Olaiilo /nnoiioranskr- kmetsko rveie. - Cena Din na celo let«. - J.a inonemslvo 60 Din."- l'o«a iaexna Klcitlka l Din. — V Inseralnera delo ra»k» drobaa rrutlca «1! nje prostor 10 lila. Iik^ja vsako Bredo ob <1 tjutraj. — Spisi ia rtoplHi naj a« poSHj^Jo Irednifltru ,,Domoljuba", mrofuiaa. reklamacije la Inaerstl pa lipramiStvii ..Domoljuba" v Ljubljani, Kopitarjeva nllea Stev. 6. Naši kandidati v ljubljanski oblasti. Naša Slovenska ljudska stranka se zaveda, da je res zastopnica ljudstva, ki danes vsled skrajno krivičnega in docela nesposobnega, koruptnega centralizma trpi veliko gospodarsko škodo. In kot zastopnica toga ljudstva je SLS poklicana, da vsaj v mejah, ki jih dovoljuje ta centralistična Žerjavova in Pucljeva ustava, poskusi vse, kar se da narediti za ublažitev te gospodarske bede. Oblastvene skupščine, ki so nekakšna senca nekdanjih tako delavnih deželnih zborov, bodo vsaj nekoliko možnosti nudile, da bo ljudstvo samo moglo prijeti za gospodarski voz, ki ga je centralizem tako globoko zavozil v blato, in da ga skuša malo zopet dvigniti. Res je, da se toliko ne bo moglo delati kot nekdaj, ker ni financ in ni postavodajne moči — nad vsako odredbo oblastvene skupščine bo lahko po-fegel centralizem s svojo uničevalno roko — toda vsaj nekaj bodo mogli narediti možje, ki bodo ros imeli voljo in sposoli-nost za to. SLS so je toga živo zavedala ter je postavila potom .svojih zaupnikov za kandidate može, ki so bili vsi še več ali manj v šoli pokojnih: dr. Kreka, dr. Žitnika, dr. Lampeta, Povšeta itd. Ti kandidati nam jamčijo, da bodo iz oblastvenih skupščin naredili vse, kar bo pač v meji centralistično ustave mogoče. Najusodnejša napaka bi bila, ko bi se ljudstvo zopet pustilo zapeljati po žerjavov-cih in samostojnežih, kot se je pustilo pri volitvah v ustavotvorno skupščino. Dotična ogromna napaka, pred katero smo ^takrat tako svarili ,nas je do danes stala že stotine milijonov slovenskega denarja. Tudi sedaj imajo zlasti žerjavovci namen oblastveno skupščino tako zelo usuž-ijiti centralizmu, da bo čisto nesposobna za vsako delo. Zakaj žerjavovcem je centralizem več kot verska resnica in vsomu, kar bi moglo zmanjšati moč centralizma, napovedujejo boj na nož. Tako bi tudi iz oblastvene skupščine kmalu napravili društvo centralističnih pomagačev. Slovensko ljudstvo je danes zopet postavljeno na križišče dveh popolnoma si nasprotnih poti — ali" na levo še bolj pod Jarm centralizma — ali na desno čim bolj Proč od centralizma. . - Brežice. KANDIDATI: Podvinski Frane, posestnik, Blatno, Globoko ] pri Brežicah. ! Tratnik Jože!, župnik, Rajhenburg ob Savi. I)r, Jescnko Rok, odvetnik v Sevnici ob Savi. NAMESTNIKI: I Urek Ivan, posestnik, Globoko 19 pri Brežicah. Skerbee Anton, posestnik, Videm ob Savi. Kozinc Martin, p >sestnik, Prešnaloka pri Sevnici ob Savi. Črnomelj. KANDIDATI: Josip Nemanič, posestnik, Zelebej 9 pri Metliki. Evg.-n J are, profesor, Ljubljana, Zarnikova ulica 19. NAMESTNIKI: Josip Mihelčič, ml. posestnik, Vavpčja vas 3, Semič. Ivan Mihelič, trgovec. Stari trg 19 ob Kolpi. Kamnik. KANDIDATI: Iran Mazovec, profesor, Ljubljana, Komen-skega ulica 10. Jožef Pozni«, posestnik, Gradišče 16 pri Lu-kovici. Fer<,:uantl Novak, posestnik, Vrhpolje 25 pri Kamniku. NAMESTNIKI: Dr. Karel Capuder, profesor, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Anton Cerar, župan in posestnik, Moravče štev. 26. Gregor RepanSek, župan, Homec. Kranj. KANDIDATI: Dr. Joža Basaj, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani, Dunajska cest 38. Anton Umnik, posestnik, Šenčur 20, pri Lovro Planina, dežnikar in posestnik, Škofja Loka 97. POROČNI PRSTANI r. ČUDEN PREŠERNOVA ULICA I Ivan Majeršič, delavec, Tržič 210. Frane Uršič, posestnik in župan, Hotavlje. NAMESTNIKI: Andrej Murnik, posestnik in župan, Cerklje 17 pri Kranju. Dr. Igo Bilar, odvetnik, Kranj. > Josip Burgar, posestnik in župan, Hraše 20. j Andrej Markič, ključavničarski mojster, Tržič St. 77. Henrik Bevk, delavec, Škofja Loka, Karlovec štev. 15. Kočevje. KANDIDATI: Anton Skubie, dekan, Ribnica. Evgen Jarc, profesor, Ljubljana, Zarnikova ulica 19. Jožef Strnad, posestnik in župan. Podgoriea 8, Dobrepolje. Alojzij Peterlin, učitelj, Kočevje. NAMESTNIKI: Franc Stupica, župan, Sodražica. Janez Jelene, posestnik, Velike Lašče. Anton Pogorele, posestnik in župan, Struge. Ivan Jakopič, državni nameščenec v p., Kočevje 276. Krško. KANDIDATI: Dr. Anton Milavec, zasebni uradnik, Ljubljana, Dunajska cesta 38. Frane Kobal, posestnik in župan, Gabrijele 21 pri Tržišču. Matej Tomazin, kaplan, Cerklje ob Krki Ivan Colarič, posestnik in župan, Orehovec 21 pri Kostanjevici. Anton Pogačnik, župan, Radeče pri Zidanem mostu. NAMESTNIKI: Franc Gabrovšek, tajnik SLS, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Franc Vide, posestnika sin, Zvabovo 1 pri Št. Jerneju. Franc Arh, posestnik in mizar, Leskovec 100. Hinko Medved, posestnik in gostilničar, St. Jurij pod Kumom 50. Ivan Vrtačnik, posestnik, Št. Jurij pod Kumom 44. j, . Laško. KANDIDATI: /min u Jn/.e, U.-iteliet v Trbovljah. Deželak Matevž, posestnik, Lože pri Rimskih Toplicah. Križnik Filip, radar, Loke pri Trbovljah. NAMESTNIKI: TersogUv Franc, urednik v Ljubljani. Hrastnik Miha, kmet, Brstnik pri Laškem. AraSck Jnnko. krojaški mojster, Hrastnik. Litija. KANDIDATI: Hink* lj*bing«r, f^ipan, Litija. Jožo! Erjavec, župan, Draga pri Višnji gori. Ivan Lflvrač, posestnik, Podlipovicu, p. Medi-ja-Izlake. Alojzij Kutnar, Zupan in posestnik, Zaboršt B, St. Vid pri Stični. NAMESTNIKI: Ivan Avsenek, poslovodja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Rudolf Berčon, posestnik, Javorje 29. Jožef Mestnik, posestnik, Stična 22. Josip Pavli, posestnik, Moravče 9. Ljubljanska okolica. KANDIDATI: j Josip Gostinfar, zasebni uradnik, Vižniarje, 1». St. Vid nad Ljubljano. Josip Brenči?, posestnik, Vrhnika 211. Peter llauptmanii, župnik, Dobrova. Dr. Anton Brecelj, zdravnik, Ljubljana, Emon- ska cesta št. 20. Josip Perme, župan in posestnik, Ponova vas 27, Št. Jurij pri Grosupljem. Ivan Pire, posestnik in sodar, Dravlje 99, p. &t. Vid uad Ljnbljano. Ivan Oebašek, posestnik in župan, Črnuče 37. p. Ježica pri LJubljani. NAMESTNIKI: Anton Jeriha, vratar. Studenec 23, D. M. Polje, tfotevj Moder, posestnik in župan, Videm 6, Dol nri Ljubljani. Ljubljani. Ivan Rasfif. posestnik in župan, Ljubgojna 12, Horjul. Franc Zavodnik, mizar, Glinica 1, Št. Vid nad Ljubljano. Josip Mehle, posestnik, Para^išče 1 pri Grosupljem. Anton Lajovee, poduradnik, D. M. v Polju 2. Frane Karpe, posestnik, Moste 28 pri Ljubljani Logatec. KANDIDATI: Dr. Marko Natlačen, odvetnik, Ljubljana, Ciril Metodova ulica št. 18. Gabrijel Oblak, župan, Dolnji Logatec 38. JUidvik Kržič, župan, Nadlesk 20, Stari trg pri Ložu. NAMESTNIKI: Dr. Anton Milavec, uradnik, Ljubljana, Dunajska cesta 38. Andrej Ziheri. župan in posestnik, Planina pri Rakeku 190. Iran Lavrič, trgov cc, Cerknica 163. Novo mesto. KANDIDATI: Dr. Ivo Cesnik, odvetnik v Novem mestu. Josip Kastelie, župau in posestnik, Žužemberk Ignacij Pevec, posestnik, fikovec 3 pri Vel. Loki. Ivau Pezdirc, posestnik, Dol. Stišice 5, p. Toplice. Frane Gabrovšek, tajnik SLS, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. NAMEvSTNIKI: Ignacij Košak, posestnik, Gabrovka 7 pri Za-gradcu. Peter Mrak, železniški podnraduik, Novo mesto. Anton Golob, župan, posestnik, Selo 8 pri Mirni. Franc Keželj, posestnik. Mučkovec pri Žužemberku. Alojzij Hrovat, mizar in posesthrk, Petane 7 pri Novem mestu. Radovljica. KANDIDATI: Jakob Jan, posestnik, Podhom 10 pri Gorjah. Peter Amež, tovarniški delavec, Sava 151 pri Jesenicah, p. Jesenice-Fužine. Josip Laviižar, posestnik in župan, Kranjska gora 27. NAMESTNIKI: Franc Mavric, posestnik in župan. Bohinjska Bistrica. Matija Mikelj, posestnik, Kamna gorica 4. Anton Avsenek, posestnik, Vrbnje 1 pri Radovljici. Radičevstvo in dražbeni boben. V Sloveniji splošno tožimo o previsokih davkih, o pomanjkanju denarja in o splošnem obubožanju ljudstva. Rubežni niso na. dnevnem redu Ie v mestu, ampak skoraj še bolj na deželi, kjer bo menda že težko najti človeka, ki bi še ne bil rubljen. Rubežen se je pri nas že čisto udomačila in dasi je ista pred koncem vojne veljala za največjo sramoto, se ji je ljudstvo že tako privadilo, da niti več sramu ne zarde-va (pač pa ogorčenja), ko toži o svoji bedi in plačilni nezmožnosti. Prostovoljno je na deželi naprodaj takorekoč vsako posestvo in prisilne dražbo niso prav nič redkega več, četudi je stranka, ki koče veljati za kmetsko — na vladi. A še mnogo žalostneje izgleda v radi-čevski obljubljeni deželi, kjer se je kmetom obljubljal raj. resnično pa kmet živi v pravem — peklu, četudi je »seljačka« radičevska stranka na vladi. V »Meji«, neodvisnem in nestranskar-skem, zagrebškem kmetijskem listu z dne 30. novembra t. 1. čitamo take vrstice, da se nam .jezijo lasje. Ta list navaja, da je v področju Hrvatske in Slavonije toliko sodnih posestnih dražb, da če bo šlo tako naprej, bo prav kmalu prihajajo vsak da« po sto in več kmetij na boben (sedaj jih gre glasom uradnega lista dnevno preko 50). Lisi pravi, da se tedaj ne bo moglo govoriti o strašni gospodarski krizi, nego le o neizbežnem propadu kmetstva. Del članka omenjenega lisla priobčit, jemo v prevedu: »To je strašna slika, to je slrašeu p«, gled v bodočnost, lo je strašen gospodarski socialni in politični propad. A državna vla! da, ki jo s svojo czkosrčno, kratkovidno in diletantsko politiko, s svojim strankarskim politikaulslvom glavni krivec te nesreče in pogube, ta državna vlada se še danes izgublja v strankarskem podtikanju in da dokaže popolno svojo nesposobnost, rešuje sedanjo gospodarsko krizo s Kraja-čeviini (radičevski minister) podlistki o šminkanju ustnic, z umazanijami glede prodaje in zamenjave gozdov in s »sporazumnim«; šikaniranjem in »reduciranjem« upravnega aparata, — vse to s pretkana glupimi frazami o »varčevanju« itd. Vidimo to trkljanje proti prepadu, ali vendar še od nikjer ne vidimo resne skrb-ljivosti, resnega razumevanja položaja, niti resnih poizkusov, da bi se vsaj v zadnjem trenutku rešilo, kar se še rešiti da. Vidimo samo, da naši oblastniki in tisti drugi osrečevalci ljudstva, ki se rinejo v vrste oblastnikov, drug drugemu podtikajo, da se bri^a samo za svoja strankarska vprašanja in da še vedno gloda ono, že davno oglodano kot »narodnost«, '»narodna zavednost<, »narodno jedinstvo , »narodni sporazum itd. itd. Toda narod? Kmetske množice? Večina še čaka, vsa v skrbeh. Manjši del pa je že upognil hrbet in drži v rokah klobuk ter ga proži pred vsakogar, od kogar pričakuje kake pomoči. En del je že danes borben obupanec. Toda vrste teh so vedno večjo.. .1 Ali naj se čaka in dovoli, da ti rešujejo našo gospodarsko krizo? Ako bo šlo to lako dalje in ko bodo začele r Narodne Novinec (hrvatski uradni list, op. ured.) objavljati vsak dan po sto dražb kmetskih nepremičnin, tedaj bedo brez posebnega signala začele neorganizirane mase obupancev reševati našo gospodarsko krizo.« »Bog nas varuj radičevskih nebes,« pravimo mi, »Samo visoka politika in zo« pet politika, ljudstvo pa poginja.« Gospodje samostojneži, voditelji radičevske Slovenske kmetske stranke, oglejte si »srečo«", ki jo imajo danes hrvatski kmetje od svojih mogočnikov. Tudi pri nos približno ena leto že prav pridno poje boben in kmet« izganja z rodne grnde! Prepričajte se o t r p e i n o s t i vrvarskih izdelkov te prve kranjske vrvariie Ivan N. Adamič Ljubljana, Sv. Petra cesta 31 h pri pcdruiniuii Narlbir, Vetrtnjskt >0 Ur fannft. Š«ta» < MANJŠE POSESTVO kup« .11 vzame v n»j«r® invalid-poplavljenec. — Ponudbe z navedbo cen« na upravo lista pod: »Malo posestvo« Iter. 84/j VAJENCA ZA SODARSKO OBRT »prejme pri prosti hrani, stanovanju ta P*"1* FRAN REPIČ, sodar, Ljub«««, Trnovo. 2« vajeni tej stroki imajo prednost. i'onudbc na nosi - Kal imate od njih? Letošnje leto so zadele naše kraje v Sloveniji silovite vremenske nezgode, ki so nekaterim krajem prizadejale izredno veliko škodo, druge so pa celo gospodarsko popolnoma uničile. V nekaterih krajih je toča pobila vse poljske pridelke. Kmetom ni ostalo nič. S strahom so gledali na ruševinah svojega truda v bodočnost. Edina nada jim je bila, da bo država priskočila na pomoč in kolikortoliko pomagala iz bednega stanja. Še grozovitejše kakor toča so v letošnjem letu gospodarile povodnji. Rušile bo mostove, nanosile peska in kamenja na rodovitna polja, odnašale hiše in gospodarska poslopja, zahtevale človeške žrtve. Z eno besedo: posledice so postale naravnost uničujoče in treba bi bila milijonskih zneskov, da bi se to vsaj nekoliko popravijo in ljudem omogočilo, da bi mogli živeti zopet redno gospodarsko življenje. V vseh takih prilikah je dolžnost državnih vlad, da priskočijo z znatnimi podporami prizadetemu prebivalstvu na pomoč. Ne samo dolžnost je to, ampak tudi splošna navada v vseh državah na svetu je, da vlade hitro pomagajo v denarju in tudi z življenjskimi potrebščinami. Vlado se takoj prizadevajo, da pripravijo tudi potrebna denarna sredstva, da se more začeti s pripravljalnimi deli in da se s tem v bodoče preprečijo še večjo nesreče. Tako jo navada in običaj po vsem svetu, edino izjemo na celem svetu dela menda naša slavna vlada, ki jo dva »slavna pred stav itelja te vlade g. Pucelj in hrvatski g. Radič, na-zivata poleg tega še kmetsko vlado. Samo naša vluda ne vidi ruševin, ki so jih povzročile letošnje strahovite poplave v Sloveniji, samo ta vlada ne vidi veliko škodo, ki jo je napravila po mnogih krajih Slovenije v tem letu toča. Al>i morda ta vlada nima v rokah natančnih podatkov o višini povzročene škode. Na mizi g. Puclja ležijo uradni podatki iz vseh okrajnih glavarstev o višini škode, ki je izračunjena v težkih milijonih. Težke milijone znaša lelos škoda, ki so jo naši kmetje pretrpeli po raznih vremenskih uimah. Vlada se torej ne more izgovarjati, da nima natančnega pregleda o strahovitem obsegu škode, ki jo trpijo naši kmetje. Zakaj torej vlada ničesar ne stori? Zakaj se ta »seljačka« vlada no pobriga, da bi priskočila kmetom na pomoč? Odgovor ie čisto kratek in lahak. Kakor je ta vlada za vsa druga vprašanja naše državne politike popolnoma nesposobna, da bi jih rešila, kakor se pod to vlado naše gospodarsko stanje od dne do dne vodno slabša, tako je 'pokazala tudi v vprašanju poprave škode, povzročene po velikih vremenskih nezgodah, ta v''"'fi popolno brezbrižnost, popolno nerazumevanje in tudi Popolno brezsrčnost. Ta vlada je velika v besedah, člani te vlade znajo, kadar pridejo i »red ljudstvo, mnogo obljubljati in slikati razmere, kakor se bodo razvile v bodočnosti, v najbujnejši luči, ne stori pa sedaj, ko ima dejansko moč v rokah, ko je na upravi države, ko ji je izročena oblast nad milijardami davkov, ki iih morajo davkoplačevalci tej vladi izročevati, pa sedaj ljudstvo prav nič ne stori, ne napravi za najbednejše, ki so brez svoje krivde padli v veliko nesrečo, niti najmanjšega povolj-nega koraka. Vprašamo: koliko je dal g. Pucelj za regulacijo rek in potokov in hudournikov? Koliko je dal podpore za nabavo hrane? Koliko je poskrbel kreditov za popravo cest in mostov? Zastonj boste povpraševali, ker v tem oziru ni ta vlada skoraj prav nič naredila. In vendar se ti ljudje še upajo med ljudi in jim tam pripovedovati razne čudne stvari. Ko prihajajo, primite te ljudi za jezik in jih vprašajte, zakaj sedaj ne vršijo svoje dolžnosti. Zakaj sedaj ne pomagajo ljudstvu, ko imajo oblast v rokah, ko je vse v njihovih rokah? Zakaj ne delajo tako, kakor delajo povsod na celem svetu vlade, da bi z znatnimi vsotami pomagali prizadetemu prebivalstvu? Ta vlada se je širokoustlla pred meseci, da bo zbrala večjo vsoto denarja v te namene s tem, da bo odtrgovala državnim nastavljencem gotove procente od njihovih plač in potem s temi vsotami, ki bi znašale stotine milijonov, pomagala ljudstvu. Procente od plač državnih nameščencev vlada res že pet mesecev odteguje. To je naneslo že velikanske vsote. Ali od vsega tega po uimah prizadeto ljudstvo ni še prav ničesar dobilo. In kakor vse kaže, tudi ničesar dobilo ne bo. Kam je šel ta denar? V katere svrhe so ga obrnili? In s kakšno pravico v drugo svrhe, kakor je bil prvotno namenjen? Prav posebno je dolžnost poljedelskega ministra, da v takih izrednih nesrečah zastavi vse svoje moči, da ljudstvu pomaga in pribavi potrebna denama sredstva. In sedaj vas vprašamo: Koliko ste dobili od našega slavnega poljedelskega ministra pomoči? Dosedaj se nismo slišali drugega, kakor o par tisočih, ki jih je dal g. Pucelj Kmetijski podružnici, da bi preko dogovora vseh županov nabavljala koruzo. In tn pomoč je prilično tolika kakor nič. Drugače pa meče g. Pucelj precejšnje vsote po deželi, pa ne po uimah prizadetim, nego posameznikom in zadrugam, ki so njegove stranke. G. Pucelj misli menda, da je drž. denar za to tukaj, da se uganja strankarska politika in se skuša z državnim denarjem ustvarjati strankarska organizacija. Take pristranosti še ni bilo nikoli v poljedelskem ministrstvu kakor sedaj, ko sedi tam g. Pucelj. Naj se oglasi ena zadruga, ki je izven organizacije Zveze slovenskih zadrug, pa naj pove, če je dobila za svoje plodonosno gospodarsko delo kakršnokoli podporo od toga moža. Prošn;e ležijo v ministrstvu in menda tudi na kmetijskem oddelku v Ljubljani, rešitve pa nobene ni. Ali se je tudi g. Pucelj navadil v tem pogledu na javno načelo »ima vremena« za rešitev aktov? Rešiti jih noče zaradi tega, ker bi se preveč jasno pokazala pristra-nost, če bi vsem zadrugam, ki niso v njegovem okrilju, odrekel pomoč, zato jih rajši ne rešuje. Tudi to je en način razumevanja kmetskih potreb, ampak način kakor je udomačen samo pri nas m nikjer drugje na svetu. Navedli smo 'samo par zgledov za protikmetsko delo te vlade posebno ministrstev, ki jih imajo v rokah ljudje, ki so pod Radičevo »seljačkor komando. To brezbrižnost ljudstvo tudi čuti in spoznava. Sedaj so zopet volitve. Ljudstvo bo tako delo te vlade temeljito pretehtalo in pognalo predstavnike teh ljudi, ki so pri nas radičevci in pucljevci, v ropotarnico. Kmetje in obiasf/ene skupščine. Oblastna skupščina z oblastvenim odborom, četudi nima baš onega pomena kakor prejšnji naši deželni zbori z deželnim odborom in zato zlasti nima one politične važnosti kot prej imenovani, pa ima vendar zelo, zelo važen krajevni gospodarski, kulturni in socialni pomen. Obenem bo zlasti za nas avtonomiste taka skupščina nekako prvi korak k uresničenju naših zahtev po popolni avtonomiji. Zato bomo morali oblastni skupščini tudi iz lastne podjetna; ti dobivati sredstva za njeno uspešno delovanje, da ne bi ista stala kot hiralka le nekako bolj na papirju. Zavedati se moramo, da bodo oči vseh v državi uprte predvsem na ljubljansko oblastveno skupščino in bo ta služila kot vzor. Ta bo zato res morala dobro hmkcijonirati in dolžnost nas vseh, zlasti pa pristašev SLS - avtonomistov je, da njeno delo v vsakem oziru podpiramo. Oblastvena skupščina je zlasti za kmetijstvo velikega pomena. Po ustavi in zakonu pripadajo oblastni skupščini zlasti te-le naloge 1. javna dela, t. j. gradnja cest, potov, železnic itd., uravnave rek, zagradbe hudournikov, odvračanje poplav in podobno, torej stvari, ki kmete prav posebno zanimajo; 2. pospeševanje vsega kmetijstva, zadeve lova in drugo; 3. povzdiga obrti, industrije, zadružništva, zopet za kmete nič manj važno; 4. skrb za zdravstveno stanje in za socialne zadeve, ki so za kmetski sian vse ravnolako važne kot za meščana; 5. ustanavljanje in vzdrževanje hranilnic, posojilnic, vzajemne zavarovalne pomoči, kulturnih naprav itd. Tudi pod to točko navedene naloge oblastne skupščine so za kmetijstvo prevažne. 6. Skupščina bo reševala tudii vse samoupravne finančne posle. Nam je znano, kako je bivši deželni zbor kranjski, potem, iko je dobila v njem večina SLS, vsa ta vprašanja reševal z občudovanja vredno vnemo in v vsakem oziru strokovnjaško. Nad 1000 postav in sklepov o povzdigi gospodarskega blagostanja vseh naših stanov, zlasti pa kmetskega je zabeleženih v zapisnikih deželnega zbora in odbora. Res je, da v oblastveni skupščini ne bo mogoče v tako kratkem času kaj tako velikega ustvariti, ker nima tolilko pravic, nima denarja in nima še urejenega urad-ništva — vse bo treba na novo zidati — a vendar nam predvojno delo SLS v deželnem odboru jamči, da bo SLS tudi sedaj izrabila vso svojo moč, da se začno celiti globoke goskodarske rane, ki nam jih je zadial tekom zadnjih 8 let centralizem vi-dovdanske ustave, za katero so glasovali žerjavovci in samostojneži. Samo na leti zidalo. Ko smo v prejšnji številki »Domoljuba. opozarhjali na slavna dela in uspehe SLS v bivšem deželnem zboru in omenjali velikanski napredek kmetijstva, ki je posledica našega dela, jc drugim strankam od zavisti kar sapo zaprlo. Nazadnje so jo tako liberalci kakor samostojneži pogruntali, da v poročilu deželnega odbora za dobo 1903—1913 omenjena dela in izvršitve niso dela in Zasluga SLS, nego so dela dr. šusteršiča, dr. Lampeta, Kreka i. dr. in da SLS sedaj takih mož nima, torej ne bo vedela niti mala kaj storiti za ljudske koristi. Izgovor jim je dober, če ga pes na repu prinese in ne pomislijo nič ti ljudje, da /se v laži lahko — ujamejo! In to se je tudi zgodilo, kajti že v istem »Domoljubu« smo na kratko poročali o nalogah, ki jih bo SLS izvrševala v oblastveni skupščini. SLS ima svoj točno izdelan načri, kaj in kako bo v oblastni skupščini delala, kakor je imela svoj delovni načrt tudi za nekdanji deželni zbor. Tedanji naši možje niso delali po svoji glavi, ampak po načrtu. Jasno je, da bo svoje v prejšnjem deželnem zboru začeto delo SLS tudi sedaj nadaljevala, pa ne samo to, — svoj delovni načrt je prilagodila našim sedanjim razmeram in ga znatno razširi« na važne stvari, o katerih se prej z ozironi na kmetijstvo — še ni govorilo. Glavne poteze tega delovnega načrta so objavljene v »Slovencu«; v »Domoljubu« pa jih bomo radi pomanjkanja prostora priobčevali v posameznih odlomkih. S tem bodo lažnivim demagogom najbolj zaprta njih nečedna usta. Naj oni grdijo in lažejo, SLS pa ima dobro voljo in sposobnost ter bo delala in tudi kaj pokazala! Kaj piše?o nasprotniki. Zadnji »Delavec« sc jezi, ker poslanci SLS niso glasovali za del konvencij (pravila mednarodne ureditve delavskih vprašanj). Vzlic zahtevi našega poslanskega kluba, vlada vseh konvencij parlamentu ni predložila, torej tudi naši pcslanci niso mogli izreči o vseh svojega mnenja. Kar jc bilo predloženih, so bile z vsemi glasovi Jugoslovanskega kluba tudi sprejete. Rdečkarji vzlic tem dejstvom drzno lažejo, >da so meščanski poslanci zopet vsi po vrsti do krščanskih socijalistov pljunili delavstvu v obraz'. Ali vas nI sram, da tako grdo i. :varat« resnico?! Lurški čudeži so ji v napotje. Narcdno-socijalistični *Novi pravdk namreč. Ne more zakriti jeze, da bo odšla pri oblastnih volitvah — praznih rok, zato se zaganja v dohodke božje poti. Ne moremo pomagati, kaj pa se vežete z žerjavovci, ki jih nihče in tudi železničarji ne marajo. Propada bi vas mogel rešiti le čudež, ker pa ste s čudeži skregan! — ni pomoči vaši zavoženi politiki. »Nova pravda«, glasilo narodnih froci-Jalistov (ki pa morajo plesati, kakor jim ovie 5£*.*»a< .ionERnanscasi f Nikola Pašič. V petek dopoldne se je po celi državi nenadoma raznesla vest, da je Nikola Pašič ob pol devetih zjutraj umrl. Novica je vzbudila povsod silno presenečenje. Zakaj v zadnjem času se je Pašič počutil zelo zdravega in trdnega in se je pravkar pripravljal, da zopet vzame v roko državne vajeti. V tem trenutku je zamahnila smrt s svojo koso in Pašiča ni bilo več. V četrtek zvečer je Pašič še prav pri dobrem razpoloženju večerjal. Sprejemal je tudi razne obiske, med njimi se je dolgo razgovarjal tudi z ministrom dvora Jan-kovičem. Po tein razgovoru pa je Pašiču prišlo slabo, zadela ga je možganska kap. Začel se je smrtni boj, ki je trajal skoro 12 ur. V začetku se je še parkrat zavedel, po štirih zjutraj pa nič več. Ljudstvo kar ni moglo verjeti, da jc stari Bajo umrl. Oblegalo je njegovo stanovanje ves dan. Mrtvo truplo so prišli pozdravit vsi njegovi prijatelji, zastopniki UMKMMtl Žerjav žvižga) kliče vse stranke na skupno fronto proti — klerikalcem tudi za oblastne volitve. Torej je narodno»ccijalističnim kolovodjem važnejši boj proti klerikaliz-mu, kot vse drugo. Upamo, da bo ostala »Nova pravda« svojemu naziranju, da s klerikalci noče ničesar imeti, zvesta tudi po volitvah in, da od »verske nestrpnosti, separatizma, partizianstva in reakcijonar-nega nazadnjaštva«, kakor blagohotno označuje našo stranko — ne bo ničesar zahtevala. Rdečkarji bodo >zmagalk. »Delavska politika« niše, da bodo socialisti pri oblastnih volitvah nastopili skupno in enotno in da morajo zmagati. — »Nova pravda«, glasilo narodnih socijalistov, ki zagrizeno sovraži SLS pa piše: »Gotovo je, da dobe v ljubljanski in mariborski oblasti klerikalci trdno večino«. Isti list poroča nadalje, da dobe združeni socijalisti v vsaki oblasti kvečjemu po en mandat. Zato pa, kdor hoče zmagati in za svoj stan kaj doseči, mora korakati v volivni boj v vrstah Slovenske ljudske stranke. -;SLS jc deželno avtonomijo zafurala«, še vedno trobenta glasilo samostojnežev. Ali bo treba res v vsakem »Domoljubu« ponavl-ati: pri glasovanju za ustavo se je šlo zato, ali naj bo naša država urejena centra istično, tako, kot je v največjo našo gospodarsko škodo sedaj, ali pa po načelu zakonodajalne avtonomije posameznih pokrajin, kakor je zahtevala naša SLS. Z vašimi in samostojnedemokratskimi glasovi je bila nato sprejeta — centralistična ustava s par glasovi večine. »Kmetski list« piše, da se bodo samostojneži pri oblastnih volitvah borili — na vse strani. Nič novega in nič čudnega! Na vse strani borili, na vse strani »zmagovali«, nazadnje pa, kot običajno. Da vse strani — propadli. tujih držav ter kralj sam, ki je 10 minut ostal v sobi. Vsi poslanski klubi so Pašičevi družini — ženi, sinu in omoženi hčeri — iz. javili sožalje. Pašičevo truplo so prenesli v saborno cerkev. Pogreb sc je vršil v nedeljo ter je trajal od 9 dopodne do pol dveh popol. dan. Prvaki radikalne stranke so prenesli truplo iz saborne cerkve na cesto koder se je razvil več kilometrov d-;Ig sprevod na 5 km dolgi cesti. Gledavcev je bi a če ta nstr, ana. Za krsto je med tiru-gimi tudi šel kralj. Vencev je bilo 262, med njimi zlati 40 kg težak lavorov venec. ki so ga namenile radikalne orrrani-, zacijc pok'oniti Pašiču ob priliki proslavo j njegove 80 letnice, ter srebrn venec, ki ga : jc poklonil kralj. Pred rakvijo so nesli j tudi njegova odlikovanja, ki jih je bilo 46. Govori a je cela vrsta zastopnikov raznih | korporacij, kar je pogreb tako dolgo za-" tegnilo. d Širši in izvršilni odbor okrožja Kmetski It zvez v Novem mestu ima skupno sejo v po tek, dno 17. t. m. ob pol 10 dopol-(ine v tajništvu SLS v Novem mestu v hiši Ljudske posojilnico, člani obeh odborov — sigurno in točno! d Prav leno prosimo vse, ki so prejeli koledar Kinetske zveze v razpredajo, da »a brž plačajo po položnici. Mi moramo račune v ti knrni in knjigoveznici poravnati, — Kdor koledarja ni razpečal, naj t ro-ostnle izvode nemudoma pošlje nazaj ra nasov: Jugoslovanska K m c t s' a za, Jugoslovanska tiskarna, L u b 1 j a n a. — Tudi kdor ga želi še naročiti, naj riše na ta naslov. Cena koledarju je 10 Din. d Za nufio Gorenjsko. Poslanec Bro« dar je stavil vprašanje na g. ministra za kmetijstvo, v katerem zahteva takojšnjo nadaljevanje regulacijskih del na reki So-ri. — Isti poslane je stavil vprašanje tudi na g. ministra za rromet, v katerem odločno zahteva, da da minister potrebni denar za takojšnji popravo cest in moštev, kateri so bili porušeni ob zadnji poplavi n« Gorenjskem. d Nov frančiškanski samostan se j< otvoril v Belgradu. d Kako gospodarijo liberalci. Odbolt upnikov Slavenske banke, v kateri so gospodarili liberalci kot svinja z mehetn (bi rekel Kranjec), objavlja, da se skuša rešiti vloženi denar .s tem, da bi prizadeti gospodje hi zavodi morali plačati primanjkljaj. Ta primanjkljaj mora pa biti precej velik. Zakaj odbor upnikov pravi, da so tisti, ki so odgovorni, pripravljeni dati 27 milijonov dinarjev. To pa da je mnogo premalo, ker je primanjkljaj mnogo večji. Po* učeni krogi pravijo, da znaša najmanj 4(J milijonov dinarjev. — Le kam so gospodje liberalci potaknill ta denar! Da ga je p« privatnih žepih največ oatolo, Je precej v«*' jctno, kdor puzna vse goljufije, ki so jih vodi.ni liberalci od prevrata sem izvršili na račun države in ljudstva. Verjetno je tudi, da je velik dol šel za njihovo brc > vcrsk > časopisje, ki ga zastonj usiljujejo mo 1 lju!i'i. G. Žerjav, razložite n,am VI te skrivnosti! , t1 mo iz Kune,de. Edmonton, 18. novembra 1626, Podpisani Slovenci Vam voščimo sreere 1« žične praznike ter veselo novo Mo, da bi ga praznovali bolj zadovoljni in srečni, kot smo mi v deželi dolar, t-v, v kateri >se cedi mleuo in med«. Opoz' rja m o vse tisto, ki so namenjeni v Kara-Io, naj si dobro prej premi; 11 jo. Tukaj ni tako, kal bi si kdo mislil. Ko smo prišli prod pur meseci s transportom v Edmonton Alberta, so mnegi jokali kot otroci, ker smo I iti, kot dj bi z neba parili: brez denar';!, dela in jela. Pa do sedaj je še bilo, ko je bila žetev: na farmah se je d; bilo drlo. Ali sedaj, ko so pospravili, pojdi s lr, buhom za kruhom. Ko bi vsaj vedeli, kod ali kam. Lan sko leto je bilo v Fdmon-tonu po zimi HOCO delavcev brez dela, tako da ih Je moralo mesto živeli. Letcs jih bo pa ."e več. Dum.s nas je čez 3000 bi . /. dela in š; vedno prihajajo z vseh strani, ker so p /v .1 delo d Vicneava. Po naključju je na i šoit po tretedenskem čakanju dobilo delo v go.du. Kako s?, nam bo nadalje godilo, Vrm prihodnjič sporočimo. Bratov.kc pozdrave Vam pošiljamo vsem bralcem in fcralkam Domoljuba : Mike Bell, Notranjsko, Frank Zakrajsek, Sv. Trojica; K. Narod, Cerknica; Markovič, lileke; P. Pcru-šok, Notranjsko; J. Grahr k, Črnomelj. d Žrebanje loterije Kat. | rosv. društva v Sv. Petru pod Sv. Gorami jo za neko i'co ča a preloženo. Kdaj se bo vršilo bo objav i'eno v Slovencu . d Koledar so ne ho spremenil. Društvo narodov se je dve leti bavilo s tem, kako bi .se po noti! koledar za ves svet. O tem smo že obširneje poročali. Sedaj j>oročajo časopisi, da jo Društvo narodov ustavilo svoje delo v tem oziru in da bo s koledarjem ostalo pri starciu, ker so. nekatera veroiz-povedanja ne strinjajo z izpremembo.. d Nov nitfin gašenja požarov. Zastopnik neke berlinske tvrelke je pretekli teden pred ljubljanskim Mestnim domom kazal in razlagal nek aparat, s katerim najinimi ogenj more pogasiti v i ar sekundah. V ta namen so postavili približno 2 m visoko leseno lopo, kutero so namazali s katranom in nato polili z bencinom in petrolejem ter vse skupaj zažgali. Ko so plameni divjali z v; o silo, je zastopnik vzel omenjeni aparat in stresel v ogenj njegovo vsebino, nakar je ogenj takoj ponehal. Za- j stnpnik je nalašč pustil, da jc ogenj znova razplamtcl in še hujše divjal kot prej, tako : da eo žo pričele goreti deske. Stresel je j vnovič vsebino aparatu v ogenj, ki jo bil | Vsled tega v par sekundah popolnoma po-gašen. Aparat je posebno priporočljiv za trgovce, obrtna in industrijska podjetja. Ker cena ni visoka, so bo ta aparat gotovo zelo hitro razširil. Pripominjamo, da se .ie omenjena poskušnja vršila ob navzočnosti staroste Jugosl, gasilske zveze g. Bar-leta in članov ljubljanskega prostovoljnega ter poklicnega gasilstva, ki so se o toj iznajdbi vsi zelo laskavo izražali, Nerazdružna sta Jelen in Schicht, znaka edino pravega Schichtovega m ila . Jedro in jamstvo čistosti in izoornajli. Varuha perila in rok. Sovražnika truda in muke. Ne veru te nikomur, da je drugo milo „prav tako dobro" I Ostanite pri tem, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše. d Železniški promet Jesenice—Kranjska gora je zopet otvorjen v celem obsegu. d Most čez Savo med Bledom in Lescam so poslavili privatniki, ker država ne da denaija. Most je ožji in nižji ter se bo pobira a mostnina. Za Bled, ki ga hočejo narediti za svetovno letovišče, to seveda ni častno, zakaj edina cesta za avtomobile na Bled gre čez ta most. Zdaj si pa mislite bogatega Amerikanca, ki heče z avtomobilom na Bled, pa se mora voziti počasi čez to brv in ria koncu še čakati, da odda svoje dinarčke — kaj si bo mislil o »svetovnem« lotovi Tu. d Pilštajnski plaz še vedno neusmiljeno nadaljuje svojo ra/.devajočo pot. Velik kos Brilejsvega vinograda se je utrgal, zasut je Stritihov vinograd, klet Antona Stri-tiha se jc pogreznila v zemljo, stanovanjska hišica s prešnico je porušena do tal, gospodarsko poslopje Amalijo Leskovšek jo zasuto. V nekaterih drugih hišah so videti nevarne ra/.pokline. Potok Bistrica teče en meter višjo ter bo kmalu vas Lesična pod vodo, če se ne bo izkopala nova struga. Vojaki ue delajo več, ker ni denarja, Dela- jo samo še civilni delavci, ki pa bodo menda tudi odpoklicani, ker država nima denarja. Vse je požrl centralizem! O g. Žerjav, o g. Pucelj. d (Jrarl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji ravnatelj km?ti;rke šole na Grmu, g. Bohuslav Sknlicky. Bil jc velik vinogradniški strokovnjak ter je spisal nebroj poučnih člankov. Blag mu spomin! d Umrla je v lleerlenu na Nizozemskem Alojzija Drstvcnškeh roj. Žibret iz Sevnice. N. v m. p. d Kaj prerokujejo o bodočem letu? Kot vsako leto so so tudi letos oglasili številni preroki za bodočo leto. Da ta njihova učenost vsa sloni na samem ugibanju je jasno. Če res kaj uganejo, jih ljudje občudujejo, če pa marsičesa nimajo prav, pa ljudje mimogrede pozabijo in tako prerokom vendarle ostane njihova slava. Pa poglejmo, kaj napovedujejo preroki svetu o letu 1927: Prihodnje ieto nam ne prinese nič dobrega. Prirodne nesreče si bodo sledile po vsem svetu ena za drugo ter bodo povzročile velikansko bedo in nesrečo. Viharji bodo opusfošili cele dežele, požari 9$ t>odo uničili mesta, nastopile bodo nevarne nalezljive bolezni in blmati bodo pričeli zopet novi ognjeniki. Loto 1927 bo še mnogo slabše, kakor je bilo letošnje leto 1926. Glede pokr..jin. katere zadene nesreča, so si preroki večinoma edini. Francoski pro-iok Andu napoveduje strašen potres v Južni Ameriki, ki bo opustošil vsa večja mesta. Na stotisoče ljudi bo ob življenje in milijoni ob streho. Kmalu po potresu zadene nesreča Severno Ameriko in sicer te sobe drago pohištvo in potrebno opremo. Naročli si je tudi par avtomobilov. Njegovi prijatelji so uvideli, ua so šli s svojo šalo predaleč, pa so mu hoteli stvar pojasniti. Mladi mož pa je nato zares zblaznel in so ga morali končno od-vesli v umobolnico. d Vroča prošnja. Bližajo se najlepši dnevi v letu, katere vsi željno pričakujemo. Vsak se veseli prelepili božičnih praznikov, da v krogu svojih dragih pozabimo na težko življenje in posvetimo tvoje misli edinole jaslicam, ki jih z otroško radostjo neprestano opazujemo. Samo mi slepi ne moremo gledati tega svečanega trenutka in si moramo pač po svoje predstavljati. Da nam najtrdnejšim slepim olajšati neizmerno bodo, Vam kličemo: .Odpri Mre, odpri roke — otiraj bratovske solze h — Za vsak najmanjši dar bomo hvaležni. Mi-lodare sprejema pisarna Podpornega društva slepili, Ljubljana, Wolfova ulica 12. d Vlak se ustavi v Murski Sob« ti blizu farne cerkve, ki je res prava umetnina. Če torej prideš v to ljubko prestolico Slovenske krajine, oplej si rim. kat. cerkev. Ne daleč od te cerkve se nahaja začasno poslopje dijaškega zavoda »Martnišža«. Je majhno, neprimerno in pretesno, zato se dela1 prav pridno za zidanje novega zavoda. Del sredstev naj bi prišel iz loterije, ki jR že poznana po celi Sloveniji. Srečke so P° 5 Din in se dobijo v lavant. škofiji na vseh župniščih. V Ljubljani se dobijo pri veleč. g. prelatu dr. Slaviču, pri gg. lazari- stih, v hiralnici, na Rakovniku, Mladinskem domu v Mostah, v Akademskem domu in pri vseh prekmurskih dijakih. Žrebanje je preloženo. d Preganjanje Cerkve v Mehiki. Mehi-kanska vlada je odredila, da morajo vsi škofje velike mehikanske države stanovati v enem mestu, župnike pa je internirala v neko skupno taborišče. Katoliška Cerkov v Mehiki bo šla v katakombe. — Da je do tega prišlo, je pripisovati največ temu, da so katoličani brali in podpirali svobodomiselno časopisje ter so zanemarjali svoje politične pravice in dolžnosti. d Kaj pravi angleški časopis o Mehiki. Angleški časopis Western Catholic je te dni zapisal tele važne besede: »Če bi imela Mehika 40 ali 50 katoliških časopisov, bi framason Kales ne mogel tega početi, kar danes počne s katoličani. Kdor hoče obvarovati svojo svobodo, mora biti vedno na straži, ki je vedno pripravljena, da svoje bojno orožje naperi proti sovražniku. Katoliška Mehika drago plačuje svojo nemarnost do katoliškega tiska, ki je vedno najboljše orožje za brambo svobode, vere in Cerkve.« Slovenski katoličani, ali veste, da imamo pri nas tudi take, ki bi radi bili Kalesi? Ali niso naši svobodomiselni časopisi navdušeno pisali o nasiljih, ki jih uganja brezverec Kales nad katoliško Cerkvijo? Katoliški Slovenci, ali veste, kaj je vaša ve;tna dolžnost, za katero ste odgovorni pred Bogom in pred — bodočnostjo svojih otrok? d Ples v aeroplanu. To dni se jc vršil prvič javni ples v aeroplanu, ki vrši zračni promet na progi London—Pariš. Ples se je vršil v kajiti, ki ima prostora" za 20 oseb, \ trenutku, ko je plul aeroplan v višini 2000 m. Kljub divjemu plesu aeroplan ni izgubil ravnotežja. d Če se hočete osvoboditi revine, trganja, protina, preberite poučno brošuro o vzrokih in ozdravljenju teh bolezni, ki Vam jo brezplačno dopošlje tvrdka Avg. Miirzke v Berlinu. Več na današnji prilogi. d BOŽIČNA DARILA v orožju najceneje pri puškarju F, K, Kaiser, Ljubljana. Naznanjamo, da se zopet vrši letos velika božična prodaja v vseh oddelkih in prostorih veletrgovine R. Strmecki, Celje, po globoko znižanih cenah. n Prosvetno društvo na Črnučah ponovi v nedeljo, 19. decembra, ob 3 popoldne v društvenem domu igro v Štirih dejanjih »Vaški lopov«. Pred igro petje in tamburiranje. Občinstvo sc opozarja, da »i pravočasno preskrbi vstopnice, katere bodo od četrtka naprej v predprodnji v Društvenem domu. n Društvo orcžniških rpokoiencev v Ljubljani vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo, 19. decembra t. 1., ob 1. uri popoldne pri »Novem svetu« v Ljubljani. Dne^ ni red: Povišanje članarine. n Blatna Brezovica. Naše prostovoljno gasilno društvo uprizori v nedeljo, dne 19. decembra t. 1., ob pol osmih zvečer v Rokodelskem domu na Vrhniki veleza-bavno veseloigro v treh dejanjih »Gospod senator«, Cenjeno občinstvo se vabi k Italija nus hoče tolažili. Velik odpor nase javnosti zoper zahrbtno pogodbo, ki jo je sklenila Italija z Albanijo je Italijane zadel v živo. Saj jo celo veliki prijatelj Italijanov naš zunanji minister Ninčič priznal. da se je varal, ko je zaupal Italiji in je zato odstopil, za njim pa cela vlada. Mussolini je poslal svojega poslanika v Belgradu v naše zunanje ministrstvo, ki je imel nalogo potolažiti Ninčiča in povabiti našo vlado, da tudi naša država pristopi k tej pogodbi. Toda Ninčič italijanskega odposlanca ni hotel sprejeti, češ da ni več zunanji minister. Upamo, da bodo vladni možje dobro premislili, predno bodo spet sklenili kakšno »prijateljsko« pogodbo z Italijani, od katere bi le ti imeli korist. Italija namerava podvreči ves Balkan. Angleški listi poročajo, da namerava Mussolini skleniti enake pogodbe, kakoršno je sklenil z Albanijo tudi z Grčijo, Bolgarijo, Rumunijo in nato še z Madžarsko. S tem bi bili mi čisto obkopljeni od italijanskih »prijateljev«. Seveda je veliko vprašanje, če bodo hotele ostale države tako gladko sprejeti italijansko varuštvo, kakor ga je sprejela mala Albanija. Napetost med Italijani in Francozi. Odkar so Francozi razkrinkali Mussolini-jevega vohuna Garibaldija, ki se je v Franciji izdajal za nasprotnika fašistov zato, da jc mogel v protifašistovske kroge, Italijani neprestano izzivajo Franocze. Poslali so na mejo celo armado črnosrajčnikov faši-[ stov, ki naj pokažejo Francozom, kako močna je Italija. Francozi so pa na ta izzivanja odgovorili s tem, da so poslali na mejo vojaške oddelke s strojnicami in arti-lerijo, ki je vsak čas pripravljena italijanskim črnosrajčnikom ohladiti prevročo kri. Bolgarski atentat na Dunaju. Na Dunaju živi voditelj neke revolucijonanie bolgarsko organizacije Atanasov, ki seveda ne sme v Bolgarijo, dokler vlada sedanji režim. Pristaši sedanje bolgarske vlade pa so sklenili, da ga umore. In res je v soboto vstopil v njegovo stanovanje neki bolgarski učitelj ter nadal na Atanasova dva strela, ki ga pa nista zadela. Napadalca so zaprli. Seja sveta Društva narodov. Te dni zboruje v Ženevi svet (odbor) Društva narodov. Kešujejo se razna tekoča vprašanja med posameznimi državami, članicami Društva narodov. Tako se n. pr. češkoslovaška in Avstrija pognjata za odpravo potnih listov za potovanje iz ene države v drugo. Kumuaska krajica postane regentinja. Merodajni krogi v Rumuniji so sklenili, da bo tudi kraljica članica regentskega sveta, ki bo po smrti kralji Ferdinanda prevzela v Rumuniji vladarske posle. Načelnik liberalne stranke Bratiami se je -prva temu upiral, končno pa se je tudi on udal. obilni udeležbi. Vstopnice so v predpro-daji pri g. Jezeršku, n Kdor vo, kje se nahaja 27 letni Marko Luka«, doma is Tržišča na Dolenjskem, se naprofia, da blagovoli poslati njegov naslov bratu Francetu Luka« pri g. Pekolju, Gri«, p. Trebnje,- ujrgjvih t-varlšev. Deiali bodo seveda to, če bo čez ne a; let sploh še Uzk radičevec Po domovini. r^nfPOLiTiCNi UAl ZAPISKI Zžfžtt^^^ „ ' .....rT v! L-fl i' V Rel-.r:du v *»va- je letos postavila _ v cbcini dve Bo. na aloven-ncera. VODICE. Vlada padla. Kar smo v zadnjem »Domoljubu* napovedovali, se je zgodila Uzunovičeva vlača je podala ostavko. Kot vzrok je navedla dejstvo, da je odstopil zunanji mLister Ninčič radi svojega Eeuspeha r politiki z Italijo. Pravi vzroK pa je vendar le ta, da je v.aaa bi.a za delo čisto ne^po-sobna, na, drugi strani pa ni nikdar vedela, kdaj ji bo radikalna stranka, ki je vedno boij prihajala pod Paiičev vpiiv, ne.naano izpodaesla stolec. Ve.ik udarec je dal vladi tudi Radič, ki s svojo brezmejno brbljavostjo ne pusti nobenega človeka pri miru in je tudi to vlado neprestano vznemirjal z raznimi izjavami. V radikalnem klubu Uzunovič tudi izjavil. tla je vzrok ostavke Radič, ker je popolnoma nemogoče z njim delati. Predsednik skupščin Trifkovič je odšel na dvor ter nasvetoval kralju, da poveri vlado predsedniku najmočnejše stranke, g. Pašiču. Kralj pa je potem pok i rai k stlii Uzunoviča ter njemu poveril sestavo vlade. Le-ta je takoj stopil v dogovor z Davidovičem. Le-ti so bili pripravljeni iti z Uzunovičem v vlado. Drugi dan pa je Pašič potom svojih ljudi dal vedeti Uzunoviču, da de'a račun brez krčmaria. Ko je Uzunovič to slišal, je takoj odšel na dvor ter vrnil mandat za sestavo vlade. Ko je bila stvar na tem, da se kralj, kakor je sicer običajno pri krizah, posvetuje z načelniki vseh strank, naipreje torej s Pašičem kot načelniku najmočnejše straže, je P?šjč nenadoma umrl. V pondeljek je kralj poklical k sebi ljubo Da.idoviča, dr. Korošca in Pribiče-vita, vsakega posebej seveda. Dr. Korone? se je mudil pri kralju pcldrugo uro. Dr. Korošec je svetoval kralju, naj se sestavi vlada, ki bo mogla od pomoči gospodarski in socialni bedi ljudstva. Če taka vlada ni možna. naj se izvedejo svobodne volitve. p kmetski list pravi, da ima opraviti s hudimi in težkimi nasprotniki. .Misli seveda na našo stranko. To je zadel. Tako hudi bodo ti nasprotniki, da ne bo radičev-cev v bodoči skupščini niti toliko kot je pritov na roki. To je že danes gotova stvar. , — Da bi pa malo potolažil svoje zbegane ovce, jim pripovedujejo, da so dr. Lampe, Krek in šusteršič napravili lepe stvari v kraniski deželi. Tudi to je res. Toda go-■podja okrog Kmetskega lista pozabljajo, da so prav ti gc-«podje zelo na debelo ža pred vojno zabavljali proti Lampetu in nje- "| govcmu delu in njegovemu delu ter razbijali nase shode. Delali so proti SLS kot dela;o dane*. Če torej Pueljev Kmetski list , proslavlja delo dr. Lampeta in dr. Kreka, ee to sliši kot zgodba o Balaanu, ki je bil 1)oslan preklinjat, pa je m rai blagoslavljati. Čez nekaj let bodo blagoslavljali gospodje slovenski radičevci tudi sedanje delo SLS kot blagoslavljajo delo dr. Kreka in ščhe ✓politikcr, ki jo je še v Belgndu v narodni skupščini preveč. Tudi mi smo mzenja, d3 je dr. Žerjavova politika v Belgrad j in duma odveč. Če je ne bi bilo, bi danes ne imeli centralizma. p 18 pcln h mesecev so bili od sprejetja ustave da'je samostojni demokratje v vladi v Belgradu. Vseh 18 mesecev se niso ti Žerjavovi prijatelji potrudi'i, da bi iz-ved i čblastvene samouprave. Sedaj pa piše dr. Žer av. da so tega krivi klerikalci. In vendar -o bi'i niši ra vladi v tem času koma' dobra dva me-eea, oni p3 18. Le kdo bi bil na svetu česa kriv, če bi ne bilo t?h kleri a C2v. p Se ena Žerjavova. Dr. Žerjav trdi v >D movinic, da so k'erikalci hujskali, da naj se naša Ju-»os"aviia deli v tri državo-. d3 bi t?ko v SloveniM vladali škofje. Vsak naš bralec ve, da ni naša stranka nikoli zabava'" <'a se Jugoslavra deli v tri države. Prepriča*1! smo. da tudi dr. Žerjav sam ne ver am? te:;a. kar je napiial, zakaj za ta'> re prav nikoli rustiti škofov ra miru. Njegova >Do-T,o- inac pa bo spet zatrjevala, kako sDCŠtuje duhovščino in Cerkev. Kakšno ime za*lu?i mož, ki tako piše, n-sj bralci sami u"aneb. p Kranj in okolica imata to srečo, da tam\a; za žerjavovce kandidira dr. Kri-mer. Dr. Kramer je urednik >Jutra-. ki priobčuie i»cn»zane romane kot >Pater Kajetan« in protiverske k t »Papežinia Fav-sta«. Dr. Kramer je bil minister v tisti vla^i, ki ie zamen:a'a 4 krone za 1 dinar. Volili ga bodo nekateri kram'=ki trgovci, ki imajo dovol' denarja kMub ti«ti zamenjavi. Kmetie pa že vedi kai storiti. o LibfrtH za kmeta. V zadnii j»e-vi'ki liberalnih ''mani" za 'ov,;nij» kmetskih g1asov so liberalci priobčili «voi vo-ltvni nrog'.i«. ka; vse bodo v ob!as've-i rku^šči"! deMi. No, mi dobro vemo, W? Zča^o! V celem nrot>'asu ri r»č ocUiv-nc<«. riče??'- na^»e(p"a. kai bi storili /a kmeta, čet-tdi bi dobili vreh 48 nos'ane«v. Kaj p? nai novedo. ko kr"~'a r® oozraio, ko o kmetijstvu rimsjr, riti tct'ko noima kot kmetje o bajkah! Celi rr<-"'?« nj dru-kot »pclno praz«e<*i«. kar po- zitivnega povedo, ie boj klerika^zmn, kot da bi l"*-~*"»»vo od »»»»a re« Vaj »»»"»'o. p Pafl^^l^a stranka se bii?a težk!m dnevom. Pa='Ta. M edini je dr^al vse te lirdi na;raT,ičneiših nazorov einir>ai. ni več. Razvila se bo ber^a za Pp=i*evo na-?l»d*t"o in »-k-rni ie te?i-o mlsli*i. da bi Iz te b^rbe izšla stranka epia. Za 7daj se zelo trudita na eni strani dr. Ninčič. na drugI shrani pa Uzunovič. da bi prevzela vodstvo stranke. Večina ra ni niti za prvega niti za drugega preveč navdušena. Ia- Amerika se Jmenuie tin» rujava koteoina. I2d«'ana ir na;-toljfe?« areenikeia bomba+a. — Po tr krstnem praaju postane sneino bela. V zalogi pri . . ... - mo. derni su-ilnici za susenje sad^ m siccr v Vodicah in Repnjah. Odbor p-jdmžrice si je trdno postavil za nalogo, da zaradi p«, stolno v vseh večjih vaseh obširne r hčine mederne sušilnice, da s tem zajezi tisto vseobče pretv a^anje, za prehrtino in člo. veškemu zdravju tako pr.Lrebnega sad;a, v zdravju škodljivi alkohol — pojubonosno žganje. Sadjarji, od vas je odvisno, da bomo dobili čimprej tudi po osta ih va?eh tako polrebne sušilnice. Zato s? oklenite naše podružnice in pristopajte v njo kot člani, ker le v skupnosti, v močni onani-zacijj je mogoč napredek. Članarina 25Dio res ni velika, komaj 2 1 vina, in za to dobite še.vsak mesec gospodarski li t: >St|. jar in vrtnar \ ki je sam več kot toliko vreden. — Nadalje se udele-ž.ite vsi člani in pri"ntelji sad arstva rednega letnega ' občnega zbora sadjarske podružnice, ki se vrši v nede'jo dne 19. t. m. po blagoslovu v društveni dvorani z običajnim dnevnim redom. — Tajnik. PREČNA. Kar smo pogre-ali zelo težko, smo d* bili. Za spkšno keri t vneti n;ož._'e so se ravzeli in osnovali * Hranilnico in posojil« nico: za celo ckolbo v Prečni. Prvi načelni'-: je Anton Lavrič, p se tnik Lolce 7. Od-bcrriki pa so: Golob Janez, D. Straža, Somrak Ježe, Kal, Pavšrk Franc, Pcdjora, Vire Janez.. Hudo. Pavč-ek Ivan, CegeJnica in J. KcmFanec, kaplan. V nadzorstvu so: Šetina Franc. Prcčr a, Planinšek Jakob, f), Kamenee in Šmidovnik Anton, župnik. — Hranilne vlege se obre-tiuejo kakor po vseh drugih denarnih zavodih. Kdor vloži pred božičem, se mu s prvim januarjem vloga ž? obrv tuje. Pc«e:i!a se bedo dajala po.l ugodnimi pegoji. Tako bo ta hranilnic«, ki ie na-varnejša, služila v-rm v največjo korist. Zato pa vsi po?ta:iimo člani. Oglasiti se je pri g. kaplanu. Pri volitvah v oblastno skupščino b^nto vsi vclili Slovensko ljudsko stranko, ker edino ta je re3 še v-elej delovala za vse. posebno se za nai kmete, z nesebično pridnostjo. Zahvaljujemo se dr. Kulovcu, -našrmu poslancu, za skrb, da nam 'e. ki smo bili po te?i oškodovani, tako hitro in tako požrtvovalno pri-bitel na pomoč. JEŽICA. ^Poplavili bomo v decembru Slovenijo z >Domovinoc in v par letih bo Slovenija na"a , mi je pred dobrim mesecem zatrjeval nek gosrod iz Žerjavoveea tabora, m je prišel tudi na Ježico z svojim zaupnikom po naslove vseh še nevernih Tomazov, n jih osreči z zastenjskim blagom. »Tudi ^ ■ žica bo v par letih Vaša?c, sem pa raao-vednež vpraševal. >Ježica mora biti pr j ki io bomo spreobrnili,« mi je odgovor" napredni gospod. >Postati mora V20r'°. mokrat^kih postojank v ljubljanskii okom Zfltn riAlnmn tii Čietn sistematično, i OgieF.' Zato delamo tu čisto sistematično. . -D .• , tile ljudja bodo še vsi naši« in Pokflza'D^ je imenik zastonjskih prejemnikov > . A. & E. SKABERNE — Ljubljana. Mestni tr< to 1 movine< meti katerimi sem videl naj »klerikalcev«, skoro vso tukajšnje samo-stojneže, socijaliste in komuniste'. Čestital sem gospodu na velikopoteznem načrtu in pripomnil, da pač rad verjamem, da bo z jDomovino« ^spreobrnil« vse v imeniku navedene Ježance. Vsi se namreč še predobro spominjajo zlatih časov, ki so bili, ko so imeli na vladi besedo ljudje iz ;>Do-movinarskega« tabora. Zato se bodo s pomočjo zastonjske ^Domovine« gotovo prvi spreobrnili socijalisti in komunisti, ki vedo, d« so v tistih zlastih časih neposlušne ljudi kar sredi vasi brez kazni streljali n. pr. Fakina v Trbovljah. Za njimi se gotovo tudi samostojnim zelo toži po zlatih, svobode polnih časih. Saj so sami občutili, kako lepo je biti napaden in brez vsakega povoda do krvi tepen sredi Ježice od ljudi oblečenih v orjunske uniforme. O. cestni odbornik Persin bo gotovo prvi, ki se bo ^spreobrnil« in zajadral k zaščitnikom zlate svobode — Zerjavovcem. O »kleri-ka'cih pa sploh ni treba dvomiti. Ti so takoj, ko so prejeli prvo zastonjsko številko trumoma leteli k »Domovinarjem«. Srečni časi! Komaj bo tam za vse prostora- Zato pravijo, da bodo tudi vnaprej pošiljali najbolj vneto in zavedne vsako leto za par mesecev na počitnice. »Domovine« pa le še veliko pošljite, rabimo kurjave in stelje, ker bo dolga zima. KROPA. V nedeljo, 5. t. m., je priredil naš jOrek na Ljudskem odru Miklavžev večer. Dasi je bila prireditev bolj lokalnega značaja, je bila udeležba od strani okoličanov naravnost velika. Posebno veliko je bilo udeležencev iz Češnjice, Brezovice, dalje iz Rovt, Dobrave, Lipnice in celo iz Njivice, ki so s prireditve brez dvoma odnesli najlepše vtise. Želimo, da v bodoče ti"!i okoličani prineso darila, da se tudi njih spomni sv. Miklavž ali Laket-brada. Orlovski odsek se vsem udeležnikom naj-topleje zahvaljuje za tako obilen poset z zagotovilom, da bo prihodnji Miklavžev večer še bolj bogat in pester, kot letošnji. — Bog živil ŠMARTNO PRI LITIJI. (Smrtna kosa.) Dne 7. t. m. je umrla gdč. Pavla Bre-zovar iz znane Gregatove družine, sestra pred letom umrlega zlatomašnika Janeza Brezovar in Jerneja Brezovar, ki je bil profesor v Rusiji in je med vojno brez sledu izginil. Umrla je bila prva prednica Marijine družbe, kateri je ostala zvesta do smrti. — 11. t. m. pa smo pokopali Jožefa Verbajsa, cerkvenika pri podružni cerkvi v Vintarjevcu, brata umrlega zlatomašnika Antona Verbajsa. Bil je najstarejši mož v župniji — mož stare korenine — star je bil 95 let. Skoraj do smrti je z mladeniškim veseljem opravljal cerkveni-žko službo. Obema plačaj Bog njuno zvestobo! IZ KAMNE GORICE. Posameznim hišam je sledilo »Prosvetno društvo« ter se je na Marijin praznik slovesno posvetilo presv. Srcu našega Kralja in Zveličarja. Vsa slovesnost se je ginljivo izvršila v ljubko okrašenem do-wu. Udeležba velika. Vsi druStveniki so glasno molili posvečenje. Prireditev je napravila najboljši vtis, privabila novih članov v društvo ter društvo samo bolj strnilo kakor v eno družino. Upamo, da bo Pokrovitelj, ki se mu je društvo posvetilo, rosil na društvo obilni blagoslov, da bo krepko delovalo ter društveni dom postavilo na trdnejšo podlago. SORA PRI ŽIREH. Dne 18. novembra je umrl občeznani in spoštovani posestnik g. France Seljak v starosti 78 let. Blagi pokojnik je bil oče 12 otrok, ki jih je vzgojil v krščanskem duhu. Eden izmed njih se je posvetil du-hovskemu stanu. Kako je bil pokojnik od vseh ljudi ljubljen in spoštovan! Obilna udeležba pri pogrebu je to pričala. N. v m. p.! Iz zasužnjene zemlje. Fašislovski list >Battaglie Giuliane« je prinesel članek, v katerem grozi Slovencem, da jim bedo fašisti požgali in razrušili domove, če bodo še govorili slovenski. Divjaštvo in barbarstvo italijanskih fašistov nima dna. Odpuščanje slovenskih učiteljev. Za Božič bo zopet veliko slovenskih učiteljev odpuščenih samo zato, ker so Slovenci. Poitalijančenje primorskih Slovencev hoče Italija pospešiti s tem, da nastavi v vsako večjo občino itali janskega zdravnika, živinozdravnika in celo vrsto občinskih tajnikov, ki vodijo matice, kar pri nas delajo župni uradi. Kadi tega ima občina ogromne stroške, ki jih mora seveda plačevati ljudstvo. Povečana Gorica. K mestni občini goriški so priključili sedaj tudi okoliške občine: Ločnik, Pcdgora, Solkan, Šempeter in Štandrež. Gorica je imela nad 28.000 prebivalcev, sedaj pa jih ima skoro 40.000. Uspeh poslanca dr. Besednjaka. Ob zadnji povodnji se je poslanec dr. Besednjak zelo prizadeval dobiti vladno pomoč. Sedaj je vlada vendarle sklenila, da se bodo na državne stroške popravile vse javne zgradbe, vse občinske in okrajne ceste, ki so bile ob povodnji poškodovane. Goriška je dobila svojega prefekta. Italijani so svojo državo razdelili na pokra*-jine, katerim načeljuje prefekt, po naše veliki župan. Dočim je Goriška do zadnjega časa spadala pod Videm, so sedaj ustanovili posebno goriško pokrajino s pre-fektom v Gorici. Za prefekta je imenovan dr. Cassini. Po katoliškem svetu. Bojkot-uspešne zdravilo ga Iramason-sko kri. Gospodarski bojkot, ki so ga proglasili katoličani v Mehiki kot bojno sredstvo proti vladnim protikatoliškim zakonom, rodi velike sadove. Katoliki so se odpovedali tobaku, od katerega imajo vse države in tudi Mehika ogromne dohodke. Uspeh Je bil ta, da največje mehikansko društvo, ki je vzelo od države tobak v zakup in mu načeluje zagrizen Iramason, danes — seveda radi nevarnosti za svoj žep — z vso odločnostjo podpira boj kato-čanov za versko svobodo. Katoličani, so nadalje sklenili, da ne bodo kupovali srečk državne loterije, in zgodilo se je, da je bilo prodanih srečk le za 50 tisoč pez (mehikan-ski denar), dočim je bilo treba državi samo za glavni dobitek i/.placati 125 tisoč pez. — Mehikanska država je imela velike dohodke tudi od taks pri kinematografih. Ker katoličani vsled napovedanega bojkota ne obiskujejo več kinopredstav, je bila prisiljena vlada kinematografe popolnoma oprostiti vseh državnih taks, ker bi morali podjetniki dmgač" s predstavami prenehati vsled pičlega obiska. — Cene pivu so padle za polovico in tudi sicer so se cene blagu ogromno znižale, vendar je eno največjih trgovskih podjetij v Mehiki iztržilo nekega dne le 4.5 peza (99 Din). Mehi-kanski izvoz je vsled bojkota silno padel, tudi uvoz se je zelo zmanjšal in kajpada vrednost denarja. Vlada je že dosedaj izgubila milijone in milijone. — Bojkot je izvrstno organiziran, ima dobro vodstvo in zaupnike po vsej državi, do zadnje vasi. Voditelji bojkota in njih zaupniki prepovedujejo in seveda tudi strogo nadzorujejo vsako kupovanje nepotrebnih in razkošnih predmetov; katoličani ne smejo obiskovati zabav, kinematografov, ne smejo kupovati srečk, ne smejo uporabljati lastno avtomobilov (visok državni davek I) jedila morajo pripravljati le iz domačih proizvodov, obleko kupijo le, če spozna za to zaupnik bojkota kot nujno potrebno itd. Komaj je minilo par tednov katoliškega bojkota, že so prosili trgovci ministrskega predsednika Callesa in katoliške škofe, n: sklenejo mir. — Res, Mehika je v zadnjem času zgled, kakšen mora biti zaveden katoličan, resen opomin pa je ta nesrečna država tudi vsem tistim, malin in velikim, ki po mehi-kanskem zgledu poizkušajo na razne zvite in odkrite načine zanesli boj proti naši veri in Cerkvi tudi med verni slovenski narod. i Zadnji čas. Neizmerna je škoda, ki jo povzročajo veri, morali in —žepu pohuj-šljive kinematografske predstave. Zato bo treba napeti katoličanom vse sile, da se — Bama na sebi koristna iznajdba obrne v pravi tir tako, da bo služila pravemu napredku a ne kot doslej največ — človeškim slabostim. Zato mora vsak veren katoličan z veseljem pozdravljati, da je delniška družba »Leofilm« v Munchenu že nabavila in razširila film »Asiški prosjak«, ki dostojanstveno predstavlja in proslavlja življenje znamenitega svetnika sv. Frančiška. Katoliško mišljenje in državno službe. Japonci so, kakor znano zelo pogumni ljudje, toda žal, še vedno zagrizeni nasprot-niki katoliške vere, pogani. Pri nas pravijo, da se v diplomatski službi, pri vojaštvu >n tudi sicer Slovenec težko alt sploh ne pririje do kakega višjega mesta, zato se nam čudno zdi, da sta pri verskoza-grizenih japonskih budistih mogoča celo dva admirala-katolika, namreč Ujamamoto in Saito. Katoliško versko prepričanje tal njim združena zvestoba in poštenost torej celo na Japonskem ni ovira za — najvišji državno služben« mesto. mmi eoR^Kf f so se zasitila koks*. »e rass:«*' C« tu ie izhajal torej dah v tj$*i,y. iofcvi bes-eia o grabežljivem volka! Pastir sata je pc«s tal volk! j Župnik s: je z rciktru rakril o- rti ia jofcti Zakaj ie bal r. • n late-lt us.vt-t. ."it je ras.. takega dčbevTika. J^solise je nora« it, šcrc.i BruKser k r.ekeara U-^a^ku. SrtVr.., ai ga j? casgšster .lanei. u: .tel j ip »rkt-vcik pri Sv. Mihaelu. Pot jo je pežj&k gori k hiš; Mit-; nhaBf*. ki je \ isela ra pehata o?d leskami La trn; ."o ccravv kakor ptičje gnezio. Mati in otro< sta bil* smrtrK> hc^.na. Mati je imela vT\>čko. i*iriletr.: f&stek ra ošpice. Njegovo drobno telesce j? gorelo koi ogenj, oči je imel vsled u^jjenasti zaprte. C ve je bil ves obupan. Ce to fantek umrl. se bom ubiL« je za Vrisal in planil iz hiše. Moj ljubi magister.« je rekel župr.ik. >pojdite domov, ostal bom do noči pri bolnikoma. Tu je potrebno več kot samo bese-ia.< Ia c*!al je prav do pozne noči. Tolažil je jokajočn ženo in ."a al na možev povratek. Zvečer, ko je zašlo solnce, j<» ugasnil trepetajoči j plamenček dečkovega življenja. Materi se je obrnilo j na bolje. Ko e videl oče pred seboj svojeaa ljubljenca mrt.ega, se je vrgel pred malega mrli-ka, pa objel in joKal k A otro'.. Župn k je hotel Rabenlausa tolažiti. T^iaj je planil kvišku kakor besen velikan in z^čel kleti kot p.gan. Molčite, ničesar nočem sl;še!:!« je kričal. >\\-e je laz. kar govorite! Ni Boga, nr pravice, si^er j b: mi smrt ne smela vzeti mo.ega dragega fantka, mcjvga ednega. mojega ljubljenca... Vi grešite.c je rekel župnik. vSamo Bc« ve, j rakej je to tako odločil. >Proti božji previdnosti ne I smerjo eodmati.c . Bog! Boj! je kričal Fabenhaus. >to je prazna beseda, Ce -e Boe. r.aj mi oživi mojega otroka! Zakaj ne stori tega. zakaj?«. _ t Moževe cči so ecrele. Njegoš- obraz ie bil spafcen od b-->snosti. Žena je tiho jokala v svoji postelji. Župnik se je cbrnil k Rabennansb: > Mogoče je to prst hcLiL ki trka na vaše srce in vas opominja h kesu in k izj re brnitvi,c je rekel resno. Fabenhans je bil eden izmed onih. ki rUo izpolnili svojih verskih doižaosti o Veliki d vi. Razumel je rač župnik ca- opomin, a odgovoril je samo porogljivo: >Laž — vse je laž!t In sir rt — je twli to lai?< je rekel župnik in položil svojo roko na mrzJo otrokovo čelo. Raberhans se je zganil. 1'rra'mi; se je pred župnikom v na temnejši kot Sedel je taa s temnim in grozečim obrazom. Župnik je prižgal blagoslovljeno svečo. jo viiknil v svečnik in postavil h glavici malera crla. F o- , tem je začel moliti in je molil, dokler nj ptišel ponj magister Janez. Z blagoslovim na atfnifh s«e je poslovil od hiše. Tako težko mu je bi.o v prsih, da bi se najraje izjokal. Oh, v njegovi župniji je živel človek, ki se je odtrgal od Boga in se javno bahal s svojim brez-verstvom. Nič hujšega, nič obupnejšoga ni za duhovnika kot tako odkritje. Duša, ki se od trza od svetega občestva in je v nevarnosti, da se za večno j« gubL i Zunaj je zgrabil župnik svojega spremi, evaka za roke. >Povedati mi morate, kaj je bilo z mo,im 1 prednikom,« je silil v magistra. >Pia»- nič ne vem, kaj naj začnem —.c >Zvedeti morate itak.c je odgovoril učitelj Janez. >ln bolje je. da zveste ci mene, kot od drugih, ki mečejo knmenje na ubogega duhovnika. Vse vam bom povedal.« • Počasi sta stopala navzdol v pomladni noci in veter je tulil, r -t srdit volk je podil pred seboj sive črede oblakov in le posamezne zvezdice »o mu svetile. V vrtnem kotička je bila ozka klop, zavarovana pred vetrom, nad katero se je boiil brsteči leskov jrrm. Tam >ta sedia in magister Janez je začei pripovedovati: Župnik Gregor je bil vedno nekoliko čudaški, piah in zaprt vase. vednc sam in vedno pri svojih knjigah. Samota ga je ugonobila: začel je razglabljati ia d\ .-miti. Cesto se je spozabil in prinesel v zakristijo knjigo kakega svobodomiselnega pisatelja in jo pustil tam. Ce sem ga opozoril r.a to, ie zardel kot deček in skril knjigo. Vedno pa je molčal. šele ko sa vstala v svetu različna mnenja o vatikanskem koncila- ko se je začel boj in se je dvignila močna na-spr -tna stranka preti Riuu, terjaj je šel iz sebe in začel govoriti, kakor mu je narekovalo v srcu. Zavrgel je nauk o papeževi nezmotljivosti in Brezmadežnem spočetju "in se pripoznal kot navdušenega pristaša rfellingerjevega. Sanjal je o svobodni cerkvi brez verskih resnic in je čisto resno premišljeval o tem. da bi osnoval svobodomiselno župnijo. Na kolenih sem ga rotil, naj opusti to misel. Polagoma -o izzvenele njegove svobodomiselne ideje tudi v pri-dieah. Nekoč je proslavljal človeško ljubezen kot najvišji ideal, drugič je začel pripovedovati Lessingovn bajko o treh prstanih... Tedaj sem planil od svojih orgel in strmel vanj — nato jo nenadoma obmolkni! in°zapustil prižnico. Po opravilu mi je stisnil v zakristiji roke in zastokal: >lai,ez. Janez — olje v sve-tiljki pojema. Tolažil sem ga: >Gospod rjpniK. molite za razsvetljenje, za moč. za -veti ogenj — in v-* bo dobro.« A zrna ai je z glavo in odgovoril: Moj ljubi učitelj, tema je okoli mene! Luč je ugasnila. Vsi v vasi so mislili, da je bolan, tak je bil. Ni jedel, ni pil. ni govoril ter se v \sem čudno obnašal. Dušno pastiretvo je zanemarjal in komaj enkrat na me.-ec je stopil na prižnico. Luč je v re-nici uganila. Sv. Mihael je bil pozabljen — Luciferjevo kraljestvo se je dvignilo... >Moj Bog.< je zastokal župnik, ali ni bito nikogar tu, ki bi ga posvaril in dvignil? Ali ni imel nobenega priialelja?; •Nikogar ni poslušal. S svojimi ^obrati v ckojici že davne ni občeval. Hudo ;e b; o! Videl sem vs'-njegov grozni bo;, a nisem mu mogel pomagati. Nihče mu ni m«?gei pomagati — samo Bog — ali on sam: Grozno je bilo. Ko je stopil pred oltar, je trepetal Ko se je obrnil proti ljudem in reT^rr^til reke, so mu stale solze v očeh... NajHiiš^ je bilo vedno p-ri povzdigovanju. ?toi:al je in vzdihoval, da se je človeku sini]i!, in kar ri mogel naprej. Vedno zz»o\a je začenjal izgovariati svete besede, niegovo telo je ombovT.lo. s rrsti se je krčevito zagrebel v oltarni prt, dokler ni korčno dvignil svete ho;-tije .. Pclfisjcda so ljud;e uvideli. z nnhovim žup-nlkc^ra rj vse v redu. Čudne govorice so šle skozi vas in nek tč so trdili, da so videli kri na njegovih rokah, ko je dvignil keiib... Obšla jih je gro7.i 111 bali so se svojega lastnega župnika. Sem ie čutil. d:i je izgubil zorenje svoje župnije, sključen je hodil okoli, kot bi nosil fVsIo na svojem hrbtu. Izogibal so je ljudi in je cele dneve prebil v gorah. Večkrat s. ra ga potem srečal, in če sem ga vprašal, ali mu ni tu gori presamotno, je zma:al z glavo in mi stisnil r ke. >Ne, Janez < je rekel in nek irr k jo zasipi v njegovih trudnih očeh, >v tej globoki samoti nisem maj- Pazno. C«meBlae rrtit. .'imeriški ii»t v eni 7. taji), Številk toii, koluo c<> 1 mentsih vre«: gre tam vsa. I ko leto v iigubo, aajvejj ii malomarr - i Vsako Itto i rab i jo v Zdruiemh tria-i \ '1 milijo&MV \reo za ; racfjoiiipnje tefr,eu:a. Od tega števila pa ie /si ko leto pribl.tr.-j »/• .- iti. jocc-.- irgubi. Trz v..,. ka-teri «meat rat-.-s 1. . ra. čuna u rsiko vr> 'o centov, to je to. .. kot 5 Din ša pol, UV j da na ta Rtfra v Aie:i« »?.4:o leto izgubijo okoU 6 milijonov iV» t:ioi č:'.ujM ah ['"j iii« ti se rrilo, ve«ikar»ko evo'o S5T mili-j.->noT Aner&mee pris*J>v!>a. da bi » tecj de-nisr.so 211 n.ilj nijbo!>te '.^eve lu^ravu. R»ii ^erjineaso 7a bji i Ubrani. »Id be.T-Lti-la p prM r«,iiva:Hi i ■ -.-a icati^ ter v r aea *>p«E t 9& trs *:i»er. T- bil* mam bl*rtA - -k^jn (m«.1jltj» tet ••--> npna uiiala i .'v,a; — ■>, a/t« Kiir* :iL Zrai. -Jter* 1 ~ ~ pjvfc.r. » i* v -rreT«U * »■»»•»f-iiJ rx>b«2ih u-L- ■' &1.'*vbUl ,<» le f - ikjt>o c-itril pr: aperar. .. L. r,: bJi % L-šiV. I ■ -t. I -1-1 tTr r ui-*. Fnand niorsviti pn Pir.'a r p t? tr '-ziS- t- ir. io aa rre«. ~ i.v. ■io v E - "5 i. Ser 11 v -«r. i. 4r? • •:" : br pi' ■pr-■i«jr» t pi — : p* ivftt CJLO l »Vikuui. rir ti in: t »IV, .> Ti -: o C4ji*f.i »--tc-rai 1 -lm vSataraii«. br-5o p« f^-if a t - -,« rri' 'J-kc r? .0 ^•i^fJrlara. ki j: t'.-1 >Vo2caiua< Pr Jea drinii »b«'--Osr«!.; drlavai ti- : m pr;r\rr pisali na MlIMba, rarr teorfiai SO. seji. er*» f*jth j? Eirr r:l u drisvr.i iV-r r. ?vih pcrfiv ireJ ivj-rl: lavfc:'- I''-M phlMl OfTiki ar-i«v',j£si 4Š mliteib Vov. lEt-T7>?'.»r:j j? b:10 SUvIjMUil KM. Pf-tr*lei i« prenic"*- wv!e*-r fervi« svr -..Ha ta tod o rre; !fh ■ si- i a i v iv-li ii r.^r* pet* '-'i r» if> n treha. b' HI to na)-K^jH prenK*. In kir W rTvir v K ,0' Ji bo' ftisnjepi p«" i* v*4 ne s*o rirao cW. kikor c® ^ ce btl s^isoioa hen in reven, tu zrastem v nebo. Tu stojim kot zmagovalec nad vsemi majhnimi ljudmi in radostno iztegnjeni roko svojemu Bogu nasproti... Tu odpade vse, kar je posvetnega, in temne misli molčijo. < Zvečer, ko se je vrnil, je prižgal v vseh sobah svetiljko in tekal po hiši. To je bilo proslavljanje njegove zmage, zakaj trdno je bil prepričan, da bo njegova stranka na koncilu zmagala. Nekega dne pa je prišel škofov razglas, ki je ukazoval razglasitev verske resnice o nezmotljivosti. Tedaj so hipoma ugasnile luči v župnišču in župnik Gregor je stokajoč tekal po temnih prostorih. xNe morem! Ne morem!« je kričal. Ljudje so pritekli in mislili, da je zblaznel. Ves teden se je bojeval tam s seboj. V nedeljo je »topil na prižnico, bled kot mrlič, s tresočimi se koleni. Papir je trepetal v njegovih rokah, kot bi vseboval njegovo smrtno ob.jodbo... S trudnim, ubitim glasom je začel brati, z glasom, kot bi prihajal iz čelu. Tedaj se je vzravnal in zakričal s hripavim glasom v tihi prostor: »Laž je!... To ne sme biti!« Ljudje so preplašeni planili s svojih sedežev in bežali iz klopi. ; Bežite, le bežite!« je zaklical župnik Gregor. >Nevreden sem, prekleti... Ne verujem tega, kar pridigam... nisem vreden, da bi še dalje stal pred oltar,eni Gospodovim .. . < Tiha blaznost je žarela v očeh odpadlega župnika, srdito je raztrgal škofov razglas in ga vrgel na glave svojih poslušaVr-v. Nato je strgal s telesa tudi štolo in koretelj in ga vrgel proč. Tedaj je zadonel stoglasni krik po cerkvi. Ljudje so bežali. Možje so se gnetli okoli župnika in mu prigovarjali. A pahnil jih je od sebe. Preč,« je zaklical, usedaj sem prost!...« To so bile njegove zadnje besede. Drugo jutro je izginil. . Revež,« je rekel župnik. In niste nikdar ničesar več zvedeli o njem?« »Čez eno leto se je govorilo, da je V Švici pridigar svobodne cerkve. Toda slabo seme, ki ga je sejal, je pognalo in Rabenhans je eden njegovih najvne-tejših učencev. Sedaj veste, gospod župnik, odkod izvira slabi duh, ki je zapeljal srca pri Sv. Mihaelu. Župnik je zavzdihnil in dvignil roke proti nebu. »Z ljubeznijo ga bom prisilil,« je rekel. »Umakniti se mora, in če me stane tudi življenje.« Nato sta se moža ločila. Kalorija. Zmeraj beremo, In alj oni premog ali ta ali ona hrana ima toliko in toliko kalorij. Kaj jo to? Kalorija je tista moB ali toplota, ki segreje 1 liter vode za 1 stopnjo Celzija. 10 kalorij .la torej 10 litrom toploto ene stopinje aH pa enemu litru toploto 1« stopenj. l.ntos je minulo BO let. odkar ima Indija naslov ces:,! Ivo. Vsako-kralni angle-ki kralj je indijski cesar. Piva indijska cesar ca je bila kraljica Viktorija, ki je vla-1837 do 1901. To je denar! Nemčija mora plačati vsako leto 1220 milijonov mark Angležem, Francozom, nam itd. Kakšen denar je to, si lahko izračunaš, ie pomisliš, da je vredna marka 13 Din in poL Meh za smeh. ; Hej, kaj pa počenjaš tam gori?« — Francek je bil na hruški in že je imel polne žepe. Pa prileti domači Finetelj ter se vspenja po drevesu, da bi Francka pograbil. Na pasje lajanje je prišel go podar. Še enkrat zavpije: »Kaj pa počneš na moji hruški?« »O, nikar, prrrrosim, vašega Finetelna učim na zadnjih nogah stati.« » Iz šole. Učitelj: »In kakšne dokaze imamo, da je v puščavah, n. pr. v Afriki nekoč stala voda?« Učenec: »To, da divjaki še dandanes letajo okoli v plavalnih hlačah. KLOBUKE IN CEPICE ZA MOŽE IN ZA FANTE, COPATE za ŽENSKE T aajboljfem Matfa ia aafnižfih cenah, dobit« gotovo 1« ▼ itari, dobroznani trgovini Jos. Pok nasl. A. JAMNIK V LJUBLJANI — STARI TRG 5t. 14. „0RIENT svoje prodajalniške prostore na Dunajsko cesto ši 14 {Mathianova hiša poleg trgovine Schneider & Verovšek) ter se priporoča cenjenemu občinstvu za blagohotno nadaljno naklonjenost. Zagotavlja se najboljša postrežba in najnižje cene. Gospa: »Ne vem, kaj naj storim, dečko neče zdravila jemati.« Zdravnik: »To je čisto enostavno: Vlijte zdravilo v kozarec ter fantu pre-povejte iz njega piti.« Zagovornik obtožencu: »Kajne, kako izvrstno sem vas zagovarjal, kakor bi bili moj lastni sin.« Obtoženec: »Ali je ta tudi tak lump, kakršen sem jaz?« Sodnik: »Ali imate kake olajševalne okoliščine pripomniti?« Obtoženec: »Da, srajce, katere sem ukradel, so mi bile vse za dve številki premajhne.« V umetniškem salonu. »Čemu pa stoji tu spodaj napis; študija.« — »Kaj, ali še tega ne razumeš? Ali ne veš, da zato, ker je treba študirati, preden veš, kaj slika predstavlja.« ZOBNI ATELJE Filip o«rič ne sprejema strank do Novega leta. tovarna oljnatih barv, lakov, w firnežev in steklankega kfeja je preselila Napačno razumela. Mož, prišedši domov nekoliko v rožcah: »Ti ženka, danes sem pa našel štiriperesno deteljico.« — Ona; »In seveda si takoj prisedel ter kot peti zraven onih pil.« Samospoznanje. Slikar pred stojalom: »Zlomka vendar, da ne morem slamo naslikati tako, kakršno imam v glavi.« Skupila jo je. Dama (v železniškem kupeju nekemu gospodu, ki je kadil): »V moji mladosti bi si nikdo ne bil drznil vpričo dame na železnici kaditi.« — Gospod: »Mogoče. Ali so v vaši mladosti že imeli železnico?« Iz zagovora. Zagovornik: »Torej ste slišali, gospodje porotniki. Gospod državni pravdnik vzame neki nič in s tem obtožencu splete vrv.« Nerodno. Na policijsko ravnateljstvo priteče neki mož: »Včeraj sem naznanil, da mi je bila ukradena ura, toda bila j« pomota. Uro sem zgubil in se je že našla.« — Policijski komisar: »Obžalujem, tat je že v zaporu.« Iz otroških ust. Stric Janko, ki je bil mornar in je rad žvečil tobak, je prišel na dopust. Mali Mirko ga ogleduje ter reče: »Stric, čemu pa čokolado vedno ven pluješ?« Varčno. »Toda, da se še vedno vozite s tem predpotopnim vozom mesto z avtomobilom, tega ne razumem.« Vidite, to je tako. Kadar je avtomobil zanič, ni za nobeno rabo več, kadar mi pa kljuse obnemore, pa še vedno lahko klobase naredim iz njega.« Višek, »Veš ti, preljubi moj brat, jaz si vzamem takega za moža, ki bo imel vst dobre lastnosti, v vsakem oziru popoln; pri tem ostanem.« — Brat: »Ne, Micka, obsediš.« Slabi časi. Zdravnik: »Vi preveč pi-jete, pa premalo jeste.« — Bolnik; »Ja, za oboje ne nese.« Ena lekcija zadostuje. Oče (jezno)< »Jaz vas bom učil mojo hčer poljubovati.« _Snubec; »Prepozni ste. Sem $• že sam nauči!,« U « H H H « N N N S* M N M N N N Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vo.no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonov Din. ► ► Ha|popo!ne|JI STOEU/ER Šivalni stroji ta Hvilje. kroiaie in čavljaria ter ta vmak dom. Preden ti nabavit« ■troj, oglejte ai to iiredroit pri tvrdki L. Baraga, Ljubi,ana Scif .burq ul. 6/L Brcrpla£«n poak. 15 UtM |«m>tTO. POZOR I POZOR I Manufakturna trgovina. Najboljie, najcenejše in najsoliduejie manutakturno !-! blago ic kupi pri i-s Angeioslavu Hrastniku LJUBLJANA, Karlovika cesta 8 (pri Jerančiču). Dcteljno seme kupujemo po najvUji ceni. SEVER & KOMP., Ljubljar.a, — Gotpoivetska cesta ttev. S (poleg Figovca), ali pa Wollova ulica »ter. 12. 7625 za usniarsko obrt, iz poštene biie — »prejme FRANC Dva učenca PENCA, Mokronog. 829, C REV A vitakovrbtna po naJuicnilntJAl coni kakor vsako leto vrnilno v zalog). Kupim tu rt I turovi In »topljeni lo) In ira plačam po nalvIAJI rinnvnl con!. Jos. ISergman, Ljubljana, Poljan.ka rut* 8.r>. 7lotlliirO kupuje in dobro plača F. ČUDEN, LlullIllVC Ljubljana, Prelernova ulica Stev. 1. Fabiani & Jurjovec LJUBLJANO, STRITARJEVA ULICA 5 Velka zaloga moškega in ženskega blaga za spomladanske in letne obleke. Lepa Izbir« svilenih rut in 5erp. Krojači in Šivilja, pišite po vtorcc. mm Zadružna gospodarska banka d. d. Tel, št. 57, 979 in 470. Ljubljana, IVI i klOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.: Cosnoban k a. Ratan poiini.koTn.j. »»da ta storžu« v lastni palači (vls a vis hotela „Union"). Potiružn ce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Šibeuik. Ekspozitura: Blod. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000--, vloge nad I>in 25o,ooo.ooo - Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne pupirie, daie v naicm jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodata kai najbolje tuje valute in devize spreiemo vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oreskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi po*oii Amerlkanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami — Urejevanje ameriških zapuščin. Prodala sretk Državne razredne loterije. izdajatelj: Dr. Prane Kulovee. r Urednik: Franc Zabret. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Coo.