GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1942-XX~43-XXI DRAMA A STRINDBERG: NEVESTA S KRONO GLEDALIŠKI LIST DRŽAVNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1942-XX.'43-XXI. DRAMA Štev. 21 AVGUST STRINDBERG: NEVESTA S KRONO PREMIERA 9. JULIJA i943-XXI Ciril Debevec: K obnovljeni uprizoritvi Strindbergove „Neveste s krono“ »Kdor pozna Strindberga, genijalnega vseznalca in besnega, napol blaznega rušilca družabnih zakonov, neusmiljenega, včasih že skoraj krvoločnega razkrinkovalca zlobne ženske duševnosti, zagrizenega pobornika naturalizma ter prepričanega sovražnika vsega romantičnega, poetičnega, sentimentalnega ali celo teatraličnega — tisti skoraj ne bo verjel, da je Strindberg avtor prekrasne pravljične igre: »Nevesta s krono«. Nekdanji pisatelj »Gospodične Julije«, »Očeta«, »Smrtnega plesa« in drugih podobnih zakonskih in spolno problemskih življenjskih tragedij, se je v svoji poznejši dobi popolnoma sprevrgel in se v tem delu docela izročil nepremagljivemu čaru svobodne, neomejene tvorne fantazije ter spletel iz prevzete dramatične snovi, iz mračnega, a vendar bajnega sveta švedskih planin, gozdov in jezer, iz žlahtnega zaklada baladne, nordijske mitologije in težkih, ukočenih značajev nordijskega ljudstva tako napeto, močno in poetično kakor tudi dramatično in gledališko učinkovito delo, da ga v vsej dramatski literaturi ni zlepa enakega. Mogočno in jedrnato, dasiravno morda nekoliko pretežko in premoreče dejanje se odigrava s tako brezprimerno silovitostjo 169 izraza in s tako čudovito svojevrstno tehniko, da je povojna generacija pisatelja z razumljivim navdušenjem dvignila na svoj bojni ščit in ga izklicala za početnika novega umetniškega izražanja — ekspresijonizma. Neizrecno težavno režijsko, igralsko in zlasti tehnično izvajanje pa je najbrž krivo, da si »Nevesto s krono« privoščijo samo prvovrstni in z vsemi osebnimi in materijelnimi sredstvi bogato obdarjeni odri. * Dejanje se vrši v švedski pokrajini Dalarne, v bližini Siljan-skega jezera. Tam živita dva rodova, Mlinarski in Morilski, ki se že dedno skozi vrsto pokolenj preganjata, prepirata in zatirata. Po kraju kroži zgodba, da so se v davnih časih udarili pradedje iz teh rodov na Veliko nedeljo za prvo mesto v cerkvi in da je tiste čase prav pred oltarjem tekla kri. Takrat, da se je cerkev pogreznila petnajst komolcev pod jezersko gladino. Mats, mladi, dobri mlinar na skrivnem ljubi Kersti, uporno, divje-zalo dekle iz rodu Morilcev. Razmerje rodi sinčka — nevesta Kersti je »ob krono«. Roditelji še ne vedo ničesar, samo Kerstina mati grozeče sluti — poroka, nevesta brez krone pa bi bila sramota, ki bi je niti ponosna planšarka, niti oba rodova ne prenesla. Teh muk jo reši črna Babica, ki ji sicer prinese krono, za plačo pa si vzame — fantka. Povodni mož svari in toži, spominja jo Zveličarja — Kersti pa se ne zmeni; uporno in zmagoslavno stopa v vas, da se pokaže, kljub Vocm jezikom le — .nevesto s krono". Družina Matsova, s sivim, častitljivim dedom na čelu, razmišlja in preudarja o sprejemu nove sorodnice. Toda sprejem je hladen in teman, hudobna Brita, sestra Matsova, ki sluti, kaj je s krono, pa svakinjo sovraži in pred njo izpljune. Oba mlada zaročenca vsi zapuste in ju ostavijo samotna v mlinu. Mlin pa je star in bel in vlažen, kolo straši, Povodni mož spet toži, poje, kolovrat se vrti, Brita jo zasleduje, muči, umorjeno dete kliče iz reke, zvonovi se upro — Kersti, do smrti izmučena zastoka, zakriči po solncu, za-koprni nazaj v planino. Mrtvaško, kot pogreb, se izvrši poroka. Hladno in tuje jo pozdravljajo svatje. Toda slaba vest ne miruje. Plesni motivi se raz- 170 trgajo, strahotno sega vmes Povodni mož, zločin se razodene, Kersti prekolnejo sorodniki in svojci. — Strto, zapuščeno in prekleto obišče Beio dete, ki jo, skesano in udano zdaj boža in potolaži. Toda spokorna pot še ni končana. Na spokorni klopi, pred cerkvijo, ko čaka na usmrtitev, jo srečata rodova v pogrebu za njenim fantkom. Spet se približa Babica, spet jo izkuša iz zavaja k zlemu, toda tokrat zaman, Kersti je stanovitna, Povodni mož je zmagal. Prevzame jo sočutje z najmanjšo stvarco, ubogo mravljo reši smrti — nje same pa se usmili kralj. — Župan ji lastnoročno izroči pomilostitev. Namesto smrti, samo ječo. Toda sovraštvo obeh rodov se s tem še ni poleglo. Na Veliko nedeljo zjutraj, ob južnem vremenu, ko se led tali, se srečata obe diužini na sredi zmrznjenega jezera. Nevarnost ledu raste, rodova planeta, da led ne vzdrži in z gromskim truščem poči. Smrtna nevarnost, smrt Kersti same naposled spravi tudi to sovraštvo, nad spravo vzide solnce, pesmi Povodnega moža se pridruži zahvalna pesem obeh, ob mrtvem truplu Kerstinem odrešenih in spravljenih rodov. Smrt spokorjene detomorlkc je končno vendarle rodila mir in spravo. * Dasiravno vplivi Romea in Julije kakor tudi Margaretine tragedije skoroda niso utajljivi, je vendar znal Strindberg tudi sha-kespeareovsko polnokrvnost in goethejansko preprosto monumentalnost nadomestiti s svojim čisto posebnim, napetim in močno zgoščenim načinom oblikovanja, s čudovitim prikazovanjem švedske prirode, značajev, okolja, s tajinstvenim in slikovitim upoštevanjem bajnih, prirodnih in mitoloških elementov, učinkovito prepletenih z otožnimi in baladnimi godbenimi motivi, s posameznimi globoko občutenimi in presunljivimi prizori, s scenično bohotno in neomejene snujočo fantazijo ter znal ustvariti tako prekrasno in znamivo veledelo, ki si je, neglede na omenjene vrednote in lepote, že zaradi bizarne in baladeskne posebnosti po vsej pravici zaslužilo vprizoritev. Svetovna gledališča je po vojni osvajal zlasti poznejši, romantični, simbolistični in religijozni in, kakor so rekli pozneje, ekspresijonistični Strindberg. Da vzdržimo korak, se lotevamo te težavne, a častne naloge tudi mi. Poskus naj velja! Škodovati nam ne more nikakor, koristi pa lahko obema: gledališču in tudi občinstvu«. * Ta članek sem napisal pred štirinajstimi leti. Prebral sem ga, pregledal in premislil: kaj vse se je v teh letih dogodilo, kaj se je spremenilo? In če pogledamo natanko, se bo izkazalo: nič. Prav za prav: nič. Na zunaj marsikaj, na znotraj pa je ostalo v bistvu vse tako, kot je bilo nekdaj, nekdaj v davnih časih; takrat, ko je Strindberg »Nevesto« spisal in tačas, ko smo mu pri nas to delo prvič vprizorili. Ostala je narava z vso lepoto, z vsem bajnim čarom, z vso čudežno skrivnostjo, z vsem svojim hladnim mirom, z vso svojo tiho grozoi in s svojim divjim besom. Ostale so vse višje in nižje sile, ki bde v človekovi zavesti in še bolj tiste, ki žde prihuljeno v njegovi podzavesti. Ostali so rodovi v sovražnih pokolenjih, ostale so strasti, ostal je greh, umor, uboj, zločin. A prav tako sta ostala tudi — vsemu sovraštvu vkljub — dobrota in ljubezen. Morje pregreh jo utaplja in prepravlja — ljubezen pa se dviga in poje tožno, a vztrajno svojo pesem kakor Povodni mož: »Jaz zaupam, da moj Zveličar me reši. ..« Zaupanje je vse. In vera. In ljubezen. Za Velikim petkom — Velika nedelja. Za bolečino — uteha. In za trpljenjem — radost. In za pokoro — po žrtvi — odrešenje. Strindberg je mislil dobro. Kaj vse je Strindberg? Naturalist, romantik, simbolist, histerik, ekscentrik in bedak, nazadnje celo ekspresijonist? Vse to ni važno. Važno je, da je bil Strindberg — velik. Morda ne večen, ampak velik. Velik povsod, kjer je — trpel. Včasih se mi zazdi, da je v pesmi Povodnega moža zajeto vse gorje in vse trpljenje celotnega sveta. Letno poročilo o sezoni i940-4i-XiX A. Upravnik in administracija: a) Župančič Oton, upravnik. b) Darian Ado, generalni tajnik in namestnik upravnika; Pliberšek Antonija, admin. uradnica in večerna blagajničarka v Drami; Remec Gizela, pisarniška pomočnica; 172 Kikelj Mira, pisarniška pomočnica; Mastnak Maks, sluga. c) Računski odsek: Hočevar Jurij, višji računski inšpektor; Rakovec Rudolf, blagajnik; Jančar Minka, dnevna in večerna blagajničarka v Operi; Galovič Vojteh, knjigovodja. B. DRAMA: Golia Pavel, ravnatelj Drame; a) Dramski igralci in režiserji: Cesar Ivan, Drenovec Alojzij, Gregorin Edvard, Jan Slavko, Jan Vida, Jerman Ivan (ekonom) Kralj Emil, Levar Ivan, Lipah Franc, Neffat Mira, Peček Bojan, Plut Josip, Rakar Angela, Remec Vera, Skrbinšek Milan, Šarič Mila, Šest Osip (višji režiser), Vera Marija. — Kontraktualm: Boltar-Ukmar Mileva, Bratina Valo, Brezigar Milan, Gabrijelčič Nada, Gale Jože, Gra-diš-Daneš Josip (do 31. VII. 1941), dr. Kreft Bratko (režiser), Levar Ančka, Nablocka Marija, Milčinski Frane, Potokar Alojzij, Presetnik Franc, Sever Stane, Simčič Vladoša, Slavčeva Maša. — Honorarni: Juvan Polonca, Kaukler Miro, Tiran Jože. b) Inspicijenta: Vertin Janko, Starič Branko; c) Suflerja: Povhe Marija, Raztresen Stane; č) Rekviziterka: Coriary Erna; d) Tehnično osebje. Odrski mojster: Leben Viljem; električarja: Premk Adolf, Povhe Franc; telefonist: Magerl Josip; frizerja: Cečič Ante, Pipp Marija; kurjač: Bernard Franc; odrski dekoraterji: Brezovar Viljem, Klepec Ivan, Šešek Ivan, Klemenčič Ivan, Labernik Ignacij, Rotar Vinko, Slavič Franc, Tončič Ludvik; nočni čuvaj: Zadnik Anton; čevljar: Flajs Janko (od 18. VI. 1941); snažilki: Cilenšek Marija, Žerjal Terezija. e) Krojačnica: Habič Marija, Novak Josip, Prešeren Vinko (od 6■ marca 1942), Barborič Anton, Slavič Angela. m 1940-41 Pregled dramskega Tek. štev. Avtor Delo Narodnost 1 Shakespeare-Zupančič Romeo in Julija angl. ki. 2 Cankar Pohujšanje v dolini Šentflor. slov. 3 P inžgar Razvalina življenja slov. 4 Schiller Kovarstvo in ljubezen nem. ki. 5 Gogolj Revizor ruska ki. 6 Scheinpflugova Skrivalnica češka 7 1* untek Tekma slov. 8 Milčinski Cigani slov. 9 Kozak Lepa Vida slov. 10 Bekeffi Neopravičena ura madž. 11 Bournetova Nlali lord angl. 12 Klabund Krog s kredo kit. 13 Golia Sneguljčica slov. 14 Golia Princeska in pastirček slov. 15 Schonthan Ugrabljene Sabinke nem. 16 Niewiarowicz Ljubim te poljska 17 Shakespeare Othello angl. ki. 18 Gehri Šesto nadstropje franc. 19 Praga Zaprta vrata ital. 20 Nušič Protekcija srb. 21 Begovič Brez tretjega hrv. 22 Benedetti 30 sekund ljubezni ital. 23 Shake8peare-Zupančič Komedija zmešnjav angl. ki. 24 Herczeg Severna lisica madž. 25 Detela Učenjak slov. 26 Camasio-Oxilia Bog z vami, mlada leta! ital. 27 w\iolijoki Žene na NisJ*avuoriju {inska 28 Benedetti Rrdeče rože ital. 29 O. Neil Ana Christie amer. 30 Knittl Via Mala švic. 31 Scheinpflugova Okence češka repertoarja: 1940-41 Dar (Drve predstave Režiser Pred- stav Obisk fireni. rc|)r- [ionov. 21. 9. Dr. Kreft 26 11.979 23. 9. Sest 8 3.575 27. 9. Skrbinšek • 11 3.796 5. 10. Nlalec k. 10 3,295 11. 10. Dr. Kreft 14 5.028 18. 10. Sest 9 2.871 29. 10. Skrbinšek 6 1.735 9. 11. Sest 19 8.351 12. 11. Dr. Kreft 12 4.108 17. 11. Šest 1 509 22. 11. Sest 10 3.719 29. 11. Debevec 11 4.265 5. 12. Debevec 4 1.757 8. 12. Šest 4 2.034 20. 12. Sest 10 3.689 4. 1. Dr. Kreft 1 108 18. 11. Šest 11 4.517 1. 2. Dr Kreft 17 7.017 15. 2. Skrbinšek 9 2.542 24. 2. Šest 6 2.368 13. 3. Podgorska k. $. 7 2.832 23 4. Šest 8 2.574 25. 4. Šest 1 172 6. 5. Šest 10 3.711 17. 5. Dr. Kreft 7 2.297 31. 5. Sest 9 4.058 18. 6. Dr. Kreft 1 216 28. 6. Šest 1 141 J. Kovic 4 734 NIalec 8 2.097 J. Kovič 3 513 9 11 8 258 | 96.658 m Po narodnosti avtorjev jc bilo vprizorjenih; Narodnost Število del Število predstav Opomba slovenska 8 71 srbohrvaška 2 13 češka 2 12 |>oljska 1 1 ruska 1 14 italijanska 4 27 nemška 3 31 madžarska 2 2 finska 1 1 švicarska 1 8 francoska 1 17 ameriška 1 4 angleška 4 57 31 258 V Drami so režirali: Režiser Debevec Ciril Dr. Kreft Bratko Malec Peter k. v. Poda orska k.$ Skrbinšek Milan Sest Osif> Malec Peter Kovič Jože del , 36 15 47 98 Refiriz del predsta? 11 11 40 10 7 11 45 124 del predsta? 15 8 7 11 36 Skuhaj del predstar 2 7 1 1 3 14 1 2 31 15 78 10 7 26 107 8 ____7_ 258 Opomba 1/6 Drama Sezona 1940-41 se je začela v Drami dne 21. septembra 1940 z otvoritveno predstavo Shakespeareove tragedije »Romeo in Julija«. Drama je odigrala v teku sezone 258 predstav, od teh 120 v abonmaju in 138 izven abonmaja. Vprizorjenih je bilo 31 raznih del, od teh 9 pravih premier, n repriz, 8 ponovitev iz prejšnje sezone, 3 dela pa je uprizoril ansambel bivšega Mariborskega Narodnega gledališča. Dramske predstave v Ljubljani je posetilo 96.658 oseb. V tern znesku pa niso vpoštevane recenzentske in druge permanentne brezplačne vstopnice. Aboniranih sedežev je bilo v tej sezoni 1265 v 6 abonmajih (red Premierski, Torek, Sreda, Četrtek, A in B). V teku sezone je gostovala Drama trikrat v Celju. Drama je proslavila 70-letnico pisatelja F. S. Finžgarja dne 8. februarja 1941 z uprizoritvijo njegove drame »Razvalina življenja«. Za 40-letni jubilej umetniškega delovanja Hinka Nučiča je bila dne 12. marca 1941 uprizorjena Begovičeva drama »Brez tretjega«, s katero sta gostovala Hinko Nučič in Vika Podgorska. Dne 23. januarja 1941 je gostoval v Drami ansambel Narodnega gledališča iz Maribora z Gorkega dramo »Na dnu«. Letno poročilo o sezoni i94i-42-XIX-XX A. Upravnik in administracija: a) Zupančič Oton, upravnik. b) Darian Ado, generalni tajnik in namestnik upravnika; Pliberšek Antonija, admin. uradnica in večerna blagajničarka v Drami; Remec Gizela, pisarniška pomočnica; Kikelj Mira, pisarniška pomočnica; Hočevar Elza, pisarniška pomočnica (od 1. XI. 1941). l77 c) Računski odsek: Mastnak Maks, sluga. Hočevar Jurij, višji računski inšpektor; Rakovec Rudolf, blagajnik; Jančar Minka, dnevna blagajničarka in večerna blagajničarka v Operi: Galovič Vojteh, knjigovodja. B. DRAMA: Golia Pavel, ravnatelj Drame; a) Dramski igralci in režiserji: Cesar Ivan, Drenovec Lujo, Gregorin Edvard, Jan Slavko, Jan Vida, Jerman Ivan (ekonom), Kralj Emil, Levar Ivan, Lipah Franc, Neffat-Danilo Mira, Peček Bojan, Plut Josip., Rakar Angela, Remec Vera, Skrbinšek Milan, Šarič Mila, prof. Šest Osip, Marija Vera. Kontraktualni: Boltar-Ukmar Mileva, Bratina Valo, Brezigar Milan, Gabrijelčič Nada, Gale Jože, dr. Kreft Bratko, Levar-Brecel j Ančka, Milčinski Franc, Nablocka Marija, Potokar Alojzij, Presetnik Franc, Sever-Stupica Sava, Sever Stanislav (do oktobra 1941), Simčič Vladoša, Slavčeva Maša, Stupica ing arch. Bojan, Tiran Jože. — Honorarni: Polonca Juvanova, Kaukler Miro (do 15. I, 1942), Raztresen Stane, Orel Lucijan (od 1. VIII. 1941 do 1. III. 1942). Dne 1. novembra 1941 so bili vključeni v obstoječi igralski ansambel še člani bivšega Narodnega gledališča v Mariboru: Malec Peter (do 30. V. 1942), Blaž Franjo, Košič Milan, Košuta Just, Kovič Jože, Kralj Elvira, Na-kerst Rado, Skrbinšek Vladimir, Starc Ema. — Dne 1. VI. 1942 še nadaljnji: Gorinšek Danilo, Gorinšek Slava, Kovič Pavle, Kovič Vida, Verdonik Edo, Rasberger-Verdonik Branka. b) Inspicijcnti: Vertin Janko, Starič Branko, Podgoršek Vinko (od 1. VIII. 1942). c) Suflerji: Povhe Marija, Pfeifer Ciril (od 15. I. 1942), 178 Podgoršek Vinko (od i. VIII. 1942). č) Rekviziterka: Coriary Erna. d) Tehnično osebje.. Odrski mojster* Leben Viljem; električarji: Premk Adolf, Povhe Franc (umrl 11. VII. 1942), Povhe Alojzij (od 1. I. 1942), Arhar Vinko (od 1. VII. 1942); telefonist in dnevni vratar: Magerl Josip (do 1. X. 1941), Ščančar Martin (od 1. X. 1941); frizerja: Cecič Ante, Pipp Marija; kurjač: Bernard Franc; čevljar: Flajs Janko; nočni čuvaj: Zadnik Anton (do 1. XI. 1941), Magerl Josip (od 1. XI. 1941); snažilke: Cilenšek Marija, Žerjal Terezija, Čik Uršula. e) Krojačnica: Habič Marija, Novak Josip, Barborič Anton (do 30. III. 1942), Slavič Angela. Delovanje Drame Sezona 1941-42 se je začela v Drami dne 27. septembra 1941 z otvoritveno predstavo Rina Alessija: »Katarina Medičejska«. V teku sezone je vprizorila Drama 260 predstav, od teh 120 abonentskih in 140 izven abonmaja Na sporedu je bilo 28 del, izmed teh 13 pravih premier, 7 novih repriz in 8 ponovitev iz minule sezone. V proslavo 70-letnega življenjskega jubileja pisatelja F. Govekarja je uprizorila Drama dne 18. decembra 1941 njegovo ljudsko igro »Rokovnjači«. Dramskim predstavam je v tej sezoni prisostvovalo 87.468 oseb. V tem znesku pa niso upoštevani obiskovalci, ki so jim dodeljena permanentna brezplačna mesta ali brezplačne recenzentske vstopnice. Aboniranih sedežev je bilo v tej sezoni v Drami 907 v 6 abonmajih; Red Premierski, stalni abonmaji Torek, Sreda ir. Četrtek in abonmaja A in B, 1941-42 Pregled Tek. St. Avtor Narodnost Delo 1 Rino Alessi it. Katarina Medičejska 2 Sliakespcare-^upančič angl ki. Hamlet 3 L-eskovec sl. Dva bregova 4 Pirandello it. Nocoj bomo improvizirali 5 C lehri frc. Šesto nadstropje 6 Deržič-Rupcl Krv. Boter Andraž 7 Jalen sl. Dom 8 Oolia sl. Princesk« in pastirček 9 Bournetova angl. Mali lord 10 Cj. Gberardi it. O, ta mladina! 11 Golia »1 Sneguljčica 12 Goli a .1. Peterčkove poslednje sanje 13 C amasio'Oxilia it Bog z vami, mlada leta ! 14 C lovekar «1. Rokovnjači 15 V ombergar sl. V oda 16 F lers-Rev-CTailavet frc. Lep^i pustolovščina 17 Ilvftimiu rom. Človek, ki je videl smrt 18 Cenzato it. Zaljubljena žena 19 Bernauer-Oester nem. Konto X 20 Goethe nem. ki. Ifigenija 21 Golia sl. Jurček 22 Golar sl Vdova Rožlinka 23 Moli ere-V idmar frc. ki. Sola za žene 24 I' orzano it. Poročno darilo 25 Shakespeare angl. ki Romeo in Julija 26 Cankar sl. Kralj na Betajnovi 27 Schiller nem. ki. Kovarstvo in ljubezen 28 Nicodemi it. Učiteljica 189 del: 1941-42 Dan prve predstave Režiser Štev. predst. Obisk premiera repriza ponovitev 27. 9. Dr Kreft 10 2.694 5. 10. Dr Kreft 13 5 116 7 10. Sest 6 1.502 21. 10. ■ Ing. Stupica 10 2.955 25. 10. Dr Kreft 3 620 7. 11. Stupica 19 7 078 12. 12. Skrbinšek 10 3.079 16. 11. Šest 5 1.855 23. 11. Sest 4 1 493 25. 11. Šest 10 2.138 30. 11. Debevec 5 2.347 8. 12. Šest 6 3.185 11. 12. Šest 7 1,962 18. 12. Šest 17 7.217 16. 1. Skrbinšek 12 3 913 23. 1. Kovič J. 13 4 885 17. 2. Stupica 12 3 822 21. 2. Šest 12 4.164 24. 3. Košič 13 3.533 31. 3 J Kovič 10 2.545 22. 3 Stupica 8 3.602 23 4 1 Jpall 14 4.111 12 5. Stupica 11 3865 21. 5. Šest 8 2.206 30. 5 Dr Kreft 8 2.726 20 5. J Kovič 9 3.071 3. 7. Malec 2 950 18 7. J Kovič 3 834 13 7 8 260 87.468 181 Po narodnosti pisateljev je Drama vprizorila: Narodnost Del Predstav Opomba slovenska 10 92 srbohrvaška 1 19 italijanska 7 60 nemška 1 13 romunska 1 12 francoska 2 16 angleška 1 4 nemška klasika 2 12 angleška klasika 2 21 francoska klasika 1 11 28 260 Režirali so: Režiser Premiere Reprize Ponovitve Slu lj)DJ Opomba del predsta* del | predstal del p: edstar del predstat Debevec Ciril __ 1 5 1 5 Kožic N Iilan 1 13 — 19 — — 1 13 Kovic Jože 1 13 2 14 1 3 4 35 N lalec Peter — — 1 — 1 — 1 2 Lifiali 1'rane — — — 14 - 2 1 14 Dr, Kreft Bratko 1 10 1 13 2 11 4 34 Skrbinšek Milan 1 10 1 12 — — 2 22 Stupica ing. areb. B. 5 52 1 8 — — 5 60 Šest Osij} 4 54 1 9 3 15 9 75 13 152 7 72 8 36 28 260 182 Razne zgodbe IZLET. — Vam je vaš prijatelj že kaj pisal z avtomobilskega izleta? Da, dvakrat. — Odkod? Prvič iz bolnice, drugič iz zapora. s- ALI JE ZLOČIN ALI... Ribič sedi pri vodi in lovi ribe. Pride k njemu meščan in ga prijazno vpraša: »Saj bi ne bil zločin, če bi jaz tu vjel vsaj eno ribo?« Ribič mu odgovori: »Zločin? Ne, pač pa čudež.« * ŠE ENA PROFESORSKA. »Za božjo voljo, ukradli so mi denarnico!« — »Ali niste čutili roke v svojem žepu?« »Seveda, toda mislil sem, da je moja.« BODOČI FILOZOF. Ko je bil Voltaire še dijak, ga je nekoč vprašal veroučitelj: »Kaj moramo storiti, da nam bo greh odpuščen?« Mladi Voltaire ni dolgo premišljal in je odgovoril: »Gospod katehet, najprej moramo grešiti!« ZDRAVNIŠKI NASVET. — Vsi ,ki vozijo avto, bi morali biti od zdravnika pregledani. — Nič se ne bojte! Saj bodo, eni prej, drugi kasneje. 183 STRAŠNA PRIMERA. Če bi bil ta gospod tako dolg kakor je bedast, bi moral poklekniti, če bi hotel poljubiti mesec. * VEDNO ISTI. Profesor prava: »Natakar, za katero mizo ste vi pristojni?« PRAKTIČNO. »Ko si bil v Parizu, si s svojo ženo gotovo govoril slovensko, da bi te ljudje ne razumeli?« »Kaj še, francosko!« OČE ŽE VE. — In kaj postane vaš sin, ko napravi vse izpite? „ Starček". Naš letošnji repertoar Ko je »Večno mlada Saloma« molila »Oče naš«, je izvedel »Deseti brat«, da »Šestero oseb išče avtorja« in zato sta odrinila »Hamlet« in »Gradbenik Solnes« na »Ples v Trnovem«, kjer je »Primer Dr. Hirna« dokazal, da je »Oče« »Veliki mož«, mati pa »Zaljubljena žena« — »Mirandolina« in zato sta rekla »V Ljubljano jo dajmo«, saj tam je šele na »Jesen« »Prava ljubezen« in »V času obiskanja« se je tudi »Jorijeva hči« prepričala, da »Stari in mladi« nore za »Nevesto s krono«. Lastnik in izdajatelj: Uprava Državnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah. Za upravo: Ivan Jerman Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. 184 La sposa con la corom Fiaba in ci-que quadri, di A. Strindberg. Traduzione di C. Debevec Regia di C. DC^ Mats Kersti , . La madre di Kersti • • Kraljeva 11 soldato, padre di Kersti . . Potokar 11 sagrestano, nonno di Kersti . . Gale Brita, sorella di Mats Mira Danilova 11 nonno di Mats . Cesar La nonna di Mats 11 padre di Mats Presetnik La madre di Mats Anna, sorella minore di Mats . . . . Siard La piccola Karen * * 11 piccolo Mats * * * 11 podesta 11 pastore L’uomo delle acque . C Debevec La levatrice 11 bambino bianco s:- * * 11 pescatore Košič Ospiti, soldati, il carnefice I quadro: Sui monti — II e III quadro: Al mulino— IV quadro: Davanti alla chiesa — V quadro: Sul lago Riposo dopo il I e il III quadro Decorazioni: V. Skrušny — Musiča: Strindberg-Balatka, direta da B. Adato La cassa si apre alle ore 18.30 inizio della rappresentazione alle o Fine dello spettacolo alle ore 22 Nevesta. $ krono Pravljična igra v 5 slikah. — Spisal August Strindberg Prevel C. Debevec Režiser: Mats • • Jan Kersti Kerstina mati Vojak, Kerstin oče Cerkovnik, Kerstin ded Gale Brita, Matsova sestra Mira Danilova Matsov ded Matsova stara mati Starčeva Matsov oče Matsova mati Ana, Matsova mlajša sestra Siardova Mala Karen * * * Mali Mats ......... * * * Zupan . M Skrbinšek Pastor Povodni mož C. Debevec Babica Belo dete . * * * Ribič . . Svatje, vojaki, rabelj 1 slika: Na planini — II. in III. slika: V mlinu — IV. slika: Pred cerkvijo V. slika: Na jezeru Po I. in III. sliki daljši odmor Dekoracije: V. Skrušny — Glasba: Strindberg Balatka, vodi B. Adamič joajna se odpre ob 18*30 Začetek ob 19 Kanec ob 22