JLeto LXXVM it. I04 maja 194*XX Cena 40 cent. UREUNIOTVO Hi UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCtNUBVA ULICA a — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-2« — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 6,— lir, za inozemstvo 15.20 Lir EKLJUCNO ZASTUPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije ts inozemstva trna Računi pri postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed CNIONE PITBBMCITA ITALIANA S. A.. HTLANO Ljubljana štev. 10-351 estera: tTN10XE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Bombe na Aleksandrijo Tudi letalski napadi na Malto so se nadaljevali — Štiri sovražna letala sestreljena Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 5. maja naslednje 703. vojno poročilo: V Cirenalkl delovanje patreL Angle&ko letalo, ki je sodelovalo pri ni-par'u na fVriKazi in ki pn Je zadflo topništvo protiletal-ke obr *mhc, je treščilo na Zla v plamenih. Dva ^lana posadke, ki »ta me redila, sta bila uj^ta. Xapadi K;*.!i>an<*kih in nemških letalskih Oddelkov na Malto *o Imeli za ril j letališea v Mifcabi. Kudiji. Haifarju in skladišča v Florijani. V spopadih v zraku s sovražnimi lovci je ni- i 1» 1.skopim srstreHla dve letali tipa >,Spiiiire*, ki sta padli v morje. Letala o« I so ponovno bombardirala Aleksandri jn v Eer'ptu fn so z jrotnvimi učinki zadela žHeznfšk«' in pristnriske na- ; prave. V zraku nad Egiptom je nemftko i letalo uničilo sovražni stirimotornJ bombnik amfri^kfpa tlpa. mhm, 6. maja. a Pri zadnjem napadu na lOiešVe naprave na Malti so leta-a osi z bombami zadela med drupra sklad ršca žita v La Valletti. Razdejana so biLa tudi skladih drugih potrebščin. Berfin. 6. maja. s. »Volkischer Beobach-ter* in »LoJcal-Anzeiger«' pa rudi drugi nem-■Ei dnc\-n:ki OTHj-zarja.,0 na sijajne uspehe, ki so jih talijanske oboroiene M-Je dosegle od prvčetka vojne do danes, ttr beležijo Masti ogromno število sovražnih letal, ki so l^ !i sestreljena ali uničena na p«-namernih i^-čih. kakor tudi veliko število vojnih -i :-aTiskih ;a1ee hude rime V ta namen bodo potrebna ogromna r*y*o*;ls ter racionalna razdelitev ki^tur tako da bo mogoče krni nor-ebe po določen h vrstah živil ■ raznih evropskih državah. Potopllene !a*J- .4 »res 6. me »a Amerika moma-oa sta bai uo aikn^i obaii potopljeni neka za verni 3ca trgormftka 1acr]a in neka druga antfe^ka lad obe srednje tonaže- Ladji sta bili torpediram, Buenos A ires, 6. maja. a V Rru de fcsjsjjsj so službeno objavili, da je bila ▼ bHžini T^n^iada torpedirana in potopljena brazilska 66^2tonska tovr/rna ladja »Parna svba«, ki je bita na poti ▼ Z edin j ene države. Vefik pofcur v Reims, 6. maja. a Velik kratkega stika je izbruhnil Mavricija, ki je ena največjih Reimsu. Vkljub pomoči gaaOcaa Je unrčrl ne samo cerkev, temveč tudi stoječi stolp. Airea. 6. maja. a V seznam j« bilo vpisanih nadaljnjih ćjritb in trgovskih podjetij. Iamad tata ima 477 podjetij svoje sedala v JuJtad 114 pa ▼ Snartljt, jI in š vedakt JAPONCI V JUNANU Oddelki japonskih sil so v naglih pohodih prodrli preko birmanska meje in dosegli Vantjen Ban grk ok. 6. maja. s. Po vesteh iz Cung-kinga so japonske prednje stiaze v Birmi dosegle kitajsko mejo ter jo prekoračile In prodrle do premesti; Vantjena. Tudi drugod japonske sile v naglih pohodih zasledujejo umikajočega se sovražnika. : Splošna mobilizacija na Kitajskem ftajftghaj, 6. maja, s. Spričo obupnega položaja, ki je na**trl v Birmi, pa tudi na Kitajskem po padcu Mandal aya, je čang-kajšek. kakor pričajo vesti iz Cungkinga, j odredil splošno mobilizacijo. Nadaljnje ve-1 sti kažejo, da je maršal govoril po radiu in obrazložil narodu, da ima zakon o splošni mobilizaciji namen izrabiti ves človeški potencial, ki je državi na razpolago, ter omogočiti vse potrebne omejitve, spričo katerih bo mogoče ojačenje proiukcije v vojni industriji. Japonska iniciativa Boenoa Aires, 6. maja, a >New Tork Daily Newsc pravi v včerajšnjem uvodniku med drugim: Rezultat katastrofalnega položaja v Birmi je ta, da morejo Japonci sedaj pričeti z napadom na kraju in v tre- ( nutku, ki se jim bo zdei najbolj primeren. Japonci bolo odslej določali bojišča in nam preostaja samo to. da dopustimo njih premikanje. Ta negotovost glede sovražnikovih operacij je v sedanjem trenutku za nas najbolj nevarna. Obnova v Mardalayu Tokio, 6. maja. s. Domei objavlja poročilo iz Man lalava, da se je pet dni po padcu mesta življenje v njem spet normaliziralo. Požari, ki so segali do srede mesta in so jih zanetile umikajoče se angleške in kitajske čete. so bili pogašeni. Naglo se popravlja škoda, ki so jo povzročila japonska letala po vojašnicah in drugih vojaških na* pravah o priliki svojih bombnih napadov. Na stotine BLrmancev, ki so zbežali iz Man-dalava, se vrača na svoje domove. Več tisoč se jih je vrni]o že takoj po prihodu japonskih čet. Prekinjena dela na cesti v Asamu Nanking, 6. maja. s. Cungkinški prometni minister, ki se je vrnil v kitajsko glavno mesto po inšpekcijskem potovanju v Indiji, je izjavil tisku, da so bda dela na cesti v Asanu prekinjena zaradi finančnih tež-koč. Hudo obstreljevanje Corregidora Tokio, 6. maja. s. Dopisnik lista >Asa-hi« poroča iz feanghaja, da je japonsko topništvo predvčerajšnjim znova silno napadlo trdnjavo Corregidor. Istočasno so skupine japonskih letal bombardirale trdnjavo. Letalski uspehi na Novi Gvineji Tokio, 6. maja. s. Skupine letal japonske mornarice, ki operirajo na Novi Gvineji, so sestrelile ali uničile na tleh 30 sovražnih letal, dočim je bilo izgubljeno samo eno japonsko letalo. V vrsti napadov na Fort Moresby med 26. in 29. aprilom so japonski letalci sestrelili ali uničili na tleh 22 sovražnih letal, med njimi nekaj Curtisov in Spitfirov. Dne 2. maja so japonska letala v letalski borbi nad Samarayom v vzhodni Gvineji seotreiili 8 sovražnih letal in poškodovali dve nadaljnji letali. Angleži pred Madagaskarjem Rim, 6. maja. s. Kakor objavlja britanska oficiozna agencija v posebnem sporo- čilu. *o »e angle&ke ladje včeraj pojavHe v blizini otoka Madagaskarja. dermortt F en and, 6. mani v. Po prv:h vesteh franc^ke po'urarfne agencije so v ofenzivi pr*ti pomorskemu oporišču Diet!o Sna rez na Madakarskarju 2 kriraTki, 4 ru-mIci. 2 transportni ladji in verjetno ena nc-iilka letal. Vlehv, 6. mala. s. Francoska oficlozr** agencija objavlja, da jo vlada maršala Fetalna prrjela od vlade Zcdlnjenih držav obvestilo, da v celoti odobrava in podpira britansko zasedbo Mr.dagn^karja. Odmev v Berlinu Berlin. 6. maja. e. V tukajšnjih krogih beležijo brez prevelikega presenečen ia vest. da se britanska pomorska eskadra nahaja v vodah Madagaskarja. Duce sprejel prosvetnega ministra Rim% 6. maja. s. Duce fe sprejel prosvetnega rnmrstra, ki mu je poročal o stanju šo^s+va in o izpitih v ljudskih srednjih, visokih in umetnostnih šolah. Ker s« je začasni sistem ocenjevanj izkazal že v preteklem Icru in ustreza potrebam Šole v sedanjem izjemnem času, je Duce odredi!, naj se ta postopek izvaia tudi v bližnji izpitni aezvmi. Te odločitve ni smatrati y<% opustitev izpitov, kajti dobre izvedeno ocenjevan ie fe že samo no sebi trrrt in «■« zaključi s sodbo na podlagi potlatkr/v posameznih Članov učitel »akegi zbnTa o ro^a-mezn-'h učencih S teca stališča je uč;+?lj obenem tudi sodnik s-^ojccja učenca Prosvetni minister ie rw"> Dnceievih nn-v-r.rli^h dal rvr:»dTcienim uradom vstt p^rrVipf naredbe. Uradni list ie včeraj te odredbe fhjnvil. Za in proti drta??I frcitti Rim, 6 maja s. V Londonu slej ko nrej živahno razpravi ;ajo o dnts?t fronti. »Diilv Express« m *Fveninfl Standard«, ki tiCi za njima 4crd Bcavcrbror.k. 5.e nrav ro^ebno) zaijovariata notrebo da se u?fvari tako d nitjo boji?če Ostali listi zavzemaio neVol;ko previdnejše stališče in pozivajo vo-jafke oblasti, naj nadvse skrbno pretehtalo vse mo m en te. ki govore za m nreti temu načrtu. Tako pravi »Daily TeleGranh« da vsi složni v tem, da je napad najboljša obramba, toda zavezniki ne sme'o tvcjfati invazije, ki bi v primeru Neuspeha pomcnHa konec vsega in ponoln poraz. Pod mernike s-ile o*>i so prav sedaj ori po^ni moči. kar jvrČA i o nodatki o tonaži zavezni^cfia ladjevja, ki jo nenehoma potapljajo te silo osi. Boji nad Rokavskim prelivom Zt fr-n^fr** letal sestreljenih — Odbit napad na nemški konvoj Is Hitlerjevega glavnega stana, 6. maja. Vrhovno poveljn.štvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo: Na vzhodni franil Je bilo fzvrSenih več napadov za zboljšanje lastnih postojank. Krajevni napad] močnih sovražnikovih sil So ostali brez uspeha. V severni Afriki na obeh straneh manjim hrvidniška in topniška delavnost. Pristanišč« Le Valletta in letališča na otoka Malti so bila uspešno bombardira- Ob vhoda v Rokavski preliv sa i kom odbili v noči na 4. maj čolni za iskanje m odstranjevanje min torpedo! in topniški napad angleških brzih čolnov na neki nemški konvoj. Strašni čolni so sestrelili 4. maja dva angleška bombnika. Lahka nemška bojna letala so napadla podnevi s dobrim učinkom železniške naprava v angleškem obalnem mesta East- ter je v plamenih padel v morje. Medtem ko je padal, je eksploliral. Eno minuto kasneje je bil zažgan drugi Spitfire v višini 6000 m in je strmoglavil v morje. Tretje letalo je bilo zadeto v višini 7000 m in je začelo padati. Skušalo se je vzdržati, toda okrog 30 km od obale, je izginilo v morje. Istočasno je postaj še en Spitfire žrtev nemških lovcev. Pilot petega angleškega letala, ki je bilo sestreljeno v višini 6000 m, se je rešil s padalom okrog 100 km pred Le Havrom. Obenem pa sta bila sestreljena dva nadaljnja Spitfira. Popoldne se je napad sovražnih lovcev na francosko obalo ponovil, toda tudi to pot so nemški lovci zalržaii sovražnika in so v petih minutah sestrelil i še 7 letal. Angleškim pilotom, ki so skočili iz letal s padali, se je rešitev posrečila, njih letala pa so izginila v morskih valovih. V teh bor v ponedeljek sestrelili skupno 3 6, protiletalsko topništvo pa še 5 angleških letal, tako da je angleško letalstvo tega dne izgubilo nad Rokavskim prelivom 21 letal. Novi sestav japonske zbornice Tokio, 6. maja. s. Z razpustom političnih strank v času od julija 1940 do aprila 1941 so se poslanci začeli zbirati v rasnih političnih skupinah, med katerimi je bila glavna zveza za pomoč prestolu. Večina teh skupin je dosegla, da so bili njih kandidati priporočeni cd zveze za pomoć prestolu. Sedanji sestav parlamenta je sledeči: Zveza za pomoč prestolu ima 106 poslancev, od teh 175 priporočenih in 21 neodvisnih, zveza za obči blagor ima 9 poslancev, ki so vsi neodvisni, zveza ^a napredek Azije 11 poslancev, od teh 5 pri_ poročenih in 6 neodvisnih, krožek članov parlamenta 9 poslancev od teh 8 priporočenih in enega neodvisnega, zveza za vzhod 7 poslancev, ki so v=i neodvisni, neka druga skupina ima enega neodvisnega poslanca, razne nadaljnje skupine pa 3 neodvisne poslance. Razen tega ie v parlamentu 230 poslancev, od teh 192 pripo- bah je poveljniku eskadrilje neke skupine ! ročenih, in 38 neodvisnih, ki ne pripadajo nemških lovcev uspelo doseči 59. letalsko i nobeni politični skupini. Zveza za pomoč Angleška letalstva Je Izgubilo včeraj nad obalo Bokavskegs preliv* v bojih v zraka in p« protiletalskem topnfštvn 18 letal. Močni oddelki nemških bom h letal so v pretekli noči obmetavali s rušilnimi |n za-Bgalaiml bombami angleško mornariško oporišče Cewes. Angleški bombntkf aa izvršili več breg-načrtnih napadov na nezavarovana manjša in podeželske občine v Južni te jni-ipadoJ Nemčiji ter na stanovanjske v Stattaarto. Sestreljen je bil 1 an- zmago, dočim je drug nemški poročnik dosegel svojo 41. zmago. Zvečer sta bila sestreljena še dva Spitfira. Nemški lovci so prestolu, ki je dobila 196 poslancev, je sklenila, da se razlde, da omogoči vladi večjo politično neodvisnost. Velik uspeh italijanskih lovcev na vzhodu Podvigi nemških lovcev 6. maja. a Glede operacij v Ro-kavskem prelivu, do katerih je prišlo v ponedeljek, so ae Izvedele v tukajšnjih vojaških krogih zanimive podrobnosti. V ponedeljek zjutraj aa js skušalo približati francoski severni obali • angleških bombnikov, ta Jm Je spremljalo nad 50 Spitfirov. Ko so bila letala aa nad Rokavskim prelivom, so jih v izredni višini napadli nemški lovci. Raavtk) as as takoj auna borba in kmalu Ji hm ar« flpUfif« * vnMal 7000 m Z vzhodnega bojišča. 6. ma;a s. Posebni poročevalec agencije Štefani beleži, da so lovska letala italijanskega ekspedicij-skega zbora v Rusiji dosegla sijajno letalsko zmago v hudem spopadu s sovjetskimi lovci. Patrulja italijanskih lovskih letal, ki je križar tla nad odsekom bojišča, na katerem so razvrščene nemške sfle, je v višini 3000 m opazila sovjetska lovska letala, ki so letela nizko nad terenom ta v> se pripravljala, da napadejo neko postojanko s svojimi strojnicami. Italijanska lovska letala ao se z vso naglico pognala nad sovjetske aparate tipa »Super Rata«. V hipu se je pričel spopad in borba se je zanesla celo do 20 km daleč v sovražno zaledje. Sovražna letala so aa skušala izmikati in prizadevala so al, da bi epeljala ttali-aneka letala v bližino svolth lrt*lW Brzda so nizko nad zemljo na vsa strani Italijanski lovci so jih neprestano zašle* Oovaii. Skupina sovražnih letal se je anav- skih strojnic, tako da se je morala razi ti. Kmalu je. bilo sestreljeno prvo sovjetsko letalo, ki se je na tleh popolnoma razbilo. Na drugem letalu, ki j° bilo ponovno zadeto, je izbruhnil požar, tako da je moralo naglo pristati. Pri zasilnem pristanku pa se je tudi to letalo razbilo. Tretje, prav tako ponovno zadeto sovražno letalo, se je* -krilo v oblak in so ga italijanski talci odtlej izgubili izpred oči. Verjetno je, da je spričo poškodb tudi to letalo treščilo na tla Borba, ki se je pričela nad nemškim posto-'ankami, je izzvala veliko navdušenje v vrstah zavezniških vojakov. IS milijonov funtov na dan »*J»- e. Anglija je potrošila po Lj objavljena podatkih v preteklem tednu 13.209.538 funtov dnevno, kar znaša tedensko 127,466.009 funtov. To pomeni, da so ae izdatki povišali za 88 mi«Jonov y primari a prejšnjim tednom. 3812 »SLOVENSKI RABO D«, veda. 8 m»J» 1M1 XX. «W. 104 Dovolj jedilnega olja domačega izdelka Tudi mali kmet lahka pridela za lo da sa Otre* olja is Im*, ae da M Ljubljana, 0. maja. Naj ob ttj priliik: zopet naglasimo, Kako potrebno je, da se tud; naši obdelovaic. semJje oprimejo čim bolj pridelovanja soinenic in buč. Zdaj je Se čas, da jih na to opozorimo; dokler še sade koruzo. §e vedno lahko posade solnčnice in buče v pričakovanju dobrega pridelka. Zdaj je tudi Se čas. da odmerijo dovolj zemlje za t: pomembni kulturi. Pridelovanje buč pri nas uspešno? Nekateri še vedno dvomijo, ali je pridelovanje buč pri nas uspešno. Buče pridelujejo v večjem obsegu štajerska kmetje. To je na Štajerskem že tradicija. Sicer pridelujejo buče tudi kmetje v nas: pokraj-Tli, vendar mnogo manj. Navadno jih pokrmijo prašičem s semenom vred preden dozore. Buč doslej niso skoraj nikjer trebili in izdelovanje bučnega olja jim je bilo neznano. Nekateri so tudi trdili, da bučno olje ni dobro. Ko so se ga pa navadili bolj pr-siljeni kakor prostovoljno, so spoznali, da je okusnejše od najboljšega tako zvanega namiznega olja, razen tega je pa tudi mnogo redilnejše ter izdatnejše. Da je pa pridelovanje buč za olje pri nas uspešno, so dvomili le zaradi tega, ker peč tega še ni nihče poskuša L Niso tudi znali, kako je treba goj ti buče. da bi bil pridelek čim večji m da bi buče tudi lahko dozorele pred hladno jesenjo. V resnici v nafti pokrajini niso tako ugodni pogoji za pridelovanje buč in solnčnic. ker je hladnejše in bolj deževno podnebje. Ni pa treba Se posebej dokazovati, da bi tudi pri nas buče in solnčnice dovolj dobro uspevale. Pridelovanju bi pa bilo treba posvetiti seveda primemo skrb. Kako sadimo buče Dolenjci so doslej sadili buče po večini za svinjsko krmo, zato pa tud: niso posvečali delu kakšne posebne pozornosti. Buče so sadili med koruzo, kakor tudi na Štajerskem. Bučam je treba dobro gnojiti, še malo bolje kakor koruzi. Zato tudi nekateri sade buče na kupih komposta. Priporočljivo je (kakor priporočajo v »Kmetovalcu«) gojiti buče še posebej, če j h sadimo med koruzo, in sicer s preležanim gnojem, kompostom aH z zemljo, postrgano ob gnojišču. Zanimalo vas bo. kako sade buče na Štajerskem. Najprej posade koruzo, nakar izkopi le jo po sredi vsakeca ogo-na med vrstami posajene koruze za dve motiki globoke jame. in sicer v razdalji po 15 do 20 korakov. V jame nameće jo gnoja ali z gnojnico prepojene zemlje in površino zravnajo z njivsko zem-jo Buč ne sade takoj, temveč šele čez teden ali celo 14 dni po tem. ko so posadili koruzo. Sade jih pod motiko v posebej pognojeno zemljo, in sicer vržejo v jamico po več semen, tudi do pet. Buče okopava jo hkrati kakor koruzo. Ce vzklije več rastlin, puste največ tri najlepše, druge pa podsuieio z zemljo, tako da je vsaka nb^'ena v druco stran Podsujejo pa tudi večje liste ostalih buč, tako da gloda iz zemlje le vršič z majhnimi listki. Ce okopavamo koruzo z okopa In ikom, je po+rebna seveda posebna previdnost: vrsto, kjer so posajene buče, izpusti rr.o in jo okopi jemo z motiko. Pri drugem okopavanju ali osipavanju ravnamo z bučami enako. Tedaj so buče ze precej vel ke, tudi nad me*er dolge. Previdno jih dvi?nemo in položimo na drv po stran oeona. Ko okopljemo tisto stran, rastlino zopet preložimo Po končanem okopavanju pustimo rastline z leve strani na svojem mestu na de«nf strani rastoče pa tudi prenesemo na njihovo prejšdje mesto. Kjer ?ta le dve rastl;ni. j;h usmerimo eno na de^nn. drugo na levo stran, kjer pa ri-sto tr; rastline, tretjo usmerimo vzdolž ogona. Tri rastline torej rasto v obliki črke T. Po o*:rr>vnn;v koruze ni z bučanrn več nobe^e?a delač Buče so zrele, ko dozori koruza. Kako ravnamo s semenom Buče kmetje hranijo na kupu brez nevarnosti, da bi se pokvarile. Trebjo jih sproti, kolikor jih potrebujejo za krmo. Na Štajerskem trebijo buče zelo skrbno, sleherna »koščica*. kakor imenujejo bučno seme ali bučnice. je dragocena. Suše jih navadno na solncu. če je le mogoče, sicer pa na peči, ki pa ne sme biti prevTOČa. Suhe bučnee hranijo v vrečah, dokler ne pride čas luščenja. Luščijo navadno šele pozimi, ko je za to precej zamudno delo največ časa. Pred luščenjem je treba bučnice namakati; suhih ni mogoče luščiti. Morajo bitj primerno vlažna, da se jedrca ne lomijo, ne pa preveč, ker bi bile luščine preveč sluzaste. Jedrca je treba tudi dobro presu£:*i. ver.iar tudi do neke mere. da ne postanejo žarka. Pridelovanje solnčnic F»rideIovanje solnčnic se znatno razlikuje od pridelovanja buč. že potem, ker so]n- ćnic ne kaze pridelovati med koruzo. Na Štajerskem jih sicer pridelujejo s precejšnjim uspehom tudj med koruzo, a zaradi tega koruza kolikor tol ko trpL Pridelujejo jih pa tudi med krompirjem, kar je priporoči jivejše. Vendar je najbolje pridelovat, somčnice povsem na samem. Solnčnice potrebujejo tudi precej dobro zemljo, vendar niso tako izbirčne kakor buče. Vedeti pa maramo, da zemljo zelo izČrpajo. Ce je zemlja dobro pognojena, se solnčnice zelo razkosatjo in duše v okolici druge rastline. Četudi pridelujemo sojnčnice same, zato ne potrebujemo posebno mnogo zemlje. Nekateri priporočajo, da odmerijo posebej za solnčnice kos njive, kjer sadimo koruzo. Mali posestnik bo pridelal precej solnčnic, če bo določil za nie vsaj toliko zemlje kakor za zelnik. To se pravi, njivica za solnčnice naj bo dolga 50 do 100 korakov m po 5 do 10 korakov široka. Zemlje za solnčnice pa boste določili pač toliko, kolikor vam bo kara^n. to se pravi, kolikor jo boste lahko pogrevali pri drugih kulturah. Solnčn ce je zdaj že treba sadi t j. Nekateri jih sade že ob koncu aprila, vendar v prvi poTov:ci maja ni prezgodaj. Vrste na i ne bodo prego?te. Seveda bi ga bilo tudi škoda saditi preredko. ker bi ne iz-£*rstil; dovolj zemlje. Sadimo navadno pod motko, in sicer vržemo v jam:co najmanj tri semena, ker vse seme navadno ne vzklije. Ko solnčnice okopavamo, jih razredčimo, tako da ne rase po več rastlin tesno skupaj. Dovolj je pa menda znano, da solnčnic ne moremo presajati. Solnčnice je treba tudi osipavati. Vča^h je treba solnčnice okopati tudi dvakrat, sicer je pa večkratno okopavanje vselej korstno. Solnčnic je več vrst Tako zvana besarab^ka ' "vrsta dela le en cvet In nima stranskih t poganjkov. Solnčnice ki jih pridelujemo navadno pri nas. delajo vre stranske no- ; ganjke. č"e hočemo, da bo glavni cvet čim j lepši in da bo pridelek čim boljši po koli- j čni in kakovosti, moramo stranske po- « sanjke odtrgovati. Naj se nam ne smilijo. Ne smemo misliti, da bo več pridelka, če bo rast]ina imela več cvetov. Stranski poganjki imajo navadno male cvete, ki pogosto ne dozore. Glavni cvet je oslabljen in zrnje je slabše. Ce pa odtrgavamo zaMst- nike, stran-ke poganjke, ne smemo potrgat: vsega listja na glavnem steblu kakor delajo nekateri, ki listje porabijo za krmo Rastlina potrebuje za svoj razvoj liste. Za krmo so seveda dobri prav tako zalistniki. Pospravljanje semena Glave solnčnic je treba porezati. čim je ?eme zrelo, že zaradi tega, ker ptiči zelo cikajo solnčnice in lahko napravijo precej Škode. Kdaj je seme zrelo, prav lahko prepoznamo. Glave je treba rezati, tako da jim pustimo kos stebla, da se nam ne razce-fraio. Seme luščijo na razne načine. Najpreprostejši je način, da seme izluščimo s tolčenjem^ glavo položimo na mehko podlago, nakar tolčemo po nji (na na sprotni strani) s palico tako dolgo, dokler ne lz-tresemo vsega semena. To delo precej hitro napreduje, če so solnčn ce dovolj zrele. Seme moramo dobro porušiti. Sušimo era kakor proso. Suhega spravimo v vreče. Hraniti ga moramo na suhem, da ne oprh-ne. Iz oprhnjenega semena bi olje ne bilo užitno. Seme luščimo v začetku zime na mlatilnici, ki mora b;ti povsem stisnjena. Seme mora iti tud do petkrat skozi mla-tilmos. preden je zluščeno vse seme. Solnč-nična jedrca se raje pokvarijo kakor bučna, zato moramo z njimi še posebno pazljivo ravnati. Čeprav je treba posvečati solnčnicam in bučam nekaj posebne pozornosti, vendar v glavnem ni več dela z njimi, kakor z drugimi okopavinami. Pomen pridelovanja solnč ničnega in bučnega semena za jedilno olje je pa izreden; naši obdelovalci bi lahko pridelali toliko oljnega semena, da bi imeli dovolj dobrega olja domačega izdelka. Tudi manjši posestnik: bi lahko pridelali toliko oljnega semena, da bi imeli dovolj dobrega olja domačega izdelka. Tudi manjši posestniki bj lahko pridelali toliko se-, mena, da bi dobili po 10 do 50 litrov olja. Skrbno ravnajte s krompirjem! Kdor ima da se mu krompir, naj zelo skrbno ne bo pokvaril v toplejših ravna z njim, Ljubljana. 6. maja. Krompir je dandanes najvažnejši živež, v nekem pogledu celo pomembnejši ol moke. Nadomestilo je hkrati >boljšega*: živeža, medtem ko si težko mislimo, s čim bi ga naj nadomestili, ko bi ga ne imeli. Redka so gospodinjstva, kjer bi ne imeli skoraj vsak dan krompirja na mizi. Jedilnik je nepopoln brez krompirja. Kdo bi naštel, za koliko namenov lahko uporabljamo krompir! Najbolj pogosto ga, uporabljamo kot samostojno hrano. Dober je tudi nezabeljen, zlasti pečen. Izvrstna je krompirjeva salata, bodisi sama ali s primesjo zelenjave. Ah poznate krompirjevo omako? To je ena izmed štajerskih >spe-cialitet*. Pri nas je bolj pogosto na mizi krompirjev pire ali p raženi krompir. Naše gospodinje tudi niso dolgo poznale krompirjevih cmokov. Večina jih pa še zdaj ne pozna krompirjevih pogač. Sele v novejšem času so ae naučile mešati krompir med krušno moko in sprevidele so. da je 5-krompirjev kruh« okusnejši od kruha iz same moke. Glede na veliko uporabnost krompirja, okusnost, izdatnost in sorazmerno s ceno precejšnjo redilnost bi morali kromp'r ceniti še bolj in vse gospodinje bi morale poznati tudi manj znane recepte. Morali bi pa tudi znati, kako je treba pravilno ravnati s krompirjem v shrambah, da ostane čim dalje dober in da nam ne zgnije v toplejših mesecih. Ni dovolj, če krompir spravimo v kleteh, odnosno v kakršnih koli mračnih in ne pretoplih shrambah. Mnogi meščani so bili v pretek h zimi zelo prizadeti, ker jim je mnogo krompirja po-mrznilo v neprimernih shrambah. Kdor ni imel krompirja spravljenega v dobri kleti, je res težko preprečil, da mu ni pomrzni'. Vendar bi lahko obvarovali precej krompirja, če bi ravnali bolj pazljivo z njim. četudi bi nas krompir ne skrbel zaradi mraza rx>zimi. bi ga morali vseeno od časa do časa pregledati in skrbno prebrati. Le sam gnil gomolj lahko oku Z' mnoge druge. Včasih se gniloba nagi o širi. Izbirati je treba tudi odtisnjene in počrnele gomolje, ki navadno začno najprej gniti. Pii prebiranju pa mora tudi paziti, da ae krompir ne ob- toJče. Proti gnitju krompirja se zelo dobro obnese prah živega apna. Treba je pa potresti krompir z apnom Čim bolj na gosto, če ga ima spravljenega v zabojih ah na kupu. Ce že posamezni gomolji začno gniti, se gniloba ne more širiti. Spomladi in poleti je pa treba ravnati Ae bolj skrbno s krompirjem. Izkazalo se je, da kleti v toplejših mesecih niso vedno najboljše shrambe krompirja- V kleteh shranjeni krompir izgubi do poletja precej na svojem dobrem okusu. Nekateri priporočajo, da shranjujmo v toplejših mesecih krompir v bolj suhih shrambah, ki pa tudi ne smejo biti presvetle. Tudi ▼ podstrešjih ga lahko shranjujemo. Priporočljivo je, da ga zagrnemo v eni sami plasti, tako da se gomolji ne tišče. Nikakor pa ne smemo m and ra ti po razgrnjenem krompirju. Gomolji kmalu počrne. če jih ranimo. Moramo pa tudi znati odbirati shranjeni krompir. Najprej porabimo slabše gomolje, rax-sekane, odtiščane, delno počrnele in nagnite. Nekateri odstranjuje klice krompirju spomladi po večkrat, dokler jih še poganja in pravijo, da potem krompir ne izgubi toliko na svojem okusu in redilnosti, češ, za klice porabi precej hranilnih snovi. Spomladi se škrob v krompirju bolj hitro spreminja v sladkor, zato je krompir zdaj slajši kakor jeseni, če že vsem ne prija sladek krompir, je pa njegova prednost, da se ne razkuha in da je bolj vlažen in ne tako močnat kakor jeseni. Tako so gospodinje jeseni tožile, da nekatere vrste krompirja, zlasti rožnik z Dolenjskega, zelo razkuhajo kljub vsej pazljivosti, kuhanja v pari in slani vodi. Zdaj se pa krompir več ne razkuha in je tudi okusne jši. Dober je tudi cel brez zabele in ga radi >zobljemoc kakor kostanj. Razgrnjen krompir v suhih shrambah ovene, ker se precej osuši, a prav zaradi tega je manj izpostavljen nevarnosti gnitja. Kletne shrambe so mnogo bolj vlažne in četudi kromp'r v kleti razgrnemo v tanj-še plasti, vendar bolj gnije kakor na suhem podstrešju. Shranjevanj« krompirja spomladi in poleti na podstrešjih ali drugih stihih shrambah ni nobena novost in ne gre za tvegan poskus. Zato krompir lahko pre- Modri kadi Belo mestno obzidje se je dvigalo pod sinje nebo. Vitke palme so lahno pozi-bavale svoje pahljače. Solnce je lilo pripekajoče žarke na bujno zelenje figov-h dreves, ki so se njihove sence temno odražale na rumenem pesku. Počasnih korakov se je bližal pek Ben Sedir mestnim vratom. — O mojster plemenite umetnosti, kolika sreča, da sem te srečal! — ga je nenadoma ustavil branjevec A1L — Glej. Al lah me je udaril in mi vzel zadnji piaster. — Ce te prav razurnenv — je odgovoril Ben Sedir, — sklepam iz tvojih besed, naj bi ti pomagal. — Sin sreče in blagostanja, — je dejal Ali priliznjeno. — da. prav si me razumel Allah ti bo poplačal to. Njegove oči bodo odcie nad teboj m tvojimi bližnjimi, kajti ti si že od nekdaj prijatelj in aaičitnik siromašnih in slabotnih. — Povej, kaj je smisel tvojega dolgoveznega modrovanji? — je vpraSal Ben Sedir. — O dobrstljivi najdobrotljivejsih, povej, aH mi raorrf aoaoditi as tri mesece mtm pUstrsv? — je dvi*nil AJa proseča sči t paku. — Kakfna jamstvo mi dal. če ti posodim denar? — je hote! vedeti Ben Sedir. — Velikodušni prijatelj. — je odgovoril Ali, — ničesar nimam, sirom ai ne jI. od šakala sem. Toda pri moji prisegi, tvoj denar hočem uporabiti pametno in vrniti ti ga pravočasno danes čez tri mesece. — Za besedo te bom držal, — j a dejal pek. — Ce bi le en dan zaostal s plačilom dolga, imaš pravico ovaditi me kadiju, — je izjavil branjevec. — Torej ti posodim teh sto piastrov, ki jih imam bal pri sebi. — je dejal Ben Sedir in naštel Aliju denar na roko. Nekaj časa sta se hodila skupaj, potem se je pa Ali poslovil od peka. Beri Sedir je čakal na dan. ko bi mu moral Adi prinesti denar. Toda Alija nit: do poznega večera ni bilo na spregled. Ko branjevec tudi ie ves mesec ni vrnil posojenega mu denarja, je odšel pek h kadiju. Sodnik je poslušal Ben Sadirjevo tožbo do konca, potem je pa namršil obrvi isi poklica] drugi dan Alija s pekom k sebi. — Ben Sedir, — je vprašal sodnik, — kje si se pogodil z Ali jem za posojilo? — Pravični gospod, — je odgovoru pek, — Aliju sem dal denar v senci figovega drevesa, ker je obljubil, da mi ga bo v določenem času vrniL — Ali je ras tako. Ali. kakor pravi Ban Sedir? — se je obrnil sodnik k branjevcu. Ali jt odkimal i glava — Ne, gospod, o tem ničesar ne vam. Ban Sedir je lažnivec Nikoli mj ni posodil denarja. — Ben Sedir, — je povzel sodnik znova besedo. — slišal si. kaj prav. Ali Pojdi torej ki pri vedi prida, ki bo potrdila, da s* aa res posodil denar. — Gospod, nekaj nemogočega zahtevate od mene, — je odgovoril pek. — Kako naj storim to? Nihče ni bil priča, ko sem mu pogodil denar. — Ce je tako, pa pojdi in prinesi tisto figovo drevo, pod katerim si mu izročil denar. — je nadaljeval sodnik. — Kako, — je vzkliknil pek prestrašeno, — tisto drevo naj prinesem za pričo? Morda pa nisem prav slišal. — Prav si slišal, — je odgovoril sodnik, — O gospod, — je zastokal Ben Sedir, — drevo je veliko in težko! — Poj d; in prinesi m: tisto drevo, — je zahteval sodnik. — Pričalo bo zate. Ves v skrbeh je pek zapusfcJ sodno dvorano. Sodnik *e zasepetal sodnemu slug*; nekaj na uho :n ga poslal skrivaj za Ben Sedi-rom. Aliju je pa zapoved al počakati zunaj pred vrati. Ko je bila tožba sledeče stranke opravljena, je dal sodnik poklicati branjevca. — Ben Serrra pa dolgo ni nazaj, — se je obrnil k Aliju. — Ali misliš, d« se že vrača z drevesom? — To ni mogoče, gospod. — je odgovoril branjevec, ki ni opazil, ds as is pri tem lidal, — kajti drevo stoji zunaj prad mast* niim vrati. — Tako. zdaj s* se p« le ujel v past, ti podle*. — je vzkliknil sodnik veselo. — Ti ve3, kje stoji drevo. Torej si tudi denar dobil Glej, drevo je pričalo zrn Ben Ssdira. te klati aa podstrešje in ga razgrnete po suhih tleh. Morate pa ravnati skrbno z njim, da ga pri prenašanju ne ob tolčete. Shramba pa mora biti tudi sicer t vsakem primeru primerna, to se pravi ne presvetla in res suha, pa prator- na, da. Xjpo šmamicah*, pravijo. Najprej morajo urediti vsaka svojo »izložbo«, ki je prav za prav majhna razstava blaga. To delo mora biti končano, preden začno prihajati najbolj skrbne gospodinje v večjih trumah. Tedaj Je še kmečki zelenjadni trg skoraj povsem prazen. Kmetice in zelenjadarce ga bolje zasedejo šele ob 8. Blaga je največ ob sobotah. Ob sredah pa navadno ni mnogo Živahnejši promet kakor ob drugih »na-vadnihc dneh. Iz Spodnje štajerske — Novi grobovi. V Mariboru so umrli starostna rentniea Marija Slander, stara 84 let, bivSi urar Martin Trstenjak iz Mi-halovcev pri Ljutomeru, star 37 let, učenka Pavla Ulbl, stara 16 let, hišna posest-nica Marija Skoliber, stara 81 let m po-sestnikova žena Antonija Kitek, stara 62 let. — Prepovedano fotografiranje za promet važnih naprav. V nemškem uradnem listu je izfila policijska naredba notranjega ministra, po kateri je prepovedano fotografirati, filmati ali slikati vse naprave državnih železnic in avtomobilskih cest, dalje plovne reke, jezove in pristanišča, mostove čez plovne reke, nasipe rtd. — Zanimiva prireditev Sadjarske in vinarske iole v Mariboru. Sadjarska in vinarska šola v Mariboru je priredila danes dopoldne enodnevni tečaj o obdelovanju strmih vinogradov s stroji. Dopoldne je bil teoretičen tečaj, popoldne pa praktično prikazovanje dela. Zaplenjena moka LJuNj»ns>, 5. maja. Predvčerajšnjim sta pripotovali v Ljubljano z vlakom iz Novega mesta, dve 20-letni šivilji ln sicer Marija Rangus is Stranj št. 4, in Fanl Bregar tz Tomarjev St. 24 pri Beli Cerkvi. Prinesli sta s seboj dobrih 210 kg bele moke. Dekleti sta to količino moke zaupali neki Anici Rozman, stanujoči v Ljubljani na Sv. Petra cesti it. 85, ki je bila pripravljena razprodati moko po 26 lir za kg, toda po prodaji prvih 20 kg se nedovoljena trgovina ni mogla nadaljevati zaradi bliskovitega posega agentov urada za kontrolo cen pri Visokem kornisarijatu. ki so zaplenili blago m so vso trojico ovadili sodišču. V gornjo nedovoljeno trgovino 1e zapleten tudi brezposelni Šofer Jurij Mila- NE MUDI 8E — Bog vam poplačaj v nebesih, — pravi revd svojemu dobrotniku. — 2a prav, toda ne miH-' ce ne. — pripomni slednji. fSe/ez nt ca KOLEDAR Danes: Sreda. 6. maja: Janez, Benedikta DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Švedski slavček Kino Sloga: Vihar v gorah Kino TJnion: Uničena sreča Retrospektivna razstava Matije Jame v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Seja odbora Pokrajinske podporne ustanove Ljubljana, 3. maja. Snoči je bila na sedežu Pokrajinske podporne ustanove seja odbora te ustanove. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je predsednik podal podrobno poročilo o pomožnem delu v preteklem mesecu in je nadalje poročal o organizacijskem delu, da se občinski podporni odbori urede čim bolje, da bodo delovali brezhibno ter nudili podporo vsem, ki so jo potrebni. Odbor je tudi odobril nekatere dostavke v proračunu in potrdil bilance sedemnajstih občinskih odborov. Ob koncu so se razpravljala vprašanja, ki se tičejo osebja. Stockhotm Severne Benetke pravijo Stockho-lmu. Krasno mesto. NJi le prestolnica Švedske, ampak rudi veliko, reprezentativno mesta Konec leta 1941 je stol skoraj 600.000 prebivalcev. Letna proizvodnja raznih predmetom v StocJv holm u presega vred nosit ene milijarde kron. t. i. vsako uro 115 000 kron-Tramvajaleih. avtobusnih in drugih voženj v Mrtranjosti mesta je 28.000. Vsafco uro oddajo prebivalci Strckhoima 500 brzojavk, telefonskih pogovorov je 47.000 vsak dani v 24 urah naraste število stockholmaketa prebivalstva za 13. Pn'blilno vsaki dve turi se rodi en otnok. V Rimu se rodijo vsake uro štirje otroci. Vsako uro porabijo stoofc-bormaki prebivalci 13.000 kub metrov voda 8Ut. 104 »SLOVENSKI H JI ROD«, 1 maj« 1M2-50C Stran S ^ LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI ob uvedbi rastlinskih h treba tudi poslej gnojiti pri pridelovanj«! — ■■stllnam bo pa v Ljubljana, 6. maja Nekoliko smo vas seznan-li, kolikor je pač v dnevniku mogoče1, z rastlinskimi hormoni in z življenjem rastlin. Marsikdo bi težko razumel, kaj so prav za prav rastja ;n ali jim lahko zaupamo, če bi kratko malo rekli: iznajdeno je čudovito, skrivnostno sredstvo, k; pospešuje rast rastlin in krep; rastline; imenuje se tako in tako SprevideL ste lahko, da se za tem ne skriva šarlatanstvo, temveč da so bil; rastlinski hormoni odkriti ter proučeni po dolgem in napornem delu znanstvenikov. Proučti so morali življenje rastlin do zadnjih življenjskih skrivnosti, da so odkrili prej skrivnostne življenjske sile. 0popravljati naravo«, odnosno grehe, ki smo jih zagrešili sami nad naravo, moramo pač čm bolj temeljito poznati njene skrivnosti Raziskovanja rastlinskih hormonov ao pa do dandanes napredovala že tako daleč, da rastila prehajajo v kmetijsko uporabo ter da se v resnici začenja nova doba gojitve kulturnih rastlin. Kako vpliva rastilo na rastlino Rekli amo, da rastilo učinkuje uspešno le, če ga ne dovajamo rastlini preveč. Kaj je rast, smo skušali nekoliko razložiti v prejšnjem članku, ko smo pojasnjevali, da je treba rast prav za prav deliti v dva poglavja! na delitev in raztezanje slanic. Avkstn, hormon rasti ali rastilo učinkuje na stanice, da postanejo prožnejše in da je delitev stanic pospešena. Toda to najbrž ni edina naloga tega hormona. Razpravljanje ter raziskovanje o učinkih, odnosno o domnevnih učinkih rastila bi nas privedla najbrž še do mnogih presenetljivih sklepov. Toda. ko gre za znanstvene zadeve, domneve niso dovoljene. Sklicevati se smemo le na to. kar je že dognano. Vsega š> ne vemo o rastlin. Dognano pa je med d rug" m, da rastlina »izdeluje« av-ksine v svojem nadzemeljskem delu samo v zelenih listih pod vplivom svetlobe. Med rastilom in svetlobo je velika zavisnost. To sprevidimo že iz tega. da je rast-5«sko staničevje v temi bolj občutljivo za avksin. S tem si lahko razložite, zakaj krompir poganja tem daljSe klice spomladi, če ga hranimo v temnem prostoru. Ce je rastlina v temi. se v nji tvori neka hormonska snov. ki povzroča, da staničevje postane občutljivejše za avksin. Dognano je tudi, da rastlina tvori avksin v koncih korenin in da so korenine občutljive za manjSo količino rastila kakor poganjki. Verjetno je, čeprav Še ni ugotovljeno z vso zanesljivostjo, da je treba pripisovati vplivu avksina naselitev koristnih bakterij na koreninah rastlin. V splošnem pa smemo pripisovati prerod rastline, da postane odpornejša, bolj zdrava ter krepkejša in da se sploh polno uveljavijo v nji poživljajoče sile, kakor n. pr. pri potaknjencih, vplivom hormonov. Rastilo ni hrana Rastlina potrebuje kakor vse živeče na svetu, hrano. Lahko ste sprevideli, da so hormoni samo gonilna sila, snovi, ki jih izdeluje rastlina sama, niso pa hrana. Hrano sprejema rastlina iz svoje okolice. Zato je jasno, da je treba rastlinam, čeprav jim okrepiimo z dovajanjem umetno pridobljenih hormonov, še primemo gnojiti. Iz gnoja prejema rastlina hranilne snovi, gradivo za sestavo svojega stančevja. Hormoni sami na sebi ne morejo opraviti nobenega koristnega dela. če rastlina nima gradiva, da bi >gradila«. to se pravi, da bi rasla Rastlina je pa mnogo sposobnejša za življenje, mnogo bolje izkoristi hrano, sprejema bolj uspešno, kar j? nudi za življenje okolica s solncem :n drugimi činitelji vred. močna je. odporna proti boleznim in. skratka, izpolnjeni so pogoj-; za njen uspešen razvoj. Dati ji je pa treba hra-e. da jo izkoristi- Ali rastlina ne izdeluje dovolj avksina? Nič čudnegga. če se boste vprašal:, čemu je treba rasUiiiaaa dodajati rastila. če ga same izdelujejo. Ze v prvem članku o rastlinskih hormonih smo omenil:, da so se nekatere naše kulturne rastline izrodile Cim starejše so. to se pravi čim dalje živi v umetnem okolju, pod drug mi pogoji kakor je živela, ko je bila še »divja«, tem bolj je degenerirana, odnosno oslabljena notranje. V naravi vlada strogo določen red. ki v njem žive rastline v svojih združbah. Družijo se rastline, ki drug« drugI pomaga v življenjskem boju. odnosno pri presnavljanju hrane in uničevanju »trupov. Kulturne rastline pa žive v umetnem redu, ki ga določa človek, ne da b; dobro poznal naravne zakone. Zato so kulturne rastline oslabele. Nznajo več v sebi dovolj življenjskih sil. Zato jim pa moramo pomagati in pomagamo jim z dovajanjem umetno pridobljenih hormonov. Domače rastilo Rastilo domačega izdelka, k, ga uporabljajo naši kmetje in vrtnarji, je alkoholna raztop na umetnih rasti! V uporabi je v treh razredčitvah: v močni, srednje močnj n slabi. Posamezne razredčitve iz teh vrst so namenjene za določene rastline. Tej vrsti rastlin je treba pomagati z večjo količino hormonov, oni z manjšo; odnosno: ta vrsta je bolj občutljiva, druga manj. Da je bilo to dognano, so bili potrebn. štev.in. poizkusi. Za močno razredčitev potrebujemo 5 gramov fitodina na liter mlačne vode, za srednje močno pol grama na liter in za slabo pol grama na deset litrov vode. S to raztop no pridelovalec kvasi seme rastlin, ki jih namerava gojiti. Seme mora ostati eno uro v raztopini, nakar ga posušimo v senc; in še ist dan posejemo. Za večino doslej preizkušenih rastlin je najprimernejša srednje močna raztopina Najslabšo raztopino uporabljamo za oves. močnejša bi škodovala. Za koruzo je potrebna najmočnejša raztop na. Fitodin b* izgubil svojo učinkovitost na svetlobi, v temnem in hladnem prostoru pa ohrani svojo silo še dolga leta. Vpliv na rastline Nekateri pridelovalci, ki so pre-zkusili i f *odin. so bil j zelo zadovoljni. Tako smo ' Čitali letos v »Kmetovalcu« o zelo uspeš- j nem poizkusu fitodina pri koruzi. Razum- I i j ivo je, da se uspeh ne pokaže vedno enako izrazito. Povedali smo, da je treba gnojiti tudi rastlinam, ki jim pomagamo z ras tlom. Ne smemo pričakovati čudežev od fitodina, če opustimo vse drugo, kaj je potrebno, da se rastlina iahko neovirane razvija. Razen tega se pa mora pridelovalec tudi strogo ravnati po navodilu, kako je treba uporabljati utodn. Ce bo delal po svoji giavi in če bo morda mislU, da je tem bolje, če doda raje preveč kakor premalo, bo zelo razočaran. — Dognano je, da se rastline iz semena, namočenega v fito-dinu, v začetku razvajajo navidez počasneje. Tako n. pr. steblo koruze v začetku zastane malo v rasti, potem pa rase tem bolj pospešeno. Govorimo o navideznem zastoju, ker v resnici zastane v rasti samo steblo, med tem pa se tem bolj razvijajo korenine. Rastlina dobi mnogo močnejša -Ti daljše korenine in zbere za svoj nadaijni razvoj mnogo več hranilnih snovi, gradiva. Tako se pozneje tem lažje razvija, izkorišča bolje hrano. Močnejša rastlina je bolj zdrava in odporna. Rase hitreje in zato rude 2on prej. To je posebno važno za koruzo v naših krajih, kjer zaradi deževnega in hladnega vremena koruza večkrat ne more dozoreti. Domač; izdelek ima še tem več j j pomen ker je mnogo cenejši od podobnih tuj h preparatov; tuja umetna rastila. če že pridejo k nam na trg. so tako draga, da jih revnejši posestniki ne morejo kupovati. Fitodin je tako cenen, da ga lahko kupujejo tudi naš: kočarji in prav v tem je njegov velik praktičen pomen, DNEVNE VESTI — Na polju slave je padel na čelu svojega bataljona prvi capitano Carlo d'Ales-sandro, ki je bil rodom iz Cremone, brat športnega direktorja G. I. L.-a v Cremoni. Na sicilskem nebu je umrl junaške smrti 25-Ietni letalec Francesco Vecchi, doma iz Paloareta pri Cremoni. Bil je vojni dobro-voljec Cene milu za britje, Korporacijski minister je odobril sledeče cene milu za britje: navadno milo prodajna cena konzumentu 32 lir kg; proizvajalec prodaja po 21 lir kg. Milo v cevkah po 70 gramov 6 50 lir za komad (konzumentu); proizvajalec ali gTosist prodaja po 4.50 lir komad. — Izžrebane nagrade. Sorta U: dve nagradi po 100.000 lir dobita lastnika zakladnih bonov št. 231335 in 1,823.655; štiri nagrade po 50.000 lir zakladni boni št 151 986; 285.774; 1.236.752 in 1.244 691. Serija V: dve nagradi po 100.000 lir za zakladna bona st 453 824 in 1.724.876. Štiri nagrade po 50.000 lir za zakladne bone štev. 74.124; 918639; 1,271.573" 1,758.913. — Počastitev znamenitega zdravnika. V t orkanskem S. Donato Val di Botte je bil% ob grobnici znamenitega zdravnika in učenjaka dr. Giulianija Vanghettija ob drugi obletnici njegove smrti prisrčna pie-tena. počastitev. Zbrali so se predstavniki Kr. akademije in zdravniških društev iz raznih predelov Italije, kirurgi, znanstveniki, predstavniki oblastev in drugih društev. Na spominskem znanstvenem zboru je predaval senator prof. Rafael Bastia-nelli o problemu amputacije, ravnatelj zavoda Rizzoli iz Bologne prof. F. Delitala pa je očrtal zasluge in delo dr. Vanghet-tija, ki je bil zaslovel zlasti po svoji teoriji plastičnih motorjev iz 1. 1898. Uveljavljali so jo poleg italijanskih kirurgov predvsem nemški kirurgi. — Italijanska krstna predstava nove nemAke opere. V gledališču Vittorio Ema-nuele v Torinu je bila prva predstava nove opere Wernrja Egka na italijanskm odru. Gre za opero »Peer Gyntc. ki predstavlja glasbno in odrsko priredbo znamenitega Ibsonovega dela >Peer Gynt«. Predstavi je prisostvoval tudi nemški poslanik voo Mackensen. — častniki nemške policije, ki posečajo šesti tečaj o ustroju italijanske kolonialne policije v Rimu, so položili počastltvene vence na grob Neznanega vojaka ter za revolucijo padlih in v svetišču milice. — Gostovanje d raž danske opere v Flren-zL V firenškem mestnem gledališču je gostovalo draždansko operno umetniško osebje z Beethovnovim >Fidellomc. Sodelovali so znani solisti ter solistke draždanske opere Fuchsova, Trotschelova, Bohme, Her-mann, Frick in Grahl. — Mater je rešil Iz vodnjaka. 49-letna zasebni ca R osina Fava iz Cunea je pri pranju omahnila čez rob vodnjaka v globino. Ko je njen 18-letni sin Ezio to videl, se je takoj pognal v vodnjak, več metrov globok, in rešil mater. Nezavestno so jo prenesli v hišo. kjer so jo z umetnim dihanjem obudili k življenju. — Bančne poslovalnice bodo poslovale dne 9. maja na vojaški praznik po normalnem delovnem času. — Na smrtni postelji se je poročil z materjo svojih 14 sinov. Nenavaden primer poroke so doživeli ▼ javni bolnici v Ta-rantu. z upnik o. Mariano je bil precej presenečen, ko je bil pozvan k smrtni postelji nekega Josipa Corvaglija in ko je izvedel iz njegovih ust zelo zanimivo življenjsko zgodbo. Potem, ko mu je bila umrla žena, je živel v skupnem gospodinjstvu z neko Terezijo Rusco, ■ katero je imel 14 sinov, o katerih jih 11 Ae živi. Tako so minila leta, poročila ae pa nista. Te dni pa so morali izvršiti zdravniki nujno operacijo. Zrn. vsak primer je hotel Corvaglia že pred smrtjo tudi pravno urediti svoj odnos t materjo svojih 14 oz. 11 sinov. Poročni obred j« bil izvršen v bolniških prostorih v navzočnosti vsega bolniškega osebja-Kmalu po poroki je bil Corvaglia operiran is je par ur zatem umri. _ Med operacijo jI je s *rvJo resU trvijenje. Nenavaden primer človekoljubnega kirurga je podal prof. Franc Pa-gliaiii. to je ▼ bolnici sv. Uršule ▼ Boi ogni operiral neko žensko. Sredi operacije pa j« opazil, da bo revica zaradi slabokrvnosti podlegla. Uvijanja jI je mogla resiti la takojšnja transfuzija krvi. Prof. Faglia-ni se >e brž odločil, da daruje lastno kri. S tem je revld resi; življenja. Njeno zdravstveno stanje je izveš nevarnosti. — Počastitev kiparja. G. NlcoHnija. V okviru Akademije San Luca v Rimu je bila proslavljena 50-letnlca znamenitega kiparja Ivana Nicolinija. tvorca številnih plastičnih umetnin. Počastitvenega sestanka so se udeležili poleg umetnikov, kiparjev in akademikov tudi zastopniki ministrov Bottaia ter PavoUnija, predsednika senata Federzonija ter kardinala La Puma in Piz-zarda. O Nicolinijevi umetniški tvornost; je spregovoril akademik Gustavo Brigant^ Col on na. — Nesreče. V zadnjih dveh dneh so prepeljali v ljubljansko bolnico naslednje ponesrečence. Uršula Surek, 60-letna žena delavca iz Ljubljane je cepila drva, pri čemer ji je Izpodletela sekira ln se je močno usekala v levo nogo. — Marija Prek, 5-letna hči posestnika iz Tomišlja. si je pri igri zlomila levo nogo. — Jožefa Podobnik. 55-letna posestnica iz Stične, je pomagala v gozdu pri podiranju drevja in pri tem se je na njo zvrnilo drevo; ooie-žala je s hudimi notranjimi poškodbami. — Janez Vičič. 90-1 etni mestni ubogi, je padel v mestu na cesti in se ranil na obrazu. — Jože Vidmar, 38-letni delavec z Viča. je padel z lestve m si najbrž zlomil desno nogo. — Pran Ložar. 10-letni sin čevljarja iz Ribnice, je padel z drevesa in si zlomil desnico, li Ljubljane —lj Jutri se začno prireditvi*, ki jih je pripravila Glasbena Matica za 60-letni jubilej svoje glasbene šole. Prireditve se vršijo pod skupnim naslovom »Učite ae glasbe <. Najprvo bo jutri ob 6. uri zvečer v mali filharmonični dvorani predavanje s ski optični mi slikami: »60 let Sole glasbene Matice«. Nato bosta v ponedeljek in torek, 11. in 12. t m. ob pol 6. uri produkciji gojencev šole Glasbene Matice, na praznik v četrtek, dne 14. t. m, bo ob pol 11. uri dopoldne v veliki Filharmonični dvorani produkcija, pri kateri bo nastopil Mladinski zbor. šolski godalni ansambel in Šolski orkester. V petek, 15. maja zvečer ob M 7. uri pa bo v veliki filharmonični dvorani koncert bivših, najodličnejsih gojencev Sole Glasbene Matice. Na prireditve opozarjamo. Podrobni sporedi v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Tudi na Muzejskem trgu aa zaceli delati. Kakor amo omenili bo obdelan tudi park na Muzejskem trgu. Razdeljen no na več parcelic. Prejšnje dni so delavci mestnega vrtnarstva posnemali ružo, ki jo bodo porabili pri vrtnarskih ureditvah za oblaganje. Vendar ne bodo posneli vse ruše in obdelovalci so začeli prekopavati trate tudi na drugih krajih. Park je precej obširen in če bo zemlja, ki je na pogled precej lepa. količkaj rodila, bodo pridelovalci pridelali vsaj nekaj sočivja. Večina se jih odloča za pridelovanje fižola. Najpreprostejše je pridelovanje nizkega fižola, ker ni treba prekelj. Tudi v Puccinijevi ulici pred hišo Hranilnice Ljubljanske pokrajine so posadili fižol. lj— Cvetko Golarjev literarni večer bo nepreklicno v ponedeljek 11. t. m ob 18. uri v frančiškanski dvorani. Golarjeve pesmi bodo brali: pesnik sam, g. Milan Skr-bmšek. član drame in g. Vaelav Držaj. G. Angel Jarc bo pa zapel nekaj solo točk. Vse v predprodaji kupljene vstopnice za obiavlieni večer v februarju, so veljavne. lj— Poroka. Poročila sta se včeraj g. privatni docent dr. Svetozar Ilešič in Meta Žužek, cand iur. Mnogo sreče! —lj Za osebne izkaznice za prebivalce Zgornje Šiške. Drave!j in okolice ie vedno posluje poslovalnica mestnega poglavarstva v Zgornji Šiški Ker pa mora poslovalnica naposled svoje delo zaključiti, naj vsi, ki S« potrebujejo tako izkaznico, še ta teden, t j. do sobote 9. maja vlože v tej poslovalnici prošnje zanje. Vsi oni, ki so pa prošnje že vložili, naj zanesljivo pridejo po gotove nakaznice tudi ta teden kar v to poslovalnico. Po 9. maju ne bo mogoče več vlagati prošenj ali hoditi po zkaznice v Zg. Šiški, temveč samo ie v centralni urad nad trgovino mestne elektrarne v desni hiš- magistrata. —lj Danes aa Spodnjo la Zgorajo talka, Istra pa aa Jarie - Tomačevo ss Bežigrad - StoHcjc bodo zdravniki mestnega fiziksts cepili otroke zoper kosa po naslednjem razporedu: današnjo sredo 6. maja aa cepljenje začne že ob 16 v ljudski soli s Sp. Šiški, ob 17. uri pa v ljudski iob ▼ Zg. Sski, a Jutrišnji četrtek 7. t m. bo pa ob 16. cepljenje v Hudsk! foli na Smartin-ski cesti aa okraj Jarie - Tcmačevo ob 17. aa ae pa začne cepljenje v bežigrajski Predstave ob delavnikih ob 16. ln 18.16. ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30 16.30 tn 1830 KINO MATICA • TELEFON tt-A\ Fiha leassjjS a»t;a bi ilobokr soeitjt Avti m Je ia Ijcbcam veHkeca pesnik« aaitaaSft vmvtfie. H C Švedski slavček JaachM Gottochalk. lUc Vterner. Kari Ladvig Diehl - Gtasha W ZeMer >t> t MOS • TELEFON 22-21 Pretresljiv* nradhj tntadejp dekleta Uničena sreča Is« Srranda. Rmtano Bnrsi ttd nI.NO SI.cm.,-% • rtl.F.FON 27-an V Mstoriiski film v rezili Cimtna Ga I Ion Manon Lescaut Vittorio dr Sca. Alida Valji. Glasba: Pucrrai šoli za okraj Bežigrad - Stožice. Mestni fizikat je sicer staršem poslal še posebna vabila, vendar se pa lahko pripeti, da ta ali oni ni dobi] vabila, toda to nikakor ne more biti opravičilo, da b: ne dali svojega otroka cepiti Zato pa opozarjamo na lepake, nalepljene na obč:nskih oglasnih deskah na cerkven:h vratih itd Z lepakov so razvidne vse podrobnosti predpisa obveznega cepljenja, prav tako pa tudi dnevi, kdaj morajo starš; sedal cepljene otrobe pripeljati spet na pregled. Javno cepljenje je brezplačno. —lj Razdctjevanje riževih otrobov za živinsko krmo. K razglasu pod tem naslo_ vom sporoča Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata za ljublj. pokrajino, daj sc bodo razdeljevali riževi otrobi za živinsko ^rmo v prostorih Kmetijske zadruge v Majstrovi ulici št. 10 le vsak torek In Če-trfpk. V ostalem velja glede razdeljevanja riževih otrobov razglas, priobčen v dnevnikih dne 3. oz. 4. t. m. Radio Liublfana ČETRTEK, 7. MAJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi i in napevl — v odmoru (8.00): napoved i časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12 15: j Klavirski duo Seifert-Demšar. 12.40: Tt-j pični orkester Brugnoli. 13.00: Napoved j časa — poročila v italijanščini. 13.15: Po-I ročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13 17: Orkestralno glasbo izvaja Radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijan ca 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Simfonični orkester vodi dirigent Armando La Rosa Pa rodi s sodelovanjem tenorista Hijacinta Prandellija. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.10: Prenos Iz gledališča Kraljeve Opere: Prvo dejanje iz opeie Rossini-Wiljem Teli 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. 20.40: Prenos iz gledališča Karlo Felice v Genovi: Wagner: Leteči Holandec. V odmoru: predavanje v slovenščini. 23.00: Poročila v italijanščini. PETEK. 8. MAJA 1942-XX Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.4S: Slo-vervska. glasba: v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v i tati i ja načini. 12.15: Tercet sester Stritar j evih. 12.40: Karakteristično italijansko skupino vodi dirigent Prat. 13 00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročno Vrhovnega Pove! j-ništva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Lepe pesmi od včeraj in danes; orkester vodi dirigent Petralia. 14.00: Poročila v kali janščmi. 14.15: Operno glasbo Tzvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Pijanca. 14.45: Poročil« v slovenščini. 17.15: Trio Emona, 17.50: Pisana glasba. 19.00: »Govorimo italijanski«, prof. dr. Stanko Le-ben- 19.30: rVwočila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba, 20.00: Napoved čase; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Prenos iz občinskega gledališča v Bologni: K. Ja-chra: Giooondo in niegov kralj. V odmorih predavanje v slovenščini, ranimrvosti v slovenščini- Po operi poročila v italijanščini. Iz noferafine Trieste — Vojaški praznik bodo svečano proslavili v Triestu dne 9. maja. Prirejene bodo posebne predstave za vojake. V dvorani Politeama Rosetti bo predstava z glasbenimi vložki. Po bolnicah bodo tudi Številne predstave, vojaki ranjenci bodo prejeli iarila. Družinam padlih, ranjenih in pogrešanih vojakov bodo po Dopolavoru razdeljene hranilne knjižice po 300 in 200 lir. Vojakom, ki so v raznih krajih pokrajine Trieste, bo poslanih več ko 7000 paketov v katerih bodo cigarete, pisemski papir in sadje. — Ns razstavi karikatur v triestlnsld galeriji ao razstavili svoje karikature odlični karikaturisti Francesco Leale, Lu-cianl Gomeli, A. Altierl, G. Calandriello. Gigt Vidris. Romeo Col mani in Pezzano. Najboljši karikaturisti bodo prejeli nagrade. — Literarni večer bo četrtek 7. t. m. v prostorih zvene umetnikov ln profesio-nistov t ulici Imbrlani. Pisatelj Marcel FrauUni bo prikazal literarni pomen ter plod ovi to pisateljsko delo književnikov E. Viezzoli, Ern. Dolchieri, Evgenije Sa-cher. Rose te Laza rini. Etora Martin o li, Guida Sambo. Marije Gioiti del Monaco ter Eleonore Torossi Sinigo Sledila bo pletetna počastitev spomina umrlega mladega triestinskega pesnika Enija Cosima. Demografsko stanje. Mestna občina v Triestu objavlja, da je bilo dne 4. maja v Triestu 14 rojstev in 13 smrtnih primerov. Porok ni bilo. — Netrode. 271etni Guldo Marchesi iz ulice Pasooli 45 je padel v ulici Besenghi s vosa tn si zlomil levo nadlahtnico. 17-letni trgovski nameščenec Marij Prepas ia ulice D. Cmeea 71 je aaatl v ulici Qiu-lia a kolesa in si »oškodoval levico. 39-lcrnl zMar Rudolf Cd ia Servelc 269 al jc pri padcu pred svojo hiao zlomil leva stegnenico. Val tiijt aa zdravijo v bolalci Kraljice Helene. _ — Skrb aa zdrave zobe eolske mladine. Sistematična skrb za dobre, zdrave zobe tristinske šolske mladine je rodila lepa uspehe. Deset zobozdravnikov je pod vodstvom prof. dr. Julija Grandija tudi v letu 1941. temeljito pregledajo stanje zob učencev in učenk, fie 1. 1925. je imelo med 18.000 učenci ter učenkami skoraj 1.80% pokvarjene zobe. V naslednjih letih se je stanje zelo zboljšalo. V preteklem letu je bilo pregledanih 8918 učencev ter učenk. Izdrtih je bi:o 3676 zob. Plobiranih je bilo 3452 zob, sicer popravljenih 16.755. Skupno je bilo lani 394 popravil manj ko 1. 1940. Skrb triestinske mestne občine, ki jo je izkazala s tem, da je omogočila te preglede, vzbuja priznanje staršev. — Predavanje mati ta rs ke ga arheologa. Drevi bo predaval v veliki avli liceja >Dante Alighieric univerzitetni profesor in znai arheolog dr. Štefan Paulovics, član madžarske akademije in sicer o zgodovini Szombathelija, ki je eno najstarejših madžarskih mest in ki je vedno vzdrževalo kulturne in tudi druge stike z Rimom. Nase gledališče DRAMA Sreda, 6. maja: ob 17.30: Vdova Rošlinka. Red Sreda Četrtek, 7. maja: ob 17.30: Zaljubljena zona. Red Četrtek Petek, 8. maja: zaprto Sobota, 9. maja: ob 17.30: Voda. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol Cvetko Golar: a Vdova Ro&linka«. Domača veseloigra živahne vsebine, ki ima za snov zgodbo o kmečki vdovi, željni možitve. Njeno prizadevanje, kako bi si osvojila fanta za moža, ki je skrivaj ženin njene hčere, je prikazano v nizu zabavnih prizorov. Igrali bodo: Rošlinko — P. Juvano-va, Manico — V. Juvanova, Tončko — San-cinova, Janeza — Presetnik, Balantača — Košič, Jernejca — Bratina, Gašparja — Raztresen, Tinčka — Starič. Režiser: Fran Lipah. Prihodnji teden bo premiera Mollerove komedije »Šola za žene«. Igro je zrežiral in inscenira! inž. arh. B. Stupica. Sloviti francoski komediograf je ironiziral v njej prizadevanje strica, da si s pretirano strogo vzgojo vzgoji mlado dekle za dobro in pošteno zakonsko ženo. Igrali bodo: Arnol-fa — Gregorin, Anezo — Levarjeva, Ho~ raca — Nakrst. Chrvsalida — VI. Skrbin-šek. Oronta — M. Skrbinšek, Alaina — Po-tokar, Georgetto — Kraljeva. OPERA Sreda. 6. maja: ob 17.: Orfej ln Evrtdfka. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Četrtek, 7. maja: ob 17.: Don Pasquale. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Petek, 8. maja: ob 15.: Indija Koroman- dija. Mladinska predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Sobota. 9. maja: ob 17.30: Prijatelj Fric. Red B Ch. W. Gluck: »Orfej ln E vrl dika«. Opozarjamo, da bo predstava v sredo v operi izven abonmaja po znižanih cenah od 15 Ur navzdol. Peli bedo: Orfeja — Golobova, Evridiko — Vldalijeva, Amorja — Kuše-jeva. Dirigent: D. zebre, režiser: C. Debe-vec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovtn, G. Donizetti: »Don Pasquale«. Po znižanih cenah od 15 lir navzdol bodo peli v četrtek to komično opero v sledeči zasedbi: Pasquale — Betetto, Malatesta — Janko, Ernesto — Sladoljev, Norina — Mlejniko-va, notar — Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti. Iz pokrajine Gorizia — Delovni čas v brlvnleah. S 1. majem je stopil v veljavo poletni delovni čas v brlvnicah: od torka do petfca 730—13. in od 15. do 20.; ob sobotah od 7.30—13. in od 14.30 do 21.; ob nedeljah in praznikih od 7.30 do 13. — Ljudsko gibanje. V smislu razglasa mestne občine v Gorizil so bila dne 1. maja tri rojotva ter 1 smrtni primer. Po daljSem presledku ni bilo nobene poroke. — Nezgoda, 76-letni Peter Devetak je pri prečkanju neke ulice padel na tla in si zlomil levico. Zdravi se v bolnici. Športni pregled V nekaj vrstah Na nedeljo 24. maja se bo francoska nogometna reprezentanca pomerila s švicarsko. Švicarji bodo poslali v boj svoje drugo moštvo. Tekma bo v Laussani. Po zadnjem kolu nogometnega prvenstva v nezasedeni Franciji je stanje naslednje: 1. Sete 25 točk, 2. Toulouse 20, 3. Ales 16, 4. St. Etienne 16, 5. MarseiUe 15, 6. Can-nes 14, 7. Nizza 14, 8. Nimes 14 in 9. Mont-pellier 10 točk. V Milanu oziroma v Pistodi bosta 17. oziroma 21. maja boksarska dvoboja med moštvoma Italije in Švice. Jutrišnjo nedeljo se začenja v Italiji lahkoatletsko možtveno prvenstvo. Glavne prireditve bodo v Milanu, Grossetu, Tte-visu in SpeziL V Triestu bo pokrajinsko prvenstvo poedincev. Danes popoldne se sestaneta v Rimu reprezentanci Rumunije in Italije v rugbiju. Bo to že šesto srečanje med obema moštvoma. Prvič 1. 1934 je v Milanu Italija premagala Rumunijo 7:0. Dve leti kasneje je Italija ostala zmagovita na tekmi v Berlinu 8:7. L. 1937 so Italijani gostovali v Bukarešti. Tekma se je končala neodločeno 0^0. L. 1939 je Italija premagala v Rimu Rumune 3=0, naslednje leto pa je v Bukarešti izgubila z enakim količnikom. V Luganu bo v nedeljo tekma med ne-prezentancama hokeja na travi Švice in Italije. Švicarji gojjo hokej na travi že več let in so v tekmi favoriti. HALI OGLASI DEKLE cvetočih lic si želi vsak fant. Medica rt-fsaertra kri in vzbuja rdocsličasst. Dekleta, pijte zato Ambroževo međico, ki jo dobite le v Medarni, Ljubljana — Židovska uL 6. V DRUGEM TEDNTJ prepovedi Izhoda iz Ljubljane je na meji na Tržaški cesti nekdo hotel Izročiti prazno kanto za mleko in Lit. 10 poizvedujoč sm. g. ftulteršIČ, katere osebe pa kljub prizadevanju al mogel najti. Prosimo, da se dotični »glasi t notarski pisarili dr. Burjrerja. Tavčarjeva 5. Za zamudo časa prejme nagrada Stran 4 »SLOVENSKI f9 A R O O«, areda, 6. maja 1M2-XX. ste*. 104 Prvotno Kyoto, zdaj Tokio Japonski cesarji v starih časih niso imeli je prestolica Japonske od leta 16oo — T -p fii 25« Bl% i ti Tokio, moderna hiša z uro Na zapadni strani Tokia se dviga proti nebu 3700 m visoka gora Fujlvama. o kateri verujejo Japonci, da je sveta. Fujlvama ima obliko stožca in je vulkaničnega izvora. To je božja pot japonskega naroda. Zdi se kakor da se vedno žive na Japonskem sile, ki so dvignile iz zemlje to goro. Tokio je preživel že mnogo potresov. Potres 1. septembra 1923 je zahteval 59.000 človeških žrtev. Iz strahu pred potresi grade Japonci v svojih mestih nizke, večinoma pritlične lesene hiše. Zato se potrebuje mnogo večje zemljišče, na drugI strani se pa poveča tudi nevarnost požarov. Japonska prestolnica je peživela tudi že pet velikih požarov. Celo sloveči okraj YoehJvara, kjer je mnogo zabavišč, je leta 1910 do tal pogorel. Ker se redko pripeti, da bi nastala istočasno potres in požar, so se Japonci po strašni katastrofi leta 1923 celo ukvarjali z načrtom opustiti na potresnem ozemlju zgrajeno prestoli co tn jo prenesti nazaj ▼ Kvoto. Toda Japonci si hitro opomorejo po takih katastrofah, saj že po naravi niso črnogledi. Tako tudi potrtost po katastro-lamem potresu leta 1923 ni trajala dolgo, r^ačrt glede prenosa prestolice so opustili in obnovili po potresu porušeno mesto. V trgovskem središču Tokia Marunouhi so zgradili celo več nebotičnikov, ki so se izkazali ob potresu kot najvarnejša poslopja. Tako je dobil Tokio lice ameriškega velemesta- Tokio leži ob izlivu reke in je zdaj svojevrstna mešanica domačih in tujih elementov. Poleg pristaniškega mesta Yoko-hame je Tokio tisto japonsko mesto, kjer ae najbolj pozna vpliv evropsko ameriške kulture. Tokio je v tem pogledu čudno nasprotje Kvota, kjer prevladuje kitajska kultura. V napetostih med tema dvema mestoma Je izražen tudi dobršen del japonske zgodovine. Pod prevladujočim vplivom japonske kulture je rila zgrajena zapadna prestoli ca Kvoto na največjem japonskem otoku Hondo po strogih pravilih. Za vzorec je shizila prestolica takratne dinastije Tang, ki se je imenovala sang - ngan. Skozi stoletja je proč vi tal Kvoto, dokler mu ni postal usoden šogunat- Mesto je začelo pro- padati že ko si je izbral prvi šogun tik pri Tokiu ležeče mesto Kamakuran za svoj sedež. Procvitati je pa začelo zopet, ko sta prebivala vnjem skupaj cesar in šogun. Po letu 1600 se je pa moralo končno umakniti daleč v ozadje. ToKugawa šoguni so namreč prenesli svoj sed^i iz Kvto v Edo. poznejši Tokio. Tu med toplejšim jugozapadnim središčem stare kulture in novim, hladnejšim kolonijalnim ozemljem na severovzhodu na največjem japonskem otoku Hondu j«» spoznal šogun naravno lego japonske prestolnice. Ker je bil japonski cesar prvotno nosilec duhovne in posvetne moči, se je lahko zgodilo, da je poetal v Kvotu samo predmet verskega češčenja. dočim je bila državna oblast v čisto drugih rokah. Nekoč so japonski cesarji ušli svetu budhlstičruh svetišč in šinto-omar v Nari ter s tem prevladujočemu vplivu svečenikov, ko so si namreč izbrali za novo prestolico Kvoto. S tem je pa dobilo mes*o zopet močnejši verski poudarek. Kvoto 9° je razvilo pozneje v važno industrijsko mesto in zdaj šteje nad 1.000.000 prebivalcev. Ostalo je s svojimi svetišči, palačami, vrtovi, samostani in gledališči mesto kronanja japonskih c* sariev. Ta svojevrstni dualizem med obema mestoma in za njima stoječimi silami je padel potem, ko je preživela Japonska med 1853 do 1865 pod vplivom inozemstva težke notranja perturbacije, ki so se končale s tem. da je ponudil zadnji šogun cesarju. Meiji leta 1S67 svoj odstop Cesar je potem prevzel tudi posvetno oblast in se preselil v znak tega v palačo Tokugawa v Tokio, ena najlepših ulic I Edo. Mesto Edo je bilo potem preimenovano v Tokio, kar pomeni >vzhodna prestolica«. Pod vladanjem cesarja Melje je I doživela dotlej vsakemu zunanjemu vplivu zaprta Japonska široko evropizacijo. Tam. ; kjer je stal porvotno sredi mesta star grad, ae dviga zdaj cesarska palača, ob- j dana s prastarimi jarki, zidovi in nasipi. Tokio šteje zdaj okrog 6,000.000 prebival- j cev. Oo cesarske palače sredi krasnih par-kov ln vrtov pa ne sega trušč velemesta. Se kratko pojasnilo, kaj so bili na Japonskem šoguni ali seji-i-taj-Soguni, kakor se je glasil njihov polni naslov. To pomeni »barbarom podvrženi generauslmi«, v fevdalnih časih je bil pa to na Japonskem naslov nosilca dejanske oblasti in prvega cesarjevega vazala fiogunl so tzviraM Iz hrabrih rodov, ki so se na severu borili proti prvotnemu prebivalstvu, tako Janini »severnim barbarom«. Prvi šogun je bil Toritomo (1185). Leta 1600 je pa ustanovil Jvevasu po podjarmljenju sovražnih Daimvo šogunat rodu Tokugawa. obstoječ do leta 1868. Cesar je izgubil vso dejansko oblast. soguni iz rodu Tokugawa so vladali v njegovem imenu. Da bi pa tujci verjeli, da so resnični vladarji dežele, si je prilastil šogun njim nasproti proti koncu vladanja rodu Tokugawa naslov taikun. kar pomeni veliki kralj. Iz tega je nastala pozneje zmotna domneva o dveh 'cesarjih, posvetnem (taikun) in duhovnem (mikado). ki naj bi vladala Japonski, šogun pa ni bil nikoli posvetni vladar v smislu suverena Mikado je ostal vedno nominalni vladar, po letu 1868 je pa zopet dobil resnično oblast. Trije brezmesni dnevi v Bolgariji Tudi v Bolgariji p.unanjKuje mesa. Zato so oblasti odredile tri brezmesne dneve v tčlnu. Meso se v Bolgariji ne bo prodajalo ob ponedeljkih, četrtkih in petkih. Od 20. do 26. aprila je bilo pa sploh prepovedano prodajati in jesti meso ji mesne izdelke. Zdaj so dobile vse družine pr: svojih mesarjih mesne knjižice, na katere bodo odslej dobivale meso. Gostilne ne bodo smele več prodajati mesnih jedil v kolikor gre za pečeno al1 dušeno meso. Ta omejitev se pa ne nanaša na perutnino, ki se bo lahko tu li v bodoče prosto prodajala. Omejitev premeta po Donavi Da se razbremene nemške že eznice na večje razdalje in zagotovi nemoten promet na jugovzhodu Evrope, je *zdal šef glavnega prometnega urada za južno Evropo v Miinchenu odlok, s katerim se omeji promet po Donavi za okrožja Lienz, C^ovcc in Dunaj. Omejitev je stopila v veljavo že s 1. aprilom. Zdaj je b0 odlok izpopolnjen v tem smislu, da je dovoljen po Donavi samo promet na večje razdalje. Prepovedano je prevažati z ladjami po Donavi vse blago med kolodvori, pristanišči in kraji v območju železniških lirekcij ali okrožnih prometn'h uradov Lienz in Dunaj. V kolikor se mora to blago prevažati, ne sme priti v poštev parniŠki promet po D navi To dopolnilo je stopilo v veljavo 1. maja. Kmet in meščan potrebujeta dandanes kmetijskega pauka — Kaj jima nudi , Kmetovalec" Tokio —- parlament Ljubljana. 6. maja Prejšnje čase so se ljudje menda zanimali za vse bolj kakor za kmeti ske zadeve, članki o kmetijstvu niso bili »aktualni«, zato so izhajali v dnevnikih zelo redko, bolj po naključju kakor sistemu. Tedaj tudi ni bilo med meščani skoraj nobenega zanimanja za kmetijsko literaturo, za strokovne liste. Tudi sami kmetje peni so posebno zanimali za kmetijske liste, vsa' tako ne kakor zdaj. Dandanes se pa marsikomu zdi, da je kmetijskega pouk<* še mnogo premalo. Ljudje čita jo z zanimanjem »Kmetovalca«, ta naš najstarelšl strokovni list, ki izhaja že 59. leto, kakor nr. pet rorn a n. Zdaj je izšla aprilska Številka >Kmetovalca^. Kakor vseh listov se je skrčil tudi obseg »Kmetovalca«, kar pa skušalo nadomestiti z drobnejšim tiskom. Vsebina je pestra in v primeri z obsegom sorazmerno bogata. Na prvem mestu je tebten članek pod naslovom »Hitra in temeljita priprava polj za pomlj^anko setev«. Spomladanska dela so se letos zelo zavlekla, zato tudi ta članek ni še pevsem izgubil aktualnosti. Sicer pa ni nuno potrebno, da mora biti sleherni članek »aktualen«, to se pravi, da mora Iziti prav pred začetkom posameznih kmetijskih del. Kmetijskega pouka smo vedno potrebni in dokle1" se človek uči, ni nikdar prepozno. DrugI članek. Ki je izšel v nadaljevanju, je ps tudi >aktualen«. Tn zvemo mnogo zanimivega o pridelovanju buč in sončnic, že prejšnja leta smo pogosto opozarjali, kako nujno potreb-in bi bilo. da bi se naš kmet čim bolj oprijel pridelovanja sončničnega in bučnega semena za izdelovanje jedilnega olja. Naše pTkrajinp so bile vedno pasivne v produkciji maščob. Ze v »normalnih« razmerah je bila naša prehrana prerevna na maščobah in beljakovinah. Potrebna je bila temeljltejša reorganizacija kmeti-'ske produkcije. Rastline, ki nam dajejo olje. to se pravi maščobe, so vendar najpomembnejše. V resnici je potrebno pridelovanje tudi živeža, Ki vsebuje ogljikove vodane, to se pravi predvsem žita ln krompirja. Toda maščobo so prav tako osnovno, nepogrešljivo hranilo: brez njih ogljikovi vodani izgube samo po sebi mnoiro na svoji hranilni vrednosti. Naš Kmet bi lahKo prideloval vsaj mnogo več, če že ne dovolj pridelkov oljnih rastlin. Vsekakor bi naša pokrajina lahko pridelala toliko sončničnega ln bučnega semena, da bi bila krita potreba oo racionlranih maščobah Prav temu vprašanju pri nas do najnovejšega časa ni posvetil nihče resne pozornosti. Vsako pomlad, ko je bil *as za saditev sončnic ln buč, smo zadnja leta priporočali, na** oi kmetje začeli pridelovati več sončničnega in bučnega semena za olle. Toda to je ostal glas v puščavi -n menda se ni zdelo nikomur vredno, da bi se zamislil nad tem, kako bi povečali produkcijo maščob. Iz Istega razloga smo tudi mnogo pisali o soji. Kakšnega primernejšega ukrepa da bi začeli pridek-vatl za naše kraje priporočljive vrsto soje v večjem obsegu, pa ni bilo. Tudi ob tej priliki mimogrede nagi ašamo. kako silno potrebno bi bilo. da bi letos pridelali čim več so'e: kako vsestranska je njena uporabnost, smo že večkrat pisali. Zdaj nas pa posebno veseli, da je začel »Kmetovalec- priporočati čim večje pridelovanje sončničnega in bučnega semena. Medtem ko je težava s preskrbo primernega semena soje, si lahko sleherni pridelovalec preskrbi sončnično in bučno seme. Pridelovanje tega semena ni tvegano, vendar se moramo ravnati po izkušnjah in nasvetih pridelovalcev, ki so že gojili sončnice in buče. da bo pridelovanja uspešno. Prihodnjič bom nekoliko spregovorili o tem pridelovanju, ker *e zdaj ča-s. da se odločite za gojitev sončnic ln buč in odmerite za nje dovolj zemlje »Kmetovalec« nudi š« koristne nasvete za uporabo mnogostrnnskega orodja za saditev krompirja, dalje govori o orodiu za travnike in pašnike in še pc^sebej o ko. silnem stroju V rubriki za vrtnarje ob-iavlja članek o vrtnem reerratu. ki ga pisec priporoča, ker čisti kri in pospešuje prebavo. Tam najdete še prispevek o regratu. Sadjarje bo zelo zanimal članek o umetni oploditvi sadnega drevja V rubriki o vinogradništvu in kletarstvu je članek, ki ga zlasti priporočamo našim dolenjskim vinogradnikom Pisec se zavzema za izboljšanje našega kletarstva in naglasa, da dolenjski vinogradnik, ko ima že svoj pridelek v rokah, kot kletar pogosto povsem odoove. Kmečki gospodarji bodo našli v rubriki za živinorejo zelo i trebno pobudo za razmišljanje, ali je dr-| zanje konjskih spreg tudi vedno g?spo-I darsko Čitatelj pa najde v listii še korist-! ne nasvete o perutninarstvu ln dobre gospodinjske pobude. Gospodarska posvetovanja v Bukarešti V Bukarešti so bila te dni pod predsedstvom maršala Antonesca važna gospodarska posvetovanja, ki so jim prisostvovali člani vlade na čelu z namestnikom ministrskega predsednika Mihailom Anto-neseom. V začetku je Mihail Antone-scu pojasnil problem reorganizacije proizvodnje. Obravnaval je položaj poedinih panog industrije in omenjal ukrepe, storjene v svrho preskrbe industrije s surovinam: in gorivom. Naglašal je potrebo načrtnega financiranja, na podlagi katerega naj bi bil dovoljen samo uvoz takih proizvodov, ki služijo obrambi države ter preskrbi kmetijstva in industrije z vsemi potrebščinami. Kreditne ustanove morajo svoje delovanje pospešiti ter podpirati s posojili kmetijstvo, vinogradništvo, gozdarstvo in industrijo. Pri vsem tem morata imeti prednost industrializacija in povečanje kmetijske proizvodnje. Vsi člani vlade bi morali nadzorovati delo podrejenih jim ustanov na mestu samem. S tem v zvezi je naročil Mihail Antonescu članom gospodarskega sveta pregledati uvoz v Inozemstvu kupljenih strojev in pripraviti predloge za tehnično nadziranje obratov in strojev. Potem je poročal finančni minister general Stoinescu o svojih vtisih s potovanja po Italiji in Švici. Za njim se je oglasil k besedi maršal Antonescu. ki je naglašal zlasti potrebo po racionalizaciji industrijskih podjetij. Posebno je treba pospeševati proizvodnjo lignita ter zastaviti vse sile, da bo država preskrbljena s kurivom. Portugalska umetnostna razstava v Berlinu Nedavno je bila v Berlinu prirejena španska umetnostna razstava, zdaj so pa razstavili v Berlinu svoja dela še portugalski umetniki. Ta razstava je uvod v veliko razstavo portugalskih umetnikov, ki *'o priredi v kratkem lbero-ameriški institut skupaj z ibero-ameriškim društvom. Največjo pozornost vzbuja na razstavi pesebno pregnatno. p'membno delo slikarja Adriana de Sousa Lopeza, predstavljajoče sloveeciga portugalskega pomorščaka princa Henrika v krogu njegovih zvestih spremljevalcev. Monumentalno delo po velikih zgodovinskih slikah tudi v inozemstvu znanega slikarja Lopeza, ki so mu bile zdaj kot ravnatelju lisabonske-ga muze"a poverjene posebne naloge, spada po ohliki in podaj? nju barv med naj-večie mojstrovine portugaK-kega slikarstva. To umetnino je poklonil portugalski nstiut para a Alte Cultura ibero-ameri-škemu institutu v Berlinu. Eduardo Malta, tudi pomemben portugalski slikar, je prispel v Berlin, da bo so deloval na razstavi, Njegove slike in risbe tvorijo glavni del razstave. On je zaslovel doma in v inozemstvn zlasti kot portretist. Mnoge portugalske osebnosti je ovekovečil. med njimi tudi Blovečega kulturnega zgodovinarja in bivšega ravnatelja muzeja v Lisbonj Jose de Figueireda, ki je umrl leta 1937 ter znanega lirika Alfonsa Lopeza Vieiro. Vsa njegova dela se odlikujejo po vzvišenem, prijetno u&n-kujočem miru v obliki in barvi. Večinoma gre za moške postave ali ženske glave, ki se dobro zavedajo svojega dostojanstva, Pa tudi njegove pestro risbe Južni- k~>v, pa naj bodo afriški, indijski ali južn evropskih, izpričujejo spretno Maltovo roko. Vso porornost vzbujajo 5° trije mladi portugalski kiparji, ki so razstavili nekaj izbranih svojih del. To so M irtir.o Cor-reia Antoni o Duarte in Barata Feio. Ročni že v našem stoletju uspešno nadaljujejo tradicijo slavnega kiparja Soaresa de ^isa, ki je spadal med največje portugalske umetnike prejšnjega stc-letja Končno j treba omeniti še krasne fotografljfl pbr-tusralskih nokro in in slovečih arhitektonskih poslopij, ki jih razstavlja Hclga Glassner. Preskrba JSclgsrje s premogom Preskrba Bolgar'je s premogom bo zagotovljena z odlokom ministrskega sveta. Proizvo Inja premoga v državnih premogovnikih bo znašala letos 2.S0J.000 ton, v zasebnih premogovnikih ga bodo pa pridobili okrog 6000 ton. Za prevoz piemoga iz največjega državnega pi emogovnika i'er- nik daje državnim železnicam na razpolago dnevno 200 do 400 vagonov, kakor je pač sezona. Za prevoz premoga iz diugih državnih rudnikov bo na razpulago ll.oOO. za premog iz sosednih premogovn.kov pa 32.300 vagonov. 450D ton premoga bodo pa odpeljali iz premogovnikov s tovoirumi avtomobili. Odlok ministri2ga sveta določa, da morajo največja bolgarska mesta Sofija, Skoplje in Ruse Jo 30. septembra pripraviti žalostne zaloge premoga. Industrijska podjetja, državni uradi in razne ustanove so bJe poz-^ani, naj se tudi pravočasno založe s premogom. Za. tekoče leto je predviden izvoz 200.000 ton premoga iz Bolgarije. Polovico izvoza bodo ki ili zasebni premogovniki. Kulturni stiki med jugovzhodnimi državami Kulturni stiki med Bolgaiijo in drugimi jugovzhodnimi državami . poswajajo vedno tesnejši. Govorimo lahko celo o omrežju izmenjave kulturnih dobrin, razprostirajočem se preko vseh glavnih mest tega prostora. Te dni so v Sofiji uprizonli >Og-njišče«, delo hrvatskega pesianika v Berlinu dr. Mile Budaka. Avtor je prisostvoval premieri in imel je priliko poglobiti svoje znanje o bolgarskem kulturnem življenju. V kratkem bodo gostovali v Sjfiji rumunaki dirigenti. Madžarski prosvetni minister je pa povabil ravnatelje gle ia-Iišča. radia in Glasbene akademije ter zastopnike ravnateljstva za narodno propagando v Budimpešto na razgovor o izmenjavi filmov,, radijskih oddaj, gledaliških gostovanj itd. V načrtu so med drugimi koncerti kr. bolgarskega simfoničnega orkestra v Budmipešti ter predavanja bolgarskih vseučiliških profesorjev na madžarskih visokih šolah. B. Perowne: 54 Dr. Torridon igra za fjj Roman_______ »Hvala, doktor.c Za las bolj rezko je ponovil: >Hvala.< Nato je vstal: »Pojdite z mano, Torri-don.< Rov je vstal in še enkrat pogledal Salda; toda Egipčan je imel oči pobešene. Gouverne je odklenil vrp^a in odvedel Rova po hodniku, sveteč si z žepno svetilko. Na koncu mostovi a je odprl neka vrata in prižgal luč v majhni spalnici, ki je dišala po tohlobi* bila je čumnata z opečnim tiakom, lesenim stropom in pobeljenimi stenami, na katerih so visele svete podobe. -Hinavščina bi bilo trditi, da se boste dobro počutili,« je rekel Gouverne, t kajti to ni mogoče. Sicer pa ni za do!go. doktor. Prejle sem rekel, da bo v štiriindvajsetih urah vse končano. Zdaj vam povem, da bo treba mani... O tem kraju ne morem reči bogvekai drugega, kakor da je za trenutek varen. Začasno ste n*č b#»j-»mec. doktor, kakor jaz sam. Z^p1 zaklenem vaša vrata, a samo zaradi varnosti, tđkp^or ne zato ^ bi se Idtili ujetnika Ujetnik ste že tPv^ ;n to v bv**i Wi, nego jo morejo nanra^iti vr^ta in ključavnice. Uietnik oko-KS?^ ste Fn-o- M. drugam bi se obrnili, povsod vas čaka ta mah samo zapor. Tu ste za nekaj časa varni. Pomnite to, doktor... in potrpite. Takšen je moj svet.€ Stopil je na hodnik in zaklenil vrata za seboj. Roy je slišal, kako je obrnil ključ v ključavnici. XXIV. poglavje LIONEL BROOKBV Duh po tohlobi je bil neznosen. Torridon je stop*! k oknu ter odprl šipe in oknice, a samo malce, ker se je bal, da ga ne bi videli iz sosednje hiše. Okno je bilo na majhen balkon z železno ograjo. Rov se je vrnil k vratom in utrnil luč; nato je šel znova k oknu in odprl oknice na stežaj. Potem je stopil na balkon in vrgel oči na dvorišče, okrog katerega je bil hotel zgrajen. Toda dvorišče je bilo potopljeno v temo, kakor balkon. Samo okna v gornjem nadstropju nasprotne hiše so bila osvetljena od meseca, ki je zahajal za hotelom: in oknice na teh oknih so bile povsod zaprte. Vsako okno je imelo svoj balkon ček. Globok mir je kraljeval vse na okoli, zrak je bil hladan in dišeč. Rovu bi se bilo prileglo ostati malce na balkonu in premišljevati, skušati urediti zmedo, ki mu je bia prevzela duha; toda ni se upal. Nemara je kdo nrežal izza teh zaprtih oknie. Utegnil bi ga videti. Begunec je. Skriva se pred policijo. Zjutraj razpošljejo njegov opis vsem rx)licijskim stražnicam. Ob tej misli so ae mu živci krčevito napeli Vr- nil se je v sobo in neprodušno zaprl oknice, le notranja okna je pustil odprta. Sedel je na posteljo m si prižgal cigareto.. Noge je imel vse premočene od morske vode, vendar ni sezul ne čevljev ne nogavic. Misel, da bo Said nemara poskusil govoriti z njim, mu ni dala miru. Ce bi se Said oglasil, je moral biti takoj nared za dejanje. Said je vestno ubogal Gouverna, bil je zanesljiv in skoraj do nevidnosti molčečen; toda nekaj je vedel. »Ne vem, kaj bi dal, da bi še imel tisto pištolo v žepu,« je zamrmral Roy v temi. Nazadnje je legel kar oblečen in v postelji naprej kadil, premišljeval m vlekel na uho. Čakal je. da bi slišal s hodnika Saidove mirno drsajoče korake in njegovo rahlo trkanje na vrata. Toda začul je povsem drugačen glas. Šele polagoma mu je prišel do zavesti. Zavedel se ga je nekaj minut prej, preden je mogel reci, da ga sliši. Ko je glas nazadnje zbudil njegovo pozornost, je trajalo več minut, preden ga je opredelil: bilo je človeško mrmranje, tako tiho in pridušeno, da ga je komaj razločil. Roy je poslušal in poslušal. Skozi režo v eni izmed oknic se je prikradel v sobo komar, in njegovo sitno, vsiljivo brenčanje je mladega človeka za hip zmotilo. Nazadnje se je oglasilo tik poleg Roveve glave; mladi mož, ki je še vedno ležal, je z obema rokama udaril po blazini in je imel srečo, kajti brenčanje ae ni več ponovilo. Tistega nedoločnega, pridušenega mrmranja pa ni hotelo biti konec. »Gouverne in Said?« je ugibal mladi človek, krčevito vlekoč na uho. Toda Gouvernova soba je bila nekaj vrat naprej od njegove: Rov je od tod ne bi bil mogel slišati. Da bi bila šla v kako drugo sobo, tudi ni bilo verjetno, ker bi mu bilo to povedalo odpiranje in zapiranje vrat. Mrmrajoči glas je prihajal od blizu, in dalj ko ga je Roy poslušal, bolj gotovo se mu je zdelo, da nastaja v sosednji sobi, ki je ležala na levo od njegove. »To je hotel,« je rekel mladi človek sam pri sebi. »Nič čudnega ni, da so v hiši še drugi ljudje... Ali,« je premišljeval, >kakšen hotel je to in kakšni ljudje stanujejo v njem? Če je Gouverne tol^tanj trdno prepričan, da sva tu varna, je s tem rečeno, da se mora čutiti na pol gospodarja. Hotel beguncev ...« To ga je spomnilo Azzopardijevih besed o hiši v Portu Saidu, kjer je skrita živela in umrla ženska, ki jo je ljubil — Zlovoljno se je zganil na postelji. Prekleto mrmranje! Niti ni mogel odvrniti svoje pozornosti od tega glasu, niti se ni mogel z mislijo ustaviti ob njem. Privzdignil se je na komolcu in v temi obrnil oči proti levi steni. Nedoločno, vsiljivo mrmranje je trajalo kar nar prej; toda noben drug glas mu ni odgovarjal. Bilo je takisto, kakor bi nekdo govoril sam s seboj. Urejuje ioaa/zupaAČst — to Narodno Uaavoo trma Jarma — Z* mm—m dot avta; i^ubomii Volčič - Val t Ljubljani