskega Sveta se bo razpravljalo predvsem o vseh važnih zadevah, ki se tičejo slovenskega učiteljstva in šolstva.
10.	Poziv, ki je izšel iz Učiteljskega Sveta, da bodi vsaka učiteljica in vsak učitelj organizovan v eni izmed stanovskih organizacij, so ponatisnili vsi napro-šeni -listi razen dnevnika »Slovenec.«
11.	Višji šolski svet je pozval obe učiteljski organizaciji, da nominira vsaka iz svojega članstva po 4 člane, izmed ka; terih izbere po dva člana, da jih zaposli pri odmeri nove regulacije učiteljski!' prejemkov, katerih naj bi bilo učiteljstvo čimprej deležno.
12.	Zavezin predsednik poroča o korakih, ki so se storili glede regulaciji plač vpokojenega učiteljstva in glede službenih prejemkov otroških vrtnaric in uči' teljic za ženska ročna dela.
13.	Višji šolski svet je dovolil. & sme šolska mladina telovaditi v telovad' nicah »Orla« in »Sokola« kot ljudskošol"
■
ski naraščaj. Odbor Slomškove Zveze se !ie strinja s tem dovolilom. Zavezino vodstvo stoji na stališču, da je dobro urejena telovadba za šolsko mladino vsestranske važnosti, posebno še, ker šole v pretežni večini ne nudijo primernega telovadnega prostora in telovadnih pripomočkov. Vaditelji telovadnih društev so odgovorni za red v telovadnici, zato naj se neubogljivei kaznujejo ali pa izključijo. Učiteljstvo naj imenuje nadzornike za določene telovadne ure, ki naj se šolskemu vodstvu javijo.
14.	Političnim strankam je dovoljeno, da smejo prirejati v šolskih prostorih strankarske prireditve. Vodstvo Zaveze ie mnenja, da naj se vrše taki politični shodi samo v onih šolah, kjer je na razpolago telovadnica, šolske sobe pa naj bodo izvzete. Učilnice naj bodo tako otrokom kakor odraslim svet kraj.
15.	Slomškova Zveza je izrazila na seji Učiteljskega Sveta željo, da hoče imeti v višjem šolskem svetu svojega zastopnika, ker vanj ,ni bil izvoljen njen kandidat. Zaveza je bila pozvana, da naj vpliva na tovariša Cerneja in Gnusa, da odložita članstvo, kar stori Zaveza tem lažje, ker sta se imenovana svoječasno ie odpovedala izvolitvi. Zavezin tajnik opozarja, da je ljudskošolsko učiteljstvo v višjem šolskem svetu nezadostno zastopano. Če ima 300 profesorjev dva člana, moralo bi imeti v njem 3000 učiteljev in učiteljic najmanj štiri člane: dva Zaveza, enega Slomškova Zveza in enega Društvo slovenskih učiteljic. To bi bilo vsaj približno pravično. Krivda nikakor ne leži na Zavezi, pač pa tam, kjer se je določil tak volilni ključ. Zavezin predsednik pojasfni, da o kaki izpreniembi te določbe glede volitve in ključa nečejo na mero-dajnem mestu ničesar slišati.
16.	Učiteljstvo C. M. D. v Trstu se zahvaljuje Zavezinemu predsedniku za znani in že sprejeti predlog, ki ga je stavil na prvi seji višjega šolskega sveta, da prevzame in plačuje Narodna vlada zasebno učiteljstvo, ki službuje na zasebnih Ciril-Metodovih šolah, in stopi tozadevno v dogovor s Ciril-Metodovo družbo. Pooblašča ga, da io učiteljstvo pri vseh tozadevnih pogajanjih zastopa tako pri Družbi, kakor na Narodni vladi SHS v Ljubljani, in mu daje v to svoje polno pooblastilo. Doposlani sklepi C. M. učiteljstva in otroških vrtnaric in prošmja slovenskega državnega učiteljstva iz Trsta, da izposluj Zaveza na Narodni vladi nabavni prispevek in eventualne druge po-viške, ki jih dovoljuje ista vlada ostalemu državnemu učiteljstvu v SHS, so se odstopili po Zavezinem predsedniku višjemu šolskemu svetu v ugodno rešitev. Takisto ie posredoval pri Ciril-Metodovi Družbi, ki ie nameravala vsemu nedefinitivnemu družbLnemu učiteljstvu odpovedati službe, da ta sklep sistira in da zahteva od Narodne vlade za to potrebno subvencijo.
17.	Dopis s Štajerskega, ki se tiče pokojninskega zakona za učiteljice ženskih ročnih del, katere so omožene z uradniki, ki imajo že penzijo, se odstopi referentu dr. Skabernetu. Istemu se odstopi tudi dopis štajerske učiteljske Zveze, ki se zavzema za odpravo krivice, ki se je zgo dila pri odmeri draginjskih doklad za udovele učitelje. Ker je postala tozadevna naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo že pravomočna, se bo naknadno o re:n razpravljalo v ministrstvu prosvete v Belgradu.
18.	Poverjeništvo za socialno skrbstvo je pozvalo Zavezino vodstvo, naj imenuje v anketo zoper draginjo 2 člana. Imenovala sta se tovariša Anton Likozar Lu Fran GSrtner.
19.	Meščanska šola v Krškem je poslala Zavezi konferenčni sklep, ki se zavzema za enotno srednjo šolo v nižjih štirih razredih. Višje gimnazije in realke naj bi imele lastna vodstva. Dopis je se priporočilno odstopil predsedniku višjega šolskega sveta.
20.	Pedagoško društvo v Krškem naznanja, da so bile Hočevarjeve ustanove vedno pravočasno razpisane, letos pa je tak razpis izostal. Dopis se odda v vednost na pristojno mesto.
21.	Dogaja se, da nekaj Zavezinih članov ne plačuje vse določene članarine. Sklene se, da mora vsak Zavezin član plačevati polno članarino, torej tudi upokojenci. Kdor hoče posamezne Zavezine liste, jih lahko naroči kadarkoli, a tak naročnik ni član Zavezine organizacije.
22.	Mnogo je učiteljev in učiteljic, ki hočejo biti člani obeh stanovskih organizacij. Zavezino vodstvo stoji neomajno na •stališču, da bodi vsakdo član samo ene organizacije.
23.	»Savez hrvatskih učiteljskih dru-štava u Zagrebu« je odgovoril na naš svoječasno mu doposlani dopis glede do-bave svinjske masti s Hrvatskega za slo-
;:isko učiteljstvo, da bi bil nakup te rna-združen z velikimi težkočami. Najprej ^ morala dobiti Zaveza od hrvatske vla-
de izvoznico, nato pa bi morala poiskati liferanta, ki bi ji pa v najboljšem slučaju mogel preskrbeti le majhen kvantum masti.
24.	Srbsko učiteljstvo, zbrano na stanovskem sestanku v Podgorici, je Zavezino članstvo brzojavno presrčno pozdravilo.
25.	Na naše fekspresno pismo, ki je bilo odposlano v Belgrad z zadnje seje upravnega odbora, je prejela Zaveza zahvalo od prestolonaslednika Aleksandra, istočasno pa tudi od šefa dvorne pisarne.
26.	V skupni Jugoslaviji moramo imeti enotno urejeno šolstvo, pa tudi enotne stanovske organizacije. Sklene se, da stopi Zaveza takoj v dogovor s srbsko, bosensko-hercegovsko, hrvatsko in dalmatinsko učiteljsko Zvezo glede preos-nove teh organizacij. Omenjene organizacije naj se izjavijo, pod katerimi pogoji naj se izvrfi ta preosnova: a) ali naj se dosedanje Zveze docela opuste in naj stopi na njih mesta ena sama centralna stanovska organizacija, b) ali naj se ob-drže pokrajinske organizacije pod skupno centralno Zavezo. Odposlanci srbskega učiteljstva pridejo v doglednem času v Ljubljano, naša deputacija pa gre v Belgrad in Zagreb. Na teh sestankih naj se v skupnih dogovorih podrobneje razreši to vprašanje.
27.	Odsek za preustrojitev našega šolstva je izdelal načrt šolskega zakona. V Letušu se še enkrat vsa tvarina natančno pregleda, nakar izide načrt v ^Učiteljskem Tovarišu« in v učiteljskem glasilu srbske Zveze.
28.	Izkaze katastra našega šolstva in učiteljstva so odposlala izvršilnemu odboru obeh organizacij vsa šolska vodstva, le z Notranjskega in Primorskega jih iz znanih vzrokov še ni.
29.	Koroškemu učiteljskemu društvu za sodni okraj Pliberk se sporoči, da naj smatra celovško učiteljsko društvo za deželno Zvezo, kamor naj javi svoj pristop kot okrajno učiteljsko društvo. Razjasni se mu tudi vprašanje glede stanovskih listov in knjig »Slov. iolske Maitce.«
30.	Načrt šolskega zakona, skupno in smotreno delovanje vsega ljudskošolske-ga, meščanskošolskega in srednješolskega učiteljstva v tej odločilni dobi, pa skupna deputacija, ki gre k centralni vladi in ministrstvu prosvete v Belgrad, zahtevajo, da se povabi v Učiteljski Svet tudi Društvo slovenskih profesorjev. Takisto naj bodo člani Učiteljskega Sveta vsi predsedniki in tajniki teh organizacij ter vsi od učiteljstva in profesorjev izvoljeni člani višjega šolskega sveta. O tem se obvesti odbor Učiteljskega Sveta, ki naj o tem tudi odloči.
31.	Z ozirom na razna vprašanja se sklene, da se lahko zglase za čas neurejenih povojnih razmer učitelji begimci kot člani pri onem učiteljskem društvu, v katerem kraju začasno prebivajo, da redno prejemajo »Učiteljskega Tovariša« in »Popotnika.« Članarina štiri krone, ki je odmerjena učiteljskemu društvu, naj odda pozneje društveni odbor onemu društvu, kjer ima dotičnik službeno mesto.
Društvene vesti.
4- Savinjsko učit. društvo zboruje v četrtek, 13. t. m., ob 2. uri pop. na Gomil-skem.
Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje tov. Jakšeta o zgodovini srbskega naroda. 4. Predlogi.
+ Učiteljsko društvo za radovljiški okraj je imelo 27. pret. mes. v šolskem poslopju na Koroški Beli svoj II. sestanek. Društveni predsednik pozdravi navzoče v primernih besedah ter da besedo tajniku. Slednji poroča, da se je večina članov odzvala pozivu ter plačala članarino o pravem času, le nekaj počasnežev je zaostalo (8 po številu). — Sklene se, da pozove tajnik še enkrat dotične člane, ki dolgujejo članarino, da jo poravnajo do 15. marca t. 1. Ako ostane ta poziv brezuspešen, se jih črta iz društva in ustavijo Zavezini listi. — V nedeljo, t. j. 2. marca, naj učiteljice prirejajo protestne shode proti italijanski okupaciji, nabirajo podpise, ki se pošljejo gdč. Wilsonovi, sestavijo primerne resolucije ter naj pošljejo te pole tov. Severjevi v Radovljico.
Postavi se pok. šol. ravnatelju in častnemu članu uč. dr. za rad. okraj Andreju Grčarju v Radovljici nagrobni spomenik, Napravi se okrožnica v sporazumu s predsednikom Slomškove Zveze na vsa šolska vodstva, da naj prispeva vsaka učiteljska oseba rad. okraja vsaj 10 K za spominek. Pričakuje se, da se bo vsak odzval ter prispeval, da se ohrani možu, ki je deloval dolgo vrsto let na šolskem polju, zaslužen spomin. Vsi prispevki naj se pošiljajo na naslov: Fr. Jaklič, učitelj v Radovljici. — Učit. društvo prispeva k spomeniku 100 K, za rezervni zaklad Zaveze pa 50 K.
Sklene se napraviti vlogo na višji šolski svet, naj bi se srbohrvatski tečaji otvo-
rili za učiteljstvo tega okraja med šolskim letom vsak četrtek pop., in sicer na Jesenicah. Lažje bi prišel srbo-hrvatski učitelj enkrat na teden v*naš okraj, kakor pa da bi se učiteljstvo poučevalo med počitnicami v Ljubljani, kar bi bilo neprijetno radi stanovanjskih in življenjskih razmer.
Zaveza se naprosi, naj posreduje na višjem šolskem svetu za odpravo, da ne bodo delili krajni šolski sveti voditeljem 3 dnevne dopuste, ampak višja šolska oblast.
Tovarišu Černeju daje društvo zaupnico Ln ga prosi, naj obdrži svoj mandat, ker ni bil voljen od ljudstva, kakor mu očita zadnji Slov. Učitelj, ampak od ondot-nega učiteljstva.
Prihodnji sestanek se vrši 27. marca t. 1. v šol. poslopju na Jesenicah ob 3. pop.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik zborovanje. — Tajnik.
+ Učiteljsko društvo za novomeški šolski okraj zboruje v četrtek, dne 13. sušca t. 1., točno ob pol 2. uri popoldne v novem gimnazijskem poslopju po tem dnevnem redu:
1.	E. Gangl: Naše naloge v prihodnjih dneh.
2.	A. Mar6k: O reformi šolstva.
3.	J. Zupančič: Srbo-hrvatski tečaji za tuokrajmo učiteljstvo.
4.	Slučajnosti.
Učiteljstvo, ki se udeleži zborovanja, je prosto pouka. — Odbor.
+ Učiteljsko društvo za laški okraj
ima svoj drugi letošnji občni zbor v nedeljo, dne 16. sušca 1919, ob poldeveti uri dopoldne v šolskem poslopju v Laškem
trsilh	Dnevni red:
1.	Zapisnik.
2.	Društvene zadeve.
3.	Poročilo o delegacijskem zborovanju Zaveze.
4.	Tesnopisje in narodna šola — ne-orano polje. Poroča tovariš J. Puk-meister.
5.	Slučajnosti in predlogi.
Pred zborovanjem se vrši pevska vaja, ki se je naj pevke in pevci zanesljivo udeleže. PolnoŠtevilne udeležbe pa vsekako pričakuje — odbor.
-f Učiteljsko društvo za konjiški okraj zboruje dne 13. marca 1919 ob 11. uri dopoldne v deški šoli v Konjicah po sledečem vzporedu:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Došli dopisi.
3.	Nemščina kot neobvezen predmet v narodni šoli. (Pogovor.)
4.	»Zveza« — ali se naj razpusti ali
ne?
5.	Volitev delegatov za deleg. zborovanje Zveze, ki bo zborovala o Veliki noči.
6.	Društvo »Selbsthilfe«. (Izstop?)
7.	Predlogi in slučajnosti.
Da se lahko vsi člani udeleže zborovanja, je dal okrajni šolski svet vsem tovarišem in tovarišicam, ki imajo ob četrtkih pouk, ta dan šole prost.
Pričakujem polnoštevilne udeležbe.
Ferdo Bobič,	Fran Golež,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
+ Učiteljski krožek za pliberški okraj. Učiteljstvo pliberškega in velikovškega okraja se je sestalo 19. minulega meseca v Pliberku. Bil je to prvi sestanek slovenskega učiteljstva na svobodnih tleh dose-daj tlačenega Korotana, za učiteljstvo Ko-rotana gotovo jako pomemben dan. Mno-gobrojna udeležba je najjasnejši dokaz za to.
Po navduševalnem pozdravnem govoru sklicatelja nadučitelja P. Močnika je predaval šolski vodja Dr. Doberšek o šolskih, gospodarskih in političnih razmerah na Koroškem. Izvajanja so bila z navdušenjem sprejeta in izrekla se je želja, da se objavijo v »Uč. Tovarišu«.
Z ozirom na to, da je ustanovljeno učiteljsko društvo za Koroško, se ustanovitev posebnega učiteljskega društva za veli-kovški pol. okraj opusti zaenkrat. Ustanovi pa se za prehodno dobo učiteljski krožek za pliberški okraj, h kateremu tudi lahko pristopi učiteljstvo velikovškega okraja. V odbor so bili izvoljeni: P. Močnik — predsednik: D. Doberšek — namestnik; L. Kertova — tajnica.
Na sestanku sta se sprejeli sledeči resoluciji :
I. Koroško učiteljstvo Nemške Avstrije je dobilo meseca prosinca t. 1. izplačan nabavni prispevek za leto 1918 v višini četrtine draginjske doklade tega leta. Slovensko koroško učiteljstvo na ozemlju Koroške, ki je zasedeno od jugoslovanskih čet pa nabavnine ni dobilo, zaradi česar je gmotno napram nemškemu učiteljstvu na slabšem. Tudi učitelji begunci niso dobili nič.
Koroško učiteljstvo, zbrano na sestanku učiteljskega krožka v Pliberku, prosi višji šolski svet. da pripomore učiteljstvu do zaostalega nabavnega prispevka, oziroma da nakaže prizadetemu učiteljstvu predujem v višini te nabavnine.
II. Učitelji in učiteljice, premeščene iz sosednjih dežel na Koroško žive v neugodnih gmotnih razmerah. Selitev jim je pro-vzročila ogromne troške. Zaradi številnega vojaštva so stanovanjske in prehranjevalne razmere skrajno slabe, zaradi vojnega stanja službovanje težavno. Mnogi izmed njih so primorani najeti drago privatno stanovanje in se prehraniti v gostil-nici, kar zlasti hudo zadene učitelje, ki žive ločeno od svoje rodovine. Le idealni nagibi so jih napotili, da so se potegovali za službo na Koroškem; zato upravičeno pričakujejo, da se jim dovoli taka gmotna pomoč, da ne bodo na slabšem napram drugim stanovskim tovarišem.
Iz teh razlogov prosimo višji šolski, svet, da izposluje:
1)	da se jim priznajo selilni troški v izmeri kakor državnim uradnikom;
2)	da se jim prizna primerna obmejna doklada. (Poštni uradniki (uradnice) n. pr. imajo 10 — 16 K na dan doklade!)
3)	da se prizna onim učiteljem, ki morajo živeti ločeno od svoje rodovine, odškodnina v višini, kot jo dobivajo državni uradniki.
Nadalje prosimo višji šolski svet, da nakaže učiteljem (učiteljicam), ki so jrk som dekreta samo prideljeni v službovanje na Koroškem, zakonito doklado za su~ pliranje.
Nazkdnje se pritoži veliko število učiteljev in učiteljic, da jim davčni urad v Pliberku ne izplača službenih prejemkov, češ, da nima nobenega nakazila od višjega šolskega sveta. Učiteljstvo pa je bilo od okrajnega komisariata obveščeno, da je plača nakazana.
Ker nekateri učitelji že več mesecev niso dobili plače, je seveda pritožba opravičena.
Soglasno se sprejme tudi predlog, rr' višji šolski svet objave, tičoče se šol in učiteljstva, razglasi le v naredbenem listu. Zborovanje se zaključi s tem, da zapoje učiteljstvo »Lepa naša domovina«.
Prihodnji sestanek v sredo, 12. sušca. v Prevaljah.
Kronika.
— Slovensko vseučilišče ja zagotovljeno. Ministrski svet v Belgradu je dovolil 1,400.000 kron za slovensko univerzo v Ljubljani in želi, da se že to jesen prične na univerzi s poukom.
= Slovenski akademiki v Zagrebu za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Dne 25 pret. mes. so v Zagrebu zborovali slo venski visokošolci, Ja zavzamejo stališče glede vprašanja vseučilišča v Ljubljani. Vsi akademiki so po živahni debati o raz • logih za ustanovitev univerze v Ljubljani soglašno sprejeli predloženo resolucijo, ki so jo takoj odposlali deželni vladi za Slovenijo in vseučiliški komisija v Ljubljani: Po dolgoletnih, toda brezuspešnih bojih našega naroda za slovensko vseučilišče v Ljubljani, v žalostni dobi našega suženjstva ni postala takojšnja ustanovitev našega vseučilišča po našem narodnem osvobojenju nič manj potrebna in nič manj utemeljena. Zato izjavlja slovenska akademska omladina brez razlike politiškega in svetovnega naziranja, zbrana na polno-številnem sestanku v Zagrebu 25. svečna 1919: 1. Da je skorajšnja ustanovitev popolnega vseučilišča v Ljubljani mujna potreba ne le slovenskega dela našega naroda, ampak tudi skupnih jugoslovanskih kulturnih in narodnih interesov, ker se bo z njega ustanovitvijo ustvarilo novo kulturno žarišče za vsestransko prerojenje našega naroda. II. Zato zahteva akademska omladina, da prično vsi pristojni faktorji takoj s pripravami, da se že z oktobrom 1919 prično predavanja vsaj na juridi-čni filozofski fauklteti. — III. Paralelno naj teko intenzivna pripravljalna dela za otvoritev primerne vseučiliške knjižnice v Ljubljani in naj se skrbi za prenos knjižnega materiala in drugih pripomočkov iz dunajske dvorne knjižnice, dunajskega in graškega vseučilišča in seminarjev. — IV. Vsi domači vseučiliški profesorji in strokovnjaki, raztreseni sedaj po tujih univerzah, naj se pridobe za domače vseučilišče. — V. V izpopolnitev strokovnega znanja in pridobitev širšega potrebnega obzorja bo želel in moral marsikateri naš dijak iti v inozemstvo vsaj za nekaj semestrov. Vlada naj ustvari primeren fond za zadostne štipendije tem dijakom, da se bodo lahko nemoteno posvečali na inozemskih univerzah svojemu študiju. — VI. K sklepu poživlja slovenska akademska omladina vse resnomisleče naše kulturne delavce, da z združenimi silami podpro to našo pravično zahtevo, za katere udejstvitev se bomo borili z vsemi močmi.
= Učiteljske plače v Nemški Koroški. Dne 21. februarja je koroška deželna zbornica pri posvetovanju, ki je trajalo več ur, sklenila, da ugodi želji učiteljstva po zvišanju plač. katere naj bi odgovarjale plačam državnih uradnikov od XI. do VII. činovnega razreda. Za pred

log so glasovale vse tri nemške stranke, samo o tem si niso bili na jasnem, kako se naj pokrijejo stroški. Šolstvo na Koroškem stane letno 2,000.000 K. Nove pldče bi znašale tudi 2,000.000 K. Draginjske doklade bi znašale 1,700.000 K. Za pen-zioniste in vdove bi dali 950.000 K. Skupni stroški so proračunjeni na 5,795.000 K. Če odračumamo navadne letne stroške v znesku 2,000.000 K, morajo letno pokriti novih 3,795.000 K.
= Univerza za časnikarje. Parlamentarna korespondenca javlja, da se bo osnovala na dunajski univerzi katedra za časnikarje.
= Tujerodni profesorji ostanejo na avstrijskih vseučiliščih. Kakor doznava korespondenca »Globus« iz akademskega vira, je odredba učne oblasti v Nemški Avstriji omogočila, da ostanejo tujerodni vseučiliški profesorji na svojih mestih.
= Čehi za slovenske slušatelje na nemških visokih šolah. Čehoslovaški tiskovni urad javlja iz Prage: Ministrstvo za šolstvo in narodno prosveto je pozvalo vse visoke šole v republiki, naj naznanijo, koliko slušateljev, profesorjev in drugih učnih oseb, ki niso pristojni v kako občino v Čehoslovaški republiki, je vpisanih na teh šolah. Ta popis bo ministrstvo porabilo kot podlago za protiodredbe, ker Nemška Avstrija izziva slovenske slušatelje in profesorje in napram nenemškim profesorjem in slušateljem zavzema jako neugodno stališče.
= Vrhovni zdravstveni svet In Slovenci. Iz Belgrada poročajo: Ministrski svet je sklenil ustanoviti vrhovni zdravstveni svet, v katerem bodo zastopani tudi štirje Slovenci. Ištotako se bo ustanovil tudi stalni zdravstveni svet za tn-fekciozne bolezni.
= Ustanovitev narodne galerije in muzeja v Parizu. Iz Pariza javljajo: Zbornica je odobrila načrt za sezidavo narodne galerije in muzeja na prostoru 4500 kvadratnih metrov. V tej galeriji bodo razstavljene slike 1,040.000 francoskih, med vojno padlih vojakov, sohe generalov, politikov, velike zgodovinske slike iz vojne, vojni muzej itd., vsi predmeti, nanašajoči se na minulo svetovno vojno.
= Francoski dijaki so poslali k regentu Aleksandru v Parizu odposlanstvo, ki je izrazilo simpatije vse francoske učeče se mladine za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Polemika.
Tečaj za srbohrvaščino.
Na moj tozadevni članek, v katerem sem stavil vprašanje zaradi omenjenega počitniškega tečaja za učitelje, službujoče na deželi, predlaga nekdo, da združimo teorijo s prakso, uamreč — potovanje po Srbiji.
Temu predlogu se popolnoma pridru žujem, uvažujoč tudi duševne užitke, ki se nam nudijo pri tem. Dvomim samo, aa bo tako potovanje ob današnjih razmerah že letos mogoče. Železnice v Srbiji še niso urejene in bi bile težkoče glede stanovanja in hrane morda še večje.
Eno pa se mi zdi vredno pripomniti. Mislim, da ni nobenemu Slovencu neobhodno potrebno učiti se srbohrvaščine ravno v Srbiji. To se zgodi lahko doma. Potovanje pa bo veliko uspešneje ter bomo imeli od njega več užitkov, ako ne-semo srbohrvaščino že s seboj. In kako vse drugače bo, če pridemo v Srbijo, da si jo ogledamo in spoznavamo narod, kot pa če smo se prišli učit srbohrvaščine. Nikakor nočem trditi, da zaradi tega še ni pravega časa za tako potovanje. Le ako bi letos še ne bilo mogoče, naj bo vsaj tečaj, pa če ne v Ljubljani, potem še bolje v Zagrebu.
Predlagatelj omenjenega potovanja v Srbijo ni za tak tečaj v Ljubljani tudi zaradi njenih slabih aprovizačnih razmer ter predlaga, da pojdimo stradat rajši v Srbijo. Kje je prijetneje stradati — ^ Ljubljani ali v Srbiji — prepuščam, da se vsak odloči po svoji razsodbi in lastnem okusu. Jaz na pr. ne bi hotel stradati nc v Ljubljani, ne v Srbiji — in vem, da mi tega bratje Srbi ne zamerijo. — k
Iz Jugoslavije.
—- Novi službeni prejemki. Višji šolski svet začne z nakazili novih plač v ponedeljek, dne 10. t. m. Nakazila veljajo od 1. januarja t. 1. dalje.
— Tovarišem abiturientom iz leta 1909! Letos bo 10 let, odkar smo dali slovo ljubljanskemu učiteljišču. Usoda nam je bila še dosti mila. Treh pa pogrešamo: Cvetka T r a f e n i k a, Ivana L i-č a r j a in Janka Muho. Zadnja dva nam je iztrgala vojna iz naše srede. Nameravam prirediti v počitnicah kratko pote vanje po Srbiji (Mačvi), kar ne bo stalo dosti. Kdor se hoče pridružiti, naj sporoči
svoj naslov. Enako naj pošljejo svoje naslove vsi tovariši z nasvetom glede letošnje desetletnice! — Tovariški pozdrav! Božo Račič*, Ljubljana, Prule.
—	Uradni izpis iz zapisnika i L redne seje višjega šolskega sveta: Na 11. redni seji višjega šolskega sveta dne 27. svečna 1919 je uvodno prečital učitelj Luk:i Jelene protest proti nekulturnim nakanam laškega imperializma in nemškega šovinizma ter izjavo, da ne prepustimo svojega šolstva uničujoči poplavi tujinstva. Obenem se izreka priznanje in simpatija slovenskemu učteljstvu, ki zvesto in odločno brani našo narodno kulturo ter se ne uklanja nobenemu nasilju na zasedenem ozemlju. Izjava se predloži poverje-ništvu za uk in bogočastje s prošnjo, da jo pošlje na pristojna mesta. — Poročalo se je o rehabilitaciji In nakazanju službenih prejemkov svoječasno politiško preganjanim, suspendiranim in odpuščenim učiteljem. Goriškemu učiteljstvu tostran de-markacijske črte se je že izplačal v treh mesecih znesek okroglih 130.000 K kot podpora na račun službenih prejemkov. — Sprejeli so se predlogi glede izpopolnitve mnogih stalnih učnih mest na srednjih šolah, glede raznih imenovanj, dalje glede strokovnih nadzornikov za risanje in telovadbo. — Oddala so se stalna učna mesta v Cirkovcih, na okoliški šoli v Ptuju in Reki pri Mariboru. — Za slovenske šole na Koroškem se je sklenilo do končne splošne ureditve učnega načrta obdržati določila starega učnega načrta, le da veljajo določila o nemščini za slovenščino. Uredilo se je dokončno vprašanje prešolanja zaselij Smrečje in Podpesek v šolski okraj Podlipo. — Antonu Pavšiču, nadučitelju v Kostanjevici, in Stefančiču Avgustu, učitelju v Kamniku, se dovoljuje bolezenski dopust do konca tekočega šolskega leta. — Za pomožnega učitelja v Sinjem vrhu se imenuje župnik Alojzij Jerič za dobo potrebe.
—	Preklic. Višji šolski svet v Ljubljani je preklical odslovitev začasne učiteljice Marije Jagrove iz šolske službe.
—	Umrla je tovarišica Marica D o v -ganova, učiteljica v Zagorju na Krasu, ki se ni mogla veseliti Jugoslavije v svobodi. Na zasedenem ozemlju je ugasnilo njeno plemenitih dejanj tako bogato življenje. Kolikokrat smo srečali vrlo koleginjo na zborovanjih Zaveze in na vseh priredbah naših organizacij! Bila je zvesta narodu, stanu in šoli do zadnjega diha. Njenega pogreba se je udeležilo učiteljstvo postojnskega okraja, tudi italijanski oficirji
jo spremili na zadnji poti. Bodi blag in trajen spomin značajni in zvesti tovarišici!
—	V uvaževanjel Gospod prof. Fra-njo V a j d a , ravnatelj gimnazije v Ptuju, nam je poslal dopis, ki iz njega posnemamo: Naj se skoro preneha z začasnim nameščenjem brez razpisov, ker bi v teh slučajih lahko kdo očital protekcijo, ker tako pride marsikdo brez svoje volje na kako mesto in se potem ne čuti sigurnega v svoji poziciji. Ako se zve, da je kdo predlagan na neko mesto, se takoj oglasijo drugi, češ, ta ni zanesljiv. Tako nastajajo nečedne afere, dostikrat brez stvarne podlage. Ce zahtevaš natančnih podatkov, pa jih od nikogar ne dobiš. Na nemških šolah v Mariboru, Celju itd. bi zadostovalo, če se po razpisu nastavijo zanesljivi narodni učitelji kot vodje, neprononsirani nemški učitelji in učiteljice pa bi lahko ostali, ker nam itak primanjkuje učiteljev. Ni prav, da damo najboljše slovenske moči nemški deci, naše slovenske šole pa so brez učiteljstva. — Te vrstice je prof. v ajdi diktirala deloma časniška polemika, še bolj pa njegova izkušnja, ki si jo je pridobil kot član mestnega šolskega sveta.
—	Narodni svet za Mežiško dolino v Prevaljah je poslal poverjeaiištvu za uk in bogočastje vlogo za izplačanje službenih prejemkov 4 učnim osebam in seznam onih učencev, ki se brez zakonitega razloga branijo obiskovati ljudske šole. Vloga zahteva, da učitelja Bregant in Mlač-nik ter učiteljici Pavla Bregantova in Julija Zorkova za dobo, kolikor časa poučujejo na omenjeni šoli, potom davkarije v Pliberku prejemajo z eventualnimi za-stanki svoje plače. Učiteljstvo se bori z velikimi težkočami. Splošna draginja, selilni troški, pomanjkanje stanovanj — že to so neznosan bremena. Vrhutega pa dva meseca brez plače! Čudno bi izgledalo, da bi nanovo došlo učiteljstvo moralo iskati osebnega kredita ali celo delati dolgove. Notorično pa je, da učiteljstvo v teh dragih časih ne razpolaga s kapitalom in da je vsakdanje preživljenje zavisno edino le od plače, ki do sedaj itak. ni bila velika. Tako dolga zamuda v izplačilu željno pričakovane plače ustvarja splošno nezadovoljnost, nered'v vsakdanjih preživljalnih potrebah in more slabo vplivati na ugled učiteljskega stanu. Prizadete učne osebe hodijo zaman povpraševat na davkarijo v Pliberk. Tam jih odpravijo z opazko, da nimajo še nikakega tozadevnega nakazila. — Iz seznama je
razvidno, da se enajst učencev, oziroma učenk brani obiskovati šolo. Njih starši jih v tem podpirajo ter zabavljajo čez slovensko učiteljstvo. Šolskemu vodstvu je treba primernih navodil, da more zakonitim potom ukreniti potrebne korake, da bodo ti šoloobvezni otroci primorani obiskovati ljudsko šolo. — Poprej je bilo tukaj 484 šoloobveznih učencev — med temi le 30 Nemcev in 2 Italijana — pa so vsi brez izjeme morali obiskovati tukajšnjo šolo, kjer je bilo nastavljenih 10 nemških učnih oseb, ki so nemško poučevale; sedaj pa hočejo starši enajsterih učencev, ki mrzijo slovenščino, hoditi svoja nezakonita pota. Ti starši delujejo proti slovenskemu šolstvu ter puste otroke deloma privatno poučevati od odstavljenih nemških učiteljev. Tako postopanje slabo vpliva na druge učence, ki bi se sicer pridno učili, ko bi jih take izjeme ne motile. — Vsem tem nedostatkom je treba nujno odpomoči!
— Važnost sadjarstva. Sadjarstvo je skoro edina kmetijska panoga, ki se z njo narodni učitelj lahko prav intenzivno peča., in sicer ne samo teoretično, ampak tudi praktično. Poleg gmotnih koristi mu nudi gojitev sadjarstva najidealnejše razvedrilo po trudapolnem šolskem delu. Največjo korist od učiteljevega sadjarstva ima pa splošnost. Kakšne uspehe doseže v tem oziru učitelj, ki se z ljubeznijo in pravim umevanjem posveti tej stroki, o tem imamo dovolj zgledov. Lahko trdimo, da sta bila učitelj in duhovnik ob svojem času skoro edina pospeševalca naprednega sadjarstva med našim narodom, ziasti kar se tiče zainteresiranja in podrobnega dela. Zalibog, da je to delovanje v novejši dobi precej odnehalo. Nezaslišana gmotna mi-zerija, ki je v njej živelo učiteljstvo v minulih dveh, treh desetletjih, je kakor strupena rosa zamorila v njem vsako veselje do takega izvečine idealnega dela. Kdor se bori s smrtjo, se ne bo navduševal za ideale. — Toda minulo je. Učiteljskemu stanu je napočila zora boljših časov. Nadejati se je opravičeno, da se bo odslej jel živeje zanimati za sadjarstvo vsak učitelj, ki živi in deluje med narodom in za narod ter bo nadaljeval delo svojih prednikov. Za Jugoslavijo je sadjarstvo še posebno velike važnosti. Ono hrani v sebi ogromne zaklade. Dvigali jih bomo v vedno večji množini, ako bo poprijelo zopet naše učiteljstvo ter z besedo in zgledom zbujalo zanimanje in širilo potrebno znanje o naprednem sadjarstvu. — V to svrho toplo priporočamo vsem slovenskim učiteljem strokovni list »Slov. Sadjar«, ki je nastopil letos že svoj 7. letnik in ki si neumorno prizadeva, da bi zanesel smisel in zanimanje za umno sadjarstvo v slednjo slovensko vas. — Vsaka šola v Sloveniji naj bi imela vse letnike »Slov. Sadjarja«, in sicer po en izvod v učiteljski, po več izvodov pa v šolarski knjižnici. Prav tako bi bilo želeti, da se ob ugodnih prilikah priporoči v naročbo učencem višjih razredov vsakdanje in onim ponavljalne šole. Marsikak učenec bi list naročil, ko bi ga poznal.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizačni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.)
XII. izkaz.
Po 50 K: Megušar Rihard in Hermina
-	Podzemelj. Po 20 K: Sadar Vendelin — Ljubljana. Po 12 K: Roza in Ludovik Pir-kcvič — Svibno. Po 10 K: Bernot Josip, A. Jakova — Vel. Podlog; Jaklič Joško
-	- Dolenja vas pri Ribnici; Poljšak Lojze
-	Kanal pri Gorici, sedaj v Žalcu; Zofka Škoflančeva, Mara Lobetova — Podzemelj; Vrezec Janko, Franjica Pogačnikova
—	Ribno pri Bledu; Ana Bautanova, Žagi rc Fran — Bela cerkev, Dolenjsko; Iva Mesčeva — Črneča vas pri Kostanjevici; Pequal Ciril — Ambrus, pošta Zagradec;
Avgusta Kolnikova — Radeče pri Zida-rent mostu; Tratar Josip — Ljubljana; Gizela Sedlakova — Senturška gora, posla Cerklje; Fanika Barbičeva-Cerovova Sv. Križ pri Kostanjevici: Benedičič Ivan, Marija Benedičičeva —- Škocijan pri Mokronogu; Marica Benedičičeva --Šmarjeta na' Dolenjskem; Perko Lov roj Gostič Florijan, Mirni Rusova — Poljane nad Skofjo Loko; Marija Claricijeva -J Novo mesto; Milena Kavčičeva, Minka Krajgerjeva — Mirna peč; Vidmar Antoi
—	Čatež; Albina Ahačičeva — Trebnje; Kavčič Fran — D. M. v Polju; Repovž Friderik, Skulj Fran — Ljubljana; Kozjak Fran, Ivana Simončičeva — Toplice pri Zagorju. Po 8 K: Pelko Matija, Fani Jan-kovičeva — Toplice pri Zagorju. Po 6 K: Engelman Kristijan — Ljubljana; Josipina Ahačičeva — Dragatuš; Leopoldina Šir-cljeva, Ivana Groharjeva—Toplice pri Zagorju. Po 5 K: Mešiček Josip, Piši Ivo, Drnovšek Franc, Hladnik Josip, Anka Me-šičkova, Vilma Vertovškova, Sabina Me-gličeva, Justina Pustova, Pavla Drnov škova — Sevnica; Šerbak Ivan, Franica Podlesnikova — Dobje pri Planini; Semri Ivan — Lesce; Ela Hladnikova — Mirna peč; Helena Franketova — Brezje, pošta Dobrova pri Ljubljani; Korošec Jos. —4 Boh. Bela; Jakše Ivan, Bebica Jakšetova
—	Vransko. Po 4 K: Rudolfina Simončičeva — Toplice pri Zagorju; Minka Koba-lova — Ljubljana (darovala za ogledova nje Učit. tiskarne). — Današnji izkaz 535 kron. Prej izkazanih 2945 K. Skupaj 348(1
kron	Ivan Petrič,
Ljubljana-Sp. Šiška.
Listnica uredništva.
D. H. v St. T. pri K.: Opravičeno! Porabimo prihodnjič!
Jugoslavija 5: Prej se moramo informirati, potem Vam odgovorimo.
Sp. A. v P., Enako!
Več gradiva smo morali zaradi tes-; nega prostora odložiti do prihodnje šte-j vilke.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega
učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod.
Ge.io : Kar plodonoano naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Ufitelj-skega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 28. februarja 1919 K 35.238-14.
Uradne ura» Vsak četrtek in vsako soboto od '/»i>. do V26. ure popoldne.
ta in
ta „učitelj;
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
bo pričenši 8 1. marcem 1919 obrestovala = hranilne vloge po 2°/0. '-■----'•
Naročajte in širite brošuro:
Načrt preustrojitve šolstva = in narodne vzgoje ==
Sestavil odsek Zaveze jugoslovanskega :: učiteljstva za preustrojitev šolstva ::
- Cena 2 K. -
Naročila sprejema: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Največja slovenska hranilnica!
LJubljana, Prešernova ulica št. 3,
je imela vlog koncem leta 1918.....K 80,000.000'-
rezervnega zaklada.......... 2,500.000'-~
Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima uvedene lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilarno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obre-stovanju in obligatnemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.