58. številka. Ljubljana, vtorek 11. marca. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja, vsak dan, izvzcuiAi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali za a v s t r o - o ^ e r s k e dežele za celo leto Ui tfld., za pol I t.i -« „1., za četrt leta 4 gld.  —  Za Ljubljano brez pošiljanja na dota za celo leto la gllL, M četrt leta .'! ^Id. ''o kr., za en mesce 1 #Id. 10 kr.   Za poSiljiinjo na dom se računa 10 kr. za meneč, ."JO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kolikor  poštnina iznaša,        /a gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 jrld. fiO kr., po pošti  prejemali za četrt leta :i fftd.    - Za oznanila  M plačuje od četiristopne petit-vrBto B kr., če bo oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, iu 1 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Knlinauovej hiši St. ."t gledališka stnllia.14. O p r a v n i 11 v o, na katero naj »e blagovolijo poSijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Naroilucj tiskarni" v Knhiuinovej hiSi.
ali „Reichs praehe", kakor ga neki učenlliu-movic imenuje, temu se uij treba glave ubijati z nemško slovnico, nemškim slovarjem in nun kimi klasiki, Sunovo — „Schulzeitungo" naj bere, pa zna. To se bo morebiti komu čudno zdelo, pa ta misel jo udom „zwergver-einov" — dogma. Kaj merite, zakaj se „/vvergvereini" snujejo V Zato, da so učitelji iz ljubezni do svoje slovenske domovine iu slovenskega jezika — nemščine učijo iz „Schulzeitunge". — Torej onim učiteljem, kateri so nemščine zmožni, ni j treba „zwerg-vereina," in „Seliulzeitunge". Motite se. Tudi ti morajo v „zvvergverem" vstopiti, da pokažejo, da nemščine nijso zabili, in da spri-čajo, da jim je materinski jezik — drag, da ljubijo svojo — domovino. „Uurch leere phra-sen vvird dem vattrlande nichts goholfeu u Kdor hoče slovenskoj domovini pomagati, vpisati se mora v kak „zvvergvereiu", to je prvi pogoj, drugo je vse uičevo. Narodnjaštvo in prenapetost ne vodita daleč. „Fucta loquuutur!"
In kdo je prenapet narodnjak V Vsak učitelj kateri še nij ud kakega „zw< rgverema", ali kateri si ue da vsiliti „Schulzeitunge". IJodi še tako miren in miroljuben, izpoluuj še tako vestno svoje učiteljsko dolžnosti, bodi štedljiv, naročuj si poduinih, pedagogičmh in diuzib časnikov, kupuj si koristnih knjig v vseh jezi-cdi, katere razumeš, izobražaj vedno bolj sebe in širi omiko tudi mej prostim narodom, mej katerim živiš, iu kateiega kruh ješ, — vse je zastonj, ako ue pr, tečeš v nzwergve-rein", kadar te pokličejo, in ako se braniš in ponižno ne občuduješ „Schulzeituuške" modrosti. Gorje ti, ako ne živiš iu delaš po Suuovej iu Thumovej morali, — ti si nemir-než, nepokojnež, združbe delaš in neslogo seješ
in nikdar uijsi varen, da te mogočni Vodopivec se svojim bičem ne doseže. Tako jo !
Iu kako se imenujejo te komedije mej uč'telji, ta „ljubezenw slovenščine in slovenske domovine po „Schulzeitunškem** receptu, to veternjaštvo in kruhoborstvo, to denunciiacije in tožbe mej kolegi, to žuganje in preganjanje, ti terorizem in ta demoralizacija?
To jo: „Freiheit" in „Kortschritt."
O srečna dežela, ki imaš take učitelje !
Za splošno volilno pravico
se pose/a v svojem uvodnem članku tržaška „Edinost", ki piše mej dru/.im:
„Splošna volilna pravica odpravila bi mnogo nepostavnostij, ki se gode pri Bestavljauji volilnih listin. Sjiiošiiii volilna pravica ne bi po-trebovala preiskav davkovskih knjig, ne drugih nitnoatij, ampak le krstne bukve in občinskega urada potr ulo o dobrem vedenji. Naš DBrod je zdrav, čil narod, treba mu je svobode, da so ra/.vije, zatorej je čas, da začnemo :■ plošno ua to delati in podučevati ljudstvo, s čem bi na boljo pr šli, namreč, ako si vsak zbere zaupnega zastopnika, ki bo neustrašivo stal ua braniku narodnih pravic in mož«to se poteznl po željah svojih volilcev za njihovo blagost za njih pravice. Morda se bode nam očitalo da škilimo v BOCtjalisem, da ne daleč smo od pogubonosinh načel socialistov ; strašiti se ne sinemo borbe za napredek in svobodo, ne omagati pri delu za ob ne pravice, biti moramo vstrajni, srčni in do trpkega zatajevanja potrpežljivi, ako ho e ino žeti sad, kateri smo s potom v obrazu m krvavimi žulji sejali. Kaj poreče pohablieni betežui vojak na svojem domu, videč, kako je ob času vol tev, kako zalezuje gospoda iz kanclij bornega kme-
„Freiheit" in „Fortschritt" naših učiteljev.
Iz Notranjskega 8. marca [Izv. dop.] Dežman — užo renegat — jo rekel o priliki, da je tudi on Slovenec, in da nij protivnik slovenščini.   Naši najnovejši rene-gatki   in  nemškutarčki — kruhoboici učiteljskega stanu — bo prekosili tega svojega mojstra in patrona, oni v svojej „Schul-zeituugi**   trdo, ne samo da nij so protivnik) slovenščine,  tem ur  celo, da slovenščino ljubijo, da jim je materini jezik „dragu. In zavoljo te velike ljubezni sloveuskega jezika pišejo iu berejo — nemško „Schulzeitungo", govore in poročajo v svojih shodih iu društvih — nemški. Stoj fant! Tu te lehko na laž postavijo. Pri slavnem — racam pogubnem — shodu postonjakega „zweigvereinau v Senožečah pri oslu Demseherji — purdon 1 Demscher nij osel, uže ime kaže, da nij, osli so po njegovem modrem izteku le Sloveuci, torej pustimo osla, in recimo — pri slavnem shodu pri Deuiucbcrji, sklenili so nuši Thumovci v svojej  diplomatičnej prevejanosti,  da jo pri njihovem zborovanji dovoljeno slovenski govoriti, kdor nemški ne zna. Kako pravični so ti gospodje slovenskemu jeziku,  in kako mogočni tudi, — kar Bami sebi dovolijo, slovenski govoriti, kadar jim zmanjka — nemške učenosti.   To je dokaz, da ti možic ji slovenščino res ljubijo, sicer bi bili sklenili, da kdor nemški ne zna, naj kima.
Ne mislite pa, da kdo izmej naših učiteljskih neniškutarčkov nemški ne zna. To je morebiti lani bilo, Ktos je to nemogoče, letos berejo — „Schulzeitungo". Ako še ne vestu, čujte. Kdor se hoče naučiti nemškega jezika
Slovanščina v romanščini.
Pod tem naslovom izdal je g. Davorin Trstenjak pretečeno leto v Celovcu tiskano knjigo, katera zaradi mnogovistuih uovostij na filologičuem polji in zaradi v njej naznačenih dozdaj še malo pozuatih virov živo zaslužuje, da se ne vrže takoj v stran, in da se ne pozabi s prahom pokrita v kučem kotu, kakor je enačim razpravam pri nas navadua usoda.
G. pisatelj izjavlja v predslovu, da so ti članki podatki k njegovim razpravam, katere so bile pod naslovom: »Slovanski elementi v venet.-'i in r v letopisih „Matice slovenske" 1874, 1875, 187G in 1877 objavljene. „Preoravši iu preučivši mojstra Dieza — nadaljuje g. pisatelj — našel sem mnogo besedij, o katerih izvrstni Diez razlugaju jih, samo pove, da ne zna za njihov vir in početek, mnogo zopet, o katerih Diez sum dvomi, je-li je nje-
gova razlaga istinita. Te besede sem saušal iz slovnu čme razložiti, zato sem dal svojej knjižici naslov: „Slovanščina v roinauščini".
Sme se reči, da je g. pisatelj, kar je „skušal", če ne pri vsucej besedi, vsaj pri mnogih i dosegel. Res je, da je Diez, oče in prvi mojster hist. gramatiko romanskih je/ikov, dasi od vseh romauistov še deoes visoko čislan, glede razlage marsikatere romanske besede uže nekoliko zastarel. Veda, katerej je ou našel glavuo žilo, krepi se in rase polna živenskih močij; a mojstra, kateri jim je odprl strmeče oči, prekosili so, kakor se večkrat prigodi, lastui učenci v marsikaterem obz.ru, kojiin je bil on pokazal zaklad in dal jim ob enem postave, kje iu kako naj iz njega zajemajo.
Ipuk so se dozdaj skoro izključljivo germanski in romanski učenjaki z romansko eLmologijo pečali, in ker slavjauščine poznali nijso, nijnose, seveda ne na njo ozirati mogli. G. pisatelj se boji, da se bode imel ne samo s iilologi, ampak
i s lu-toriki boriti Ne da j>a se taj ti, da ako se vsi historik! sveta unisono zoper mnenje g pisatelju izrečejo, tak vertikt vendar ue bi mogel uničiti zanimivosti njegovej knjigi; jezik uaro la slavjanskega, kateri je segal od enega do druzega kraia Kvrope, nij mogel za 80-pednje jezike brez sledu izginiti in vsakako zaslužuje, da se Iilologi učeujaki pri razkladanju dvomljivih besedij v sosednjih je/.icih i ua nji ga ozirajo, i njega v postov jemljo: Preidem k razpravljanju dela samega.
B a r m e.
Pri razlaganji te besede vrinila se je g. pisatelju mala pomota. (J. Trstenjak piše: nll<tnnc, starofranc. Intima, prov. cat. in v novejših uarečjih bautno itd."; a biti hi moralo: nBonrme piein., baltna prov. cat.; v staro francoskem nahajamo budne, llaviiouard, Vie des Saints p še v 18. Stoletji: „Apres s'en alla en Uethleem et eu la bul me dou Souve-uour eutra". L i 11 r o navaja : „limune ou bulme,
tovalca. Jaz bi moral voliti, kliče ognjen, jaz sem smrti v obrais gledal, pa si še toliko nijsem zaslužd, da bi smel glas dati človeka kateremu zaupam. Moja roka je sukala meč in sekala vrste sovražnikov, pa dene* nij vredna, da vrže svoj glas v pušico za ljudskega zastopnika? Francoska je najizgleduiša dežela, tam je knez in delavtc pri volilnej punici, delavčev denar toliko plača, kolikor knezov. Živimo v devetnajstem stoletji, prošli so Časi, ko je ubogi kmet zidal  grajščakora  in   plemvsnitasem na strmih  gorah  iu  nevarnih peč nah tvrdujave, da so potem lažje tlačili svoje podložne. De vetnajsti vek je vek s obode,  zjedmjenja narodov, otresanja jarma in spon.   Ljudstvo bi zbira svoje zastopnike, da s tribune povzdignejo glas. Ali še nij vse popolnoma, manjka spin-, nega glasovanja in le takrat bodo izvoljenci  pravi   ljudski   zastopniki,   ko bode metal delavec, hlapec, rokodelec in knez, kakor v vojaštvu z laj, v volilno pihico b ez razločka Btanii svoj glas. Da pa to dosežemo, treba je pripravljati pot, podučavati nevedne."
Nekoliko o Bolgariji.
Vsi evropski dnevniki se živo zanimajo z novo bolgarsko državo in njenim zastopništvom, z bolgarsko skupščino, in z načrtom ustave, ki jej je predložena, in ki bo povod, da bodo nastale politične stranke, kakor jih imamo v vsakem parlamentu, in v vsakej nstavnej državi sploh.
Najvažnejšo ulogo v Bolgariji imata v rokah Dmitrij Za u kov in Marko Bal a banov. Oba sta studirala v Parizu in Londonu, posvečujoč se posebno pravoznanstvu; oba sta delovala uže od davnaj v prid Bvojej domovini, in premda sta včasih hodila vsak svojim po
konservativne stranke in predsednik skupščine. Tretja važna politična osoba ha Bolgarskem je duhovnik An tirno s, bivši eksarh, olikan in ene-gičen mož, ki je mnogo storil za ustanovljenje narodne bolgarske cerkve; pozneje so ga Turki zaprli ter ga odpeljali v Angoro, Od koder ga je intervencija Rusije rešila.
Važno nlogo ima tudi Drino v; ta fe po poki cu profesor, in z laj je tudi tajnik kieza D jodukov-Korsakova. Učil se je po ruskih univerzah, in je p sal v luškem jeziku obširno povestuico Bolgarske* Premda je mlajši od Z-mkova in Balabanova, imajo ga za zmožnej šega od njiju. Driuov je vsestransko olikan mož.
Stranke na Bolg-trskem mogd se razde liti v konservativne in nsprednjaške; a ta izraza imata v Bolgariji drug pomen, nego li pri nas ali sploh na zapadu. Konservativci namreč kolikor toliko spoštujejo berlinsko pogodbo, naprednjake pa bi lehko imenovali pan-bulgare, t. j., oni bodo težili za tem, da se vsi Bolgari, tudi 6ni v Micedoniji in vzbod-njej Ilumeliji, polit čno zjedinijo. R'ivolucijske stranke zdaj nij še, ali vsaj načelnika nema Pred nekoliko tedni namreč je umrl v Ru ščuku voditelj te stranke Karavalov.
Uvedenje nove administracije ne bodo težavno, kajti za urad sposobnih Iju lij ima Bolgarska dovolj.   Z vojsko bode morda slabše, kajti Bolgari se užo št ri veke nijso vojskovali; le hajduštvo, ki pa je imel) manj členov, nego li ono v Srbiji ali v Greciji, kjer se hajduci zovejo klefii, le hajduštvo  je ohranilo v na rodu nekoliko vojnega duha. Bolgari so nv-roljubni ljudje,  dovršeni vrtarji in poljedelci in takim smodnik smrdi.   Častnikov Bolgari nemajo svojih ; vežbajo jih ruski, mej katerimi je se ve da mnogo Bolgarov. Minister vojni bude brž ko ne Križevskij, zdaj po
na'ih bratov, a ne samo kot Slovani, nego i kot človekoljubi, kateri želimo, da bi bili Bolgari dostojno odškodovanj za vse hudo, katero £6 v tolike j meri in toliko let trpeli ođ tfe-tih sovražnikov križa ra civilizacije.
tem, imela sta pred očmi vendar oba vedno
list cilj: od velevlastij pridobiti samostalnost I vel;nik v Varni trdu avi. Uradnikov bode mej za Bolgarijo. V ta namen sta napisala leta mladežjo dovolj, ki se je učila po univerzah v 187G spomenico do velevlastij, in nekoliko j Peterburgu, Moskvi, Kijovu, Odesi in tudi ua mesecev po onej spomenici izdala Bta v Lon- Dunaji. Mnogo mladih Bolgarov pa je obisko-donu broširo o turških zverstv»h. Zankov jejvalo univerzo v Bukreši, kjer so se nava-želel z zmernostjo doseči česa od Turkov, d li francoskih običajev in napili ognjevitega Balabanov pa je delal opozicijo a tout pr;x,' francoskega svobodoljubja. Tudi univerze v in je govoril za izseljenje ali emigracijo Bol- ; Berlinu, Parizu in Londonu jih je mnogo obi-garov.   Ko je po letu 18G0 Midhat-paša po-^skovalo
stal upravitelj Dunavskega vilajeta, hotel se inu je Zankov bliž tti, ker se mu je Midhat zdel pameten mož. Z^tduji čas b:l je Zmkov civilni načelnik v SviŠtovu, B dabanov pa v Trnovu.   Sodjo,   da bode Zankov načelnik
Duhovenstvo v Bolgariji je zelo omikano; ono bode uplivalo mnogo na narodni razvoj naših bolgarskih bratov. Mnogo bode treba t^rej dela, da bode vse v redu; mi se budemo gotovo kot Slovani veselili blagostanja
Politični razgfodL
V Ljubljani 10. marca. I7>tffvnvcfin* nemška stranka nadaljuje svojo orozicijo 6 :ej avstr. politiki, ki e Avstrijo v Etomo privela, kjer koli in kakor koli more: zdaj /lasti v deleg.c ji, ker čuti, da mora ta novi pravec v vnanjej politiki tudi smer notranje politike izpremenfti, Ustavoverna politika nij za povečanje avstrijske oblasti, temuč ima povsod le samo svoj nemški posebni protiavstrijski cilj pred očmi.
Naša vlada, ali bolje grof /i.nttrws*y se dogovarja kakor znino, uže dolgo s Turčijo zastran poselenja  Novega   Pazar) a.
Bohemia" zdaj poroča, da so ti pogovori ustavili se, ker Turčija trdoglavo hoče imeti zagotovilo, da B isna š i /mirom spada pod njeno vrhovno oblast.
Kakor je zdaj tudi „N. Fr. Pr." izvedela, pridejo iz Bosne naši zdaj tam garnizonirani vojaki večjidel domov, a drugi grelo tja na njih mesto. Pri tej priliki se bode garnizija zmanjšali.
Minister grof !I\»«//V? se je 7. t. m. v Insbruku poslovil od prebivalstva in uradnikov. Mnogo simpatij in čestitanj mu je bilo javljenih. Nij se poznalo da bo ga prej ustavo-verni nemški Časniki hudo napadali, češ, da Tirolcem „crnim Čehom" preveč skozi prste gleda.
Iz Stivajeva se poroča, da bo tam muhamedanci 8. marca Blovesno praznovali rojstveni dan svojega proroka Muhameda. Deputacija 18 muhamedans ih duhovnov in odlični akov sarajevskih je bila prišla k poveljniku Jovanoviću zahvalit se za religijozrto jednakopravuost in zagotavljat zvestobo cesarju s pristavkom, da bode pre|>ričanje o ver-ikej toleranci zadnje sledi ustavljanja zojier novo vlado odpravilo.
Italijanska vlada hoče baje v iM^ltim-in ob vsem našem Primorji število svojih konzulov pomnožiti. Najbrž zato, da bodo delali bolj za „ltalijo lrredento",  da si se kot uzroki navajajo trgovinski interesi.
V milijo clržitve.
Rusi so začeli menda predvčeranjem ituliftt»i;<» zajiuščtiti Due 8. marca je prva koujice polna ladija odplula iz Ruščuka v Brailo, tam bodo je/deci po suhem črez Besarabijo Ali domov. — General S'*obelev je Turkom poročil, da bode v 14 dneh Alrijanouolj izpraznil.
grotte, dans le Muli. Li Sainte — Banmc, montagne du Var, oii V on dit que sainte Madeleine se retira."
Kar se tiče te besede, so Francozje menda pregenijalnej razlagi mojstra Dieza nezvesti postali in rajši slede Thierry-u, kateri v bvo-jej »Hist. des Gaulois" — piše Littre — „dit haou un inot bgurien."
Ta beseda se nahaja v prov. in znači haou, fr. rocher, peč, skala, pečina; od todi prihaja baomno, kakor nekateri misle. Vsakako pa je vrlo zanimivo vedeti, da ima beseda bannc ili bobne ravno isti pomen kakor parma V Solčavi; p se spreminja čestokrat v b iu celo v v na pr.: tupa, luba, luva, luve, sedanja pisava lome; ripa, riba, riva, rive itd. Tudi r se mnogokrat v / Bpremeni; na pr.: angl. coronel (stara pisava), piše se zdaj coloncl a izgovarja kdmel; iz lat. marmorcm acc. nastalo je v franc. marbre, v angl. marble iti.
Tas, haridelle, harasser.
Ni Diez ni Francozje ne vedo, kje bi pravo koreniko tem besedam iskali. Diez primerja franc. haras arabskemu farm, konj 5 / se res lahko v h spremeni; na pr. \&t./oris, še pri Ricinu fora, a sedaj navadno hors. Ni c o t hoče potem iz haras izpeljavati harasser, kar pa je blizo lucus a non lucendc. On piše: „Jfarasser rient de haras, a cause que P etalon a force de saillir les jumeuts se hurasse, ae fatiguu". Res smešno!
Prispodabljanje slavjanskih besed: tasa, Jiare gen. harcta in haran gori omenjenim trem francoskim je bistroumen čin g. Trstenjaka; iz tasa bi sicer moralo po pravilih hist. gram. nastati tase ne tas, ali taka izjema nij nemogoča.
E c o u f 1 e.
Te besede Diez ne ve razložiti. Francozje menijo stdaj, ko je navedel Chevallet, Origines et formations, tip. 227, da se nizobretonska beseda escuul, fr. m i lan na-
haja v Pryce- in Z^uss-ovem coruvalskem rečniku 12. stoletja v obliki skout, da bi se menda dala beseda ćcoujle iz skoul razložiti. Meni se zdi, da ne lahko; a iz slav j. skobel nastane, kakor trdi g. Terstenjak, res pravilno fcoufle.
Oochevis. Diez pravi,  da  je teško tej besedi koreniko najti. Belon in za njim M on age sta mislila, da je cochevis nastalo iz coq-ms, figure de coq; ta etimologija nema veliko za-se. Tudi Grandgagnage je mnenja, da je beseda sestavliena iz 0oq, a da jej je drugi del vzet iz grinanščine; on navaja: coklhi, voldonm. Mahn   pa   prispodablja  portug.   cototna iti spanj, totovia, franc. cochevis;  on omenja tudi nizobret. codioch,  in  nahaja  v  franc. besedi keltiško koreniko. Teško je v iakako odločiti s<e za jedno ali za drugo.   G. Trstenjak piše pri tej besedi: „Suffiksa ne vem razložiti, a deblo se vjerna se srb. knk-ul-j -ica, kuk-mar-ka, avis cristata, iz kuk-ma, Haube, Schopf."
Kakor „Koln. Ztg.M piše, namera vajo ne-katen krogi v Berlinu in na Dunaji predlagati, da bi — Avstrija provizorno zasedla vzhodnjo Rumelijo, če bodo tam po odhodu Rusov nemiri. Nij verjetno niti ne želeti.
Iz JM*t.9r vr se piše, da so nemški in drugi tuji zdravniki, ki so šli v Rusijo strašne kuge iskat, močno nezadovoljni, ker nijso ni-iesa našli. Tudi nemški časniki se srde, ker Jim je zmanjkalo hvaležnega materijala za za bavljanje na Rusijo.
Iz itrtr>•*•• *t" se javlja: Pod predsedstvom generala Belimarkoviča je bila na knežev ukaz sestavljena vojaška komisija, ki bode pečala se z reorgauizacijo srbske vojske in z novim oboroženjem, tako, da bodo vbi vojaki imeli jeden sami puškovni sistem.
Turškega sultana irada razglaša, kako je Muktar-paša ovlaščen tjr&ttp meje regulirati. Po tej  iradi   bi   Turkom Janina  ostala in skoro ves zaliv ob Arti. Grki s tem nijso za dovoljni.
Iz Car1gwatim se javlja, da je Tur ti ja  tudi začela  svojo vojsko reorganizovati. Posebna komisija pod Samih pašo je začela za to delati.
Od vojske v Afrki se poroča,
đa Zulu-Kafri od 24 februaria nijso nič na padali Angležev, katerih glavni poveljnik lord Chelmsford pa si ne more razložiti zakaj: ali imajo kak poseben namen, ali pa so vsled zadnjega odboja oplašeni. — I/.mej sedmih bataljonov domačih vojakov so se Štirje raz bili. Pišejo, da bode angleška vlada poslala v Afriko druzega glavnega poveljnika. „Standard" in „Daily Newsu naravnost zahtevata, naj se Chelmsford proč pokliče, ker ie njegova nezmožnost kriva, da so Zulu 840 Angležev pobili.
Na fŠpmtfskem se je ministerstvo tako sestavilo: Martinez Campos, predsednik in vojska; Molins, vnanje stvari; Silvela, notranje; Avala. kolonije; Pavia, pomnrstfo; Toreno, javna dela; Orovio, finance; Auriolles, pravosodje. Novi ministri so v petek prisegli.
Kakor rGermaniaM poroča, je tt>srn m -fc pisal spravoljubno pismo papeževej kuriji, vendar, da še nij jiričakovati vspešnega konca Obravnavanj. Z drugo besedo: Bismark jene koliko popustil, a ne toliko, kolikor se terja.
Domače stvari.
— (M a ti c a S1 o v e n s k a) ima 12. marca <t. j. jutri popoludne ob 4. v čitalniškej dvorani Občni zbor. Na dnevnem redu so poročila o •delovanji in blagajni ter dopolnilne volitve * odbor.
— (Zidanje nove hranilnice v Ljubljani.) Vodstvo tukajšnje hranilnice je razpisalo do 24. marca oferte za dela pri zibanji novega uradnega poslopja za hranilničen
urad, in Bicer: zidarska, tesarska, kleparska, krovska in kamenoseška dela, v skuonej ceni 111 645 gld. 71 kr., ki se pa vsaskupaj oddajo, ne posamezno. To menda zato, da jih — manjši domači obrtniki ne bodo mogli zlicitirati, temuč kako posamno kapitalsko društvo ali pa kak tujec. Da li bode potlej nnvo poslopje tudi tako ..izvrstno" zidano, kakor je na pr. realka, kjer se je nad telovadnico uže streha udrla in kjer se tudi drugod uže povsod deževnica in snežnica po zi-dovji veselo razcaja (ali na stroške dežele in ljubljanskega mesta, ki morata to nesvoje posestvo konservirati) tega ne vemo še, ali verjetno je.
— (Izkušnje) za ljudske in meščanske šole bodo v Ljubljani 28. aprila t. 1. in naslednje dni potem. Kandidatje in kandidatke se imajo do 10 aprila pri vodji komisije oglasiti.
— (Ljubljanska ljudska kuhinja") bode 24. aprila cesarjevej srebrnej poroki na čast reveže zastonj nasitila. Mestni kasir Hengthaler v ta namen mile darove sprejema.
— (Tepež.) V slonovih ulicah v krčmi so se predvčeranjem pivci stepli, in nekega delavca Nnhtigala hudo ranili po glavi in po prsih. Prenesen je bil v tukajšnjo bolnico.
— (Zarad žganja umrl.) Dno 4. t. m. so našli v Nemilah blizu Selc, okraj Radovljica, kmeta Janeza Miheliča, očeta več malih otrok, mrtvega. Raztelesenje je pokazalo, da se je bil žgania preveč napil, vsled česar mu je srčna žila počila.
— (Samomor.)   Penzijonirnni oficir Štefan  Kisovic  ne je 7. t. m. v Predmostu pri Poljanah nad Loko s svojo ovratnico obe sil; uzrok je bila njegova financijalna beda.
— (Iz Celovca) se poroča, da je bil Leopold v. Moro z veliko večino za državnega poslanca izvoljen.
— (V Š m ar ji) pri Celji je občinski odbor sklenil 23. aprila zvečer slovesno praznovati cesarjevo srebrno poroko.
— (Iz štajerske Ribnice) se nam piše: Učitelji ribniški so letos pred pustom napravili veselico v korist ubogh šolarjev, koje čisti donesek je bil okolo 40 gld. Pri veselici je pela iz Ljubljane došla tukajšnja učiteljica E. Paleti in spremljevala na glasoviru.
priliki izrekla zahvalo polkovo za povsod izkazano prijaznost in dobrotljivoBt Mariborčanov do vojakov tega domačega polka.
Razne vesti.
* (Strah pred kugo) ne neha treti poljskih, nemških in judovskih novinarskih du*. Tako je te dni neki poljski jud, konjski nre-kupec, v Galiciji v Mielnici naglo umrl. Rprž so raznesli, da na kugi. Šel je tja, ali poslan bil od vlade, jiro.sektor dr. Feigl, a našel, d« je dotičnik umrl na pijemiji, o kugi nobenega duha.
* (Proti umetnemu ali ponarejenemu vinu) Be je tudi v dunajskej okolici Hgitaciia začela. V Ilernalsu je bil 6nn ne-delio shod vinskih pridelovalcev, ki je sklenil vlHdo prositi, naj varuje vinogradnike pred onimi, ki umetno ali ponarejeno vino delajo in prodajejo.
* (Požar.) Iz Metkovića se poroča, da je tam začela 8. t. m. baraka goreti. Ta ogenj je strašen nemir naredil, ker je bilo nevarno, da se 100 ladij, ki so tam bile, zapali in zgori.   Vendar so ogenj srečno pogasili.
* (S konja padel.) Iz Sarajeva se te-legrafuje: Stotnik Tlusti od 4. lovskega bataljona je iezdil 8. t. m. v Gorazdo, a je padel nad Saraievim s konja in v 30 metrov globoko brezdno, kjer je precej mrtev obležal.
* (Apo8telj mini.) V glavnem mestu amerikanskih zjedinjenih držav je 7. marca umrl Elihu Burrit, po vsem svetu znani pisatelj in propovednik mini. Koliko je mož pisal in govoril zoper vojsko! Ali — njegov čas nij bil še prišel. Dokler ne bode enake pravice za vse. tudi mini ne bo.
* (Nemški cesar) ima menda v svojih sobah preopolzke parkete, zato mu je 7. t. m. izpoddrsnilo, da je v sobi padel, in se na desnem koku pobil.
* (Pogumna žena.") I/. Tagila na Ruskem se poroča: Kupec W. je šel 20. januarja iz Nevjaeska v Irbit na semenj. Doma sta ostali 1« njegova noseča žena in 13 letna deklica. Žena je sicer prosila svojega moža, da naj pred svojim odhodom jej najame čuvaja za hišo, ali mož nij hotel tega storiti, amoak dejal je za ogledalo nabit revolver in rekel: „to je najboljši čuvaj." Zvečer istega dne, ko je žena hotela iti ravno spat, potrkal je nekdo na okno in žensk glas je prosil za prenočišče. Žena je odgovorila, da ker nij njenega moža doma, ne sme nikogar v hi$o pustiti. „To vemo," reklo se je zunaj, „videli smo tvojega moža; a daj nam prenočišča, nofi je temna in tukaj je nevarno." Ženo je to omehčalo, zato ukaže 13 letnemu d oklicu, naj gre tujcem vrata
— (Mariborskemu) županu sta dva j 0(lpret< Kma|u potem stopita notri dve ženski; i ficiria izročila v sredo fotografično sliko vseh i k0 pa žena jedno izmej njiju nagovori, potegne oficinev llartnngovega polka, in sta pri  tej ta dolg nož, ter jej zaukaže,   da mora dati
Deblo se vjerna, res je, ali ipak se mi dozdeva, da pri razlaganju te besede g. Trste ujak nij bil srečnejši, nego gori navedeni razlagalci.
Busse.
G. Trstenjak pnmerja ruski busa; a ta "beseda se nahaja skoraj v vseh indoevropskih jezicih. Uže Ducange jo izpeljava iz lat. buita ; prov. in spanj, buta; ital. botte; lat. botta, bn/fa, busa; grš. fiovu;; gael. b/)t; flam. boafjc; angl. boot; anglosaks. butte, bijtte ; isl. bi/tta ; nemšk. Busse. Moja misel je, da moramo, kjer je to lehko mogoče, koreniko najpreje v latinščini iskati.
G a b e r e.
G. Trstenjak navaja ngabere franc". To je menda pri g. pisatelju pomota in bi moralo biLi „gabare frc."; iz are nastane sicer pravilno h-e, ali obliko gabrrc ne nahajam jaz ni V starej ni v modernej francoščini; veneta. garata. Diez vpraša „aber vvoher" ? G. Trstenjak prispodablja ruski gavaru;a Ducange navaja latinski yalbarus.   Beseda se nahaja v
raznih oblikah v francoščini: gabare; gabarcr; gabartt; gabarit \ gahariage; gabarier Hubst. in gabarier Verb.; gaburieur; gubarot in gabarotte. Jaz menim, da ta beseda, ki se nahaja v tako raznovrstnih oblikah v francoščini, nij prešla iz ruščine v romanščino, ampak narobe, kar je pri mornarskih izrazih vsakako precej ver jetno.
C o q u e.
V 8tarofranc. sem našel isto tako comjue, kar je važno. Gospod Trstenjak primerja ven. coehi rusk. koča, koč, kočtnaru. Ako pomislimo, da se nahaja beseda v prov. convu, ameba, raniva; spanj, in ital. rotiva; portug. voiieba; lat. convhn ; grš. xoyyvi; sansk. eunkfiu; menim, da moramo pri latinskem coneha ostati; ti pred g in k čeBtokrat izpade.
Z a t a r a.
G. Trstenjak piše pri tej besedi: „Za/ura,
franc , Spanj....." Meni nij znano, da bi se
nahajala beseda zahira v francoščini, in mislim, da je pomota;  pat pa so zatoni, zatta, zala
italijanski izrazi. G. pisatelj primerja venet. zti/lera; staroBlov. zatn,-ga ; ruBki katorga; sansk. katora; slov. hrv. čutura; slov. čutara. Mogoče je, da je prešla ta beseda iz slavjan-ščine v romanščino.
Ne dopušča mi ni čas ni prostor razpravljati vse besede, kojih se nad 100 v g. Tr-steojakovej knjigi nahaja. Zato sem vzel zaporedoma prvih 10, in upam, da sem uže s temi dosegel svoj namtn, dokazati zanimivost in važnost ove knjige, in opozoriti na to bistroumno in učeno delo neutrudljivega našega pisatelja g. Trstenjaka. O prilici nameravam — z dovoljenjem g. pisatelja — prevesti njegovo knjižico v francoski jezik, ker zanimivo to delo močno zaslužuje, da je vredno ocenijo strokovnjaki v romanščini, kakor Mussaftia, Gaston, Pariš, Ascoli in drugi.
V Ljubnem 25. februarja 1879.
J. T. Turkuš,
privatdoeent inod. jozikov na mont. akademiji iti učitelj na vlšjej realki.
ven denar, kolikor ga ima. Žena proBi, naj jo nikar ne umore, Ur da roparjema 100 rubljev. To je pa bito jima premalo, zato zgrabita ubogo žeuo, ter |ej pretita, da jo bosta umorila, kakor tta deklico, ki jima je vrata odprla, ako ne izroči ona već denarja. Ak< piani je pa mož v resnici vse seboj na semenj vel, dejala je žena fUKlav v BVojifl. Miutu b lila k, da |e v kleti na dvorišču se nekaj denarja »kritega Lluparja gresla tja in peljeta ženo Bitboj. Jeden lojiarjev .-lopi v klet, a drugi Ostane vrb Htopuie sam z žeuo; ko se je bil ta nekoliko uavzuol nagnil, porabi žena ugoden trenutek, ga suuo pabue doli po stopnicah, in vrata zakleue. Vsa sjiehaua gre potem nazaj v sobo, in preplašena ćuli, da se trenutek bliža, ko bo poiuuMa. Naenkrat se cu,o zopet trkauje na oknu, ko ker I«na mj hutela vrat odpreti, vlomi tretji ropar okno, in hoče skoteni v sobo /Jesti, /daj še le bo je Žena domislila revolverja ; z zadujuni močmi ga zgrabi in ga izstreli na ropaija, tako ua je ta mrtev obležal mej oknom. Drugo jutro ho mimo prihajajoči ljudje videli truplo mrtvega roparja visečo mej oknom, pred pragom In *■ pa umurjeuo deklico, ter so pokucali pomoč. Žena, kl je Uže j »urodila, povedala je uradu. -kom vse; ti so Sli potem v klet da bi ujel. zločinca, a ta sta BO uže obesila, ko t>ta uvidela, ka ne moreta pobegniti.
t aairil v i.| 111*. J«*m I.
28. februarja. Janez (iirod, iiieHeanuki urar, .'l.r> let,  na Htarein tr^u  St. 2,   vulod nirtvieo nn pljueali.
— Jožeta Dolhar. dete bi Snega posestnika) n m.,
v Klorijanovili ulicah It 89. vulod bljuvanju. — Helena Bniaveo, saaebnioa, 7.'i let, v frančiškanskih ulicah fU. *>, valod oHlahljenja.
1. marea. Anton 1'one, kaznjenec, bil let, na gradu, vnled otekline ua pljučali. — Anton FrAon primlni dolavoo, 88 kit, v priailnoj delavnici, vHleil vnetico podpfsns kožico.
a. marca: BOM IVrijak, oijkrbovalka, .'i7 let, pred fekofijo At. G, vuled vnotico mozjanske kožicu.
f>. marca. Kli/.nauta Valcučič, gopfOga vratarjcva, 1.1 let, v HcminariHkili ulicah At. 1, vulod pljučnici1.
Tujci.
10. marca: Evropm Martin iz Dunaja, »-n  Mm.«;    Archer i/. Celovca.  — Dr. Vnk i/. Vipave. — Š«nck iz Senožeč. — l.c.icht iz Dunaja. i*ti ffltalltfiui IJihančič iz Dvora.
Ouirnjaka ourxa 10 marca.
visviruo     ogi i\■ i i pu -udu.,
.notni dri. lol ; v bankovcih .   . 63 gld. ')() ki
.notni dri. doltf v arobru   ... 64    , ,
.lata roma......... Tli    g 2) ,
i »HO drl. poaojilo...... 116    „ 75 r
k. kode narodno banko    .... 7112    a — ,
vii n um akcij«....... 234    „ 10 ,
i. ii n on.......... liri   „ 7f> ,
»lubro.......... —    „ — p
Napol........... 9    „ 29 ,
(J. kr. cekini........ 5    „ 54 ,
'ilaviM-  i.otiki-.......57     „ BO
l.oi«-r I ) im> •r«»cdk«">.
V Trstu 8. marca: 68. 12. 21.   .'5. 78.
V Linci 8. marca:  72. 87. 47. 88. 74.
Slovenske knjige.
1'ri uredništvu ^Slovenskega Naroda" se dobe in na pismeno željo tudi proti postnemu povzetju pošiljajo naročevalceiii sledeče slovenske knjige:
1. Doktor Zobvr**, originalen slo vcnsk roman od J. Jurčiča.   Cena (JO kr.
2. p , JfCaHfovn&lee povtsH** od lirei
Ilarte-a.   Ccnu 50 kr.
3. ^Tuffomer**, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 60 kr.
4. ,,Aia ŽeHajah*', izviren roman. Spisal Janko Krsnfk. Cena 60 kr.
G. „Župnik Wakeflel&8hi«, Spisal Oliver (Joldsmitli. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
0. ,,Mej dvema stoloma", izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena bO kr.
7. ,,Cret in Sati**, izviren lonian. Spi sal J. Jurčič. Cena HO kr.
Travnik v najem.
Polejr zidu ol> trž.lftkej ceati v uioHtnoin p<HH&. nji ležeči 1 I '/t oralov obsegajoči, tako zvani travnik r f-.iHliliiic.il ja pri »Ionu" | lin ■fanienvt ii tm ho VVieaa) odda no za jedno ali več let ve« ali p.i v pos:uiiiit t. kosih v najem. 17 < — i)
Vso natančnejšo poi/.ve ho v alonovib ulicafiv biioa Hlev, 7 (nova) v 1 nadstiopji.
Wir smpfclllttn gr.sctnl t»l.
ala ''. e < t r s umi Prei.svviirdigatrs
Die Regenniiintel \V;m<MpI«M'k<Ml (Tlarhcn). Brlh'inlatjfn, Zrllsioff*-
ilrr k. k. jir. Kalnik _
von M. J. Elsinger & Sbhne
in Wif!n, Nanban. ZollentMM 2,
I.irlriauten del k. ttnri k. Krlegamlniitcriiims. Sr. Maj. K.ir(imirlne, vlelcr Humai iIj>-.jh- t.iltrn etc. etc.
]
Solile Firmen als Vertreter erwiinscht.
(196-—189j
Nove vozne liste
za železnice
prav po nizke j ceni priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.,
V „Narodne) t in kanu" v Ljubljani jo i/.ak in ho dobiva:
Trije javni govori.
QoV0lill prof. Fr. S u kij o,  Iv. Tavčar in prof. Fr. VVioHtbalor v Ljulilj.inaki čitalnici. H° 9 pol. Cona 80 kr.
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dnnaji,
Stadt, Ecke der Planken- und Splegelgasse,
VI&IPA IflRlfttVIMAt
jirl|n>riK» ]>. n. ol.iinitvu colu vrit.. |.in\lli r.li o\ i Inlli h. Ioni« Inili »rcll»l«v, ki r» an »selci kot i/.vratnu I/.kurnlu In g.itovo nr.lruvilii.
Tlai.č iprltorul Jo |K)lrji.J.<jo.
V. U. Olićlllltvu 10 |ir.. i, il.. imiiiii .me NIK't'lJnlil«-!«' zii priii f s|n e|eini.. ki m> .•  l.ltso lirillO r.u/.iiaiiiuvituo.
Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čiščenje krvi S^S; kri, In nijao »ko.lljlvo; a.il.r« |i.mtili!lo |>rl liolor.ulli r ■|mi<1-njih omaOl, »mii.i, I.uIdbuIIi |imnil> OtgaOOT, ki.ie >■> «>■ • i. otrok lu *nmk ; odpravijo r.»|iriiljo, |.ruvi vir iiujvoc bolua-nij. Tu |iilu ju i..i|l...l». > In najouiiej*! Imiluluk tn liirn. 1 vuliu , H »kutljie, ■ I«" |iilunil, atiui" I gM-, |>oiuiiH!/.no »kulljiim lft kr. <i<llll4<nnii. H.i n- pili- r Jako riintcilm H|>rt« »■» ni«.....Iiiiiimkii Ni<>lii«nl<ii prol Beaume' Girome, ,,vr"lm' '^11^.'""	Prsne cigarete iz smrekovih igel, liajlioljin m. ili.ini MPM uailiiliii. '!!> kunov 1 ulil.		IVI 0111 11 1 11     "iijImiIjAii   »'Iriivllii in cnloiliio,   DOtolail kre, ■l'-'-oli''lli'U'J   ao   rubi   tudi   kol  zulum   Uuktiirit   in uhIiiu voda. nO kr.
	•r-1 > a	Guaco - prilepek v k««t«b u m'vnt« ruti.   1 u l,l	Margaritte - bonboni zoper kašelj, »O kr
	"s ^ 1=1 n	Guaco - tinktura m1 ^^i^ njo v lalodol itti. o ni. i.ao, a.no, i.	{ \ T > 11 i 1 | n 11     dObTO r.ii|ior vao lianami bulo/.ui,   |iruti u 1111. u yji «iinun,  Hlli itttnMjn Itd, 70 kr.
	s o	fin a on   mu vi In   kntoro vat imiočino od-Vlll«Lt,U    IlUV/ilHl,  pravi,   ako   ao   a nJim 11 u in i«/ii a uiii.	Odontin zobna pasta, u^LrZ^n^
Brovvnova poinada, SSS^LuSS; ilitjn Inaoiii prVOtllO Imrvo. Velik Umi-iik Htiuin it gld., muj-hon 1 kI'1 Dr. Callnianiia lasno barvilo, ::; tla oalvelenni 1 itn u vnuku Imrvo l.ino, rujuvi«, ritino tio i. B gld,	to	I i ll'l i'M . OUUIIOO   *"l"'r KUJlIolio lu boUAlllO lIUibt/U   IjM/IH/iIi v a„|,0|,. l M|,l   rtO kr.	1),.     1...     i/. Kine |iriiioanii,  olujnu tukuj uujbujau BalgNSO A "     11",    m bolečimi v plitvi. 1 hI'' .....|-'L"                      "                                             '   '      f*                      IL II*-''
	Aromaticen duh zoper trganje po ii f 1 i It     |iri|>iiriii:on vnuni, ki imaju |Uitiko tih reviiiuti/.niii. UU 111,    7o kr		Dr. Bayerja pravi pulherin S.38Sa5 l>cr Hiuje, litije ko/i lilijnu in roltIO burvo. iti Mlil. DO kr. in u NO kr. Royerjevo hemorojidaluo mazilo, § poroAouOj katar« bamarcjld« nadlagujajo. 1 gld, oo kr. Salycil-antisuitin, TILST™ rttk
Orijentalni prah za dame, t«X"lrL ■ nelikiihl, it.,ah m/m, ii 1  iflil   in ii nO kr	Hallerjeve jodne pastile milo. Te Jodna juiMtilti ii/.ilriivijo lirumiirje, zintUrelu Hiplulei, liulei um v nl»vi, /.le/.nli in na urili.  1 akrnijie.i t.o kr.		
Albuminat od železa, ŠSX£ft£& ■eDiitiiiii In bolnim im ilivuili itil. i uiii f:ru/. mulo ilmj ne ■ lili, kliku iill,niiiiiiiit ml jlele/.u vpljivn. 1 K11'   l>U kr,	TniAf>tinn   (''iilidlo   oadravl J»k.P naglo mk ma> JUIJUI/LIUII    IVCtiUtJllt),   hurni   katur   (trtpM   itll buli tok» lire/, tiablb uimleilkiiv. 1 gld. «0 kr		Salvcilno milo, ""■J"'"■ Schriorove zobno pilo, i:;!;; H
Elektro-motoricni vratni trak, £Q£ i,, m. otrok. nujiioijHi iih|..n i km no )>r	Gusni duh, ,,,,JJi"*l-,j;';1;.KUillkr"f1"' 1 1 mol nI m i^ik i   aolf        "•'i,,"'.>Hl1'  »»IcHrakili i>lu U HM' lil' 1 | U 1 n 1\ 1   HUA.,   „„,»kili  MllU|   olnj»ii tu-kuj vnuk kuaiilj in tiranu Imlcs.en. ?<l kr.		Storax-Ureme, '"
"V}\     VluTli^Ti     Je ili n u   dobfO   Hreilatvo   |irutl   l/.|>inl.iii in FjI   JjeillLU,   iu„ ,,, ,„i|,llt,i|,.iijii Luikln.   I gld  so lu			\\l liiiui    it o it tu    l"l,tl nahodu, prauarou kutum, pro-W llllhl -p«LUll,   hrumijo v viuiii iu hrlpi. 1 gld. ao kr.
Dr. Fremonta prerodilni lik6r, im    hvi'/llll.    U «1(1.	TčllTllVfl     niijlK'U"" aroilatvo aojior nlul>i> iireliiivljeiije, drl JaVIUIljfO|    nku,   |,iiiieliiiviiiije iiiniij,   kIuijm.iv.hijii hi hiihilI Donu jeilnej aklniiiei NO kr.		Dr. Halderjev zobni prah, ™ ^-
Vidnu v aaloKi Je: It oimU-lisi ■ n ■• o stitioslu. ml. i,,. . (,,', kr JVt'Ml i < i 1 it olrocjit molili ii Ud kr. In a... i > |. t |«<llliil pi uli u hl kr. I>o|>|io\li mili I erlu i nit oslini nulu   ■ 1 Kld. 4i) kr.    l.leltiKOV   nieaill   <-lt»l lultl jeden  ćelrt f u lila HO kr.    !>■-. 1'la-llt'i ■miiiiimii u aoliitu  |»uMii   u I Kla   -'' Kr-    l'olloiil   retteduii   |.....milil
^___ tk l gld. 60 kr._
Veliku HlthtiiiHi« purleinerl J. inllit, |ioiiiii«I itd. prvib pariakili Urni. —  « (. i.«. i n lic (ranooiko kulom.....,1 mi kr. do .1 «lil   luni. — l>ruvl rilMkl   >n|   ii  I gld   jedcu telil lunU.
— Hkludiato vaakojukib Insl t iiiiieiiluv »u rilruvljoiij«,  kakor aiiiuiiklisiu i   ltrir.KUlill<'«>.  Imiiilu^e itd. Jako coni), — Velika nalo«a v.oliiiili  Itrliul«'.   suniiili  iu drugib
i ..u I < I ti i li  t,,i| l'riporoca.....       p.  n. obeiiiatvil  /tliiiiilii s |i o s t u 111.1 > ■ |   ll c ) <• ■• 11 It I.  kukur klinu, ktipulvu, iluveiHkl pruli, /elc/u, olinu til|c, I.......kuli, jtnlkiili, ritliiirhur, dvojno
ogljcnukiulu aoda, umolio/Iju itd. po iiujnlajej coni. — Najanaiiiijao m|m-«'l.|uliI»•!«•   lariiiiiei.l«* m   |mrleint-i-l|«>,  lrmi«'OMli«<,  i»nnles.lte, iiim-rlMlt«'. neliislt«'.  hi ii|eui-slti-
lu n t s o i i s i. i  ne pri nua veiluu duluvitjo.
ni i, ki apuiliijo v fm muci |u, i ,.t 11,-1 n r 111,, in k  I...tleti piiriako ru/.atitvo O
dobivajo
<■ 11111 i k i /.umIiiiij ru/poni I |ii|i
op,,/uručinu pimnliuo nit knjife
.l»r. Itoll'N NeliOitlii'tlH- mul «»etitiinllieU mtlli-Kf
oiu UO kr
l'ltu   Oll KflfKlt,
in /druvejae, litijo val driii/i nlitdni i/delki, kropi lu rotil r.drave, rekonviileio.....te m l.olue   OO kr
jfll   l-H#.|m>k)IIJlal||4»   l»l i  ]irt>ll   golot illl  Ull   |IONlll4'lliu   |io\#el|li   lil   |>ii   i li-^ins   iiiil.n|ili   du|culo   \ « 11 It i    in Itn l<
Jzdateij in urednik Johiji Jurčič.
i.ustinna in ti»k „Narodne linkarntju.