Fottatna plačana r soloiiiri	_
^TRGOVSKI UST'” *
Nar^-nlna m Jngoslavlio:	_ ■KHV' 'A «	Mm	M _ ■ ■ m flB	M MM ^ i3M H Uredništvo: Ljubljana
celoletno 180 din (za lno- JEJS	UbJi	H	BH	nH| H UMilHBiP |H9 GreirorfU*™ i.n™ v* W
zcmstvo: 210 din),za'/deta	H H	W V^W ■ m W	W W V M n„r v» n JS
Sa^tao* «I!m£ v	«-Mj
t&C&vimSS. Časopis za trgovino, Industrilo, obrt In denarništvo
-    . -■-   ........................................................................................................................................
Izhaja	Uubllana,	petek 12. aprila 1940	CenaSHL	1'5fl
Maihni v veliki uri
V švicarskem listu čitarno na koncu uvodnika o sedanji drami na severu naslednje besede: Skoraj neverjetno jo in vendar resnično, da smo bili v Švici v zadnjih mesecih in tednih na leni, da bi znova padli v navade mirnega časa, da so tudi pri nas še vedno ljudje, ki še danes ali pa danes znova mislijo, da si morejo dovoljevati luksus brezmiselnih strankarskih sporov in interesnih prepirov ter najbolj malenkostnega glihanja zaradi žrtev, ki so potrebne za naso državno obrambo in za obstoj naše države.
Takšne besede je smatral za potrebno, da napiše švicarski list, čeprav je znano, da zna Švica braniti svojo nevtralnost. Kakšne besede pa bi se morale napisati pri nas, če človek gleda, kako tudi največji dogodki po svetu niti za las no morejo zmanjšati naših strankarskih in drugih prepirov. Vidimo, kako se z največjo brutalnostjo razširja vojna na vzgledno nevtralne države, če to služi interesom velesil. V svoji najbližji bližini vidimo že dogodke, ki prav resno opominjajo, da moremo tudi mi priti v usodni položaj, ko se bo r, treba odločiti za najtežje. Dogodki , na Donavi in v zvezi s temi dogodki inscenirana kampanja, a v zad-jvjem Času tudi dogodki na jugu Jadrana kažejo, da ni niti prav nobena nevtralna država varna prfed presenečenji.
Nekateri pa vsega tega nočejo videti in zanje so glavna samo takšna velevažna vprašanja, če bodo razpisane volitve v vaške občine, če bo pri teh volitvah veljalo tajno ali javno glasovanje, če bo pripadla ta ali ona železniška postaja tej ali oni železniški direkciji in podobna velevažna vprašanja. Prav res, majhni ljudje v veliki uri!
Kar naprej se prepiramo 5e za malenkosti v času, ko gre za največje stvari, ko gre za to, da ne bomo vsi skupaj pohojeni po sedaj edino veljavnem zakonu, da je tisti, ki se ne more ali ki se ne zna ali noče braniti brez vsake pravice. Ce kdaj, velja danes, du si vsak narod sam kuje svojo usodo. Kakšno si skuje narod majhen po duhu in volji, je na dlani.
Majhen po duhu in volji pa je vsak, kdor ne zna podrediti svojih osebnih, strankarskih in drugih interesov interesom celote. Kdor tudi v najusodnejši uri ocenjuje ljudi po tem, kako služijo njegovim najbližjim, dostikrat že atavističnim interesom, ta se jo uvrstil med one majhne ljudi, ki velike ure ne razumejo.
vsak narod doživi čase, ko je o< visna rešitev naroda samo od tega, če zna zbrati najboljše delavce, najbolj sposobne ljudi, naj->o,j pozi vovalne patriote, pa naj ‘Z kateref?a koli tabora!
krvav'	^°^v^a,n<> danes in
krvavi plameni vojne nas na to
živo spominjajo vsak dan. v takšnih časih je odvisna usoda naroda od toga, če se povzpno njegovi odgovorni voditelji do te uvidevnosti, da ne sprašujejo ljudi po teni, kaj so bili dosedaj, temveč samo po tem, če bodo v težki uri znali delati kot celi možje. So trenutki, ko strankarska legitimacija izgubi veljavo, ko velja samo legitimacija o delovni sposobnosti. Takšni trenutki so danes.
Prepiri so večinoma neplodne nadeve, zato je za prepire vedno
dovolj časa. V velikih urah pa ni več dosti časa, v velikih urah je nevarnost za vedno zamujene prilike. Po 1. 1018. smo že zagrešili zamujene prilike, če bi pa sedaj zagrešili isto napako, bi bile posledico neprimerno težje. Poglejmo vendar enkrat resnici v oči In brez samoprevare!
Vse ob svojem času! Kadar je vse mirno, kadar je časa dosti, ta-
krat ne škodujejo debate o bodoči fasadi hiše. Kadar pa hiša gori, kadar gre za to, da se hiša reši, takrat je debata o fasadi hiše žo pravi anahronizem. Takrat {travi ljudje rešujejo hišo, majhni ljudje pa debatirajo o fasadi in — izgube hišo.
Nihče ne ve, kaj nam morejo prinesti bližnji dnevi. Naj bomo še tako odločni, da ostanemo iz-
ven velikih bojev velesil, se vendar more zgoditi, da bomo morali biti priprnvljeni žrtvovati tudi svoje življenje. Biti pripravljen na to največjo žrtev, ne pa biti pri-pravljon vsaj za hip pozabiti na posebno osebne ali strankarske interese, ali ni to že smešno? Ali so ne pravi to biti majhen človek v veliki uri? Ali pa smemo biti mi takšni ljudje?
Kako deluje	cem
Drugod cement po 210, pri nas po 400 din
'aO AIIII l nrnnb/i«««, —	. 1 .1 1. .. ..	1. M	A /1	1	.	I	1	*	•	1*	_	.«	•-. c —r I ■,. n * k a a a v, r. a a - —a 4- a T\'T .. .1 ..
Posebni strokovni odbor beograjske inženirske zbornice je proučil stanje in delo cementnega kartela ter ugotovil naslednje: (Poročilo posnemamo po »Trgovinskem glasniku«.)
1. Jugoslavija troši na leto okoli
450.000	ton, proizvaja pa okoli 650 tisoč ton. Razlika 200.000 ton se izvaža v tujino.
Povprečna potrošnja po prebivalcu se je v zadnjih letih gibala med 15 do 30 kg, dočim jc znašala v srednje evropskih državah od 70 do 120 kg. Jugoslavija troši torej tri- do štirikrat manj cementa kakor znaša povprečna evropska, potrošnja.
2. Kapaciteta jugoslovanske industrijo cementa zlasti notranjih kontinentalnih cementarn komaj krije potrebo na ccmeutu pri polni gradbeni delavnosti. Primorske cementarne so v glavnem orientirane za izvoz cementu ter zaradi kartelne organizacije ter dragega prevoza v oddaljeno notranjost, države ne morejo imeti ugodnega vpliva, na znižanje cen cementa. Zato je potrebno in tudi upravičeno, če se ustanove nove cementarne oz. če se sedanje povečajo.
V zadnjih letih so se povečale cementarne v Dalmaciji, v Trbovljah, v Podsusedu pri Zagrebu in v Popovcu pri Paračinu. Pripravljena pa so tudi dela za razširjenje beocinske tvornice, sezidana je nova Ivornica v General Jankoviču pri Skopiiu ter izdano dovoljenje za sezidavo cementarne Bata. Takšna razširjenja in nove zgraditve se izvršujejo le, čo je konjunktura ugodna . in plasman blaga zagotovljen.
3. 4 cementni industriji investirani kapital je okoli 95% tujega izvora ter odpada približno ]()% na Slovenijo, 80% na Ilrvatsko in 10% na druge banovine.
4. Srednja fabrična prodajna cona^ normalnega cementa znaša v državi franko v tovarni natovorjen vagon približno 40» din zn tono za izvoz pa po 250 din.
Visokovredni cement je v državi za 100 din dražji ko normalni cement, dočim se v tujini ta razlika giblje med 24 do (iO din.
5. Srednja fabrična cena v zadnjih letih je znašala v državah s podobnimi pogoji proizvodnje za tono:
v Nemčiji	....	320	din
v Češkoslovaški . .	224	.,
v Belgiji...........116	„
v Franciji	....	186	„
v Italiji.......... 206	,,
povprečno . . . , 210 . „ Povprečna fabrična cena cementa je torej v Jugoslaviji za 00% višja ko v drugih državah.
Ti podatki so vzeti po odbitku davščin in stroškov nakladanja in za prevoz do stavbišča po uradnih statistikah Belgije, Nemčije in Italije.	■	-	........
6. Celotni proizvajalni in pro dajni stroški cementa v tovarnah se mo/ejo pri racionalni proizvodnji gibati med 120 do 180 din ali povprečno 150 din za tono. Za celotno proizvodnjo in prodajo v naši državi v višini 650.000 ton se potroši torej v naši državi okroglo 100 milijonov din.
Za prodanih 200.000 ton tujini po 250 din se dobi približno 50 milijonov din, za prodanih 450.000 ton v državi po 400 din pa 180 milijonov din ali skupno 230 inili-Jionov din.
1*0 odbitku proizvajalnih stroškov v višini 100 milijonov din so' dobi zaslužek karteliranih cementarn v višini 130 milijonov din, ki
bi se morali izkazati pri cementni industriji.
Primorske tovarne cementa pa izkazujejo izgubo 1» milijonov din, kontinentalne pa dobiček 12 mili jonov din.
Ti pretirani dobički pri cementu posebno neugodno ' ovirajo večjo-porabo cementa, Škodujejo gradbeni delavnosti, a tudi narodnemu gospodarstvu, ker odhaja zaslužek v tujino, ovirajo državno obrambo ter pomenijo veliko škodo za državno in za samoupravne blagajne.
7. Državna trošarina v višini 15(1 din na tono mviio tako neugodno vpliva na cene cementa, pa čeprav je namenjen za izvajanje javnih del. Donos te trošarine naj se giblje med 4(1 io 76 milijonov din na leto. .
Potrebno bi bilo, da bi se trošarina progresivno in odstotno zmanjševala z ozirom na dvig potrošnje cementa v državi, da bi ostal donos trošarine isti, trošarina pa bi se zmanjševala, čim bolj bi rasla potrošnja cementa. Znosna trošarina za cement bi bila 5» din za tono. Zaradi kontrolo nad cementno industrijo ni priporočljivo, da bi se trošarina sploh odpravila.
8. Prevozne cene za cement na krajše razdalje je treba znižali, ker so prevozi s tovornimi avtomobili na razdalji 100 km cenejši ko [io železnici. Za večje razdalje je treba progresivno znižati prevoz po kilometru, da bi mogel priti cement tudi v najbolj oddaljene kraje.
0. Ker je cena cementa občutno odvisna od prevoznine, vsa industrija cementa pa je na periferiji države, je treba zgradili nove cementarne.
10. V ta namen je treba pospeševati zasebno iniciativo ter preprečiti, da bi to industrijo kontroliral močni in kartelirani tuji kapital.
11. Ker je danes v dobi karte-liranja velikega kapitala malo verjetno, da bi mogla zasebna iniciativa s svobodi > konkurenco vplivati odločilno na znižanje cen cementa, je potrebno, da država učinkovito po svojih ministrstvih
vpliva na cene cementa. Morda bi bilo najbolje, če bi država ustanovila svoje cementarne, določila ceno pri racionalni proizvodnji ter nato maksimirala cene ter da bi zagrozila z ustanovitvijo novih cementarn, če kartel ne bi pristal na ugodne cene. Ta intervencija države naj bi se smatrala kot socialna in gospodarska nujnost, ki pa je tudi v interesu državne obrambe.
Uredba o kartelih se mora spremeniti
12.	Na koiltrolo cementnih cen v veliki meri vpliva zelo slabo uredba o kartelih iu organizaciji kartelov. Zato se mora uredba nadomestiti z novo, v njej pa uveljaviti naslednja načela:
a) Karteli ran jo bi se moralo izvesti strogo v skladu * interesi narodne obrambe, da' bi se dosegle čim bolj racionalna proizvodnja in solidne cene.
b) Odpraviti se mora tajnost kartelnih pogodb in tajnost pregledovanja in kontroliranja kartelnih podjetij, ker to zahteva javni interes, a tudi ni v škodo dobronamernemu in poštenemu delu kartelov.
c) Zaradi racionalizacije proizvodnje, določevanja proizvajalnih stroškov, prodajnih cen in dejan-
ske kontrole zaslužka kartelirani^ industrije se morajo ustanovi« kontrolni organi, in sicer iz vrsti strokovnjakov za proizvodnjo, organizacijo in knjigovodstvo, ki bi morali redno kontrolirati del« karteliranih podjetij.
č) Kontrola se mora izvajati skupno s komercialnimi in tehničnimi strokovnjaki ter finančnimi oblastmi. Kontrolnim organom so mora dati čim širša svoboda, istočasno pa naložiti jim najstrožja: odgovornost za vestno delo.
d) Odpraviti treba odgovornost kontrolnih organov za ohranitev tajnosti o notranjem delovanju karteliranih podjetij ali pa natančno precizirati, kaj se smatra za tajnost, ki se mora ohraniti.
e) Država je dolžna, da v tem smislu intervenira in to tudi z vso pravico, ker se z dovoljenjem ustanovitve kartela zajamčuje podjetjem inirno delo z zajamčenim zaslužkom in brez lizika.
13. Da so dosežejo nizke cene za cement, morajo sodelovati vse gospodarske ustanove in uradi, ki so zainteresirani pri uporabljanju cementa.
14. Zbornica naglasa, da načelo-ma ni proti kartelom, če je njih namen zboljšanje in standardizacija proizvodnje ter racionalno izkoriščanje tovarn, da se znižajo prodajni strošku Inženirska zbornica v Beogradu bo proučila tudi druga kartelirana podjetja, ki izdelujejo material za gradbeno stroko. Pri tem upa, da ji bodo oblasti šle na roko in dale vse potrebne podatke.
*
Trezna in objektivna beseda in-i žeuirske zbornice dovolj jasno govori, kako brez vsake potrebe trpimo, du nam tuji kapital na tako brezobziren način z dragim cementom ovira gradbeno delavnost in otežkočujo našo narodno obrambo. Upamo, da bo odkrila beseda naših inženirjev našla tudi na pristojnih mestih pravilen odmev.
Otvoritev Beograjskega velesejma
Jutri, v soboto je otvoritev beograjskega velesejma, ki bo trajal do 22. aprila. l'o vseh pripravah moremo sklepati, div bo tudi letošnji Beograjski spomladanski velesejem prava manifestacija našo gospodarske aktivnosti in da bo posebno v sedanjih časih pomemben za vse naše gospodarstvo. Po številu razstavljalcev ter tudi po zanimanju, ki vlada za beograjski velesejem v vseh gospodarskih slojih naše države, jo njegov uspeh zagotovljen. V interesu vsega našega gospodarstva pa je, da bo ta uspeh čini večji. Obiščite beograjski spomladanski velesejem!
Stroga nevtralnost
je postavila jugovzhod Evrope prod nove naloge. Ni jih lahko premagovati, ker zahtevajo stalno se menjajočo razmere vodno nova preusmerjenja načrtov v privatnem gospodarstvu. Zaradi tega mora biti vsak podjetnik dobro poučen o trenutnem gospodarskem položaju v državi in zunaj. Le tako bomo mogli umno gospodariti in imeti uspehe. Ljubljanski velesejem je v našem gospodarstvu ona vez, ki spaja producenta in konsumenta, ki obema kaže pravo smer v izmenjavi dobrin in tako pospešuje naše domače gospodarsko ustvarjanje. Tudi letos bo
Ljubljanski velesejem od 1. do 1 (H. junija prikazal ustvarjalno silo našega gospodarstva. Pokazati hočemo, da naša industrija in trgovina kljub vojni vihri na zapadu nista ohromeli. To je naloga, prevažam za naše državno občestvo, pri kateri morajo sodelovati vsa naša vidnejša podjetja. Prijavite se!
Holandsko-j ugoslovanska trgovinska zbornica ,
Beograd, Kraljev trg 15 prosi vsel firme v Jugoslaviji, ki niso prejele njene okrožnice in njene vprašalne pole z meseca marca, a imajo kakršen koli interes za trgovske-posle z Nizozemsko, da ji pošliei« svoj naslov.
žitne trgovine odjavljajo svoje obrate
Na ozemlju Trg. industrijske! zbornice v Petrovgradu so vse žit-i ne trgovine in izvozniška podjetja! odpovedala svoje obrate. Likvidacija zasebne trgovine v Petrovgradu se je začela, ko je Prizad posegel v žitno trgovino in se je kasneje zaradi novih davčnih bremen še pospešila. Pa tudi v drugih krajih se v zadnjem času opaža veliko odjavljanje žitnih trgovin.
Čitajte »Trgovski list«/
Vzorno delovanje mariborskega
trgovstva
Obini	zbor	Združenja	trgo
Kdor so je v nedeljo udeležil Sijajno uspelega občnega zbora Združenja trgovcev v Mariboru, ta (Je odbajal z občnega »bora dobre ivolje in z zanosno zavesijo, da se pnoremo na naše trgovstvo ob se-rverni meji v polni meri zanesti. Občni zbor je pokazal, da je ma-Uriborsko trgovstvo v polni meri doraslo težkim nalogam, ki jih Srna trgovstvo naše metropole na severni meji. Iz vseh govorov in iz vseh poročil je bilo vedno znova vidno, da je mariborsko trgovstvo enotno, prežeto s trdno in neomahljivo narodno zavednostjo ter tudi ene volje, da požrtvovalno dela za napredek naroda, našega gospodarstva in svojega stanu. Kar je v današnjih napetih časih najbolj potrebno, to je pokazal občni zbor mariborskega trg. združenja, da moramo biti vsi enotni v obrambi naših narodnih in državnih interesov.
Tako je Iril občni zbor mariborskega združenja ne le krepka manifestacija stanovske zavesti, temveč tudi narodne in državne misli. Mariborsko trgovstvo je zborovalo Jako, kakor mora zborovati trgovstvo ob meji.
Posebno razveseljivo pa je to, Ida je enako razveseljivo sliko ko iobčni zbor združenja za mesto Maribor nudil popoldne tudi občni abor mariborskega okoliškega združenja, ki ga že tako dolgo vrsto let vodi z največjim uspehom nje-jgov zaslužni predsednik Kostanj
šek. Položaj jiodeželskega trgovca jo danes še mnogo težji ko položaj mestnega trgovstva, zato je treba tudi, visoko zavest mariborskega okoliškega trgovca ceniti v tem večji meri.
Oba nedeljska občna zbora sta tako na učinkovit način drug drugega dopolnjevala in dokazala vsej slovenski javnosti, da je naše trgovstvo na severni meji na svojem mestu. Priznanje in hvala zato mariborskemu trgovstvu!
*
V lepo urejeni dvorani mariborskega združenja je otvoril predsednik Miloš ''set v nedeljo dopoldne dobro obiskani občni zbor Združenja trgovcev za mesto Maribor.
Po vseh uvodnih, a potrebnih formalnostih je pozdravil vse zborovalce, imenoma pa: predsednika Zveze trgovskih združenj Staneta Vidmarja, zastopnika Zbornice za TOI tajnika dr. Ivana Plessa, obrtnega referenta mariborske občine dr. Scnkoviča,
predsednika Društva hišnih posestnikov in obč. svetnika Megliča, inž. Šlajmerja za Tujsko-promet-no zvezo in upravnika trg.-nadaljevalne šole prof. Škofa.
Nato je podal predsednik Miloš Oset naslednje svoje predsedniško poročilo:
Vidmarju in ne najmanj naši dobrohotni obrtni oblasti in njenemu šefu dr. Sankoviču, da ne pozabim seveda tudi naših gg. profesorjev na trg.-nadaljevalni šoli in njenemu upravniku prof. Škofu za trud, ki ga posvečajo naši mladini.
Ker se je danes tudi končala triletna funkcijska doba naše uprave, nadzorstva itd., se zahvaljujem tudi svojim sodelavcem za njih požrtvovalno delo in pod poro, ki sem je bil pri svojem delu za naš stan deležen od njih strani.
Vam vsem bi pa ob koncu svojega poročila zaklical: »Motite se,
poročijo	taini
Poroiilo	pred
Miloša
Živimo v sredi vojne vihre, vsekakor šc kot nevtralci, vendar čutimo posledice vojne čim dalj, tem huje. Zaenkrat se pojavlja precej občutno primanjkovanje raznega blaga, kakor na pr. kolonialnega, dišav, parafina, železa, zlasti traverz itd. Tega pomanjkanja je največ kriva blokada na morju, ki se vedno bolj poostruje. Deloma pa je vzrok tudi v tem, ker ne moremo dobiti od Narodne banke deviz. Ta delni zastoj trgovine povzroča potem podražitev blaga, zlasti življenjskih potrebščin, zaradi česar so naše oblasti segle po raznih protidraginjskih ukrepih. Tako smo dobili najprej uredbo o pobijanju draginje, kmalu nato pa še uredbo o kontroli cen; na obeh uredbah je bilo takoj opaziti, da je njih ost naperjena proti trgovstvu.
Dobili smo nadalje novo davčno reformo, ki je najhuje zadela zopet trgovstvo, pa tudi industrialce. Uvidevamo sicer, da mora imeti država v sedanjih izjemnih Časih tudi izredne dohodke, vendar smo pa bili prisiljeni povzdigniti svoj glas proti prehudi ostrini in po-grešnim tendencam davčne reforme.
Mnogo je bilo v preteklem letu boja pri monopolni upravi v Beogradu radi prepotrebne reforme prodaje soli; dosegli sicer nismo 100% uspeh, nekoliko pa se je način prodaje tega blaga vendar zboljšal.
Zanimive so bile razne akcije radi sladkorja, zlasti pa zaradi najnovejše odredbe Prodajne cen trale v Beogradu, ki je po oTganih ifjnančne kontrole diktirala absolutno neprimerne cene. Energična protiakcijn vseh poklicnih faktorjev z našo Zbornico na želu kateri smo »e seveda pridružili tudi mi, je prinesla popolno zrna go: cene so ostale stare!
Petroleja primanjkuje šc danes kljub neštetim akcijam vseh mogočih činiteljev, seveda tudi nas je malo prihaja tega prepotrebnega blaga, zato pa več zadevnih Obljub.
Bencinske porcije so bile sicer nedavno malo zvišane, vendar pa še vedno občutno trpi naše goS|>o-darstvo zaradi primanjkovanja tega goriva, ker ne more svojih motornih vozil v polni kapaciteti izrabiti.
V zadevi ustanovitve podružnice Poštne hranilnice v Mariboru sem
v Beogradu na pristojnem mestu osebno interveniral; tudi takoj sem dobil zaenkrat samo obljube. Mnenja pa sem, da bomo podružnico že v doglednem času vendarle dosegli.
Še nekaj besed o Prizadu. To je znana privilegirana institucija, ki naj bi regulirala cene zlasti kmetskim pridelkom. Zal pa Prizad intervenira v smereh, ki ne soglašajo z njegovimi nalogami. Zato gledamo z veliko skepso, da ta zavod svoj delokrog vedno bolj širi, nedavno na vino, a sedaj baje še na riž. Smatram, da je Prizad v sedanji sestavi za naše gospodarstvo popolnoma odveč, da se ne izrazim ostreje. Zato naj bi se iz-jmlnila splošna želja, da se ali ukine ali pa vsaj izpopolni s praktičnimi gospodarskimi zastopniki.
Od naših internih dogodkov v pretekli jmslovni dobi bi omenil, da smo po mnogih prošnjah dosegli razširitev telefonskih kablov Z razmeroma malimi stroški smo popravili gremialno hišo, katere prenovljena fasada je sedaj v okras Vetrinjski ulici.
Prvikrat šmo se letos udejstvovali mariborski trgovci humanitarno v večjem stilu, in sicer s prireditvijo božičnic naši obmejni deci. Prav lepo je odjeknila ta gesta med našo javnostjo ter nam zagotovila sloves socialnega in nacionalnega razumevanja. Zato najlepša hvala Vam vsem, ki ste s svojimi darovi pripomogli k tem prireditvam.
Končavam z zahvalo vsem onim, ki so nas podpirali pri delu za naše stanovske pravice, predvsem gospodom pri Zbornici za TOI v Ljubljani, posebej še gg. dr. Plessu in Žagarju, nadalje funkcionarjem pri naši Zvezi, zlasti predsedniku
Težke razmere zahtevajo običajno mnogo obrambnega dela zlasti pri stanovskih organizacijah, katerih naloga je ščititi članstvo, ki je ob takih prilikah še posebno izpostavljeno vsestranskim nevšečnostim. To dejstvo se je osobito jasno pokazalo v pretekli poslovni dobi v našem Združenj il, ko so se z rastočimi nevarnoslmi vse bolj in bolj oteževali eksistenčni pogoji naših članov. — Le v kratkih potezah Van: hočem v naslednjem predočiti delo in razne akcije, ki jih je vršilo naše združenje v preteklem letu.
Ze prej ste slišali o usodepolnih ukrepih naših oblasti z ozirom na izjemne razmere, kakor o davčni reformi, uredbi o pobijanju draginje, kontroli cen in o nekoliko zgrešenih predpisih minimalnih mezd. Na vse te uredbe smo takoj reagirali in to ne samo s praznimi protesti, temveč s konkretnimi protiprodlogi, katere smo poslali tako po Zbornici kakor tudi po Zvezi pristojnim činiteljem. V koliko smo pri teh akcijah v sklopu z drugimi organizacijami uspeli, bo pokazala bodočnost. Vsekakor pa upamo, da bodo nekatere ostrine omiljene, kar bi bil vsekakor uspeh solidarnega dela vseh gospodarskih organizacij ob izdatni-pomoči naše Zbornice in tudi Zveze.
Prav zanimivo je bilo v preteklem letu poglavje o krošnjarstvu. Osnutek že tolikokrat obljubljene in težko pričakovane uredbe o krošnjarstvu nam je bil predložen, a je bil absolutno nemogoč, zato spiošno odklonjen in osnutek je izginil. Boljša nobena uredba, kakor pa slaba! — Ze zabavna je bila krošnjarska deputacija, ki se je upala oglasiti se pri banu. Predrznost pa je, da so se upali pritoževati se radi »preganjanja«. Seveda smo uporabili to priliko tudi mi za izdatna pojasnila o teh nedolžnih žrtvah, na katerih škodljive podvige smo opozorili tako kr bansko upravo kakor tudi ponovno našo orožniško komando. Skratka, potrudili smo se, da smo jim v našem območju kakor tudi v bližnji okolici onemogočali njih pogosto zelo temne in sumljive posle, kadar koli nam je bilo to mogoče.
Nadalje smo se s konkretnimi zahtevami udejstvovali o priliki redukcije železniškega prometa in delni uspehi tudi niso izostali.
Po večletni borbi smo vendar dosegli, da se telefonski kabli — počasi sicer a vendar — jačajo ter bo kmalu mogoča montaža novih telefonskih aparatov, kar je pri nas v Mariboru že nujna potreba.
Pač pa smo skoro brezuspešno žigosali obupne poštne razmere pri mariborskih poštah in še bol obupne, že skoro v pregovor spadajoče ceste v mariborskem bliž njem in daljnem okrožju.
K novelizaciji zakona o pobijanju nelojalne konkurence smo sta vili predloge, kot jih zahteva poslovno življenje, ne pa birokratizem. Zlasti se naj že enkrat izda v tem zakonu prepoved prodajanja
Združenje trgovcev
| za srez Ijutomerski-gornjeradgonski v Ljutomeru
ima
redno letno skupščino
| v nedeljo 21. aprila 194CV. ob 14. uri v gostilni Zavratnik v Ljutomeru.
Dnevni red:
1- Volitev dveh overovateljev | zapisnika.
2. Predsedniško poročilo.
3. Tajniško poročilo.
4. Obračun za leto 103!). z blagajniškim poročilom in poročilo nadzorstva.
Izpopolnitev pravil s pristoj-j benikom.
G. Proračun za leto 1940. in do-I ločitev članarine.
7. Sestava dveh komisij za po-| močniške izpite.
8. Samostojni predlogi.
9. Slučajnosti.
Če bi skupščina ob določeni uri ne bila sklepčra, bo eno uro po-,.	(zneie na istem kraju in z istim
1K>ifV	1 dnevnim redom druga skupščina,
ki sklepa veljavno ne glede na
če mislite, da je naše delo v naši stanovski organizaciji brezplodnol Marsikaj bi bilo še slabše, če ne bi stala ta organizacija na braniku naših pravic. Živimo sicer v časih, ko ne doživljamo mnogo uspehov, ker smo r- zlasti v zadnjem času — potisnjeni v defenzivo, vendar pa z našimi napori koristimo in gladimo j>ot naši prihajajoči generaciji. Njej ustvarjati boljše življenjske pogoje, kot so usojeni nam, je naša velika in sveta dolžnost. — Zatorej naprej, na delo!« (Glasno odobravanje.)
Sledilo je
pod ceno, kar je silno nezdrav
število prisotnih članov.
Predsednik uprave: Venčeslav Vilar s. r.
Na finančno direkcijo v Ljubljani smo naslovili po Zbornici vlogo, kjer smo poudarjali slabo gmotno stanje našega trgovstva, I
povzročeno od elementarnih ne-! zgod v okoliških krajih, kakor povodnji, suše in sl., kar je imelo za I hi, kajti to bo pomenilo povratek posledico pavperizaeijo kmeta, normalnih časov, pomenilo bo pa najjačjega trgovskega odjemalca. tudi pričetek toliko zaželenega in To bi bile torej bežno naslikane zasluženega vsaj relativnega bla-naše glavne akcije obrambnega gostanja v trgovskih vrstah, kar značaja. Pa tudi sicer je bilo udej- tj0 nedvomno v prospeh celotnemu stvovanje mariborskih trgovcev kot I našemu gospodarstvu. (Živahno članov združenja precej živahno. I odobravanje.)
Izredni časi so zahtevali tudi v na-1 Tajnik Skaza je nato podal še šem mestu izrednih ukrepov in I statistično poročilo, tako imamo v Mariboru protidra- ob koncu leta 1939. je štelo ginjski odbor, v katerem sodeluje-1 združenje 583 članov, in sicer: jo tudi zastopniki mariborskega 519 trgovcev [medincev, 64 družb, trgovstva, imamo pa tudi prebra- xa(jrUg jn zavodov. Razen tega je njevalni odbor, kjer najdemo tudi ostalo koncem leta v evidenci za-mariborske trgovce.	časno ustavljenih 7, onih, ki so
S sodelovanjem Združenja sta I trgovine opustili in še niso bili priredila Mariborski teden in Ja-1 izbrisani, pa 11 obratov, dranska straža tekmo najlepših Lani je bit0 izdanih 54 novih trgovskih izložb. Kratko povedano, I obrtnih listov, 52 pa .(o bilo ir-uspeh je bil presenetljiv; nekatere I brisanih. Protokoli ran ih tvrdk je-'zložbe so bile naravnost umetni-1
ko aranžirane in seveda tudi na- Nameščencev je bilo prijavlje-grajene.	I	nih 147, odjavljenih pa 116 in je
Precejšna pridobitev, da se bilo koncem leta 1939. pri naših doseže red na naših tržiščih j«' članih zaposlenih: 68 poslovodij, uvedba obveznih legitimacij za sej- 258 pomočnikov, 189 pomočnic marje in trgovske nakupovalce. Bil 235 ostalih nameščencev, skupaj ie že skrajni čas, da se v vseh teh torej 750 nameščencev, t. j. 31 več vrstah, kjer se skrivajo neredko I uggo prejšnje leto. najrazličnejši tipi, uvede neki red. I Vajencev je bilo sprejetih 40, zlasti v interesu poslovne javnosti, odjavljenih 6, oproščenih 29. Sta Končno še omenjam našo trgov- nje je bilo koncem leta: 68 vajen sko-nadaljevalno šolo, ki se pod I cev in 61 vajenk, skupaj 129, za strokovnim vodstvom profesorske-110 manj nego prejšnje leto. ga zborn z upravnikom Škofom na m ,	,	..	,	,
čelu vidno dobro razvija in s ka- Trgovsko nadaljevalna sola.
taro je gojilo Združenje po svojih V šolskem letu 1938./39. je bilo funkcionarjih tesne stike ter se vpisanih v vse tri razrede 74 učen zanimalo za mladino.	cev in 62 učenk, skupaj 136. Šolo
Vse to, izpopolnjeno še z obilico P& je izdelalo 66 učencev in 55 administrativnega dela, o katerem učenk, odličnjakov pa je bilo se bo še govora v statističnem delu dem učencev in tri učenke. Odlič-tajniškega jmročila, tvori nekako I njaki so bili obdarovani v znak približno sliko delovanja v Zdru-1 priznanja z leposlovnimi knjigami ženju. Neredko smo pri tem seve-1 razen tega pa so prejeli vsi absol da potrebovali Vaše pomoči v I venti ,3. razreda podarjeno tudi strokovno-tehničnih vprašanjih ka-1 brošuro: »Kako postanem dober kor tudi nasvetov obrtne oblasti in I prodajalec«. najrazličnejših navodil in neštetih! V letnik 1939./40. je J °i
nih 62 učencev in 54jifenk, kar Z veseljem in hvaležnostjo moram	-	.	.
ugotoviti, da sc nisem	^Iskl S^ica je štela koncem
obrml zaman ter imam pnjetno	^	m zvezk uaitelj8Ua
dolžnost zahvalit: se iz tega89. Zbog popolne obrabljenosti
, l r ATm r Obrtne N« bilo škartiranih in črtanih iz kakor tudi šefu naše obrtne orna	,	.	,	,	.	...
sti dr. Benkoviču, gospodom od	k"l>g	^ke
Zbornice dr. Plessu in Žagarju
Z,UT« Blagajniško poroiilo
odrečejo dobrohotne pomoči.	Blagajnik	in knjigovodja Juro
Z ozirom na kratko odmerjen Zidanšek je potem poročal o preča« za današnje zborovanje kon- moženjskem stanju združenja, ki čujem. Težke čase imamo za seboj je prav zadovoljivo, in razčlenil in ne vemo, kaj še prihaja. Za denarno poslovanje v preteklem svojo osebo pa vem samo toliko, letu. Bilančna vrednost nepremič-da bo naša stanovska organizacija, nine, lepe dvonadstropne stavbe naše Združenje, kakor doslej, za- na vogalu Jurčičeve in Vetrinjske stopalo vaše interese tudi v bodo j ulice, je v računskem zaključku če. Ne strašim se dela in eventual-1 podana z 265.000 dinarji, je pa šenih naporov, ki jih mogoče prinese veda vredna mnogo več. Lepo se prihodnje leto; želim samo, da bi J razvijajo poedini skladi, kakor čimpTCj prišla tista doba, ko bo I upravni, hišni, podporni, vajenski vaše in naše delo kronano z uspe-1 in jx>dporni sklad branjevcev. Bi-
lanena vsota računskega zaključka znaša nad 700.000 dinarjev, znesek, ki ga tako hitro ne doseže •kako združenje v naši banovini.
G. Klanjšek je nato podal poročilo v imenu nadzornega odbora. Pregledano je bilo vse ]Poslovan je združenja, ki je naravnost vzorno. Tudi Zbornica je pregledala poslovanje prav podrobno in našla vse v najlepšem redu in se o delovanju združenja izrazila z laskavim priznanjem. Računski zaključek izkazuje lep prebitek, s katerim se dotirajo poedini »kladi. Končno je predlagal odboru raz-rešnico z izrečno polivalo, kar jo bilo soglasno sprejeto.
G. Hinko Sax je zatem poročal o Simon Novakovi ustanovi za obubožane trgovce, ki se zadovoljivo razvija. Hiša v Slovenski ulici je bila nekoliko popravljena, v veži pa je bila vzidana spominska plošča plemenitemu ustanovniku. V hiši stanuje več bivših trgovcev in
tudi nekaj drugih stranic, deloma popolnoma zastonj, deloma pa za skromno najemnino. G. predsednik' Oset se je zahvalil načelniku kuratorija ustanove g. Saxu, ki kakor oče skrbi za Simon Novakovo ustanovo.
G. blagajnik Zidanšek je nato prečital proračun, ki predvideva izdatke v višini 150.420 dinarjev. V načrtu so razni drugi izdatki, ki so v teku let postali potrebni, vendar se bo tudi tekoče leto zaključilo aktivno, ker so za to podani vsi pogoji. Precejšni so izdatki hišnega sklada, ki so za tekoče leto predvideni z okroglo 144.000 dinarji. Na predlog g. Majerja jo bil določen znesek 2000 din za pobijanje krošnjarstva. Zvišan je bil zaprošeni in že dovoljeni znesek 500 din kot podpore pevskemu zboru trgovskih pomočnikov na predlog g. Majerja na 1000 din.
Nato se je oglasil k besedi tajnik Zbornice za TOI
dr.	Ivan Pless,
ki je na zborovalce naslovil nekaj vzpodbudnih besed. Dejal je med drugim:
>Kot zastopnik Zbornice za TOI Vam ^ prinašam pozdrave naše zbornice in želim Vašemu delovanju kar največ uspeha. Zbornica bo tudi v bodoče krepko podpirala Vaša stremljenja in vse akcije v prid našemu gospodarstvu in zlasti trgovini v Mariboru. Zbornica podpira vsako akcijo lokalnega ali širšega značaja, zato tudi v bodoče he bo odrekla svoje podpore, kadar gre za to, da so zagotovi napredek našega gosjmdarstva, zlasti ob skrajni državni meji.
Mnogo je še članov, ki ne sodelujejo z vsemi močmi v stanovski organizaciji in ki skeptično gledajo na njeno delovanje. Toda pomisliti je, da bomo le tedaj nekaj dosegli, če bomo vsi složni. Kot primer naj služi to, da se je v zadevi boja proti davčni noveli zbralo pred nekaj tedni v Ljub-Ijani 120 najboljših referentov iz vse naše države. Kot primer naj služi tudi dejstvo, da je čez noč izginilo maksimiranje sladkorja Etatizaeija našega gospodarstva vedno bolj napreduje. Država se v vedno večjem obsegu udejstvuje pri uvozu in izvozu. Poleg »Pri-zadac, kvasne centrale je vznikla nova institucija: prodajna centrala za sladkor. Tu se je pokazalo, kaj premore skupon nastop gospodarstvenikov. Ko so vse organizacije povzdignile svoj glas in krepko protestirale zoper nedostatke, so dosegle velik uspeh. Nuredha o maksimiranju sladkornih cen je bila takoj preklicana.
To so res uspehi, ne smete pa misliti, da mora imeti vsaka akcija tudi takoj uspeh. Kot primer navajam, da so go»]>odarske organizacije dolgo moledovale za odpravo prevoza pošte v Mariboru s konjsko vprego. Vztrajnost je dovedla do cilja in sedaj ste dobili čedne avtomobile za prevažanje pošte. Tudi kontrola cen bi se po prvotnem načrtu drugače izvajala in to predvsem nad detajlisti, toda naporu naših zbornic se je’ posrečilo, da je bil ta načrt umaknjen. Takih primerov bi lahko navedel še več.
Trgovinska zbornica je izvedla natančno revizijo Vašega združenja. Pokazalo se je, da Vaše poslovanje ni samo natančno, temveč naravnost vzorno. Vsaka priloga je pri Vas večkrat pregledana, kakor kaže virgulacija. Ugotoviti sem moral pri Vašem združenju res krasno harmonijo, ki mi mora imponirati. V imenu predsedništva Zbornice izrekam zato Vašemu predsedniku Osetu zahvalo in priznanje za njegovo triletno vzx>rno delovanje, ravno tako pa tudi ta j ništvu, upravi in nadzornemu odboru.
Ne vemo, kaj nam bo prinesla bodočnost, in negotovost leži na nas kot nekaka mora. Vozili smo doslej dobro in gledamo v bodočnost z optimizmom. Bodite prepričani, da lx> Vaše konstruktivno delovanje v tej ali oni obliki našlo svoje upravičeno priznanje. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Besedo je potem povzel, živahno pozdravljen
predsednik Zveze Stane	Vi
ki se je najprej zahvalil predsedniku Združenja za topli pozdrav in je nato nadaljeval:
»Veseli me, da imam priliko Vas tukaj zbrane pozdraviti. Vaše združenjo je tako agilno in tako hitro reagira na vsak pojav v našem gospodarstvu z vlogo na našo Zvezo, da mi res ne moremo spati, tudi če bi hoteli. Zahvaljujem so Vam za Vašo aktivnost. Čestitam Va»emu vodstvu in mariborskemu trgovstvu, da ima tako dobre delavce.
Zveza ima letos mnogo prilike, a v mio nastopa. Zveza je svojo no!n?°»	. ^°jna organizacija v
lia „-^neri ^Polnila. Najboljša vo-
slaha %D<*. P°aiaSa* Ce j° vojska tr . red3ednik je dejal, da naše govslvo zapostavljajo. To jo ros, veliki meri pa smo tega tudi sami krivi. Nismo se doslej brigali naše stanovske organizacije tako, kakor bi bilo treba. To je pač znamenje, da nam je bilo dobro. Naša brezbrižnost je šla celo tako daleč, da je bilo več združenj zunaj naše zveze. Sedaj smo s smo-trenim delom dosegli, da so vse naše organizacije včlanjene v Zvezi. Prva faza našega dela je za nami.
Urejene so naše finance in naša pisarna.
Sedaj stopamo r drugo fazo. Ce amo bili v prvem razdobju tako rekoč v defenzivi, prehajamo sedaj
v ofenzivo. Nikakor nočemo kakiti privilegijev! Ne! Zahtevamo le Ut kar nain gre! Nočemo biti nad drugimi, biti pa hočemo poleg njih.
Naš gospodarski sistem se spreminja, zato moramo napeti vse svoje moči in jih strniti v močno organizacijo, ki bo tesno med seboj povezana. Ne smemo pustili da kak naš tovariš pade, sicer bomo vsi prišli pod kolesa. Biti moramo složni, da nas drugi ne pritisnejo k tlom!
Zadnjič sem bil na zborovanju srbskega trgovstva. Srbski trgovci uživajo velik ugled povsod. Ko »o imeli svojo slavo, so poslali tja svoje zastopnike najvišji funkcionarji države. Metrojmlit kot zastopnik patriarha je dejal, da je bil srbski trgovec posebno velik v vojni, ko je drage voljo toliko žrtvoval. Srbi imajo vse polno ustanov, mi jih žal nimamo. Zanje so trgovci mnogo žrtvovali, zato tudi imajo tako velik ugled. Posnemajmo naše tovariše v Srbiji
in videli bomo, da bo rastel tudi naš ugled in da nas bodo v javnosti bolj spoštovali.
Časi so težki in temni. Sedaj se vidi, koliko jo kdo vreden in kaj zna. Mi vsi vemo, da izredne razmere zahtevajo od vseh, tudi od nas težke žrtve, ker so potrebne. Ne sme pa se iti preko nas! Pokazali moramo, da smo konstruktiven element in da se zavedamo dolžnosti do skupnosti in do vsega narodnega gospodarstva. Pokazati moramo z našim složnim nastopom javnosti, da nismo mi krivi, da
narašča draginja in da so za to odgovorni drugi in ne mi. Draginja se ne da odpraviti z ukrepi
policijskega značaja, temveč le s pametnimi in »motrenimi gospodarskimi merami, če bi bili pravočasno dobili dovolj deviz, bi lahko v jeseni nakupili dovolj blaga po takratnih, še nizkih cenah.
Moja želja je, naj bi mariborsko združenje še nadalje ostalo na vo dilnem mestu našega trgovstva in da bi tudi v bodočo doseglo tako lepe uspehe kakor doslej. (Živahno pritrjevanje.)
Obrtni	re
g. dr. Benkovič
je pozdravil zborovalce v imenu mestne občine mariborske in njenega župana. Dejal je, da je bilo sodelovanje občine iu združenja tudi v preteklem letu razveseljivo in naravnost vzorno.Občina mnogokrat potrebuje razne podatke in jih od združenja prejema hitro, že v nekaj dneh, s čimer je tudi obrtnemu referatu delo zelo olajšano. Uspehi se dajo doseči le s skupnim delom. Zato je tudi občini zelo ustreženo, ako vladata složnost in strnjenost med gospodarskimi krogi. Izdani predpisi se dajo upošte-
vati v polni meri le tedaj, če so tu močne organizacije. Organizacija naj krepko drži vajeti v rokah in naj močno poveže svoje vrste. Govornik želi, da bi tudi bodoče vodstvo lahko pokazalo enake uspehe, kakor dosedanje.
V imenu članstva je Drago Ro-glič izrazil popolno zadovoljnost in izrekel zahvalo in vse priznanje vodstvu združenja s prošnjo, naj bi tudi v bodoče bodilo po dosedanjih preizkušenih potih.
Po kratkem odmoru »o sledile
volitve	novega
Ob splošnem pritrjevanju je bil za predsednika zopet izvoljen veletrgovec Miloš Oset, ki se je toplo zahvalil za izkazano zaupanje in obljubil, da so bo tudi v bodoče potrudil, da bo kos gotovo ne lahki nalogi.
Na predlog g. Draga Rogliča je Potem izvoljena naslednja usta, jjotem ko se je glede ene osebe, zastopnika sekcije trgovcev tehnične stroke, dosegel sporazum:
Prvi podpredsednik g. Franjo Majer, drugi podpredsednik g. Rado Lenard.
Člani upravnega odbora gg.: Franjo Klanjšek, Branko Suievič, Zdravko Auderlo, Karel Jančič, Jakob Lah, Janko Preac, Albert Vicel, Anton Antončič, Slavko Tičar, Hinko Sax, Stanko Kocbek in Ferdo Lovrec; namestniki gg. : Anton Tavčar, Ivan Prešeren, Viktor Mavrič, Ivan Lah, Rado Tipel in Maks Jaš.
Nadzorni odbor: gg. Anton Paš, Oto Jurše, Josip Šraj, Ivan Kovačič in Ivan Kravos; namestnika gg.: Oton Črepinko in inž. Ernest Miglič.
Častni odbor: gg. Feliks Škrabi, Miloš Oset, Anton Macun, Ferdo Pinter in Drago Rogli*; namestnika gg.: Karel Jančič in Franjo Majer.
Šolski odbor: gg. Miloš Oset, Jakob Lah, Branko Mejovšek in Janko Preac; namestnika gg.: Oto Jurše in Anton Linzner.
K ura torij Simon Novakove ustanove: gg. Miloš Oset, Ivan Prešeren, Hinko Sax, Ivan Kravos in Avgust Iiedžet; namestnika gg. Slavko Markovič in Janko Klobasa/
Preglednika računov: gg. Josip ftraj in Anton Paš.
Delegati za občni zbor Pomočniškega zbora: gg. Viktor Mavrič, Zdravko Andcrle, Rado Lenard in Albin Novak.
Delegati za skupščino Zveze: gg. Franjo Klanjšek, Zdravko An-derle, Janko Preac in Jakob Iaih; namestniki gg.: Anton Paš, Stanko Kocbek, Karel Jančič in Anton Antončič.
V nadaljnjem poteku občnega zbora je bil sprejet predlog uprave, da se na dvorišču gremialnega poslopja podere sedanji trakt in zgradi novo poslopje z moderno delavnico iu garažo, kjer naj bi bilo tudi zaklonišče pred napadi iz zraka.
Sprejet je bil predlog sekcije špeceristov, naj bi se trgovine te stroke odpirale zjutraj že ob 7. uri. ker to zahteva občinstvo, vendar se bo |>oprej skušal doseči sporazum s Pomočniškim zborom.
Stavljenih je bilo še nekaj predlogov, tako med drugimi, da naj se združenje zavzame za to. da bo banovina vendar enkrat dokončala surovo stavbo novega paviljona, ki nikakor ni mestu v okras.
Predsednik Zveze g. Stane Vidmar se je v svojih izvajanjih zavzel
jgU’ 8.1. IBM.
XVII. SALON AVTOMOBILOV
»Goriva In sajiti opomba« • Kmetijski stre J i • Vioo -»Poletje In uespodlnlsivo« - Ilirizem - Nerodna redna dele
Na žoloznioah od 22. IV. do 11. V. brezplačna povratok, na jadranskih parnikih višji razred u cono nižjega.
za »Trgovski list«,
ki je sedaj last vseh združenj Zveze in jo skupno glasilo vsega trgovskega stanu in sploh našega gospodarstva. Trgovci naj si bodo svesti važnosti svojega glasila, ki neustrašeno zastopa interese našega gospodarstva in v prvi vrsti našega trgovstva in ki ni vezan na prav nobene ozire, zato je tudi iskren in pove resnico. Finančna plat lista je sedaj urejena. Vendar je list navezan na podporo Članstva. V Sloveniji je dobrih 10.000 trgovcev, njih dolžnost je, da postanejo stalni čitatelji stanovskega glasila in da se na list naroče. Ako bodo list tako podpirali, kakor bi ga morali, ;>otem bo »Trgovski list« našemu trgovstvu še več nudil kot doslej.
G. Antončič je predlagal, naj odbor proučava vprašanje uvedbe obvozne naročnine na »Trgovski list«, kakor je to uvedeno pri mnogih društvih, kjer se naročnina za stanovsko glasilo pobira hkrati s članarino. G. predsednik Oset je zagotovil, da se bo novi odbor intenzivno bavil tudi s tem vprašanjem.
G. profesor Škof je kot upravnik trgovske nadaljevalne šole podal kratko (>oročilo o delovanju zavoda in je orisal v svojih izvajanjih težave, s katerimi se mora boriti učiteljstvo v izvrševanju svoje naloge. Izredni časi se poznajo tudi pri naši mladini. Zato je potrebno, da tudi trgovci sodelujejo pri vzgajanju mladine, ki je prav sedaj zelo težko. Naraščaj moram*' navajati k vztrajnosti. Trgovski stan je dandanes pionir blagostanja. Končno se je govornik za-nvalil šolskemu odboru za vso podporo.
Z željo, da bi vsi trgovci Maribora krepko podpirali odbor, ker le tako bo lahko zadostil svoji vso prej kot lahki nalogi, je predsednik g. Oset zaključil občni zbor in povabil navzočne, naj se popoldne udeleže izleta k Sv. Martinu pri Vurbergu, kar jih je mnogo tudi storilo.
Davčni svetovalne
O službeni pogodbi
G. I. 8. v K- — Vprašanje: Z ozirom na nove taksne predpise o službeni pogodbi prosim za pojasnilo: a) ali je vsakdo dolžan, da sklene službeno j>ogodbo, b) ali se vnosi oz. podatki v davčnih knjižicah in poslovnih knjižicah smatrajo za službeno pogodbo, c) kdo plača takso na službeno pogodbo, t. j. kdo nosi takso, č) ali se novi predpisi nanašajo tudi na trgovske pomočnike.
Odgovor: Pismeno službeno pogodbo so mora sklepati le z zaposlenimi tujimi državljani in z učenci. Za ostala službena razmerja ni predpisana pogodba. Drugo vprašanje pa je, kaj vse se smatra za službeno pogodbo. Po pripombi z nove tarifne postavke 30. zakona o taksah se glasi: »Taksa Iz te tarifne postavke se plačuje ne glede na to, ali je pravno listino (namestitveni dekret, postavitveno pismo, zapisnik o izvolitvi ali kakor koli se drugače imenuje) na-
pravil samo služl>odavec ali pa se je o tein napravila pogodba, ki sta jo podpisali obe stranki, ali se spis o imenovanju (izvolitvi) dene v arhiv, ali jo službodavec fizična ali pravna oseba in ali ji pripada oprostitev od takse ali ne.
2. Davčne in poslovne knjižice se nikakor ne smatrajo za službeno pogodbo. Tako so merodajni organi ministrstva za finance povodom zadnjih davčnih konferenc izjavili, da se niti plačilni listi, pobotnico, prijave za pokojninsko zavarovanje itd. ne smatrajo, da nadomestujejo službeno pogodbo, ki mora biti kolkovana.
3. Vprašanje, kdo je dolžan plačati takso za službeno pogodbo, je odvisno od pogodbe same. V vsakem primeru sta za pravilno plačilo službene takse solidarno odgovorni obe pogodbeni stranki.
Obdačenje inozemskih poslovnih naprav
G. I. L. v M. — Vprašanje: Ste samostojni trgovec, dobivate pa nad 50% blaga iz inozemstva in bi morali radi tega plačati pridob-nino tudi od inozemske poslovne
naprave, ki Vam dobavlja blago. Prosite za pojasnilo, kako se bo ta davek za inozemsko poslovno napravo odmerit Odgovor: Ako nimate z inozemsko firmo drugih poslovnih stikov, kakor te, da dobivate od nje blago, se Vam bo predpisala prideb-nina na dosedanji način, ker je bil pogoj za davčno dolžnost inozemske poslovne naprave, ki obstoji v tem, da dobivate od ene in isto inozemske firme preko 5(P/o blaga, uvoza, oz. tvori tako blago preko 50 odstotkov vašega prometa, z najnovejšo uredbo ukinjen.
Statistika konkurzov
Po uradnih podatkih je bilo v marcu v vsej državi 4 konkurzov in 11 prisilnih poravnav. Konkurzov je bilo 2 v dravski, po eden pa v banovini Hrvatski in v Beogradu. Od 11 prisilnih poravnav jo bilo: 2 v dravski, 2 v banovini Ilrvatski, v donavski banovini 5 in na ozemlju mesta Beograda 1. Slovenija je v tej statistiki na prvem mestu, kar je le dokaz več, da so gospodarske razmere v Sloveniji mnogo pretežke.
Občni	zbor
trgovcev Ptu/u
i V soboto dne 30. marca zvečer §e imelo Združenje trgovcev v Ptuju svoj občni zbor. Udeležba na obenem zboru ni bila posebno dobra, kar je treba obžalovati, ker je danes bolj kakor kdaj koli potrebno, da trgovstvo odločno in s poudarkom manifestira za svoje pravice.
Občni zbor je otvoril poslevodeoi podpredsednik Ivan Snoj, ki je konstatiral sklepčnost, pozdravil vse navzočne člane, zlasti pa: zastopnika Zbornice za TOI zbora.
' Letošnji 55. občni zbor pada v obdobjo prav izrednih razmer za našo trgovino. Občni zbori trgovskih združenj dravske banovine potekajo letos v temeljitih razpravah o nastalih težkočah in mot-jijidi. Tudi naše združenje čuti to.
Slaba letina
Lanska letina v našem kraju z izjemo sadja in vina zbog dolgotrajne suše ni bila ugodna, posebno krompirja je bilo malo. Prav tako je slabo obrodil fižol. Ogromen izpad teh važnih pridelkov, ki se izvažajo, a so važni tudi za ljudsko hrano in krmo prašičem, je zelo nepovoljno vplival na našo trgovino. Zaradi pomanjkanja blaga naš kmet pozneje nastale konjunkture v teh pridelkih ni mogel izkoristiti. Zelo je tudi škodovala suša krmi.
Sadje Je imelo v začetku sezone kljub obilici primerne cene. Ob izbruhu vojne, ki je zajela velik del Evrope, je v našem prometu z inozemstvom zaradi pomanjkanja vagonov nastal velik zastoj, in to ravno v času, ko je bila Izvozna sezona sadja na višku. Sadju je pretila nevarnost [tokvarjenja. Ti nedostatki so se sicer v tekn 14 dni nekoliko zboljšali, kupčija sadja pa ni bila več takšna, kakršna se je v začetku sezone pričakovala. Cene so se znatno znižale in nastale škode ni bilo mogoče popraviti. Vse to je neugodno vplivalo na našo trgovino.
Težave trgovcev
Vojno stanje je imelo za posledico pomanjkanje raznovrstnega blaga, zlasti kolonialnega in raznih surovin. Zaradi vojne so bili tudi na mah ustavljeni vsi blagovni krediti, pojavila se je draginja, kontrola cen itd. Trgovec je bil postavljen pred najtežje naloge, kar jih je bilo po svetovni vojni.
Posebno težko se je občutilo pomanjkanje petroleja. Maksimiranje een sladkorju, ki ga je na lastno pest izvedla Prodajna centrala za sladkor v Beogradu brez zaslišanja interesentov, je za naše trgovstvo nesprejemljivo. Naše združenje je brzojavno protestiralo proti uvedbi maksimiranja cen. Zbornica za TOI je pod vzela potrebne * korake, da se maksimiranje uredi po zaslišanju zbornic v državi. (Med tem je bilo maksimiranje cen tudi že preklicano.)
Vlada je izdala protidraginjsko uredbo, ki je zelo ostra. Poleg denarne kazni določa namreč tudi zaporno kazen ter odvzem blaga. Pri tem so pa izključene pogojne kazni. V izdani uredbi pa ni določen dobiček, ki ga sme trgovec zaslužiti, marveč običajni dobiček. Ta nejasnost lahko služi vsak čas za kaznivo dejanje. Postavljen je bil tudi odbor za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, ki pa v Ptuju dosedaj še ni imel povoda v nobenem primeru nasto-jpiti, kar je najboljši dokaz reelne .trgovine v Ptuju.
0 davčni reformi ne bom obširno govoril. Vse naše gospodarske organizacije v državi, na čelu naša
svetnika Milka Senčarja, zastopnika Zvezo trg. združenj tajnika dr. Pustiška, načelnika Pomočniškega zbora Osvina Gregorca ter zastopnike tiska.
Pred prehodom na dnevni red se jo spominjal umrlih članov. Poslovili so se v večnost: Viljem ltengg, ga. Frančiška Urbančič in Adam Novak. Zborovalci šo njihov spomin počastili.
Nato je podal predsedujoči Ivan Snoj predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo:
Zbornica za TOI, so se najintenzivneje zavzele za spremembo trdot. Ni pa pričakovati znatnih zboljšanj, ker finančno ministrstvo vztraja na stališču, da se ne morejo menjali glavni predpisi zakonskih uredb. Trgovstvo uvi-deva potrebe države in rado prispeva, je pa mišljenja, da bi se efekt dal doseči brez d rakcu ičn ih kazni, katerim je trgovec po novi reformi izpostavljen.
Poštne zadeve
Poštno ministrstvo je odobrilo poštne avtomobilske vožnje v Slovenske gorice in to na križni progi Ptuj — Sv. Urban — Sv. Bolfenk — Sv. Andraž—Sv. Lovrenc—Ptuj. Ta poštna proga je bila lansko leto odprta. Ni pa moglo združenje doseči, da bi se avtomobilski promet razširil tudi na progo Ptuj—Vur-berg—Sv. Barbara pri Mariboru, čeprav ne bi iinela pošta tu nobenega rizika. Poleg tega pa bi poštna uprava prihranila vso izdatke dosedanje poštne zveze s konjsko vprego. Omenili smo tudi, da zaprošena proga teče |m> ravnem, cesta pa je v odličnem stanju. Na Vurbergu pri Ptuju se nahaja najmodernejši sanatorij za pljučne bolezni, ki je poleti in pozimi prenapolnjen z bolniki. V bližini sanatorija se nahajajo svojci bolnikov, ki morajo pogosto v mesto Ptuj zaradi nakupa raznih potrebščin. Kljub vsemu temu se naša zahteva še ni izjKdnila.
Združenje Je opozorilo merodajne faktorje tudi na nedostatke pri telefonski centrali in pošti Ptuj. Število osebja je premajhno in zato pošta ne more zmagati prometa. Zahtevali smo, da se u\ede avtomatizacija telefonske centrale Ptuj ter to zahtevo s tehtnimi argumenti utemeljili- Nočnih telefonskih zvez sploh ni mogoče doseči, ker ni potrebnega uradnika za nočno službo Z avtomatizacijo telefonske centrale v Ptuju bi ti nedostatki odpadli in telefonska zveza bi bila noč in dan vsakemu na razpolago. Samo avtomatizacija"telefonske centrale bi bil edini izhod za odpravo telefonske mize-rijo. Zato znova poudarjamo to zahtevo.
Že lansko leto sem omenil, kako nujno je potrebna
zgrudnja silosa za naš okraj,
To akcijo smo predočili pristojnim faktorjem, da silos spada v Ptuj kot središče krajev največje sadne produkcije, posebno pa za primer dobre sadne letine za shrambo sadja do pozne zime, ko so lahko dosežejo višje cene, kakor tudi za primer nepredvidenih izvoznih težkoč bodisi radi domačih ali inozemskih ovir, — kar se je lansko leto jasno pokazalo — zlasti pa za ugodno izkoriščanje kontingentov. Poleg tega pa je silos nujno potreben za sušenje in za kon-serviranje sadja. Započelo akcijo za zgraditev silosa bomo nadaljevali, dokler se siloe ne zgradi.
Krošnjarstvo — stara nadloga — se kljub vsem izdanim predpisom
neomejeno širi, ker oblastva predpise o krošnjarstvu premalo upoštevajo, varnostni organi pa sploh ne. Ponovno zahtevamo, da se krošnjarstvo sploh odpravi.
Nadalje mi je dolžnost, da se s tega mesta v mojem imenu in v imenu združenja najtopleje zahvalim Zbornici za TOI in zlasti gen. tajniku Ivanu Mohoriču, dr. 1’lessu ter konzulentu žagarju, ki so šli združenju vendo na roko kakor tudi strankam ob zborničnih uradnih dneh pomagali z dobrimi nasveti. Zahvalo sem dolžan tudi zbor. svetniku Milku Senčarju, ki je bil združenju s svojimi dobrimi nasveti vsak čas radevolje na razpolago.
Iskreno se zahvaljujem Zvezi trgovskih združenj, zlasti pa njenemu predsedniku Stanetu Vidmarju in tajniku dr. Pustišku, ki
navajamo: Novih obratov je bilo prijavljenih 11, starih pa odjavljenih 9, da je skupno število članov združenja naraslo na 157. Pomočnikov je bilo 87, pomočnic 75, vajencev in vajenk pa 4(1.
Pisarna vodi poslovalnico Trg. bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, pri kateri je bilo iz Ptuja in okolice zavarovanih 250 zasebnih in 29 banovinskih nameščencev. Članov višjega zavarovanja je bilo 52.
Uprava združenja je vedno pazila, da so bili varovani interesi članov. K osnutku mestnega proračuna je podala svoje pripombe, ravno tako k novemu pravilniku za tržne in sejmske dneve. Na vse okrožnice Zveze in Zliornice je oddalo združenje veduo svoje mnenje.
Temeljito še je zavzelo združenje za samostojnost Trg. bol. in podpornega društva v Ljubljani.
Posebno pa se je zavzelo združenje za Zgraditev silosa v Ptuju, ki je središče sadnega okraja, kjer se jtridela do 1000 vagonov prvovrstnega namiznega sadja.
Ob uradnem obisku g. bana v Ptuju, se mu je predstavila ilčlan-ska deputacija ter mu izročila obširno spomenico o gospodarskih potrebah mesta. Ptuju sta nujno potrebna vodovod in kanalizacija. Nujno potrebno je tudi, da se naš okoliš uj)Ošteva pri programu del kakor pri regulaciji Drave, zgraditvi novega mosta, zboljšanju cest, zlasti pu tlakovane dovozne ceste k železniškemu skladišču. V spomenici je tudi omenjena zgraditev silosa. Poudarila se je potreba, da se samoupravne doklade, predvsem banovinske, znižajo, da država spet prevzame nase različna bremena, ki so se občini tekom zadnjih let naložila. Nujno ]>otreb-no je tudi, da se plače državnih nameščencev, zlasti nižjih, zvišajo.
Lansko leto je izvedlo združenje nabiralno akcijo za božičnico za revne šolske otroke v Halozah. Nabralo sc je v gotovini din 1.125'—, vrednost blaga pa je znesla din 1.637'—. Obdarovani so bili revni otroci na šolah sv. Barbara, Leskovec in Nova cerkev. Šolska upraviteljstva so v imenu otrok izrekla darovalcem najtoplejšo zahvalo. Združenje je tudi prispevalo po svoji skromni možnosti nabiralni akciji za božičnico obmejnih šol.
Blagajnik Hinko Kreft je poročal n blagajniškem stanju zdru-
Uačunski zaključek za 1. 1939. izkazuje din 49.281'— dohodkov in din 37.282'— izdatkov. Podporni sklad znaša din 8.914'—. Premoženje združenja je naraslo na din 61.544'—.
V imenu nadzorstva je poročal Hinko Sonnenschein ter predlagal, da so izreče blagajniku Hinku
sta ob vsaki dani priložnosti neustrašeno zastopala interese trgovstva. Posebno zahvalo izrekam gospodom zastopnikom davčnega odbora Lenartu, Brenčiču Antonu in Senčarju Milkotu. Zahvaljujem se tudi obrtnemu referentu rnagi-stratnemu ravnatelju Zavadlalu. Združenje izreka zahvalo tudi učiteljskemu zboru Trg. nad. Sole.
Omenim naj še naš »Trgovski list«, ki je edini stanovski zagovornik in strokovni svetovalec ter je dolžnost vsakega trgovca, da postane stalni naročnik na svoje stanovsko glasilo, in sicer na vse tri Številke in ne samo na sobotno izdajo.
Ko končujem svoje skromno poročilo, apeliram na vas, dragi tovariši, da je v sedanjem težkem času, ko sc mora trgovstvo boriti za svoj obstanek, brezpogojno potrebno, da vsi sodelujete v soglasju za blagor in napredek našega stanu in za dobro bodočnost naše trdne Jugoslavije, kateri služimo z vsem našim bitjem. (Živahno odobravanje.)
Kreftu za njegovo požrtvovalno delo zahvala ter vsej upravi raz-rešniea. (Soglasno sprejeto.)
0 proračunu za 1. 1940. je poročal blagajnik Hinko Kreft. Predvideni dohodki znašajo din 12.596, izdatki pa din 89.396'—, primanjkljaj pa se 1)0 kril s članarino, ki znaša v I.a razredu 800 din, v I.b 500 din, v I.c 860 din, v II. 240, v III. 180, v IV. 120 in v V. razredu 35 din. V članarini je tudi doklada za Zvezo trg. združenj ter naročnina za sobotno številko »Trgovskega lista«.
• V imenu Zveze trg. združenj ter njenega predsednika se je nato tajnik dr. Pustišek zahvalil za pozdrave ter sfporočil pozdrave zveze in predsednika Staneta Vidmarja. Nato Je podal izčrpno poročilo o delu Zveze trgovskih združenj, ki je znova razvila veliko delavnost na vseh poljih. Prav tako agilno delavni so bili tudi vsi njeni odseki. Z velikim in glasnim odobravanjem so sprejeli zborovalci poročilo dr. Pustiška.
Volitve
Prvotno sta bili vloženi dve listi, a se je dosegel kompromis ter je bila predlagana samo ena lista.
Preden so se začele volitve, je sporočil podpredsednik Snoj, da je uprava združenja na svoji seji dne 18. marca soglasno sklenila predlagati današnji skupščini, da izvoli dolgoletnega predsednika združenja g. Franja Lenarta v priznanje njegovih zaslug za častnega predsednika. Z glasnim odobravanjem so zborovalci sprejeli ta predlog.
Nato Je bila soglasno izvoljena naslednja kompromisna lista:
Predsednik Ivan Snoj, podpredsednik Hinko Kreft.
Člani uprave: Ivan Cvik), Alojz Brenčič, Ivan Hlupič, Pavel Ornig, Ivan Rafil, Franjo Vrabl in Milan Vuga.
Namestnika: Miha Brenčič in Alojz Zorčič.
Nadzorstveni odbor: Ignac Arnuš, Robert Rosenfeld in Bogomir Skočir. Namestniki: Ivan Ploh, Ivan Tušek in Jakob Zavrnik.
Častni odbor:	Franc	A	rte	n	jak,
Anton Brenčič, Franjo Lenart in Milko Senčar. Delegati na skupščino Pomočniškega	”OT1
Brenčič, Ivan Hlupič, Milko Senčar in Milan Vuga.
Delegata za Zvezo: Ivan Snoj in Milko Senčar.
Predloga uprave združenja
Soglasno sta bila sprejeta naslednja predloga uprave:
Za bodoče je pod kaznijo prepovedano vsem članom vsako razdeljevanje reklamnih koledarjev kot novoletno darilo svojim odjemalcem.
Skupščina pooblašča upravo združenja, da lahko naloži članom, ki
se pregreše zeper ta sklep, denarno globo do din 1000'—.
Uprava se pooblašča, da določi članarino poedinim članom po njih gospodarski moči.
Zbornični svetnik Milko Senčar
Uvodoma se zahvali za pozdrav, izreka pozdrav Zbornice za TOI skupščini, pozdravi novo upravo združenja, zahvali se za sodelovanje v upravi vsem onim, ki so izstopili iz uprave, želi pa, da bi se g. Anton Brenčič prihodnjič zopet vrnil v upravo.
Živimo v času, ko se notranje urejuje država po načelih avtonomije ali federacije. Ker je dobila Hrvatska svojo finančno samostojnost, tudi Slovenija upravičeno zahteva svoje pravice. Gospodarski krogi pa hočejo sodelovati pri ureditvi dravske banovine.
Državni proračun je sprejet za 4 mesece. Preselitev industrijskih podjetij se nadaljuje, s strogim izvajanjem nove davčne reforme se e bati še večjih preselitev na jug. Gospodarski krogi upoštevajo, da država potrebuje denar, zahtevamo pa, da se dajatve razdelijo pravično in enakomerno, ne pa tako, kakor se je to dogajalo sedaj. Dvojna mera mora prenehati, drugače preti našemu gospodarstvu neizogiben pogin, ker je davčna moč slovenskega davkoplačevalca sedaj do skrajnosti napeta.
Ostala so nerešena še mnoga vprašanja našega gospodarstva, tako sanacija in nelikvidnost naših denarnih zavodov. Omajano zaupanje vlagateljev se ne bo zboljšalo, dokler vlagatelji ne bodo mogli 100% razpolagati s svojimi vlogami in denarjem.
Kar se tiče centralizacije našega gospodarstva, omeni, da je že itak veliko v rokah prodajnih central, ki so nastale za špirit, kvas in sladkor, zlasti pa za izvoz po Pri-zadu, ki je hotel mono]>olizirati celo uvoz riža itd. Zahtevamo, da se Priziul pobriga ca nakup vina v naših Halozah, da se s tem pomaga našemu vinorodnemu kraju.
Cesta Maribor — Ptuj — Ormož mora biti prometu primerno urejena. Započeto delo pri zidavi naše bolnice se mora na vsak način nadaljevati in čim prej dograditi.
Pri tej priliki ponavljamo svojo staro zahtevo, naj se čim prej izvedejo svobodne tajne volitve v skupščino, v banski svet in v občinske zastopc, pri katerih želimo skupen in složen nastop vseh gospodarskih slojev.
Živimo v izrednih časih, občutimo vojno gospodarstvo z vsemi svojimi žalostnimi posledicami.
Naša bojazen in pesimizem na lanskem občnem zboru sta se žal izkazala upravičena. Naša država kot nevtralna mora tudi svoje go-sjjodarstvo novemu položaju prilagodili, vse domače delovne sile zaposliti doma in primerno plačati. •
Naša državna uprava ni bila kos svoji nalogi glede nastale draginje, ker je ni znala preprečiti s pravočasno priskrbo potrebnega blaga in surovin, ki so nam potrebne.
Zavedamo «e> da gremo še težkim prilikam nasproti, ker vso Evropo čaka velikansko ob«božanje in razdejanje. Posledica tega b«, da Im nastala še večja draginja in pomanjkanje. Naša trgovina se mora vsega tega zavedati, mora ustvariti popolno slogo med seboj, Bili vedno pripravljena dati državi, kar državi gre.
Končuje z iskreno željo, da pride svet čim prej do toliko potrebnega pomirjenja, da bodi naši državi ohranjena nevtraliteta in da bi kmalu doživeli trajen mir, ki je pogoj za uspešno in plodonosno gospodarsko udejstvovanje in napredek naše zemlje, naše države in celega sveta.
Govor g- Senčarja je sprejela skupščina z velikim aplavzom.
Ko so se obravnavala še nekatera druga vprašanja, je predsednik Snoj zaključil dobro uspelo redno skupščino.
Predsedniško poročilo g. Snola
Iz poročila tainika Oseniaka
Politične vesti
Turška vlada je predlagala izredno sklicanje sveta Balkanske zveze, ker želi, da bi vse balkanske države zavzele isto stališče.
Romunska vlada je izdala uradni bominikc, da so neresnične vesti
0 romunski mobilizaciji.
Italijanska vlada je po švicarskih
vesteh zaprla Otrantsko ožino z minami ter o tem obvestila našo vlado.
Dansko so zasedli Nemci skoraj popolnoma po programu. Le v začetku je prišlo do manjšega odpora danskih vojakov, ker še niso bili poučeni, da je danska vlada pristala na zasedbo, čeprav s protestom. Kakor hitro je prišlo povelje iz Kodanja, da se brez boja umaknejo, je bilo tudi konec danskega odpora, da so mogli Nemci brez vsake ovire zasesti bogato deželo.
Zasedba Norveške pa se ni posrečila. Nemški načrt je bil sicer v podrobnostih izdelan ter se je Nemcem posrečilo s turisti, posadkami trgovskih ladij, ki pa so bili dejansko nemški vojaki, zasesti velik del norveških pristanišč in letališč in celo pristanišče Narvik na visokem severu. Toda že nemško prodiranje proti Oslu je naletelo na velike težave, ker so se norveške obalne baterije krepko branile in dosegle tudi velike uspehe, da so potopile veliko in moderno nemško 10.000 tonsko križarko »Blii-cher«, kmalu za njo pa tudi 6000 tonsko moderno križarko »Karlsruhe«. Izgubo obeh teh križark priznava tudi nemško uradno poročilo.
Istočasno pa se je posrečilo angleški vojni mornarici, da je prodrla ne samo v Skagerak, temveč tudi v Kategat ter tu napadla nemške vojne ladje, ki so spremljale nemške transportne ladje. Razvila se je velika pomorska bitka ob švedski obali, ki se je končala z zmago Angležev. V boju je bilo. tu pri švedskem mestu Goteborgu 10 nemških ladij. Gotovo je, da so Angleži potopili 5 ladij, 2 sta se zatekli na švedsko, kjer so bili ; nemški vojaki internirani oz. prepeljani v bolnišnice, ker• je zelo mnogo ranjenih.
Druga velika bitka je bila pred : 1 pristaniščem v Narviku, kjer je i pet angleških rušilcev napadlo šest i , modernih in velikih nemških rušilcev, Dva angleška rušilca sta bila v boju potopljena, eden pa je ria-
1 sedčl in velja kot izgubljen. En nemški rušilec je bil potopljen, trta pa tako zadeti, da so začeli goreti. Foleg tega pa ao Angleži potopili 7 nemških trgovskih ladij, med njimi municijsko ladjo, ki je dobesedno zletela v zrak. Vse te nemške ladje so imele na krovu vojni material.
Živahno so delovala tudi nemška in angleška letala. Eni ko drugi poročajo o uspehih. Angleži poročajo, da so njih letala zadela 4 nemške bojne ladje, ki so bile težko poškodovane.
Tudi Norvežani so imeli več bitk z nemškimi vojnimi ladjami ter se je eni norveški ladji posrečilo, da je potopila moderno nemško križarko »Emilen«.
Skupno so po vesteh iz angleških in švedskih virov izgubili Nemci prvi dan 14 vojnih ladij (od katerih pa je bilo 8 samo onesposobljenih za boj) ter 14 transportnih la
^Nemški poslanik v Oslu je obiskal norveškega kralja ter ga pozival da opusti Norveška nadaljnji odpor ter da prizna »nacionalno« norveško vlado v Oslu, ki so jo instalirali Nemci in kateri predseduje rezervni major Quisling. Norveški kralj pa je to zahtevo odbil ta zahteval, da se nemška vojska Jmakne z Norveške. O nemški za-h1«vi je nato sklepala tudi legalna horveška vlada, ki je sklenila, da se Norveška z vso odločnostjo bori prott tuji invaziji. Vlada je tudi izdata proglas na prebivalstvo, naj P1-1 obrambi Norve-sam°stojnosti. »Z bom s^apadhrM:ilnl votaimi sredstvi n«L«Nemci Norveško ter jo riUzlranegta U' Simpatije vsega ci
Norveške SVeta so na stram ške ve + M°rda bo usoda Norve-. utek temna, toda kmalu len«; topili za Norveško zopet 'Pri dnevi,« pravi proklamacija.
Churphu, je poda, v an?,e§kem
Parlamentu pregled o poteku zadnjih dogodkov. Dejal je, da so se penici že od konca marca priprav hali na napad na eno severnih nevtralnih držav. Angleži, so bili < tem poučeni, niso pa vedeli, ka teri državi bo veljal ta napad. \ ponedeljek zjutraj pa so izvedeli, da^sta določeni za napad Danska ln Norveška, Že zadnje dneve mar ca je bilo poslanih več nemških trgovinskih ladij, ki so sicer prevažale železno rudo, na Norveško. Na
Angleško brodovje v Scapa F1owu,
ki je sedaj tako zavarovan proti letalskim napadom, da so se vsi nemški napadi v zadnjem času ponesrečili, je dobilo v nedeljo nalog, da je v strogi pripravljenosti. Ko smo izvedeli, da se nemške vojne ladje pomikajo proti severu, je takoj to brodovje odplulo. Brodov-je je takoj, ko je zadelo na nemško brodovje, stopilo v borbo. V boju sta bila dva angleška rušilca potopljena. Pri Narviku se je spustila velika angl. oklopnica »Re-nown« (33.000 1) v boj z nemško oklopnico »Schamhorst« (26.0001) in jo večkrat zadela. Vendar se je mogla »Schamhorst« umakniti. Boji pa so bili tudi pri Bergenu,
Narviku in Trondheimu ter v Ska-geraku in Kategatu. Razen nekaj križark, rušilcev in transportnih ladij so potopili Angleži tudi več nemških podmornic. Faresko otočje so Angleži zasedli, ne bodo pa tudi pustili, da se vgnezdijo Nemci na islandu. Bergen in Trondheim Angleži niso zasedli. Churchill je mnenja, da so sedanje nemške drzne operacije samo uvod za mnogo večje operacije na kopnem. Z zaupanjem moremo pričakovati nadaljnjih dogodkov, ker smo pripravljeni na vse.
Reyna.ud je izjavil v franc, parlamentu, da je bilo dosedaj potopljenih 18 nemških ladij, in sicer 4 križarke, 1 podmornica, 1 rušilec
in 12 transportnih ladij ter 4 angleški rušilci.
Pomorski boji se nadaljujejo ob vsej norveški obali. Zavezniki imajo tu 150 vojnih ladij in 600 letal, Nemci pa 100 ladij in 1000 letal. Premoč zavezniških vojnih ladij je nesporna. Po morju plava polno trupel nemških vojakov.
Italijanski tisk zelo ugodno komentira nemško zasedbo Danske in Norveške ter vidi v tej zasedbi velik poraz zaveznikov. Istočasno poudarjajo italijanski listi, da je sedaj Italija pripravljena in da ne bo dopustila, da bi se dogodki razvijali brez njenega upoštevanja. Zaenkrat pa še čaka Italija na nadaljnji razvoj dogodkov.
Obini zbor Združenja trgovcev v Novem mestu
V mestni sejni dvorani je imelo Združenje trgovcev v Novem mestu dne 17. marca svojo 21. redno letno skupščino, ki je bila primeroma dobro obiskana. Skupščino je otvoril ob 11. dop. predsednik Julij Kobe, ki je konstatiral sklepčnost ter imenoval za overovatelja zapisnika gg. Josipa 1'aučiča in Albina Krevsa. Predsednik Kobe
je nato iskreno pozdravil vse zborovalce, zlasti pa zastopnika sre-skega načelstva g. Alojzija Stajn-kola, zastopnika Zbornice za TOI zbor. svetnika Edniunda Kastelica ter zastopnika Zveze trgovskih združenj tajnika dr. Pustiška.
Na predlog g. Matka se zapisnik ne prečita in se odobri.
Predsednik Julij
e nato podal svoje predsedniško poročilo, v katerem je med drugim izvajal:
Preteklo leto je bilo leto naj-burnejših dogodkov, ko je izgubila svojo svobodo najprej bratska Češkoslovaška, nato pa še bratska Poljska. Vojna, ki je izbruhnila na zapadu, vpliva močno na vse države in tudi na one, ki so nevtralne. Zlasti pa je prizadeto gospodarstvo vseh držav. Zaradi blokade in vojnega rizika je uvoz blaga otežkočen. Posledica tega je, da manjka industriji surovin in da je nastalo tudi pomanjkanje drugega blaga, zlasti kolonialnega blaga in petroleja ter bencina. Pomanjkanje ldaga pa je zopet povzročilo draginjo, ki jo občutijo vsi Sloji, zlasti pa državni uradniki; katerih plače so ostale vedno iste. Zelo pa trpi zaradi draginje tudi trgovec. Za enakovredno blago, ki ga je prodal po starih cenah, mora ob nabavi novega blaga plačati mnogo višjo ceno in še ni gotovo, če bo dobil vsaj primeroma enako dobro blago. Trgovina pa je zelo trpela tudi zato, ker so bili ustavljeni vsi blagovni krediti. Marsikateri trgovec zato ne more več vodili trgovine v starem obsegu.
V krepkih besedah je nato predsednik Kobe opisal škodljivost krošnjarstva in poudaril, da trgovstvo v svoji borbi proti krošnjar-stvu, zlasti z manufakturniin blagom, ne bo odnehalo, dokler ne doseže v svoji borbi polnega uspeha.
Ravno tako odločno zahteva trgovstvo spremembo § 19. odst. 4. obrt. zakona, da ne bo smel več zaprositi za trgovino z mešanim blagom vsak rokodelec, ki je tri leta samostojno opravljal rokodelski obrt, čeprav se trgovsko ni prav nič naobrazil. Ta odstavek se mo-a iz obrtnega zakona brezpogojno črtati. Trgovci imajo zadosti svojega naraščaja in tenih treba omogočiti zaposlitev.
Zaradi vedno večjega šnsmar-stva v lesni stroki so se uvedle legitimacije za nakupovalce. Upati je, da se bo sedaj šnšmarstvo nehalo.
Z bansko naredbo so se uvedle tudi minimalne plače za trg. pomočnike. Naše združenje ni bilo nikdar proti uvedbi minimalnih mezd, vendar pa mora biti proti tej naredbi, ker je za podeželske trgovce nesprejemljiva. Zato se je tudi novomeško združenje pridružilo drugim združenjem in poslalo na bansko upravo predstavko o potrebi spremembe te haredbe. Upamo, da bo naši želji tudi ustreženo.
obširneje tudi o novi davčni reformi. Zaradi številnih protestov zlasti. proti obvezni dolžnosti vodenja knjig ter več ko drakonič-nim kaznim, iz vseh krajev države, je bila sklicana za 18. marec posebna konferenca med zastopniki zbornic iz vse države ter zastopniki finančnega ministra. Kakšen bo -uspeh te konference, bomo še videli. (Med tem so rezultati te konference že znani in treba je
Tako dober tek vzbuja
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vo ni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek.
£
žal dostaviti, da so se zahteve gospodarskih krogov upoštevale le v zelo neznatni meri.) Zavedamo se, da so v današnjih časih žrtve potrebne,, nikakor pa se ne moie-
mo strinjati s tem, da se naše delo z nepotrebnimi predpisi otež-koča. To velja zlasti za določbo o obveznem vodenju knjig.
Posebno pozornost moramo tudi posvetiti pridobitvi dobrih želez niških zvez, zlasti skozi Sevnico v Maribor in Zagreb. Sedanje zve ze nikakor ne ustrezajo.
Predsednik Kobe je nato poročal o delu uprave. Združenje se je po svojih delegatih udeležilo zvezne skupščine in otvoritve Trgov skega doma v Murski Soboti ter sej glavnega odbora Zveze v Ma riboru in Celju. Na obeh sejah so se obravnavala vsa vprašanja, ki so važna za tigovski stan. Na pobudo mariborskega združenja je priredilo slovensko trgovstvo ve lik« akcij« v korist učencev v obmejnih šolah. Naše Združenje je pri tej akciji z uspehom sodelovalo in nabralo med svojimi člani v blagu in v denarju za 8.159 din, vse slovensko trgovstvo pa nad
100.000	din. Ker je ta akcija nacionalno zelo koristna, se je sklenilo, da se bo pobirala vsako leto v ta namen polodstotna doklada od vsakega člana združenja.
Letošnja glavtih skupščina ^veze trgovskih združenj bo v Novem mestu. Proširn cenjene zborovalce, da pošljejo upravi združenja v določenem roku ev. predloge za skupščino.
Predsednik Kobe se je nato zahvalil Zbornici za TOI, Zveni trgovskih združenj za vso podporo, ki sta jo obe vedno izkazovali združenju. Izrekel pa je tudi svoje priznanje »Trgovskemu listu«, ki je vedno trgovce v vseh njih težnjah odločno in vztrajno podpiral.
Z željo, da bi ostali obvarovani vojnih zapletljajev in s pozivom na vse člane, da delujejo v blagor in za napredek naše drage Jugoslavije, je zaključil predsednik Kobe svoje poročilo, ki so ga sprejeli zborovalci z glasnim odobravanjem.
Druga	po
teh ladjah šo” bilHskrtU^nemški I Predsednik Kobe je nato govo-vojaki in orožje.	I	ril o protidrnginjski uredbi ter
Tajnik Papež je nato podal tajniško poročilo.
Vseh članov je iuielo združenje ob koncu 1999. 293, za 1 manj ko pred enim letom. Protokoliranih firm je bilo 30. Trgovin z mešanim blagom je bilo 127, z manufakturo'15, z lesom 19, a špecerij-Novih prijav je bilo 10, odjav pa 11. Pomočnikov je bilo 22, pomočnic pa 31, vajencev in vajenk pa (52. Pomočniških izpričeval je bilo potrjenih 18. .Strokovno šolo morejo obiskovati samo učenci iz Novega mesta in bližnje okolice, v vseh drugih krajih so učenci hre-z strokovnega pouka.
Y krajevni turistični odbor v Novem mestu je uprava delegirala predsednika Kobeta, v tur. odbor v Toplicah pa g. Lavriča. V glavnem odboru Zveze zastopata združenje predsednik Kobe oz. njegov namestnik g. Turk.
Proti uvedbi novih sejmov v nekaterih krajih je zavzelo združenje odklonilno stališče, ker je itak že preveč sejmov v našem okraju Blagajniško poročilo je podal blagajnik Ivan Medic. Združenje je imelo din 33.737 dohodkov in 25.844 din izdatkov, da znaša pre-
bitek 7.893 din. Premoženje združenji je s tem naraslo na 74.169 din, ki je plodno naloženo.
Vsa'‘poročila so bila brez debate sprejeta. V imenu nadzorstva je poroča) g. Leopold Kopač ter predlagal, da se podeli upravi absolu-torij. (Soglasno sprejeto.)
Blagajnik Medic je nato poročal o proračunu, ki predvideva 26.500 din izdatkov. Za kritje proračuna se bo pobirala ista članarina ko dosedaj.
V imenu Zbornice je nato pozdravil občni zbor zbornični svetnik Edmund Kastelic. Na kratko je poročal o delu zbornice, o delu katere itak redno poroča »Trgovski list«. Vsak trgovec mora biti naročnik na sv stanovsko gin silo. Trgovci se moramo zavedati, da je v sedanjih razburkanih ča sih rešitev samo v skupnosti in ediro ti. Vse trgovce mora združevati sloga, ker le tako bodo mogli doseči tudi uspehe. Zbornic: za TOI pa jih bo vedno podpirala
Za Zvezo trgovskih združenj in v imenu zadržanega njenega pred sodnika Staneta Vidmarja je pozdravil občni zbor tajnik Zveze dr. Pustišek. Poročal je obširno o
delu Zveze in njenih odsekov ter podal celoten pregled stanja trgo vine in našega gospodarstva. V svojem poročilu o borbi Zveze proti raznim škodljivcem trgovine 'e zlasti opozarjal zborovalce, da imajo uspeh samo konkretne ovadbe. Cim več konkretnih ovadb bo podanih proti krošnjarjem in šuš-marjem, tem prej bo te nadloge konec. Trgovci morajo tudi sami pomagati, da se napravi temu zlu konec. (Glasno odobravanje.)
Predlogi uprave
Uprava združenja je sklenila, da predloži občnemu zboru naslednje predloge: Na lanskem občnem zboru je bilo določeno, da se določi iz dosedanjih prihrankov 50.000 din za zgraditev Trgovskega doma.
V tem domu bi imelo združenje svojo gremialno šolo, posvetovalnico, dvorano za zborovanja, pisarno in druge prostore. Da pa se more ta koristna misel uresničiti, je potrebno, da vsak član nekaj, v ta namen žrtvuje. Uprava predlaga, da bi se pobirali ca »Trgovski doin« naslednji prispevki: Pri davčni osnovi od 100 do 500 din letno din 10,. pri osnovi do 1000 din 25, do 2000 din 50, do 3000 din 75, do 4000 din 100, do 5000 din 150 in pri davčni osnovi nad 5000 din po 200 din. Ta doklada bi se pobirala skupno s člansko doklado, V debati predlaga g. Paučič, da je v teku podobna akcija za zgraditev Obrtniškega doma in naj bi zato združenje stopilo v stik z obrtniškimi združenji. Nido je bil predlog uprave sprejet z dodatkom g. Paučiča.
Ker se je zopet razpasla navada dajanja daril in koledarjev, predlaga uprava, da se dajanje daril opusti. Na pojasnilo dr. Pustiška, da more združenje naložiti onim, ki kršijo sklepe občnega zbora globo od 500 do 1000 din, se sprejme sklep, da se koledarji ne smejo več darovati..
Soglasno se sprejme tudi predlog uprave, da mora imeti vsak trgovski učenec in učenka dovršene štiri meščanske razrede ali štiri razrede srednje šole. Ta pogoj pa bi veljal samo za mesto Novo mesto. Na predlog g. .Krevsa se sklene, da se predlog uprave sprejme, vendar pa razširi za ves okraj in ne le za mesto.
Pri slučajnostih opozarja gosp. Matko lesne trgovce, da nabavijo za vse svoje nakupovalce legitimacije, ker se more samo na ta način napraviti konec šušmarstvu.
G. Nahtigal opozarja, da proda-ajo ob nedeljah in tržnih dnevih ženske v Novem mestu saharin. (G. Turk: Cena sladkorja naj se zniža, pa bo takoj saharin izginil.)
Krepko je nato občni zbor na predlog g. Paučiča tudi nastopil proti okrožnici Nabavljalne zadruge dri. nameščencev, ki kliče skoraj na bojkot trgovcev, ker so se novomeški meščani izjavili proti prodaji zemljišča na Loki za stnv-bišče zadružnega doma. Napad Nabavljalne zadruge je čisto neupravičen, ker trgovci niso v tej zadevi nič storili, temveč je nastopilo proti tej nameri samo meščanstvo. Uprava združenja bo zato poslala Nabavljalni zadrugi primerno protestno pismo.
Ker je bil s tem dnevni red skupščine izčrpan, je zaključil predsednik Kobe občni zbor z apelom na vse člane, da se trdno oklenejo svoje stanovske organizacije in da delajo za ujen napredek.
Naše organizacije
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani,
bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek dne 18. aprila v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom.
Trgovskim združenjem
Prizadevamo si, da poročamo o vseh občnih zborih trgovskih združenj čim obširneje in čim hitreje. Zaradi pomanjkanja prostora pa nam nikakor ni mogoče objaviti vsa poročila nakrnt. Za danes smo morali odložiti več poročil, tako poročilo o občnem zboru mariborskega okoliškega in kamniškega združenja.
Cvetkovič in dr. Maček, nato pa z min. dr. Budisavljevičem, ki zagovarja ohranitev SUZORja, čeprav v spremenjeni obliki.
Institut z% italijansko kulturo jc bil v torek slovesno otvorjen v Ljubljani. Otvoritvene slavnosti sta se udeležila tudi senator grof Giu-liano Balbino in prof. slavistike Maver iz Rima. Institut je otvorll ban dr. Natlačen z lepim govorom. Slovesnosti so prisostvovali skoraj vst vidnejši slovenski kulturni delavci. Institut ima na Napoleonovem trgu zelo lepo urejene prostore. Jezikovni tečaji zavoda so zelo dobro obiskani.
Ljubljanski akademski pevski zbor je pod vodstvom svojega odličnega dirigenta Marolta priredil turnejo po Jugoslaviji. Vsi njegovi koncerti so imeli velikanske uspehe in v Sarajevu, Beogradu in Nišu, kjer je dosedaj zbor nastopil, je bilo vse razprodano. Koncerta v Beogradu se je udeležil tudi min. predsednik Cvetkovič.
Na Donavi so bili potopljeni trije vlačilci z blagom za Nemčijo. Po
cih fjordov. Pri Etverunu se vodijo srdite borbe ter je tu padlo več sto Nemcev. Vroči boji se vodijo tudi pri Narviku, v katerega so po nekih vesteh že prodrli Angleži.
Ameriški listi komentirajo nemški pohod na Norveško takole: 1.
Iz poteka nemških operacij se vidi, da so se Nemci že dolgo pripravljali na zasedbo Danske in Norveške. 2. Zavezniška blokada proti Nemčiji je morala biti že tako uspešna, da so bili Nemci skoraj prisiljeni odločiti se za ta drzen in brezupen korak. 3. Blokada proti Nemčiji bo sedaj še bolj uspešna, ker bodo mogli zavezniki uporabljati še danske in norveške parnike. 4. Iz Skandinavije ne bo mogla Nemčija dobiti nobenega blaga več.
Od nemške zasedbe je zelo udarjena Danska, ker ne bo mogla več dobiti krmil iz angleških kolonij in Amerike. Brez teli krmil pa ne more vzdržati svoje živinoreje na
Absolventinfa trg. akademije
perfektna v nemškem in slov. jeziku, tudi v sfroiepisiu In stenografiji z začetno prakso išče stalno nameščenje.
Naslov v upravi Trgovskega lista.	/
Doma in po svetu
Ban drinske banovine Jevtič je izjavil, da bodo občinske volitve kmalu razpisane, najbrže že proti koncu maja.
Prva številka »Ujedinjenja«, glasila bivšega predsednika vlade dr. Stojadinoviča, Je bila zaplenjena.
Ministrski svet je predpisal uredbo, s katero se dovoljuje za tvor-nico avtomobilov v Rakovici carine prost uvoz predmetov, ki jih matična tovarna ne izdeluje.
Posebni odbor gospodarskih ministrov se bo ustanovil, čigar glavna naloga bo, da prepreči, da bi prevelik izvoz živine in živil povzročil preveliko draginjo.
Delegacija Kmetijske zbornice v Nišu je obiskala podpredsednika vlade dr. Mačka In mu Izročila spomenico o bolj praktičnem pobiranju trošarine.
Jugoslovanski poslanik v Wa-shingtonu Fotič je obisjkal, Rooseveltovega odposlanca Sumnerja VVellesa.
Vprašanje SUZORja bo v krat kem definitivno rešeno. O zadevi sta imela konferenco predsednika
II. ŠARABON 8C0.
LJUBIMKI 4
Uvoz koloniialne roke
Veletrgovina s Špecerijo
Velepražarna za kavo
Milni za dišave
Glavna zaloga rudninskih vodi
Brzojavni naslovi
ŠARABON LJUBLJANA Telefon št 26-08
bolgarskih vesteh pripravljajo Nemci odločne ukrepe, da zagotove nemoten prevoz blaga po Donavi v Nemčijo. Mod romunsko in jugoslovansko vlado je bil dosežen sporazum, da bosta skupno zavarovale plovbo na Donavi.
V Ljubljano so prišli zastopniki madžarskih turističnih ustanov, da si ogledajo lepote naše zemlje in da navežejo stike z našimi turističnimi organizacijami.
Maksimalna cena za modro galico je določena na (5 80 din,
Donava je začela polagoma padati, Sava pa znova narašča, vendar pa ni več nevarnosti novih povodnji. Pri Novem Sadu pa je voda znova piodrla nasip, Dosedaj je voda razdejala pri Novem Sadu in njegovih predmestjih okoli 1500 hišic. Vlada je dovolita kot prvo pomoč za poplavljence 4,5 milijona dinarjev.
Pariški kardinal Verdier je umrl.
S poučene nemške strani se zagotavlja, da - je načrt za okupacijo Danske in Norveške sestavil sam Hitler. Le k izdelavi nekaterih podrobnosti je pritegnil maršala G6-ringa, generala Brauchltscha in Keitela ter admirala Roderja. Polnih 48 ur je Hitler za svojo pisalno mizo sestavljal ta načrt.
Islandski parlament je soglasno sklenil, da prevzame islandska vla da tudi kraljevsko oblast, ker je sedaj danski kralj ne "more izvrševati.
Nemška letala so izvedla nočni napad na Scapa Fiow, Angleži poročajo, da so zbili najmanj 7 nemških letal. Pri vseh napadih nemških letal ni bilo nobene škode, kakor poročajo Angleži.
Boji med angleškimi in nemškimi bojnimi ladjami pa so bili tudi na; drugih mestih, tako pred Bergenom. Po poročilih se more sklepati, da so se povsod končali tl boji za Angleže zmagovito.
Norveška vojska nudi Nemcem močan odpor. Za vsako ped zemlje sc morajo boriti Nemci. V glav-nem se je norveška vojska umaknila samo iz območja nemških vojnih ladij ter zavzela griče ob kon-
dosedanji višini. Danski živinorejci bodo morali začeti klati svojo živino. Nemške oblasti so začasno ukinile ves promet med danskimi otoki. Popolnoma je prepovedan vsak promet Danske s tujino. Razmerje med dansko krono in nemško marko je bilo določeno tako, da je ena nemška marka enaka 2 danskim kronam, d očim je bila dosedaj vrednost obeh enaka. Uvedene so bile tudi že nekatere omejitve v prodaji živil.
400» norveških in danskih trgovskih ladij s skupno tonažo 6 milijonov ton je sedaj trenutno izločenih iz prometa. V Ameriki se boje, da se bodo zaradi tega prevozni stroški zelo podražili.
Na Holandskem so začeli obmejna mesta evakuirati.
Sovjetske čete s Finske meje so bile pasla ne na jug proti romunski meji.
Požar Je uničil v Gyoru na Madžarskem 500 vagonov pšenice ter silos, ki je imel 12 nadstropij.
Tovorni avtomobili plačajo pogojno 1%.
Stroji, lokomotive, lokomobile nove din 3 od 100 kg.
Železo, ploče itd. za industrijo iti obrambo pogojno prosti.
Računski stroji 400, 300. — Laboratorijski instrumenti 250, 150, medicinski 200, 150.
Fotografski aparati 500, 400, ki-1 nematografskl 300, 250.
žepne ure zlate 25, 20, srebrn« 12, 10 od kosa. — Okrovi iz platin« ali zlata 20, 15, srehra 10, 7. — Furniture za ure 1500, 1200, razn« 300, 250.
Puške itd. 1000, 700. — Ostalo strelno orožje 500, 400.
Spremembe in dopolnitve k carinski tariii
_	barvo,	pleslr.	I«
Ze v 24 urah
obleke, klobuk« itd. ftkrobl la svetlotika srajce, ovratnike in manšete. Pere, snSl. moaga la lika domače perila
ovama J O S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 6 Telefon St 22 72.
V uvozni tarifi
Preja iz konoplje, lanu itd., ra-son iz sukancev, enonitna 90, 70.
Pozamontarija, pasarsko in gum-barsko blago 600 in 500. — Izdelki, jermeni 150, 120,
Umetna volna 30, 25. — Rute in šali 750, 600. — Til, bobinet 750, 600. — Čipke 1690, 1300. — Odmota na svila 25, 20.
Mlinska sita 100.
Knjlgoveško platno 35, 30. Klobučina, živalska in z rastlinsko snovjo 60 in 50, volnena 120, 100.
Razna cedila za žganje olja itd. 35, 20.
Traki, umetno cvetje, tkanina iz konjske žime, razen svile 750, 600.
Klobuki, svileni, od kosa din 12, 10, opremljeni 6.50, 5, neopr. 4 in 3.
Odpadki od preje in tkanin 3, 2 od 100 kg.
Usnje, bronstrano, pozlačeno itd. 600, 500. — Pergamentno 120 in 100. — Umetno 60. 50.
Rokavice 3000, 2500, brez , podloge 2500, 2000.
Tehn. predmeti 120, 100.
Navadne kožuhovine 400, 250, fine 1200 ln 1000, izdelki do 3000. 2500.
Strune in vrvice, tudi Iz črev 200 in 200.
• Kavčuk, gutaperča 3 in 2, v ploščicah 35 in 25.
žice 120 in 100, ovite s svilo 250 in 200, sicer 200 in 150.
Obuvalne tkanine 200, 150.
Trdi kavčuk 50, 40. — Cevi 70, 50. Sparterija za klobuke itd. 350, 300, tudi iz umetne svile; rastlinska* za prejo 250, 200, za pletenje nebeljena 30 in 20, beljena ali barvana 75 in 50. ščetke in omela 1300, 1100. Rinčice in sponke za obutev idr. 270, 220.
Vretena, preslice, brda 20, 12; polirani 32, 20.
Deščice za oblogo 30, 20.
Odpadki papirja in kartona 1 0,50.
Fotografski idr. papir 55, 45. Celulozna vata 120, 90.
Pivniki 26, 20. — Ovojni papir 20, 15. — Gofriran in plisiran 120, 90. — Svilnati papir 65, 50 — fc> kavčukom prevlečen idr. 80, 50 oz, 50, 40, s tkanino 75, 50, snazdni
peskom, šmirglom idr. 20, 15. — Slike na platnu itcl. 350, 300.
Drago kamenje obdelano 1300, 1000, z lesom hi roževino, kovin« 800, 600.
Skrilavec in sljuda, poliran 35, 25, tablice 36, 30.
Izdelki iz asfalta 15, 10. Neimenovani izdelki iz azbesta 90, 70. — Toplini lonci iz grafita idr. 2, 1. — Keramika v kaslh 1,50, 0,50. — Steklena idr. emajlna masa, zmleto steklo 7, 5.
Steklene cevi 20, 15, barvane 25, 20. — Steklo za žepne ure in leče 250, 200. — Stekleni nakit 600, 500.
Slike in mozaiki 650 , 500, izdelki iz prizem 800, 600.
Umetni zobje iz drage kovine 1200, 1000, drugačni 900, 700.
Preje iz dragih kovin 4000, 3000. Kovno železo 6,50, 5. — Pločevina 28, 20. — Tračnice, preluknjano 14, 12, druge 12, 10. — Kretnice 25, 20, signali idr. 12, 10. žage, listi 80, 60, male 120, 80. Drsalke 200, 150. — Vretena 50, 40.
Brivski aparati in priprave 800, 600. — Britve 500, 400 itd.
Šivanke 250, 200, za stroj 200, 150, grebeni 100, 75. — Trnki 250, 200.
Železni odpadki 3, 2, staro železo 3, 0,50.
Aluminij 15, 10.
Žice in listi 120, 100.
Surov svinec 15, 12, lističi 45, 35 do 120, 100. — Kositer 10, 5, listi 120, 100.
Nikelj 10, 5, palice 30, 20 in obdelane 45, 35; lističi 120, 100. Pločevina in žica 60, 50 do 75, 60 Baker surov 10, 5.
Na železne izdelke, prevlečene, se plača 50% ni dodatek. — Nepristni srebrni in zlati Usti 120
1(W-
Parni kotli 48, 32. — Kmetijski stroji 40, 20. — Električne svetlobne naprave, steklo 600, 500. — Deli koles (biciklov) ln motociklov od vrednosti 40, 30%.
r/
Unovči
Predtiskane stvari, n. pr: kuhinjske prtičke, namizne prte, razne male stvari, izdeluje na veliko tvrdka
F. I. GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra c 29
KHIIGOVEZNICA
IUG0S10VANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. zav. ifl
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, lournale, šolske zvezke, mape, o d | e m a 1 n e knjižice, risalne bloke Itd.
Zunanja trgnvina
Trgovinska pogajanja z Madžarsko so bila uspešno zaključena. Po novi pogodbi nam bo Madžarska dobavila najmanj 5000 ton surovega železa.
Trgovinski minister dr. Andres se udeleži slovesne otvoritve velesejma v Milanu, ki bo 12. aprila. Pri tej priliki se bo dr. Andres sestal tudi s predsednikom vlade Mussolinijem.
Naši trgovinski odnošaji s Francijo so se po sklenitvi nove trgovinske pogodbe povečali. Sedaj plačujemo svoje dolgove v Franclji v francoskih frankih, dočlm smo Jih prei v dinarjih. Franke pa uporablja Francija za večje nakupe pri nas.
Romunska trgovinska in finančna delegacija je začela v Londonu pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Anglijo ln Romunijo.
Bolgarska se pripravlja, da uvede monopol na volno.
Med Nemčijo in Bolgarsko se v kratkem prieno običajna četrtletna pogajanj*. Pri tej primer -nameniva Nemčija sprožiti vprašanje cen ter zvišanja tečaja nemške marke.
Madžarski komisar za kontrolo cen je odobril zvišanje cen za svinje, bike, krave in vole.
Izvozni višek Združenih držav Sev. Amerike je znašal v februarju 147 milijonov dolarjev. To Je naj-večji višek, ki ga Je dosegla Amerika v zadnjih 12 letih. Povprečno presega ameriški izvoz ameriški uvoz samo za okoli 100 milijonov dolarjev na mesec.
Pomlad
vsi nadomestni deli
Trgovci popust!
SPLOŠHH TRGOVSKA
mmmmmmummmmosmmmamsamammm
d. z o. z. LJUBLJANA Tyrie«a cesta 33
Avtomobili, motorna kolesa, kolesa — tekstilije, galanterija, pohištvo,kov g, taške, obutev — kovine, stroji, motorji, aparati, blagajne, štedilniki, hlaaun , kemija, stiskalnice, poljedelski stroji, stavbarstvo, barve, umetna gnojila e e r tehnika, optika, kovinska galanterija, šivalni in pisalni stroji, registrirne blagajne, tehtnice, stroji za rezanje mesa, stroji za kavo — steklo, porcelan, keramika, lesni ročni izdelki, nakit, ure, kozmetika — papir, glasbila, knjige, radlo-api	! , kine-
matografija, turizem, modna revija, propaganda in reklama prenrana, alkoholne pijače, mineralne vode, mlečni izdelki
Od 13. do 22. aprila 1940
BEOGRAJSKI POMLADNI
VELESEJEM in salon avtomobilov in motociklov
Pojasnila: Uprava Beogradskog sajma, Sajmište, poSt. prefinac 538, telefoni: 28-526 in 28-802
Popust 50 % na železnicah in ladjah