URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 46 Ljubljana, petek 31. decembra 1982________________Cena 10 dinarjev Leto XXXIX 1980. Na podlagi tretjega odstavka 378. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 104. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni Ust SRS, št. 35/82) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na 10. seji dne 23. decembra 1982 sprejelo ODLOK o sestavi Sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi in imenovanju njegovih članov I Svet ima predsednika, podpredsednika in 14 članov. II Razrešijo se vsi dosedanji člani Sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo. III 1. Za podpredsednika Sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo se imenuje: Alojz Briški, član Predsedstva Socialistične republike Slovenije. 2. Za člana Sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo se imenujejo: Tomaž Ertl, član Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in republiški sekretar za notranje zadeve, Janez Japelj, predsednik Republiške konference Zveze rezervnih vojaških starešin, Ljubo Jasnit?, izvršni sekretar Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, Martin Košir, član Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in republiški sekretar za ljudsko obrambo, Radislav Klanjšček, generalpodpolkovnik, namestnik poveljnika Ljubljanskega armadnega območja, Stane Markič, član Predsedstva Socialistične republike Slovenije, Miha Petrič, generalpodpolkovnik, komandant teritorialne obrambe Slovenije, Franc Poglajen, član Sveta republike, Stane Potočar, član Sveta federacije, Slavko Soršak, predsednik Sveta Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije za splošno ljudsko obrambo tn družbeno samozaščito, Dušan Šinigoj, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, Tina Tomi j e, predsednica Skupščine mesta Ljubljane, Mara Žlebnik, članica Predsedstva Republiške konference Socialistični zveze delovnega ljudstva Slovenije, Bojan Žlender, sekretar Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. 3. Predsednik Sveta je po položaju predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije. 4. Tajnik Sveta je republiški sekretar za ljudsko obrambo. St. 0204-1/82 Ljubljana, dne 23. decembra 1982. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 1981. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb — pomilostitev po uradni dolžnosti ob Novem letu 1983 1. člen Izrečena kazen zapora se odpusti Saj e vicu Andreju, rojenemu leta 1950 v Sinji Gorici, se odpusti izrečena kazen zapora dveh let in dveh mesecev. ,2. člen Neprestani del kazni zapora se odpusti Korošcu Jožetu, rojenem leta 1958 v Ptuju, se odpusti neprestani del kazni štirih mesecev zapora. Potočniku Andreju, rojenemu leta 1957 v Celju, se odpusti neprestani del kazni enega leta zapora. Zdolšku Antonu, rojenemu 1957 v Celju, se odpusti neprestani del kazni devet mesecev zapora. 3. člen Izrečena kazen zapora se zniža Grubarju Marjanu, rojenemu leta 1960 v Vratnem, se kazen deset mesecev zapora zniža za tri mesece, Hasanagiču Sefku, rojenemu leta 1955 v Bosanskem Otoku, se kazen dveh let zapora zniža za štiri mesece. Kocuvanu Branku, rojenemu leta 1959 v Ptuju, se kazen treh let in dveh mesecev zapora zniža za štiri mesece. Mal e'k u Ivanu, rojenemu leta 1927 v Krčevini prti Vurbergu, se kazen osem let zapora zniža za šest mesecev. Novaku Slavku, rojenem leta 1950 v Celju, se kazen deset mesecev zapora zniža za tri mesece. Ra do hi Ivanu, rojenemu leta 1916 v Chicagu (ZDA), se kazen trinajst let zapora zniža za dve leti. Simiču Milanu, rojenemu leta 1962 v Ljubljani, se kazen enega leta in štirih mesecev zapora zniža za štiri mesece. Žnidaršiču Bojanu, rojenemu leta 1963 v Ljubljani, se kazen enega leta in osem mesecev zapo-pora zniža za štiri mesece. St. 25-1/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. > Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 1982. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenca ODLOK o pomilostitvi obsojene osebe z Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno ob-gojno obsodbo Botoniču Sefku, rojenemu leta 1961 v Donji Biljani, se izrečena kazen enajst mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v treh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. » St. 25-1/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 1983. * Na podlagi prvega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 10 82) in v zvezi s 4. in 7. členom uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom in dieselskim gorivom (Uradni list SFRJ, št. 62/82, 66/82 in 75/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO o omejitvi prometa z motornim bencinom in plinskim „ oljem 1. člen Zaradi racionalizacije porabe motornega bencina in plinskega olja se s to uredbo določa prodaja motornega bencina in plinskega olja porabnikom za poljedelske, gozdarske, obrtne, gradbene in druge stroje, ki so v lasti občanov. S to uredbo se podrobneje urejajo tudi posamezna vprašanja o uveljavljanju zvezne uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom in plinskim oljem (v nadaljnjem besedilu: gorivo) in se določajo pristojni organi v republiki za razdeljevanje bonov. 2. člen Lastniki strojev iz prvega odstavka 1. člena te uredbe so mesečno upravičeni do bonov za nakup goriva, in sicer: 1. Kmetijski stroji: litrov a) motokultivatorj i 10 litrov b) kosilnice (od aprila do vključno novembra) 10 c) škropilnice 5 d) traktorji 25 e) kombajni (od junija do vključno decembra) 300 Za obdobje januar—mafec 1983 so lastniki traktorjev upravičeni do bonov za nakup 100 litrov goriva za vse tri mesece skupaj. 2. Gozdarski stroji: litrov a) motorne žage 5 Za obdobje januar—marec 1983 so lastniki motornih žag upravičeni do bonov za nakup 30 litrov goriva za vse tri mesece skupaj. 3. Gradbeni stroji: Rovni kopači, nakladalniki, buldožerji, bagri, valjarji, kompresorji, vibratorji, gred er ji, mešalniki, avtodvigala, betonske črpalke in drugi podobni stroji, odvisno od moči motorja v kW: - litrov a) do 15 kW 10 b) nad 15 do 37 kW 35 c) nad 37 do 73 kW 60 d) nad 73 do 110 kW 90 e) nad 110 do 147 kW 100 f) nad 147 kW 125 Lastniki gradbenih strojev, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali opravljajo take storitve preko obrtnih zadrug, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva, ki je potrebno za izpolnitev pogodbenih del, po normativu 0,14 l/kW/h, vendar največ do višine porabe goriva v enakem obdobju preteklega leta. 4. Obrtni stroji: litrov a) žage cirkularke 10 b) drugi obrtni stroji 10 litro\ 5. Drugi stroji (agregati, generatorji, motorne črpalke, vrtne kosilnice itd.) 5 3. člen Lastniki kmetijskih in gozdarskih strojev iz prejšnjega člena in lastniki zemljišč, ki nimajo svojih kmetijskih strojev, in drugi kmetje, ki trajneje proizvodno sodelujejo z organizacijami združenih kmetov, so poleg osnovnih količin goriva upravičeni do dodatnih bonov za nakup dodatnih količin goriva po normativih o tržni kmetijski pridelavi, ki jih je sprejela Zadružna zveza Slovenije. 4. člen . Lastniki obdelovalnih zemljišč irr gozdov, ki nimajo svojih strojev, so pa porabniki strojnih storitev, so mesečno upravičeni do bonov za nakup 10 litrov goriva na hektar obdelovalne površine in do bonov za nakup 5 litrov goriva na hektar gozda. Najmanjša površina, za katero je možno uveljaviti pravico do goriva za strojno obdelavo iz prejšnjega odstavka, j e: „ ha — za njive in vinograde 0,1 — za travnike in sadovnjake 0,5 — za gozdove 0,5 Naj večja skupna površina, za katero je po tem členu možno uveljaviti upravičenost do pogonskega goriva, je skupno 2 hektara. 5. člen Organizirani kmetje, ki prevažajo mleko ali plu-žijo ceste s svojimi stroji, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva, in sicer: — za traktor 30 litrov/100 km —■’ za osebni avtomobil 9 litrov/100 km Potrebne količine goriva določijo organizacije združenih kmetov na podlagi sklenjene pogodbe. Bone za gorivo prejmejo upravičenci iz tega člena pri organizaciji združenih kmetov, s katero so sklenili pogodbo. 6. člen Kmetje, ki vozijo živila. na tržnice ali plužije ceste s svojimi stroji za krajevne skupnosti, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva, in 30 litrov/100 km 15 litrov/100 km 9 litrov/100 km 3 litre 100 km, sicer: — za traktor — za tovorno motorno vozilo — za osebni avtomobil — za motoma kolesa vendar mesečno največ 100 litrov za traktor, tovorno motorno vozilo in osebni avtomobil oziroma 30 litrov za motorno kolo. Upravičenci prejmejo bone za nakup goriva na podlagi potrdila tržnice, da redno vozijo blago na tržnico, oziroma na podlagi potrdila krajevne skupnosti, da plužijo ceste. 7. člen Kmetje, ki s svojimi stroji sodelujejo pri melioracijskih delih, so na podlagi odobrenega načrta ter v skladu s pogodbeno sprejetimi in 'opravljenimi deli upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva po normativu 0,14 l/kW/h. Upravičenci prejmejo bone ea nakup goriva pri organizaciji združenega dela. s katero so sklenili pogodbo. 9. člen Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so njihova lastnina, in katerih dejavnost je odvisna od uporabe tovornega motornega vozila in niso avtoprevozniki, so upravičeni do bonov za nakup 100 litrov goriva mesečno. Delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in katerih dejavnost je odvisna od uporabe tovornega motornega vozila, so upravičeni do bonov za nakup 75 litrov goriva mesečno. Lastniki tovornih motornih vozil, ki ne opravljajo samostojnega osebnega dela oziroma katerih dejavnost ni odvisna od uporabe tovornega motornega vozila, so upravičeni do bonov za nakup 50 litrov goriva mesečno. 10. člen Samostojni avtoprevozniki, ki opravljajo dejavnost javnega prevoza potnikov z avtobusi, so upravičeni do bonov, za nakup 500 litrov goriva mesečno in do bonov za nakup dodatnih količin goriva, če z osnovnimi količinami ni mogoče opraviti pogodbenih del. Potrebne količine goriva za "izpolnitev pogodbenih obve.znosti za samostojne avtoprevoznike, ki opravljajo dejavnost javnega prevoza potnikov z avtobusi na podlagi normativov o porabi goriva, jagotovijo samoupravna interesna skupnost, organizacija združenega dela, obrtna zadruga avtoprevoznikov ali druga pravna oseba. Samostojni avtoprevozniki, ki opravljajo dejavnost javnega prevoza potnikov z avtobusi za turistične organizacije združenega dela neposredno ali preko obrtnih zadrug avtoprevoznikov, so upravičeni do bonov za nakup goriva v višini 80 °/i) porabe goriva v enakem obdobju preteklega leta skupaj z osnovnimi količinami. Drugi lastniki avtobusov so upravičeni do bonov za nakup 50 litrov goriva mesečno. 8. člen Samostojni avtoprevozniki, ki opravljajo dejavnost javnega prevoza stvari s tovornimi motornimi vozili v cestnem prometu, so upravičeni do bonov za nakup goriva, in sicer: litrov a) do 3.5 tone nosilnosti 250 b) nad 3,5 tone do 5 ton nosilnosti 350 c) nad 5 ton do 10 ton nosilnosti 400 d) nad 10 ton nosilnosti 500 Samostojni avtoprevozniki, ki opravljajo javni pre- voz blaga v cestnem prometu z dvema ali več tovornimi motornimi vozili, so upravičeni do bonov za nakup osnovnih količin goriva samo za eno od- svojih vozil. Samostojni avtoprevozniki, ki opravljajo dejavnost javnega prevoza stvari s toVorhlmi motornimi vozili ali kombiniranimi,vozili v cestnem prometu neposredno za organizacije združenega dela ali preko obrtnih zadrug avtoprevoznikov oziromo z njimi trajneje po- „ slovno sodelujejo, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva, če z bsnovnipii količinami ni mogoče opraviti pogodbenih de!, vendar največ do-80 odstotkov porabe goriva v enakem obdobju preteklega leta skupaj z osnovnimi količinami. Navedene omejitve ne veljajo za prevoze, naštete' v 2. členu zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev- za nakup dieselskeea goriva in motornega bencina (Uradni list SFRJ, št. 61 '82). 11. člen Lastniki kombiniranih vozil in kombibusov so me-» sečno upravičeni do bonov za r ki goriva, in sicer: litrov — če opravljajo javni prevoz oseb v cestnem prometu kot osnovno dejavnost 400 — če opravljajo javni prevoz oseb v cestnem prometu kot postranski poklic 150 —- če opravljajo javni prevoz stvari v cestnefn prometu 200 — če opravljajo drugo samostojno osebno delo 100 — če niso nosilci samostojnega osebnega dela 40 Samostojni avtoprevozniki, ki opravljajo dejavnost javnega prevoza oseb v cestnem prometu z dvema ali več motornimi vozili, šo upravičeni do bonov za nakup osnovne količine goriva samo za eno od svojih motornih vozil. Lastniki osebnih taksi avtomobilov, ki opravljajo javni prevoz oseb v cestnem prometu kot postranski poklic, so mesečno upravičeni do bonov za nakup 200 litrov goriva. 12. člen Lastniki osebnih avtomobilov, nosilci samostojnega osebnega dela, ki opravljajo javni prevoz stvari v cestnem prometu — vleka poškodovanih vozil, so upravičeni do bonov za nakup 250 litrov goriva mesečno, če opravljajo to dejavnost kot osnovno dejavnost, oziroma do bonov za nakup 80 litrov goriva mesečno, če opravljajo to dejavnost kot postranski poklic. 13. člen Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so njihova lastnina, in katerih dejavnost je odvisna od uporabe osebnega avtomobila ali kombiniranega vozila, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih 20 litrov goriva mesečno. Delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in katerih dejavnost je odvisna od uporabe osebnega avtomobila ali kombiniranega vozila, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih 10 litrov goriva mesečno. 14. člen Upravičenci iz 9. in 13. člena te uredbe, katerih dejavnost zahteva večjo količino goriva in dokažejo upravičenost za to s poslovnimi knjigami in izkazanimi stroški za prevoze v letni davčni napovedi, so upravičeni do bonov za nakup goriva v višini do 60 °/o porabe v enakem obdobju preteklega leta. Upravičenci iz 9. in 13. člena te uredbe, katerih dejavnost je neoUhodno vezana na delo na terenu (popravila, montažna dela, vodovodne in toplovodne napeljave, zidarstvo, pleskarstvo, teracerstvo, krovstvo, stavbno mizarstvo in podobne dejavnosti) in katerih dejavnost zahteva večjo količino goriva in dokažejo upravičenost za to s poslovnimi knjigami in izkazanimi stroški za prevoze v letni davčni napovedi, so upravičeni do bonov Za nakup goriva v višini do 80 %> porabe v enakem obdobju preteklega leta. Delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva, če to porabo dokažejo po merilih iz prvega in drugega odstavka tega člena. 15. člen Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so njihova lastnina, so upravičeni do bonov za tehnološko gorivo v višini do 80 %> porabe teh goriv v enakem obdobju preteklega leta. Upravičenci iz prvega odstavka tega člena, ki pri opravljanju svoje gospodarske dejavnosti uporabljajo razne stroje (motorne žage, mešalnike, agregate, viličarje in druge podobne stroje ter naprave za notranji prevoz), so upravičeni do bonov za nakup goriva za te stroje po merilih iz prejšnjega odstavka tega člena. 16. člen Pristojni občinski upravni organ za gospodarstvo izda lastnikom gradbenih strojev in avtoprevoznikom, ki so upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva, evidenčni list na obrazcu, ki je sestavni del te uredbe in objavljen skupaj z njo. V evidenčni list se vpišejo porabljene količine goriva v preteklem letu, ki jih ugotovi uprava za družbene prihodke. Pristojni občinski upravni organ za gospodarstvo vpiše v evidenčni list izdane bone za osnovne količine goriva, izdane bone za dodatne količine goriva pa vpišejo v evidenčni list organizacije združenega dela, obrtne zadruge, samoupravne interesne skupnosti in druge pravne osebe, za katere lastniki gradbenih strojev in avtoprevozniki opravljajo storitve. 17. člen Lastniki osebnih avtomobilov, ki so invalidi z najmanj 60 % telesno okvaro po družbenem dogovoru o seznamu telesnih okvar na okončinah, medenici ali hrbtenici, invalidi z 80% telesno okvaro in osebe, ki i so popolnoma izgubile vid, ledvični bolniki, ki se vozijo na dializo, in hemofiliki, so upravičeni do bonov za nakup 80 litrov goriva mesečno. Lastniki osebnih avtomobilov, ki redno vozijo invalide in bolnice iz prejšnjega odstavka tega -člena, in starši, rejniki ali skrbniki, ki s svojim vozilom vozijo težko telesno qli zmerno, težje ali težko duševno prizadete otroke v razvojne oddelke vzgojno-varstvenih organizacij, v organizacije za usposabljanje, šole, v delavnice za delo v posebnih razmerah, v varstvo v tujo družino, v zdravstveno organizacijo na redno zdravljenje, v organizacije za' usposabljanje ali rehabilitacijo, so upravičeni do bonov za nakup 80 litrov goriva mesečno. Potrdilo o upravičenosti izda ustrezna komisija oziroma zdravstvena organizacija, ki je ugotovila stopnjo telesne okvare invalida, hemofilijo, da je potrebna redna dializa, oziroma center za socialno delo ali' strokovna služba občinske skupnosti socialnega skrbstva, ' ki je na podlagi odločbe o razvrstitvi in napotitvi ali potrdila ustrezne zdravstvene organizacije ugotovila, da je otrok težko telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadet. Izjemoma se lahko v posameznih izrednih primerih za bolnike, rekonvalescente ali invalide na predlog invalidske ali zdravstvene organizacije odobrijo boni za nakup dodatnih količin goriva. 18. člen Zdravniki, patronažne sestre, babice in sestre, ki negujejo bolnike na domu, socialni delavci, ki opravljajo delo na terenu, veterinarji, kmetijski pospeševalci, inšpektorji, gozdarji, delavci PTT organizacij, raznašalci dnevnega. časopisja, ki za opravljanje dejavnosti organizacij združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma nalog organa uporabljajo svoje vozilo, so upravičeni do bonov za nakup goriva v višini do 80 % porabe v enakem obdobju preteklega leta. Za druge nujne službene namene, za katere delavci' uporabljajo, svoje vozilo, pa so upravičeni do bonov za nakup goriva v višini do 60 % porabe v enakem obdobju preteklega leta. Upravičenci uveljavljajo možnost iz prejšnjega odstavka pri organizaciji, za katero opravljajo delo. Organizacija prejme pripadajoče bone pri občinskem upravnem organu, pristojnem za gospodarstvo, na območju katerega ima organizacija svoj sedež, ob predložitvi zahtevka, ki mora vsebovati ime organizacije, količino porabljenega goriva v enakem obdobju lanskega leta, zahtevano količino bonov in predvideno število upravičencev, ki j Im bodo boni razdeljeni. 19. člen Za izračun porabe goriva se uporabi normativ 91/100 km za osebni avtomobil, 15 1/100 km za motorno tovorno vozilo in 251/100 km za avtobus. 20. člen Občani, ki se vozijo na delo s kolesom z motorjem, so upravičeni do bonov za nakup 10 litrov motornega bencina mesečno, če je delovno mesto oddaljeno ( od njihovega stalnega ali začasnega prebivališča več kot 10 kilometrov, o čemer izda potrdilo organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija ali skupnost Oziroma organ, kjer je delavec zaposlen: 21. člen Odvetniki in samostojni kulturni delavci, katerih dejavnost je vezana na uporabo osebnega avtomobila, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva v višini do 60 %> porabe goriva v enakem obdobju preteklega leta, vendar največ do 40 litrov goriva mesečno. Upravičenci uveljavljajo zahtevke pri Odvetniški zbornici Slovenije oziroma drugih organizacijah in društvih ((Društvo slovenskih pisateljev, PEN klub itd.). 22. člen' Za posebne akcije, ki so pomembne za gospodarske ali druge dejavnosti' (npr. vaje splošne ljudske obrambe ali obrambnih in samozaščitnih sil, akcije organov za notranje zadeve, naravne in druge nesreče, posebej opredeljeni kulturni in drugi projekti in programi), lahko organizatorji akcij dobijo bone za najnujnejše količine goriva za izvedbo akcije. Boni za nakup najnujnejših dodatnih količin goriva se izjemoma dodelijo tudi občanu, ki mu je brez uporabe njegovega motornega vozila onemogočen prihod na delo, in v drugih izjemnih okoliščinah, vendar največ do 40 litrov mesečno. 23. člen Občinski upravni organi, pristojni za gospodarstvo, kjer ima upravičenec stalno prebivališče, delijo bone za gorivo za upravičence iz prve (razen traktorje), druge, tretje, četrte in pete točke 2., 4., 6., 13., 14., in 15. člena te uredbe. Organizacijam združenega dela, obrtnim zadrugam, samoupravnim interesnim skupnostim in" drugim pravnim osebam dodeli bone, do katerih so upravičeni delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so njihova lastnina, iz drugega odstavka tretje točke 2. člena, 5. in 7. člena, tretjega odstavka 8. člena, drugega in tretjega odstavka 10. člena in prvega odstavka 21. člena te uredbe, pristojni občinski upravni organ za gospodarstvo, na območju katerega imajo svoj sedež. Bdne za gorivo za upravičence za traktorje iz prve točke 2. člena, prvega odstavka 8. člena, 9. člena, prvega in četrtega odstavka 10. člena, 11., 12., 17. in 20. člena te uredbe in 2., 2. a.," 2. b. in 3. člena ter drugega odstavka 4. člena in 5. člena uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom in dieselskim gorivom (Uradni list SFRJ, št. 62/82, 66/82 in 75/82) delijo občinski upravni organi za notranje zadeve, kjer ima upravičenec svoje stalno prebivališče. Za registrirane čolne ih ladje deli bone pristojna luška kapitanija. 24. člen Pristojni organ za obravnavo zahtevkov za bone za nakup dodatnih količin goriva iz četrtega odstavka 17. člena in 22. člena je Republiški komite za tržišče Jn splošne gospodarske zadeve. 25. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija, skupnost ali druga pravna oseba: 1. ki proda gorivo brez prevzema bonov za nakup prodane količine; 2. ki da neresnične podatke o posamezniku, ki želi uveljaviti upravičenost do bonov za nakup večje količine goriva; 3. ki posameznih podatkov ne vpiše v evidenčni list; 4. ki da netočne podatke ob predložitvi zahtevka ' iz tretjega odstavka 18. Člena in prvega odstavka 22. člena te uredbe. Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije "ali druge pravne osebe. Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek tudi posameznik organizacije združenega dela, ki se ukvarja s prometom naftnih derivatov na drobno, ki proda gorivo brez prevzema bona za nakup prodane količine. ■** _ 26. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek, kdor da ob zahtevi za izdajo bonov neresnične podatke. 27. člen Izvajanje določb te uredbe nadzorujejo občinski upravni organi, pristojni za tržne inšpekcije. 28. člen Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha veljati uredba o omejitvi prorheta z motornim bencinom in plinskim oljem (Uradni list SRS, št. 37/82). 29. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 31-02/82-17 Ljubljana, dne 28. decembra 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE ................,............ Datum: Št: EVIDENČNI LIST Obrtnik: ....................:........i............... opravlja gospodarsko dejavnost: ...................... št. obrtnega dovoljenja: ..........—__________________ 1. Porabljene količine goriva v 1982. letu .....litrov 2. Dovoljena poraba goriva v 1983. letu ........litrov (mesečno, letno) Organ oziroma organizacija, ki upravičencu izda bone Količina goriva Datum 2ig in podpis 21g Podpis 1984. Na podlagi 196. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79. in. 12/82) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 43. seji, dne 23. decembra 1982 sprejel SKLEP o osnovah in merilih za določitev osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 1 Ob upoštevanju družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem se s tem sklepom določajo osnove in merila za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov funkcionarjem, ki vodijo republiške upravne organe, republiške organizacije ter .samostojne strokovne službe Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji). 2 Pri določanju osnov in meril za določanje osebnih dohodkov funkcionarjev se upošteva ocena družbene vrednosti funkcije in ocena prispevka funkcionarja k izvrševanju funkcij organa in s tem k skupnim rezultatom v družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije. 3 Pri ugotavljanju družbene vrednosti posamezne funkcije se upoštevajo naslednji kriteriji: — družbenopolitični pomen funkcije, — sestavljenost, obseg in intenzivnost del in nalog, ki se opravljajo v okviru posamezne funkcije, — neposredna družbena odgovornost za opravljanje funkcije. Glede na navedene kriterije se določijo za posamezne funkcije naslednje osnove osebnega dohodka, izražene v točkah: točk 1.1. Generalni sekretar Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 740—870 2. Funkcionarji, ki vodijo samostojne strokovne službe Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 740—870 3. Funkcionarji, ki vodijo delovna te- lesa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 740—870 II. Funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe in republiške organizacije: 1. direktor Republiške uprave za druž- bene prihodke, Zavoda SRS za družbeno planiranje, Zavoda SRS za statistiko, Hidrometeorološkega zavoda SRS, Zavoda S SRS za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje 740—870 2. funkcionarji, ki vodijo druge re- publiške upravne organe in republiške organizacije 670—830 III. Namestniki funkcionarjev, ki vodijo samostojne republiške upravne organe in republiške organizacije: 1. namestnik direktorja Republiške uprave za družbene prihodke, Zavoda SRS za družbeno planiranje, Zavoda SRS za statistiko, Hidrometeorološkega zavoda SRS, Zavoda SRS za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno so- * delovanje 660—790 2. namestniki funkcionarjev, ki vodi- jo druge republiške upravne organe in republiške organizacije 630—740 IV. Funkcionarji, ki vddijo republiške upravne organe v sestavi 600—800 Osnove osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka se povečajo zaradi vrednotenja posebnih pogojev dela in odgovornosti skladno z določili zakona o notranjih zadevah in zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter sklepom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o povečanju osnov osebnega dohodka za delavce v inšpekcijskih službah. 4 Osnova mesečnega osebnega dohodka, določena na podlagi 3. točke tega sklepa, se poveča glede na delovno dobo, ki se šteje v pokojninsko dobo: od 1 do 5 let delovne dobe za 1 od 5 do 10 let delovne dobe za 2 od 10 do 15 let delovne dobe za 4 od 15 do 20 let delovne dobe za 6 od 20 do 25 let delovne dobe za 8 od 25 do 30 let delovne dobe za 10 nad 30 let delovne dobe za 12 5 Funkcionarji prejemajo mesečno akontacijo osebnega dohodka, ki jo določi Komisija Izvršnega sveta za kadrovske in administrativne zadeve na osnovi števila točk po 3. in 4. točki tega sklepa in vrednosti točke, ki se -uporablja za izračun sredstev za osebne dohodke delavcev v republiških upravnih organih. 6 Dokončni osebni dohodek funkcionarja je odvisen od njegovega delovnega prispevka. Ta prispevek oceni fn ugotovi Izvršni svet praviloma enkrat letno, ko obravnava in ocenjuje delo posameznega organa. 7 Glede višine nadomestila osebnega dohodka za čas nezmožnosti za delo do 30 dni, dnevnic za službeno potovanje in stroškov za prenočevanje, povračila potnih stroškov in povračila za uporabo lastnega vozila v službene namene, nadomestila za ločeno življenje, povračila stroškov ob selitvi iz kraja stalnega bivališča v kraj zaposlitve, regresa za organizirano prehrano med delom, nadomestila stroškov za prevoz na delo in z dela, regres za letni dopust, jubilejnih nagrad, nagrade ob odhodu v pokoj ter dragih prejemkov in nadomestil, prispevka za izobraževanje ter prispevka za,stanovanjsko izgradrijo se za funkcionarje uporabljajo določbe samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti upravnega organa, v katerem opravljajo stalno funkcijo, Funkcionar, ki opravlja funkcijo izven kraja stalnega prebivališča, je upravičen štirikrat mesečno do povračila potnih stroškov od kraja, kjer opravlja svojo funkcijo, do kraja stalnega prebivališča in nazaj. 8 Funkcionar, ki je v zadnjih šestih ali dvanajstih mesecih pred imenovanjem prejemal višji osebni dohodek, kot je določen po 3. in 4. točki tega sklepa, obdrži dosedanji osebni dohodek. Ta osebni dohodek se ne povečuje toliko časa,' dokler višina 'osebnega dohodka, določena za funkcijo, na katero je imenovan, ne doseže višine prinesenega osebnega dohodka. Funkcionar, ki po poteku dobe, za katero je bil imenovan, ni ponovno imenovan in ni razporejen k delom in nalogam v upravnem organu, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, ali ki .razporeditve k takim, delom in nalogam ney sprejme, ima šest mesecev pravico do osebnega dohodka v višini zadnjega mesečnega dohodka pred iztekom mandata s tistimi povečanji osebnega dohodka in prejemkov, ki so predvideni s samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti organa, v katerem uresničuje pravice iz delovnega razmerja. 9 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. St. 113-02/82-10/3-1 Ljubljana, dne 23. decembra 1932. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1985. Na podlagi 128. in 271. člena zakona q_ sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 43. seji, dne 23. decembra 1982 sprejel SKLEP o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov vodilnim delavcem v republiških upravnih organih, republiških organizacijah in strokovnih službah Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 1 S tem sklepom se ob upoštevanju samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v delovnih skupnostih upravnih in pravosodnih organov in družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev določajo osnove in merila za določanje osebnih dohodkov vodilnim delavcem v republiških upravnih organih, republiških organizacijah in strokovnih službah Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Iv nadaljnjem besedilu: vodilni delavci). 2 Vodilni delavci pridobivajo osebne dohodke v odvisnosti od rezultatov njihovega dela in njihovega osebnega prispevka, ki so ga dali s svojim živim in minulim delom k izvrševanju funkcij, del in nalog upravnega organa. Izhodišče za določanje osebnega dohodka so dela in naloge, ki so v skladu z zakonom opredeljene v aktu o sistemizaciji del in nalog upravnega organa. Sredstva za osebne dohodke vodilnih delavcev se zagotavljajo v okviru dohodka delovne skupnosti. 3 • Pri delitvi sredstev za osebne -dohodke vodilnih delavcev na podlagi živega dela se upoštevajo naslednje osnove: — zahtevnost del in nalog glede na sestavljenost dela, odgovornost za delo, psihofizične obremenitve ter pogoje dela, — dejanski rezultati dela, ki se odražajo v osebnem prispevku vodilnega delavca in v skupnih rezultatih dela delovne skupnosti pri izvrševanju funkcij, del in nslog upravnega organa na podlagi izvršenega programa dela upravnega organa. Zahtevnost del in nalog se izrazi s točkami, in sicer tako, da se ovrednoti: točk sestavljenost dela, pr; Čemer se upoštevajo zlasti: teoretično in praktično znanje, specialna znanja, delovne izkušnje, sposobnost ' • in spretnost za opravljanje dela 245—355 odgovornost za delo, pri čemer se upošteva zlasti: 'odgovornost za pravilno opravljanje dela, samostojnost pri delu, odgovornost za vodenje, odgovornost za razpolaganje z družbenimi sredstvi 200—290 psihofizične obremenitve, pri čemer se upoštevajo zlasti: umski in fizični napor ter napor iz komunikacij 120—175 pogoji dela, pri čemer se upoštevajo zlasti: razmere, v katerih vodilni delavci opravljajo svoja dela in naloge 45-—60 Glede na osnove in merila iz prejšnjega odstavka se dela in naloge vodilnih delavcev razvrščajo in vrednotijo po. naslednjih skupinah: I. Republiški svetovalec II. Republiški podsekretar in podsekretar v samostojnih strokovnih službah Izvršnega sveta III. Pomočnik funkcionarja, ki vodi samostojni republiški upravni organ, republiško organizacijo oziroma samostojno strokovno službo Izvršnega sveta IV. Načelnik Uprave za notranje zadeve V. Svetovalec funkcionarja, ki vodi samostojni republiški upravni organ, republiško organizacijo oziroma samostojno strokovno službo Izvršnega sveta točk 730—850 670—770 640—740 640—720 620—680 Vrednost del in nalog vodilnih delavcev iz prejšnjega odstavka se poveča zaradi vrednotenja posebnih pogojev dela in odgovornosti skladno z določili zakona o notranjih zadevah in zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter Sklepom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o povečanju osnov osebnega dohodka za delavce v inšpekcijskih službah. 5 Dela in naloge posameznega vodilnega delavca, določena v aktu o sistemizaciji del in nalog upravnega organa, ovrednoti Komisija izvršnega sveta za kadrovske in administrativne zadeve na podlagi določb prejšnje toč'ke in na predlog predstojnika upravnega organa. 6 Dejanski rezultati dela, ki se odražajo v delovnem prispevku vodilnega delavca k izvrševanju funkcij, del in nalog upravnega organa, se ocenjujejo trimesečno, ločeno po mesecih. Delovni prispevek vodilnega delavca oceni na predlog predstojnika organa Komisija Izvršnega sveta za kadrovske in administrativne zadeve. 7 Pri' ugotavljanju in vrednotenju delovnega prispevka vodilnega delavca se upošteva zlasti: — kvaliteta opravljenega dela in kakovost doseženih rezultatov — količina opravljenega dela in s tem obseg dela in izraba delovnega časa — gospodarnost dela, ki se izraža kot racionalnost pri uporabi in trošenju materiala, energije, denarnih sredstev. Pri ugotavljanju in vrednotenju delovnega prispevka vodilnega delavca po osnovah iz prejšnjega odstavka se upošteva tudi ocena delovnega prispevka organizacijske enote, ki jo vodi oziroma v kateri dela. 8 Osebni dohodek, določen na podlagi 4. točke tega sklepa, se poveča glede na delovno dobo, ki' se šteje v pokojninsko dobo: •/. od 1 do 5 let delovne dobe za 1 od 5 do 10 let delovne dobe za 2 od 10 do 15 let delovne dobe za 4 od 15 do 20 let delovne dobe za 6 od 20 do 25 let" delovne dobe za 8 od 25 do 30 let delovne dobe za 10 nad 30 let delovne dobe za 12 9 Vodilni delavci prejemajo mesečno akontacijo osebnega dohodka, ki se določi na osnovi števila točk po 4. in 3. točki tega sklepa in vrednosti točke, ki se uporablja za izračun sredstev za osebne dohodke delavcev republiških upravnih organov, zmanjšane za odstotek, ki' ga za posamezno ocenjevalno obdobje določi Komisija Izvršnega sveta za kadrovske in administrativne zadeve. Ta akontacija se vsake tri mesece poveča ali zmanjša glede na ugotovljene dejanske rezultate dela vodilnega delavca skladno s 6. in 7. točko tega sklepa. 10. Vodilni delavec, ki je v zadnjih šestih ali dvanajstih mesecih pred imenovanjem prejemal višji osebni dohodek, kot je določen po 4. in 8. točki tega sklepa, obdrži dosedanji osebni dohodek. Ta osebni dohodek se ne povečuje toliko časa. dokler višina osebnega dohodka, določena po 4., 6., 7. in 8. točki tega sklepa ne doseže višine prinešenega osebnega dohodka. Vodilni delavec, ki je na dan uveljavitve tega sklepa po dosedanjih predpisih prejemal višji osebni dohodek, kot bi mu pripadal po določbah tega sklepa, obdrži dosedanjo osnovo osebnega dohodka. 11 Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov funkcionarjem strokovnih služb in teles Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov, ki' jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/75, 16/75, 20/76 in 27/79). 12 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 113-02/82-10/4-1 Ljubljana, dne 23. decembra 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1986. Na podlagi 69. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) izdaja Republiški komite za kulturo PRAVILNIK o pripravništvu in o opravljanju strokovnih izpitov za delavce v arhivih I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik ureja pripravništvo, program strokovnih izpitov (v nadaljnjem bsr.edilu: izpit), sestavo in oblikovanje izpitnih komisij, način opravljanja izpitov, vodenje evidence o izpitih in druga vprašanja v zvezi z opravljanjem izpitov za delavce, ki se usposabljajo za področje arhivistične, konservatorsko-restavratorske, knjigoveške in fotografske dejavnosti v arhivih. Za pripravništvo in opravljanje izpitov delavcev, ki' se usposabljajo za področje knjižničarske dejavnosti v arhivih veljajo določbe pravilnika o pripravništvu in o opravljanju strokovnih izpitov knjižničarske dejavnosti. 2. člen Arhivi morajo skrbeti za strokovno usposabljanje svojih delavcev, zlasti pripravnikov ter zagotavljati materialne, kadrovske in druge možnosti za izvajanje pripravništva. II. PRIPRAVNIŠTVO 3. člen Namen pripravništva je, da se pripravnik v skladu s programom pripravništva seznani z deli in nalogami, za katere se glede na stopnjo svoje strokovne izobrazbe pripravlja, ter da se pripravi za izpit in za poznejše samostojno delo. Pripravništvo se opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom mentorja. 4. člen Program pripravništva obsega splošni in posebni del. Splošni del programa je enoten za vse pripravnike in obsega spoznavanje družbenoekonomske ureditve, osnov političnega sistema socialističnega samoupravljanja, samoupravne organiziranosti, upravljanja in pridobivanja dohodka v strokovnih organizacijah za varstvo naravne in kulturne dediščine ter vloge in nalog strokovnih organizacij s področja kulture. Posebni del programa obsega praktično usposabljanje pripravnikov za dela in naloge, za katere se usposabljajo. Arhiv SR Slovenije določi program pripravništva. 5. člen Na podlagi programa pripravništva se za vsakega pripravnika pripravi program dela, v katerem se določi: — dela, ki jih bo pripravnik opravljal, in njihovo časovno razporeditev, — druge načine za praktično usposabljanje, — predviden čas za individualni študij, — konzultacije z mentorjem in drugimi delavci arhiva. Za pripravnika, ki prvič ne opravi izpita, se pripravi dodatni program dela. Program dela pripravi mentor, potrdi pa ga organ arhiva, pristojen za delovna razmerja. Pripravnik mora biti seznanjen s svojim programom dela ob nastopu pripravništva. 6. člen Mentorja določi organ arhiva, pristojen za delovna razmerja. Mentor je praviloma delavec v arhivu, v katerem je pripravnik zaposlen, lahko pa se določi na podlagi sporazuma z drugim arhivom za mentorja delavca v drugem arhivu. Za mentorja ne more biti določen, kdor ima nižjo stopnjo strokovne izobrazbe, kot je izobrazba pripravnika in kdor nima pet let delovnih izkušenj v arhivu. 7. člen Mentor ima predvsem naslednje naloge: pripravi program dela pripravnika in skrbi za njegovo izvajanje, uvaja sam in po drugih delavcih pripravnika v delo, mu daje strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu, dodeljuje delo oziroma posamezna opravila pripravniku, ga seznanja o pravilni uporabi delovnih sredstev, naprav in delovnih postopkov, obravnava s pripravnikom praktična vprašanja, usmerja pripravnika v študij strokovne literature in delovne dokumentacije, nadzira in preizkuša pridobljene delovne izkušnje ter poda poročilo o pripravnikovem usposabljanju. 8. člen V poročilu o pripravnikovem usposabljanju mentor oceni, — celotno delo pripravnika, — praktična dela, ki so. bila pripravniku naložena, posebej še pisne izdelke, — samostojnost pripravnika pri delu, — odnos pripravnika do dela. 9. člen Pripravnik vodi dnevnik dela, v katerega sproti, vpisuje vsa pomembnejša praktična dela, ki jih opravi. Mentor mora v dnevniku vsaj enkrat mesečno potrditi, ali pripravnik uspešno opravlja navedena dela. 10. člen Če je za usposabljanje pripravnika potrebno poznavanje dela v drugem arhivu, se lahko arhiv dogovori z drugim arhivom, da pripravnik v njem opravi del pripravništva. 11. člen Pripravniška doba traja za dela in naloge, za opravljanje katerih je potrebna: — srednja strokovna izobrazba — 6 mesecev, — višja strokovna izobrazba — 9 mesecev, — visoka strokovna izobrazba — 12 mesecev. Pripravniška doba se ustrezno podaljša, če je bil pripravnik začasno odsoten z dela več kot 30 dni, razen zaradi letnega dopusta ih udeležbe na mladinskih delovnih akcijah. 12. člen Po končani pripravniški dobi opravlja pripravnik izpit. Pripravniku, ki izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ga pri razglasitvi negativnega izpitnega uspeha določi izpitna komisija. Ta rok ne sme biti daljši kot en mesec za kandidata s srednjo, dva meseca za kandidata z višjo in tri mesece za kandidata z visoko strokovno izobrazbo. 13. člen Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas in ki po končani pripravniški dobi ne opravi izpita v roku, ki je enak polovici predpisane pripravniške dobe, preneha delovno razmerje. 14. člen Arhiv SR Slovenije — spremlja delo mentorjev in ga usklajuje, — organizira seminarje in tečaje za pripravnike. III. PROGRAM ZA IZPIT 15. člen Izpit obsega splošni in posebni del in se opravlja po programu, ki je objavljen v prilogi tega pravilnika in je njegov sestavni del. Izpit se opravlja ustno, pripravnik z visoko ali višjo strokovno izobrazbo, ki opravlja posebni del izpita iz področja arhivistične dejavnosti, opravlja izpit iz tujega jezika tudi pisno. ^ 16. člen Program splošnega dela izpita'je enak za vse pripravnike iste stopnje strokovne izobrazbe in obsega družbenoekonomsko ureditev, osnove političnega sistema socialističnega samoupravljanja, samoupravno organiziranost, upravljanje in pridobivanje dohodka v strokovnih organizacijah za varstvo naravne in kulturne dediščine ter vlogo in naloge strokovnih organizacij s področja kulture. 17. člen Pripravnik opravlja posebni del izpita iz področja dejavnosti, za katerega se je usposabljal. 18. Sen Arhiv SR Slovenije vodi seznam ustrezne strokovne literature za opravljanje izpitov. IV. IZPITNA KOMISIJA 19. člen ' Kandidat opravlja izpit pred komisijo, ki ima predsednika in najmanj dva člana. Predsednik in člani izpitne komisije se določijo izmed izpraševalcev, ki jih imenuje republiški upravni organ, pristojen za kulturo, za posamezne dele izpitnega programa in posamezne stopnje strokovne izobrazbe. 20. člen Sedež izpitnih komisij je pri Arhivu SR Slovenije. Arhiv SR Slovenije določi izpitno komisijo, pred katero opravlja kandidat izpit v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, ter čas opravljanja izpita. Zapisnikarja, ki vodi zapisnik o izpitu, določi Arhiv SR Slovenije izmed svojih delavcev. 21. člen Arhiv SR Slovenije: — spremlja in usklajuje delo izpitnih komisij, — skrbi za nemoteno delo izpitnih komisij, — opravlja strokovna in administrativno-tehnična dela za izpitne komisije. V. PRIJAVA K IZPITU 22. člen Kandidat, ki želi opravljati izpit, vloži prijavo pri arhivu, kjer je zaposlen. Prijavi mora biti priloženo dokazilo o kandidatovi strokovni Izobrazbi. Kandidat, ki Ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo in opravlja posebni del izpita iz področja arhivistične dejav- . nosti, mora v prijavi tudi navesti, iz katerega izmed jezikov, ki so predvideni v izpitnem programu, bo opravljal izpit. Arhiv, v katerem je kandidat zaposlen, pošlje Arhivu SR Slovenije prijavo za izpit takoj, najkasneje sedem dni pred izpitom pa tudi dokumentacijo o pripravnikovem usposabljanju. Dokumentacija o pripravnikovem usposabljanju vsebuje: — program dela pripravnika, — poročilo mentorja o pripravnikovem usposabljanju (8. člen), — dnevnik dela pripravnika. Kandidat lahko pošlje prijavo za izpit tudi neposredno Arhivu SR Slovenije. Kandidatu, ki se prijavi k izpitu, mora Arhiv SR Slovenije omogočiti, da opravlja izpit najpozneje 60 dni od prijave. Kandidat se lahko prijavi k izpitu najprej 30 dni pred iztekom pripravniške dobe. # 23. člen Arhiv SR Slovenije ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje izpita in o tem izda odločbo. Kandidatu, ki izpolnjuje pogoje, se pošlje odločba in obvestilo o času opravljanja izpita najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za Izpit VI. OPRAVLJANJE IZPITA 24. člen Izpit začne predsednik izpitne komisije tako, da kandidatu pojasni namen in potek izpita. 25. člen Kandidat najprej odgovarja na vprašanja iz splošnega dela izpita. Kandidat, ki opravi splošni del, lahko nadaljuje s posebnim delom izpita. Če izpitna komisija oceni kandidatovo znanje iz splošnega dela izpita negativno, kandidat ne more nadaljevati s posebnim delom in se šteje, da izpita ni opravil. 26. člen Kandidat z visoko ali višjo strokovno izobrazbo, ki opravlja posebni del izpita iz področja arhivistične dejavnosti, opravlja najprej pisni izpit iz tujega jezika. Naloga za pisni izpit obsega prevod teksta iz tujega jezika v slovenščino. Kandidat mora oddati pisno nalogo po poteku dveh učnih ur. Pri pisnem izpitu lahko uporablja slovar. Član izpitne komisije, ki je izpraševalec za tuj jezik, mora predsedniku izpitne komisije pred začetkom izpita posredovati tekst za pisno nalogo. 27. člen Splošni del izpita traja največ 4f ustni del posebnega dela izpita pa največ C -it. 28. Sen Uspeh kandidata ocenjuje izpitna komisija za vsak del izpitnega programa posebej z oceno »uspešno« ali »neuspešno«. Na podlagi ocen za posamezne dele programa izpitna komisija oceni, ali je kandidat izpit opravil, ali Izpita ni opravil. Izid izpita razglasi predsednik izpitne komisije ob navzočnosti članov, takoj po končanem izpitu. 29. člen Kandidatu, ki je izpit opravil, se izda spričevalo o izpitu na obrazcu, ki ga predpiše republiški za kulturo pristojni upravni organ. Spričevalo podpiše predsednik izpitne komisije. V spričevalu se navede področje dejavnosti ter stopnja strokovne izobrazbe, za katero je kandidat opravil izpit. Spričevalo se vroči kandidatu v osmih dneh od dneva, ko je izpit opravil.^ 30. člen Če kandidat brez opravičenega razloga ob določenem Sasu ne pride na izpit ali če odstopi, ko Je že začel opravljati izpit, se šteje, da izpita ni opravil. O upravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloči izpitna komisija. 31. člen Predsednik izpitne komisije, pred katero opravlja kandidat izpit, skrbi za pravilen potek izpita. 32. člen O poteku izpita se vodi zapisnik. Zapisnik mora obsegati: ime in priimek, rojstni datum ter stalno bivališče kandidata, sestavo izpitne komisije, datum izpita, vprašnja in oceno. Zapisnik podpišejo predsednik in člani izpitne komisija 33. člen Izpit je javen. VII. EVIDENCA O IZPITIH 34. člen Arhiv SR Slovenije vodi za vsakega kandidata evidenco, ki obsega prijavo k izpitu s prilogami, odločbo iz 23. člena tega pravilnika, obvestilo o času opravljanja izpita, zapisnik o poteku izpita in spričevalo o opravljenem izpitu. 35. člen Arhiv SR Slovenije vodi knjigo izpitov. Obrazec knjige je sestavni del tega pravilnika. VIII. PREtiODNE IN KONČNE DOLOČBE 36. člen Ne glede na drugi odstavek 1. člena tega pravilnika veljajo za delavce, ki se usposabljajo za področje knjižničarske dejavnosti v arhivu, določbe H. do 13. člena tega pravilnika. Ne glede na drugi odstavek 4. člena in 16. člen tega pravilnika opravljajo delavci v Arhivu SR Slovenije splošni del izpita po programu za strokovne izpite delavcev v državni upravi. 37. člen Delavec, ki se po preteku pripravniške dobe zaposli v arhivu na področju dejavnosti, za katerega ni opravil izpita, mora opravljati izpit po tem pravilniku, in sicer po dobi, ki je določena v 11. členu tega pravilnika, računa pa se od pričetka dela v arhivu oziroma na novem delovnem mestu. Poleg tega veljajo zanj tudi določbe drugega odstavka 12. in 13. člena tega pravilnika. Delavca s srednjo strokovno Izobrazbo, ki v času zaposlitve v arhivu pridobi višjo stopnjo strokovne izobrazbe, ni mogoče razporediti na dela in naloge, ki odgovarjajo pridobljeni izobrazbi, če ne opravi izpita po tem pravilniku za pridobljeno izobrazbo. Izpitni program za delavce iz prvega in drugega odstavka tega člena je enak programu, ki je objavljen v prilogi tega pravilnika. Delavec iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki je že opravil drug izpit, ne opravlja splošnega dela izpita. 38. člen Delavec, ki do uveljavitve tega pravilnika še ni opravil izpita, ga mora opraviti pp določbah tega pravilnika ^najpozneje v roku enega leta od njegove uveljavitve"! Delavec iz prejšnjega odstavka, ki ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo in opravlja posebni del izpita iz področja arhivistične dejavnosti, lahko opravlja posebej izpit iz tujega jezika v roku, ki pa ne sme biti daljši od dveh let od uveljavitve tega pravilnika. Delavec, ki želi odložiti izpit iz tujega jezika, mora to v prijavi za izpit navesti in se posebej prijaviti za izpit iz tujega jezika. 39. člen Šteje se, da je delavec iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki več kot pet let pred uveljavitvijo tega pravilnika uspešno opravlja glede na svojo strokovno izobrazbo ista dela in naloge v arhivu, usposobljen za samostojno opravljanje teh del in nalog; tak delavec se oprosti opravljanja izpita po sklepu arhiva, kjer je zaposlen. Ta arhiv pošlje sklep Arhivu SR Slovenije, da ga vpiše v evidenco. 40. člen Predsedniku in članom izpitne komisije pripadata plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v izpitni komisiji. Stroški izpitne komisije gredo v breme Arhiva SR Slovenije. 41. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 63-13/78 Ljubljana, dne 8. decembra 1982. Predsednik Republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl. 1. r. • Priloga I. — Program za strokovni izpit A. SPLgŠNI DEL PROGRAMA Za kandidate z visoko in višjo strokovno Izobrazbo 1. Družbenoekonomska ureditev 2. Osnove političnega sistema socialističnega samoupravi j arijj a 3. Samoupravna organiziranost, upravljanje in pridobivanje dohodka v strokovnih organizacijah za varstvo naravne in kulturne dediščine 4. Vloga in naloge strokovnih organizacij s področja kulture. Za kandidate s srednjo strokovno izobrazbo 1. Družbenoekonomska ureditev 2. Osnove političnega sistema socialističnega samoupravljanja 3. Samoupravna organiziranost, upravljanje in pridobivanje dohodka v strokovnih organizacijah za varstvo naravne in kulturne dediščine 4. Vloga in naloge strokovnih organizacij s področja kulture. ' B. POSEBNI DEL PROGRAMA a) Zo kandidate, ki so se usposabljali za področje arhivistične dejavnosti Za kandidate z visoko strokovno izobrazbo 1. Arhivsko pravo 2. Valorizacija dokumentarnega gradiva 3. Strokovna obdelava arhivskega gradiva ter Izdelava informacijskih sredstev 4. Strukture institucij 5. Zvrsti dokumenarnega gradiva 6. Sistemi poslovanja s spisi 7. Tuj jezik (branje in. prevod tekstov v enem izmed tujih jezikov, v katerem je pisano arhivsko gradivo v arhivu, kjer je 'kandidat zaposlen, in sicer nemščina, italijanščina, madžarščina ali latinščina) Za kandidate z višjo strokovno izobrazbo 1. Arhivsko pravo 2. Strokovna obdelava arhivskega gradiva ter izdelava informacijskih sredstev (za gradivo iz Časa po letu 1850) 3. Strukture institucij (za čas po letu 1850) 4. Zvrsti dokumentarnega gradiva (za čas po letu 1850) 5. Sistemi poslovanja s spisi (za čas po letu 1850) 6. Tuj jezik (branje in prevod tekstov iz časa po letu 1850) v enem izmed tujih jezikov, v katerem je pisano arhivsko gradivo v arhivu, kjer je kandidat zaposlen, in sicer nemščina, italijanščina ali madžarščina) Za kandidate s srednjo strokovno izobrazbo 1. Zakonska ureditev arhivske dejavnosti 2. Odbiranje arhivskega gradiva (za gradivo iz časa po letu 1945) , 3. Osnovna dela na arhivskem gradivu (za gradivo ‘iz časa po letu 1945) 4. Splošni pogoji shranjevanja ih ravnanja z arhivskim gradivom 5. Poznavanje arhivskih fondov 6. Uporaba arhivskega gradiva b) Za kandidate, ki so se usposabljali za področje konservatorsko-restavratorske dejavnosti Za kandidate z visoko in višjo strokovno izobrazbo 1. Arhivsko gradivo ih njegovo varstvo 2. Snovi, ki sestavljajo arhivsko gradivo, knjigo, grafično gradivo 3. Bolezni gradiva in preventiva 4. Konzervacija in restavracija gradiva Za kandidate s srednjo strokovno izobrazbo 1. Arhivsko gradivo in njegovo varstvo 2. Snovi, ki sestavljajo arhivsko gradivo, knjigo 3. Bolezni gradiva in preventiva 4. Konservacija in restavracija gradiva c) Za kandidate, ki so se usposabljali za področje ' knjigoveške dejavnosti Za kandidate s srednjo strokovno izobrazbo 1. Arhivsko gradivo in njegovo varstvo 2. Knjižnične vezave 3. Konservacija gradiva d) Za kandidate, ki so se usposabljali za področje fotografske dejavnosti Za kandidate s srednjo strokovno izobrazbo 1. Arhivsko gradivo in njegovo varstvo 2 Mikrofilmanje arhivskega gradiva 3. Priprava na mikrofilmanje 4. Jugoslovanski standardi za mikrofilm 5. Fotografska optika 6. Fotokemija Priloga II. — Obrazec Knjiga strokovnih izpitov (35. člen pravilnika) I •§ p 8 g 68 ?l •5« ■32 ^il 3S 2o o > N™ £■§ ,,39 Arhiv kand zapos litih 1 2 3 4 S 6 7 1987. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb sklepa skupščine Krajevne skupnosti Gančani o spremembi sklepa o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gančani, na seji dne 16. 12. 1982 odločilo : Razveljavijo se določbe sklepa skupščine Krajevne skupnosti Gančani o spremembi sklepa o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gančani (Uradne objave Pomurja, št. 39/81), s katerimi so zavezanci samoprispevka v denarju in delu gospodarji gospodarstev. Obrazložitev Občan je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenih določb sklepa Krajevne skupnosti Gančani z utemeljitvijo, da so bile sprejete, ne da bi se o njih vnaprej izrekli občani na referendumu ter, da se z njimi zavezujejo plačevanju samoprispevka gospodarji gospodarstev. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bilo sprejemanje navedenih določb, s katerimi se je spreminjal prejšnji splošni akt Krajevne skupnosti Gančani o uvedbi samoprispevka, ije da bi se občani vnaprej izrekli o tem na referendumu, v neskladju z 2. odstavkom 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), kjer je določeno, da se samoprispevek lahko uvede, če se občani na ustreznem območju vnaprej izrečejo za njegovo uvedbo. Navedeno zakonsko določbo je treba upoštevati tudi v primerih spreminjanja ali dopolnjevanja splošnih aktov o uvajanju samoprispevka. V neskladju z zakonom o samoprispevku je tudi zavezovanje samoprispevku »gospodarjev gospodarstev«. Taka vrsta zavezancev ni opredeljena v smislu drugega odstavka 8. člena zakona. Po slednjem je zavezanec denarne obveznosti lahko le občan, ki ima lastne dohodke, pod pojmom gospodar gospodarstva pa se zavezujejo plačevanju samoprispevka občan; glede na njihov statusni položaj v družini oziroma gospodarstvu ali gospodinjstvu, ter ne glede na. njihove dohodke. S takim obremenjevanjem je navedena vrsta občanov postavljena v neenak položaj, ki ga zagotavlja zakon o samoprispevku s prvim odstavkom 3. člena, po katerem irAajo občani ob enakih pogojih enake obveznosti glede plačevanja samoprispevka. Zato je Ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi druge aHinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni' list SRS, št. 39/74 in 28/76) obravnavane določbe razveljavilo. To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, dr. Majda S trobi in Bojan Škrk. Št. U150/82-9 Ljubljana, dne 16. decembra 1982. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1988. Na podlagi 88., 98., ,111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1-3/79) in na podlagi 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št.-. 21/82) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. decembra 1982 sprejela ODLOK o ureditvi nekatenh vprašanj s področja obrti v občini Laško I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so določeni nekateri' pogoji za samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti delovnih liudi in občanov v občini Laško (v nadaljnjem besedilu: samostojni obrtniki) na področju: — sprejemanja naročil in prodaje lastnih izdelkov na drugih krajih izven obrtne delavnice, — sprejemanje gostov na prenočevanje ter nudenje hrane in pijače gostom in abonentom, — opravljanje prodaje na drobno, — opravljanje gospodarske 'dejavnosti kot postranski poklic, — opravljanje gospodarske dejavnosti z dopolnilnim delom drugih. II. SPREJEMANJE NAROČIL IN PRODAJA IZDELKOV 2. člen Samostojni obrtnik lahko za nedoločen čas organizira sprejemanje naročil oziroma predmetov v popravilo ter prodajo svojih izdelkov tudi izven svoje obrtne delavnice, če za to poseduje dovoljenje upravnega organa. Upravni organ, ko predhodno dobi mnenje pristojnega obrtnega združenja, izda samostojnemu obrtniku dovoljenje za dejavnosti, navedene v prvem odstavku tega člena, če so izpolnjeni tile pogoji: — da samostojni obrtnik razpolaga s primernim prostorom, ki ustreza predpisom, — da izvajanje dejavnosti ne moti javnega reda in miru in ni škodljivo okolju, — da z izvajanjem dejavnosti soglaša občinska uprava za družbene prihodke pristojna po sedežu obrtne delavnige in za obrtne zadeve pristojni občinski upravni organ pristojen po sedežu obrtne delavnice, Če je sedež te v drugi občini. • Prostor določen za opravljanje gospodarske dejavnosti, naveden v prvem odstavku tega člena mora biti zunaj vidno označen s firmo samostojnega obrtnika z navedbo dejavnosti, ki se v prostoru izvaja in navedbo poslovnega časa. Dovoljenje za izvajanje dejavnosti, navedene v prvem odstavku tega člena, upravni organ dostavi tudi občinski upravi za družbene prihodke, pristojne po kraju dejavnosti in upravi za družbene prihodke, pristojne po sedežu obrtne delavnice, če je sedež te v drugi občini. 3. člen Samostojni obrtnik lahko izven svoje obrtne delavnice za določen čas organizira prodajo svojih izdelkov in opravlja storitve v okviru javnih družbenih prireditev turističnega, kulturnega, humanega ali družbenopolitičnega značaja,- Dovoljenje za opravljanje dejavnosti, navedene v prvem odstavku tega člena izda upravni organ, če so izpolnjeni tile pogoji: — da z opravljanjem dejavnosti soglaša organizator javne prireditve, — da ima samostojni obrtnik zagotovljen primeren prostor, ki ga mora za opravljanje dejavnosti predpisano urediti, — da se samostojni obrtnik zaveže najpozneje v\ roku dveh dni po končani javni prireditvi prostor in okolico, ki jo je uporabljal za svojo dejavnost, očistiti in urediti tako kot je bila pred uporabo, — da pri upravnem organu zaprosi za izdajo do^-volj en j a najmanj 8 dni pred pričetkom javne prireditve. III. SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČEVANJE 4. člen Občan lahko v svojem zasebnem gospodinjstvu in počitniški hišici oziroma kmet v svojem kmečkem gospodarstvu sprejemfa na prenočevanje goste ter nudi gostom in abonentom hrano, če izpolnjuje pogoje, določene s tem odlokom. 5. člen Občan oziroma kmet lahko sprejema goste na prenočevanje, če prostori za prenočevanje in bivanje gostov ustrezajo minimalnim pogojem, ki so obvezni za izvajanje gostinske dejavnosti, določenim s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih prostorov za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač v gostinstvih in kmečkih gospodinjstvih (Uradni list SRS, št. 11/75). 6. člen Občan oziroma kmet lahko nudi gostom in abonentom hrano in pijačo, če izpolnjuje pogoje, določene v 5. členu tega odloka in če osnovna živila (meso, krompir, kruh in drugo) prideluje sam na svojem ali najetem zemljišču. 7. člen Občan oziroma kmet, ki opravlja dejavnosti po 5. oziroma 6. členu tega odloka, mora imeti na vidnem mestu izobešen cenik storitev, overjen od občinskega upravnega organa pristojnega za cene in voditi knjigo gostov oziroma abonentov, overjeno od občinske uprave za družbene prihodke. 8. člen Osebe, ki za goste in abonente opravljajo gostinske storitve (priprava in serviranje jedi in pijač), morajo biti pod redno zdravstveno kontrolo. IV. PRODAJA NA DROBNO 9. člen Prodaja na drobno se sme organizirati kot samostojna obrtna dejavnost za blago v krajih, kjer družbena prodaja na drobno ni organizirana ali je neustrezna. Potrebo po organizaciji prodaje na drobno v smislu določbe prejšnjega odstavka tega člena, ugotavlja Izvršni svet Skupščine občine Laško na predlog organizacije potrošnikov, ki ga posreduje krajevna skupnost. 10. člen Upravni organ sme pričeti postopek za izdajo dovoljenja za prodajo na drobno šele, ko je Izvršni svet ugotovil potrebo v smislu določb 9. člena tega odloka. V. OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOST' KOT POSTRANSKI POKLIC 11. člen V skladu z zakonom in tem odlokom smejo delovni ljudje in občani s stalnim prebivališčem v občini Laško trajno ali sezonsko opravljati gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, le po naročilu posameznika ali po pogodbi s samostojnim obrtnikom, organizacijo združenega dela ter drugo samoupravno organizacijo ali skupnostjo pod pogojem, da pri delu ne uporabljajo visoko produktivnih strojev. ■ Gospodarska dejavnost kot postranski poklic se sme opravljati največ za dobo dveh let, razen za nerazvite dejavnosti, s katerimi ni mogoče ustvarjati dohodka za rentabilno izvajanje redne dejavnosti. Dejavnost, ki se smejo opravljati ko postranski poklic za nedoločen čas so: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, mehanika koles, ročno pleti j st vo, rokavičarstvo, graverstvo, prepariranje in gačenje žiVali, tesarstvo, sodarstvo, kolarstvo, žaganje drv, popravilo poljedeljskih strojev, ročna kovaška dela, sedlarstvo, fotokopiranje, čiščenje prostorov. pohištva in oken, pečarstvo, mizarska popravila na domu, popravila gospodinjskih strojev na domu, popravila vodovodnih inštalacij, popravila elektro inštalacij in izdelave makramejevi , Ne glede na naštete dejavnosti v prejšnjem odstavku tega člena, se smejo kot postranske dejavnosti za nedoločen čas opravljati tud; druge dejavnosti, če za to obstoje krajevne potrebe, ki jih ni mogoče kriti z redno dejavnostjo. O tem, če obstaja krajevna potreba po dejavnosti, ki je ni možno kriti z redno dejavnostjo, da mnenje obrtno združenje. Pred izdajo dovoljenja za opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic za določen čas mora upravni organ pridobiti mnenje obrtnega združenja in vprašati za mnenje organizacijo potrošnikov krajevne skupnosti. 12. člen Ne glede na določbe 11. člena tem odloka, se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje gospodarske dejavnosti: — opravljanje storitev za gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko ter z viličarji, — opravljanje javnega prevoza blaga in stvari ter oseb, razen opravljanja javnega prevoza blaga s triciklom ter prevoza delavcev in šolskih otrok po pogodbi z OZD, — izdelovanje umetnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač ter izdelava, predelava ter prodaja živilskih proizvodov, — izdelovanje kemičnih izdelkov ter izdelkov iz plastičnih mas, — pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza, — izdelovanje gradbenega materiala (zidaki, betonski elementi in podobno), — opravljanje storitev in proizvodnja proizvodov z visoko produkcijskimi stroji in avtomati, t-1 opravljanje žagarskih storitev, — opravljanje gostinske dejavnosti, razen v bifejih v krajih, kjer ni organizirana gostinska dejavnost. VI. DOPOLNILNO DELO Z DRUGIMI OSEBAMI 13. čleh Upravni organ dovoli samostojnemu obrtniku zaposlitev več kot pet, vendar največ sedem delavcev, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji določeni v drugem odstavku 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS. št. 1-3/79). VII. PREHODNE IN KONČNE ~ ' 'Tl 14. člen Samostojni obrtniki in drugi, ki se ukvarjajo s samostojno gospodarsko dejavnostjo, morajo v roku engga leta po veljavnosti tega odloka, svoje poslovanje uskladiti z določbami tega odloka, kolikor je z njimi v nasprotju. Upravni organ je" pooblaščen ukrepati v smislu 81. člena zakona, kolikor samostojni obrtnik oziroma druga ose.ba, ki se ukvarja s samostojno obrtno dejavnostjo, ne bi v določenem roku uskladila svojega poslovanja s tem odlokom. 15. člen Pristojni občinski inšpektorji nadzorujejo samostojne obrtnike in druge osebe, ki se ukvarjajo s samostojno gospodarsko dejavnostjo, če ti poslujejo in delajo v skladu z določbami tega odloka in v skladu z upravnimi, akti. izdanimi na podlagi tega '' Poka. t 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj =: področja obrti (Uradni vestnik občine Laško, št. 1/74 ter Uradni list SRS, št. 10-542/77). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 313-3/82-1 Laško, dne 18. decembra 1932. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. MOZIRJE 1989. Na podlagi 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji dne 24. decembra 1982 sprejela SKLEP o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in o osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1983 1. člen ♦ S tem sklepom se za leto 1983 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985, opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov, določi stopnja in višina prispevka za zdravstveno varstvo kmetov ter drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen ' Za dogovorjeno višino sredstev za uresničevanje opredeljenega programa iz dohodka in osebnega dohodka, skupščina občinske zdravstvene skupnosti Mo-zorje ugotavlja naslednje prispevne stopnje: a) iz dohodka 10,21 °/o b) iz osebnih dohodkov 1,29 %> Osnova za obračun prispevka iz dohodka in osebnega dohodka je bruto osebni dohodek. 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetijski zavarovanci, znašajo: a) od katastrskega dohodka, od negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katero se odmerja prispevek 32,5 %> b) pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.050 din 4. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in pokrajin plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo za njihove upokojence po stopnji 14 »/o od vseh prejemkov. 5. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa in za upokojence, ki niso izgubili statusa upokojenca, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek po stopnji 8e/o od bruto osebnega dohodka v breme dohodka. - 6. člen t Za delavce in občane, ki so sklenili pogodbe o delu po 213. členu zakona o delovnih razmerjih, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 8 %> od bruto prejemkov v breme dohodka. 7. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek po stopnji iz 2. člena tega sklepa od osebnega dohodka, ki ga ugotovi pristojni občinski organ za družbene prihodke za tekoče leto. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja (pavšalisti) ter osebe, katerim občinski organ za družbene prihodke ugotovi nižji osebni dohodek od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji in osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo prispevek po stopnjah iz 2. člena tega sklepa od osnove, ki ne more biti nižja od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. 8. člen Osebe, ki opravljajo intelektualne storitve (pogodbeni zavarovanci) in osebe, ki sklenejo s kmetijsko ali drugo organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek po stopnjah iz 2. člena tega sklepa od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka. Prispevek so dolžni plačati za ves čas take odsotnosti, po stopnjah iz 2. člena tega sklepa od osnove, ki je enaka mesečnemu osebnemu dohodku, ki ga je delavec dosegel v mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali je nastala kakšna druga okolnost iz tega člena, zaradi katere se plačuje prispevek po tem členu. 10. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo ter druge osebe, ki niso zavezane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek po 2. členu tega sklepa od osnov, Id jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo delovno organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se učijo ali so na praksi, plačujejo delovne organizacije prispevek po stopnjah iz 2. člena tega sklepa od osnove, ki jo za te delavce določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 11. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja in jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno od tujega nosilca zavarovanja ter drugi ljudje in občani, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo v pavšalnem znesku 680 din mesečno. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in o osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 9/82). Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 402-26/82-01 Mozirje, dne 24. decembra 1982. - . Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje Jože Kumer, dipl. inž. L r. 1990. Na podlagi 73., 74., 75. in 76. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 11/78) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji dne 24. decembra 1982 sprejela valorizirano LISTO PRISPEVKOV uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva 1. člen Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke naslednje zneske: