Posamezna številka Din 1. Št. 153. V Ljubljani, v petek 11. julija 1924. PoStnina v gotovini. Leto r m ' Bk UH JH ~ KSt 'r'EBS Sm x mm • Izhaja vsak dan popoldne. | f Mesečna naročnina: j j V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j ...................... —.......Š Neodvisen političen list. . --------------------- Uredništvo: Wolfova ulica Si. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. ! Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. \ j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. ? •C Narodni svet. Nad vrati v zborovalno dvorano češkega Narodnega sveta je kovinska plošča s približno sledečim besedilom: Ko Prestopiš ta vrata, tedaj pusti za seboj vse osebne in vse strankarske ozire in na umu Ti bodi le interes naroda! Ker se je ravnal češki Narodni svet Po tem načelu, zato je vedno bila češka nacionalna borba uspešna. Zakaj gojitev tega načrta je ustvarila med češkim narodom oni čut solidarnosti, ki je povzročil, da se je čutil češki narod v vseh važnih trenutkih kot nedeljiva celota in da tudi najmočnejše strankarstvo ni moglo niti otemniti vsenacional-nega ideala. Smelo smemo reči: Brez češkega Narodnega sveta ne bi bilo nikdar mogoče delovanje češke medvojne inaffie, brez slednje pa bi bilo popolno ®svobojenje češkoslovaškega naroda le Problematično. Šele v Narodnem svetu Organiziran narod more razviti vso svojo silo in v odločilnih trenutkih je razpolaganje z vso silo odločilno. Slovenci smo bili v Avstriji in smo še danes v neprimerno slabšem položaju ko Čehi. Ne samo, da smo gospodarsko neprimerno šibkejši, smo tudi nacionalno na slabšem, zakaj več ko tretjina našega naroda je pod tujim jarmom. Kljub temu pa imajo Cehi svoj Narodni svet še danes, kljub temu pa nimamo svojega Narodnega sveta niti danes. Pri nas je Narodni svet potreben še v drugem oziru. Cut solidarnosti je pri nas sila majhen in čisto izključeno je, da bi si n. pr. Slovenci v tujini tako medsebojno pomagali, kakor delajo to Čehi. To ve vsakdo od nas. Pa naše strankarstvo! Kako neprimerno močnejša je pri nas strankarska strast ko pri Čehih! Na Češkem tvorijo že leta dolgo vlado vse češke stranke, Pri nas pa se suče ves parlamentarni boj vedno okoli vprašanja, kako izriniti nasprotnika od vlade. Vsled obstoja češkega Narodnega sveta uporabljajo vse Češke stranke svojo politično moč v to, da okrepe stališče svojega naroda, vsled neobstoja slovenskega Narodnega sveta pa uporabljajo vse slovenske stranke svojo politično moč le v to, da oslabe svojega slovenskega nasprotnika. Pri Cehih je posledica političnega boja okrepljenje narodne pozicije, pri nas pa oslabitev naroda. Tega zapravljanja narodnih sil ne smemo več trpeti in tudi mi moramo dobiti svoj Narodni svet, od vsega naroda priznano korporacijo, v kateri ne velja ne osebni in ne strankarski, temveč samo splošno nacijonalni interes. Ta Narodni svet mora izvesti organizacijo našega narodno - obrambnega dela, iz tega Narodnega sveta se mora Pričeti delo za našo gospodarsko osamo-# svojitev in v manjšinskem muzeju Narodnega sveta mora biti znanstveno Preučen problem našega naroda v vseh Podrobnostih! To je sedanja naloga našega naroda! V Jugoslovenski Matici so podani že osnutki našega Narodnega sveta. V Ju-Soslovenski Matici so zastopane vse slovenske stranke in vsled njihovega složnega dela so tudi že podane smernice za delo Narodnega sveta. V nedeljo zboruje v Ljubljani Pokrajinski odbor •'Ugoslovenske Matice. Naj bi pomenil Prvo stopnjo k ustvaritvi slovenskega Narodnega sveta. Naj bi dal vsaj to, da delegati Jugoslovenske Matice in zastopniki političnih strank zanesli misel prodnega sveta med najširše plasti ljudstva in tako pripravili tla, da bo užival Narodni svet, kadar bo ustanov-len> Popolno avtoriteto. Zlasti pa naj bo povsodi razširjeno načelo Narodnega sveta: V vsenacijo-nalnih zadevah se konča vsako stran-arstvo in vsi osebni interesi. Prodre Pa naj tudi spoznanje, da so stvari, ki so nam vsem skupne in da moramo za-oijo njih vedno biti pripravljeni žrtvo-atl ne samo svojih osebnih, temveč tu-« svoje strankarske interese. Enkrat na leto, na dan ustanovitve prodnega sveta ali pa na dan Pokra-skega zbora Jugoslovenske Matice a mora utihniti sploh vsak strankarski oo .- Tudi Slovencem je potrebna treuga tudi Slovencem ie nuien dan poli-“Snega počitka. Krali v Beogradu. Kralj odide na kratko v Topolo. — Prihodnji teden prično konzultacije. Beograd, 11. julija. Danes zjutraj ob 9.6. uri je dospel v Beograd NJ. Vel. kralj Aleksander. Kralj je prispel v spremstvu podpolkovnika Di-mitrijeviča. Na postaji je pričakovalo kralja nekoliko ministrov in maršal dvora. S postaje je kralj takoj odšel v dvo. Kraljica in prestolonaslednik Peter sta spremila kralja pri odhodu z Bleda do Lesc, od koder sta se vrnila nazaj na Bled. Kakor doznava vaš dopisnik, bo ostal kralj v Beogradu samo kratek čas; morda odpotuje že danes zvečer ali pa jutri v Topolo. V Beograd se vrne v nedeljo zvečer, tako da se more pričakovati pričetek političnih konzultacij za prihodnji ponde-ljek. Ne ve se točno, da-li bo kralj tekom današnjega dne sprejel kakega politika. Beograd, 11. julija. Jutri zjutraj ali pa že danes popoldne bo odpotoval kralj v Topolo samo v spremstvu svoje suite. Kralj bo ostal v Topoli tekom jutrišnjega dne, na to pa se vrne v Beo- grad. Opozicija nestrpno pričakuje, ali bo danes g. Pašič posetil kralja ali ne. Pričakuje se, da bo prvi pozvan v av-dijenco predsednik parlamenta g. Ljuba Jovanovič. Beograd, 11. julija. Kakor vedno tik pred važnimi dogodki v politični situaciji, ni bilo včeraj popoldne zaznamovati nobenega značilnega dogodka. Nadaljujejo se samo priprave ministrskega predsednika Pašiča in vlade za energično borbo proti opoziciji po prihodu kralja v Beograd. Beograd, 11. julija. Vaš dopisnik doznava, da bo zvečer ob 7. uri kralj odpotoval iz Beograda v Mladenovac, odtod pa dalje v Topolo. Jutri bi prisostvoval svečanostim v Topoli, pojutrišnjem pa se vrne iz Topole v Beograd. Nato bo pričel v pondeljek razplet krize. Kralja spremlja v Topolo njegov prvi adjutant general Hadžič. Kraljica s prestolonaslednikom Petrom bo odpotovala v letovišče romunske vladarske hiše v Sinajo. Pred odioiilv io. Koncentracijska vlada ni verjetna. Beograd. 11. julija. Takoj po prihodu kralja v Beograd je odšel g. Pašič v predsedstvo vlade in sklical plenarno sejo vlade, da se posvetuje o politični situaciji. Ni izključeno, da bo šel ministrski predsednik Pašič danes sam na dvor ter referiral kralju o politični situaciji in morda podal tudi ostavko kabineta. Toda tu so prepričani, da bo podal Pašič ostavko kabineta šele pričetkom prihodnjega tedna. Beograd, 11. julija. Iz vladnih krogov se doznava, da bo skušal predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič doseči, da bo igral ob priliki reševanja prihodnje krize čim manjšo vlogo, da bi rešitve krize ne zavlačeval. Samo če'bi se v kakem izrednem slučaju od njega zahtevalo, da poskuša sestaviti koncentracijsko vlado, bi Ljuba Jovanovič sprejel mandat. Pogoji za koncentracijsko vlado pod Ljubo Jovanovičem pa bi bili isti, kakor jih je stavil svoj čas opoziciji za koncentracijsko vlado Marko Trifkovič. Radi- kali so trdno prepričani, da more biti rešena kriza samo z volil, mandatom. Beograd, 11. julija. Sinoči je ministrski predsednik Pašič dolgo konfe-riral v predsedstvu vlade z notranjim ministrom Srskičem, potem pa z ministroma Krsto Miletičem in Veljo Vu-kičevičem. Razpravljali so o politični situaciji in o izhodu iz nje. Ministrski predsednik Pašič je definitivno sklenil, da predloži ostavko vlade: poprej pa bo še pripravil situacijo, da se uresničijo njegove kombinacije. V radikalnih krogih trdijo z vso gotovostjo, da bo dobil Pašič v četrtek, dne 17. t. m., volilni mandat. Posvetovanje Korošca z Davidovičem. Beograd, 11. julija. Danes dopoldne je konferiral dr. Korošec z Davidovičem. Konferenca je bila informativnega značaja, ker sta hotela oba premotriti politično situacijo, ki je nastala po prihodu kralja v Beograd in vse eventualnosti, ki morejo nastati. Vpad bolgarskih „ razbojnikov na naš teritorij. Beograd, 11. julija. V zadnjem času zavzema aktivnost Todor Aleksandrova vedno večje dimenzije. V zadnjih dneh je prešlo več njegovih agentov na naš teritorij. Po obmejnih krajih in vaseh so lepili in delili plakate, na katerih pozivajo makedonski narod v boj za neodvisnost Makedonije. Istočasno se vrši koncentracija čet Todora Aleksandrova pri selu Petriča, kjer je zbranih dosedaj preko 800 ljudi. V teh četah javno govore o oboroženem pohodu na Macedonijo, ki naj bi opogumil prebivalstvo. Beograd, 11. julija. Notranje ministrstvo je dobilo zanesljivo poročilo,, da so 1. t. m. prestopile našo mejo pri selu Petriči 4 komitske čete po 30 ljudi. O tem prehodu preko meje so poročali naši kmetje oblastem, ki so takoj z žen-daTmerijo formirala zasledovalne oddelke. Ti so nemudoma pričeli zasledovati komitaše. Naleteli so nanje po planino Ogražden, nakar se je takoj vnela ljuta borba. Komitaši so imeli 6 mrtvih in večje število ranjenih. Na besu so komitaši pustili tudi veliko svoje opreme v skupni vrednosti preko 200.000 levov. ARETACIJA RADI TISKA ZAPLENJENE BROŠURE. Beograd, 11. julija. Policija je aretirala faktorja tiskarne A. Š. a. d. Nikolo Stefanoviča, ki je obtožen, da je kriv radi tiskanja komunistične brošure »Makedonija Makedoncem«. Vsaj en dan v letu treba posvetiti vse misli narodu, vsaj en dan v letu treba misliti le na brate v tujini. Narodni svet mora to izpeljati, zato na delo za ustanovitev Narodnega svetal Dijašftvu or^ovedana društva. Dovoljeno je samo članstvo v jugoslovanskem Sokolu. Beograd, 11. julija. Ministrstvo prosvete je poslalo vsem srednjim šolam v državi dva razpisa. V prvem razpisu odreja prosvetno ministrstvo, da odslej dijaki ne smejo biti več vpisani v društvih SRNAO, HANAO in ORJUNA. Ravno tako ne smejo biti dijaki več člani hrvatskega Sokola in slovenske orlovske, organizacije. Dijaki smejo biti samo člani jugoslovenskih sokolskih organizacij. V drugem razpisu odreja prosvet. ministrstvo vsem srednješolskim ravnateljem, profesorjem ter učiteljem, da se ne smejo z dijaki udeleževati sprejemov ministrov in politikov, kadar pridejo ti na volilno agitacijo. ROMUNSKA KRALJEVA DVOJICA NA LETOVIŠČU. Beograd, 11. julija-. Danes zjutraj je prispela v Beograd iz Bukarešte brzojavka, da je kraljeva dvojica odpotovala na svojo letno rezidenco v Sinaji. Prestolonaslednik kraljevine SHS Peter bo bival celo leto pri kraljevi rodbini v Sina ji. ROMUNIJA, TURČIJA IN GRŠKA. Beograd, 11. julija. V beograjskih političnih krogih se komentira vest, da je poslala romunska vlada v trenot-ku, ko je pričela konferenca Male antante v Pragi, svoje črnomorsko bro-dovje pred Carigrad. Ta poset rumun-skega brodovja označujejo tu kot željo-romunske vlade, da se Romunija približa Turčiji. Istočasno pai pravijo tu, da je smatrati obnašanje Romunije napram grški republiki kot demonstracijo na-Dram ftjej, Plenarna sela vlade. Beograd, 11. julija. Plenarna seja ministrskega sveta je trajala v ministrskem predsedstvu do 14. ure. Na seji so govorili o tem, da poda Pašič ostavko vlade v pondeijek. Ministri iz političnih razlogov te vesti zavračajo ter jih celo demantirajo, ker nočejo, da bi se izzvala v političnih krogih vznemirjenost. Splošno se smatra, da je vprašanje Pašičeve volilne vlade že gotova stvar, ker je bilo že vse domenjeno na Bledu. Tako bo cela situacija popolnoma razčiščena prihodnji teden zelo hitro in se ne bo uporabila nobena kombinacija, kakor v zadnji krizi. Na seji vlade je bilo nadalje popolnoma odobreno delo naše delegacije za trgovinska pogajanja z Italijo. Nadalje so razpravljali o reparacijskem problemu v zvezi z medzavezniško konferenco v Londonu, o splošni situaciji in o volitvah. Po seji je ostal Pašič v predsedni* štvu vlade in je dolgo konferiral s Trifunovičem. Mislilo se je. da bo podal Pašič še danes ostavko kabineta. Toda ministrski predsednik Pašič je odšel s predsedstva vlade naravnost domov; Vašemu dopisniku je ministrski predsednik Pašič izjavil: »Ni nobene spremembe v situaciji.« Odpor proti odpravi svobode Siska v Italiji. Rim, 11. julija. Opozicija in tudi zmerni krogi nadaljujejo z vso srditostjo boj za vpostavo tiskovne svobode. Od fašistom prijaznih listov je najbolj ogorčen »Giornale d’ Italia«, ki zahteva, da naj se ti ukrepi čim prej odpravijo. Mussolinijevo glasilo »Popolo d’ Italia« poziva vlado, naj se ne uda ter zahteva, da naj ostanejo ukrepi za vedno v veljavi. Popolarski »Popolo« se obrača na ugledne poslance med parlamentarno večino, naj jasno izrazi- jo svoje mnenje o teh ukrepih. Ali je mogoče, da je pustila parlamentarna večina Mussoliniju proste roke, da je Mussolini izdal ta ukrep, ne da bi poprej dobil pooblastilo od zbornice? Tudi sindikat dopisnikov je protestiral proti tem ukrepom. Znani fašistovski disident Massimo Rocca pravi, da je ta ukrep ukaz za državljansko vojno, ki se ga bodo komunisti izvrstno poslu-žili. Dr. Ninčii v Pragi. Beograd, 11. julija*. Zjutraj je dospelo iz Prage uradno poročilo, da je prišel tjakaj naš zunanji minister Ninčič s svojo soprogo, šefom kabineta in s šefom presbiroja. Takoj po svojem prihodu v Prago je zunanji minister dr. Ninčič dolgo konferiral z našim praškim poslanikom g. Nešičem. Danes ob 11. uri prisostvuje dr. Ninčič prvi konferenci Male antante. PREISKAVA RADI MATTEOTTIJE-VEGA UMORA. Rim, 11. julija. Opozicija strogo nadzoruje potek preiskave radi umora Matteottija potom novinarjev, ker se boji. da hoče vlada potlačiti vso afero. Poslanec Baldesi poziva v listu »Iusti-zia« bivšega državnega podtajnika v ministrskem predsedstvu Accerbo, naj pove, ali je bil on tisti, ki je 12. junija (to je na dan umora poslanca Matteottija) telefoniral iz palače Viminale v bolnico San Giacomo, naj tam pripravijo eno posteljo za nekega ranjenca. Accerbo odločno zanika te domneve. Baldesi jemlje to na znanje, ugotavlja pa še enkrat, da je gotovo, da je 12. junija nekdo telefoniral iz Accerbove pisarne v bolnico. Če ni bil to Accerbo, je bil pa kak njegov uradnik. NAŠ VOJNI DOLG ANGLIJI. Beograd, 11. julija. V Beogradu je sestavljena komisija, v kateri se nahajata dr. Nedeljkovič, univerzitetni profesor in general Jocimovič. Komisija bo preiskala naše vojne dolgove v Angliji in pripravila materijal za njihovo likvidacijo. Ti naši vojni dolgovi znašajo po angleškem proračunu 26 milijonov funtov šterlingov, toda po našem računu znašajo ti dolgovi polovico manj. Ta diferenca prihaja odtod, ker je Anglija dobavljala vojni materija! naši državi preko Francije in sta obe državi zaračunavali nam ta vojni materijal. Naša vlada je opozorila angleško vlado na to, toda angleška vlada vztraja pri svojih zahtevah. Ta komisija bo proučava-la vsa zadevna vprašaJfja in bo odšla v Anglijo v svrho nadaljnih pogajanj. POGAJANJA Z MADŽARSKO. 9 konvencij je sklenjenih, preostaja jih še 13. Beograd, 11. julija. Danes je vlada v uradnem komunikeju objavila, da je bilo v dosedanjih pogajanjih med našo kraljevino in Madžarsko sklenjenih 9 konvencij o raznih vprašanjih. Konvencije bodo skoraj podpisane od vlade in potem ratificirane. Že ostalih 13 konvencij pa ho sklenjenih do 1. septembru t. 1 ANGLEŠKO - FRANCOSKI SPORAZUM IN ITALIJA. Rim, 11. julija. Sinoči sta angleški in francoski poslanik izročila ministrskemu predsedniku Mussoliniju 2 popolnoma enaki spomenici glede sporazuma med Macdonaldom in Herriotom. Italijanska vlada z veseljem ugotavlja, da je bil francosko- angleški sporazum dosežen na podlagi onih smernic, ki jih je nameravala italijanska delegacija predložiti londonski konferenci. Azijatska kuga v GrčtJI Naše zdravstveno ministrstvo je že Izdalo potrebne varnostne odredbe. Solun, 11. julija..Pred nekaj dnevi je bilo konstatirano v Atrosu 7 slučajev azijatske kuge. Ravno tako so kon-statirali v Kalmarisu 3 slučaje te nevarne epidemije. Včeraj se je ta epidemija pojavila v Solunu, kjer so ugotovili 6 slučajev. Oblastva so ukrenila vse potrebne mere, da se prepreči širjenje te nevarne bolezni. Beograd, 11. julija. Ministrstvo narodnega zdravja je izdalo vse potrebne naredbe, da se takoj napravijo na vseh prehodnih točkah na meji med našo državo in Grčijo potrebne karantene. Tu se bodo zadržali in preiskali vsi potniki, ki bodo prestopali mejo. SILEN POŽAR V MESSINI. Messina, 11. julija. Včeraj okrog poldne je nastal v poslopju mestne nor-malke nenadoma ogenj, ki se je z veliko naglico razširil do bližnje cerkve, gimnazije in lesenih barak. Med gašenjem je pihal močan veter, ki je požar še bolj širil. V teku štirih ur je zgorela nor-malka* gimnazija, cerkev in okrog 250 barak. Da bi ognjegasci omejili požart so razdejali 118 barak. Na pomoč je prišlo tudi vojaštvo. Pri gašenju je bilo ranjenih nad 30 ljudi. Radi tega požara je ostalo okrog 1500 ljudi brez strehe. Javnost pripisuje vso krivdo vladi, ki še do danes ni poskrbela, da bi se postavila poslopja, ki so bila porušena po zadnjem potresu.____________________________________________ Borzna poročila. Beograd, 11. julija. Dunaj 0.1215, Pariz 441—442, Praga 252—253.5, London 371 do 372, New York 85.6—85.6, Milan 365.25— 366, Curih 1540, Budimpešta 10.5, Bukarešta 35.5—36. Curih, 11. julija. Pariz 28.25, London 2406, Ne\v York 553.5, Italija 23.57, Praga 16.27, Dunaj 0.00785, Beograd 655, Berlin 1.32, Bruselj 25, Budimpešta 0.0065. Zagreb, 11. julija. Devize: Curih 15.40—15.50, Pariz 432.50—437.50, Praga 251.75—254.75, New York 85.20— 86.20, London 363.50—366.50, Mflan 342.50—372.50, Dunaj 0.1204—0.1 « Valute: dolar 84.125 do 85.125. Trst, 11. julija. Predborza: Beograd; 27.475—27.335, London 101.90—102.10, Pari*1 119.75—120, New York 23.45—23.50, Curih 422.50-424, Dp- m 0-0331—0.33, Ptaga 60.25 do 69-75, otran 2. »NARODNI DNEVNIK«, 11. julija 1924. Štev. 153 Program tretie internacilonale. Prvič po smrti Ljenina je zborovala »Unija meseca v Moskvi tretja internacionala. Zborovanja se je udeležilo več ko tisoč delegatov, ki so zastopali 54 delegacij. Ti delegati so izvolili obširen odbor in 16 komisij, molili na svoj na<-čin pred mavzolejem Ljunina za zmago revolucije, peli na slavo ubitega Bolgara Blagojeva, se udeležili običajnih parad in končno sprejeli zapovedane resolucije o svetovni revoluciji, 2magi Ijeninizma in slično. Vse je poteklo seveda v največjem redu, vsaj so imeli «&3Stop samo sigurni pristaši, kontrola »manjega sveta pa je bila onemogočena z določbo, da nimajo zunanji časnikarji dostopa na zborovanje. Na zborovanju so nastopili prvi sovjetski voditelji, tako Rijkov, čegar govor smo v Szvlečku navedli že včeraj. Posebno važnost pa je imel govor Zinovjeva, ki 'je podal nekak program tretje interna-cijonale. V svojem štiriurnem govoru je izvajal Zinovjev približno sledeče: Po socijalni revoluciji stremeče komunistično gibanje se razvija počasneje, kakor pa se je pričakovalo. To vsled tega, ker prodira misel, da se zmage proletarijata nikakor ne da doseči potom parlamentarne borbe le počasi. Priznati pa je treba, da prodira zato ta misel tem trdovratneje. To najbolj dokazuje notranja slabost evropskih držav, družbe in gospodarstva, ki so vedno bolj prisiljeni, da sklepajo dogovore s socijalisti. V tem oziru se je popolnoma uresničilo prerokovanje prejšnjega kongresa, ki je napovedoval nominelno demokratično in pacifistično dobo. Komunistična internacijonala nasprotuje demokratskim iluzijam, ker ne more proletarijat v nobenem slučaju zmagati z od meščanstva ustvarjenimi političn. sredstvi. Ravno tako pa pobija proletarijat tudi pacifizem, ki ni drugega ko uspavalno sredstvo za delavce. Končno pobija komunistična intemaci-jonala tudi poročilo izvedencev, ki so vislice za nemški proletarijat, pa čeprav se zanj žrtvuje kratkovidna nemška socijalna demokracija, ta tretja meščanska stranka Nemčije. Enotna fronta delovnih slojev je samo vprašanje mogoče in praktične organizacije mas. Delavska aristokracija in levoliberalni ma-1 ljudje morejo biti včasih za proletarijat prav koristni, pa čeprav so v svoji notranjosti protirevolucijonarni. Koalicija s socijalnimi demokrati pa je nemogoča. Edina zdrava zveza je mednarodna zveza delavcev in kmetov. Kvantitativno je komunistična internacijonala ravno tako močna, ko socijalistična internacijonala^ Peti kongres bo izdelal definitiven program komunistične internacionale. Poljuden bodi jezik revolucije! Upamo, da si ta programni govor Zinovjeva prečitajo tudi naši kemunisti in da izvajajo tudi potrebne posledice in se odkrito priznajo k načelom tretje intemacijonale. Da ne bodo več govorili o svojem pacifizmu, ki je protikomunističen in zato v njihovih ustih laž! Da ne bodo več govorili o enotni fronti s socijaino demokracijo, zakaj tudi to je po besedah Zinovjeva protikomunistično Zato svečan pokop zvezi delovnega ljudstva, če so v tej zvezi tudi socijalni demokrati, zato nobenega komunističnega glasu dr. Periču, ali pa zatajite svoje komunistične bratce v Sovdepiji. Slepomišenja mora biti konec! Moskva je jasno izpregovorila, sedaj je vrsta na naših komunistih, da izpregovore enako jasno! Slovanski svet. ČEŠKOSLOVAŠKA. Pred novimi volitvami. Kriza med ;vladnimi strankami, katere danes ne •taje niti v oficijelnih krogih, še vedno ni končana. Strastna borba zaradi uvozne carine na poljedelske pridelke traja med socijalisti in agrarci dalje. Vodijo se sicer že tedne dolgo pregovori za likvidacijo krize, toda desedaj brez posebnega uspeha. Zapreke so predvsem načelnega značaja in se zlasti poostru-; jejo med najjačjimi strankami vladne skupine, med socijalnimi demokrati in agrarci. Izkušeni parlamentarec, ministrski predsednik Švehla se sicer trudi, da bi s svojo politično dalekovidnostjo in parlamentarno spretnostjo dosegel sporazum, toda izgleda, da so zapreke tako velike, da mu bo to le težko uspelo. Položaj se je zlasti poostril vsled zahteve moravskega krila socijalnih demokratov, ki so od strankinega načelstva zahtevali, da se pod nobenim pogojem ne stopi v pogajanja zaradi agTarnih carin, ker bi se s tem oškodovalo narodno gospodarstvo. Ce usvoji ta predlog načelstvo socijaino demokratične stranke, potem je padec sedanje vladne koalicije neizbežen. Ta možnost se v političnih krogih resno razpravlja in govori sa, da bi se v tem slučaju vršile nove volitve začetkom prihodnjega leta. Kongres obrtniške stranke v Pragi. Ob priliki obrtniške razstave se je vršil v Pragi kongres obrtniške stranke, na katerega je poslalo 684 organiiacij 540 delegatov. Na kongresu se je po-vdarjalo, da stalno raste stanovska samozavest obrtnikov in da je stranka pri zadnjih volitvah zelo napredovala. Nato so se razpravljala razna stanovska in gospodarska vprašanja in so bile sprejete temu odgovarjajoče resolucije. Konferenca čehosiovaških komunističnih žen je sklicana v Prago za 7. in 8. september. Nov sovjetski poslanik v Pragi. V Prago je prispel novi sovjetski poslanik Ovsejenko, ki bo te dni predal predsedniku Masaryku svoj akreditiv. Češki tisk simpatično pozdravlja novega poslanika, ki je pokazal 1. 1918 kot- za-pevednik rdeče armade v Ukrajini tople simpatije za Cehoslovake. RUSUA. Moskva poživlja bolgarske kmete na upor. Odbor moskovske kmetske inter-nacijonale je poslal te dni dva proglasa. Prvi je naslovljen na kmete vsega sveta in poživlja vse kmetsko ljudstvo na boj proti oboroževanju in proti vladi tujcev v raznih kolonijah. Ta proglas so podpisali zastopniki Rusije, Poljske, Nemčije, Francije, Cehoslova-ške, Bolgarske, Indokine,. skandinavskih držav, Mehike, Japonske in Združenih držav Severne Amerike. Drugi proglas je namenjen bolgarskim kmetom in se nanaša na umor Petkova. Proglas kliče bolgarske kmete v boj proti vladi-Cankova in hvali Stambolijskega. Daskalova in druge voditelje bolg. zemljoradni-kov. Proglas je podpisalo vodstvo Mednarodnega Kmetskega Sveta. Italijanska križarka v ruskih vodah. V Petrogradu se vrše velike priprave za sprejem italijanske vojne ladje »Mi-rabello«, ki ima priti v kratkem v Petrograd. Sestavil se je poseben spre- Prosveta. izšli sta 7. in 8. številka »Ljubljanskega Zvona. Vsebina zadnjih dveh številk Ljubljanskega Zvona, ki sta pravkar izšli v enem zvezku, je izredno pestra. Kakor pri vsaki številki, tako in še mirneje lahko priznamo ob zadnjih dveh, da je ta mesečnik naša najboljša moderna beletristična revija. Kozakova povest Šentpeter, kateri je v tem zvezku odmerjeno nekoliko več prostora, je v letošnjem »Ljubljanskem Zvonu« zanimivo obdelana narodna snov, vsled katere si je zagotovil Juš Kozak med našimi modernimi beletristi odlično mesto. Tudi ostala vsebina poslednjih dveh številk je zelo mikavna in zanimiva. Recenzijski del lepo izpopolnjujeta stvarni oceni Golarjevih Kmečkih povesti in Pastirjeve neveste ter Mil-Činskijevih zgodb kraljeviča Marka. — .Vsebina zadnjega zvezka je sledeča: J. Kelemina: Umetniški princip poezije, I, A. Krylov: Jeklo (iz ruščine prevedel B. Vdovič), Juš Kozak: Šentpeter (nadaljevanje), Igo Gruden: Noč tesnobe, dr. Ivan Pregelj: Vloga »omladine« iv prvem obdobju »mladoslovenskega« pokreta, R. Maister: Dolenjska noč, Alojzij Remec: Magda, Ivo Šorli: Gospod Tadej, Miran Jarc: Sfinga, dr. A Debeljak: Iz hispamo - ameriške književnosti, Mirko Pretnar: Sveta Trojica, jStanko Majcen: Iz knjige »Zemlja«, iVladimir Levstik: Rdeči Volk in Mine-haba, Rad. Peterlin-Petruška: Nauk, I. A. Krylov - B. Vdovič: Kamen in črv, Karlo Kocjančič: Skozi desno okno. jg^tevoa poročila, ocene in kroniika. »Planinski Vestnik.« 7. številka tega glasila naših planincev je izšla. Odlikuje se po spretno urejeni lepi vsebini, ki je naslednja: Dr. Klement Jug: Plezalne ture v vzhodnih Julijskih in v Kamniških planinah, Janko Mlakar: V Visokih Turah, Dušan Jelkič: Izlet članova Srpskog Planinskog društva u Valjev-ski okrug, Kotiček: Esparantisti na Storžiču (Vlad. Topolovec), čez hrib in dol, Izpod Triglava (Franlek š. Bohinjski) in društvena poročila. Nova slovenska drama. Naš znani goriški pisatelj in pesnik France Bevk, je izročil ravnatelju mariborske drame g. Vaio Bratina svoje najvonovejše literarno dele* trodejansko draino »Kajn«, v kateri obdeluje problem narodnega izdajstva in odpadništva v Primorju. Ideja dr.ame je na videz politična, je pa po svoji strogi umetniški izvedbi, naravnih in globokih prizorih ter deležnem jeziku delo prve vrste. »Kajn« je sploh prva aktualna slovenska narodna drama, v kateri ostaja naša stvar zmagovalka. Drama se bo najbrže igrala kot otvoritvena dramska predstava prihodnje sezone. O Bevkovi drami bomo še spregovorili. Novi vodja varaždinskega Mestnega gledališča. Varaždinsko Mestno gledališče otvori letos jeseni zopet redno sezono. " umetniškega voditelja je imenovan g. Tepavac, dosedanji režiser in igralec mariborskega Narodnega gledališča. Gospod Tepavac je dobra moč, inteligenten in nadarjen igralec in ga bo Maribc težko pogrešal. Slovanski svet. jemni odbor iz članov Sovjeta narodnega komisarijata in Vseruskega izvršilnega odbora. Moskovski italijanski konzul Norducci je izjavil, da ni Mira-bello samo križarica, ampak tudi ledolo-mec, ki bo razbil dosedaj zamrzle spone med Rusijo in Italijo. Sodba v procesu trinajstorice, ki je bila obtožena špionaže in protirevolucionarnega rovarenja je bila te dni izrečena. Šest obtožencev je bilo obsoje nih s pripombo, da je pomilostitev za nje izključena. Ostali so bili obsojeni na dolgoletno težko ječo, med njimi hčer bivšega generaln. gubernatorja Skalomo-va na deset let. Težko, da bi kdo preživel ječo. Zanimiva ruska narodopisna ekskurzija. Sovjetska vlada je nedavno organizirala novo narodopisno ekskurzijo na ruski sever. Ekskurzija je obiskala kraje, naseljene od Ceremisov, od katerih je posebno zanimivo pleme Mary, ker se je to pleme po revoluciji vrnilo iz pravoslavja v poganstvo. Udeleženec ekspedicije pripoveduje o tem sledeče: Ci-Mari, kakor se imenujejo pravi Ce-remisi, verujejo, da vlada nad svetom en Bog, ki se pa za ljudske težave prav ne briga. Za ljudsko Življenje so :ogo važnejši razni nižji duhovi, kate-.m pravijo duši. Od teh so najvažnejši ženski duhovi, takozvane Ovde. O teh Ovdah se širijo razne legende. Ovde žive v gozdu. So to žene, pokrite po vsem telesu z dlako, noge pa so jim obrnjene nazaj. Love ljudi in jih pošiljajo v smrt. Silno pa pazijo na svojo dlako. Ce je ’ komu uspelo, da jim iztrga samo eno dlako, potem jo odkupijo Ovde s celim peharjem zlata. Sicer pa so Ovde prizadejale ljudem mnogo škode. Z zadovoljstvom mučijo ljudi in živino. Najn-jo pa divjajo po poljanah, jahaje na kmetskih konjih. Verska zgodovina Mirov je sploh zelo zanimiva. Pred leti je prišlo med pravoslavjem in poganstvom pri Marih do kompromisa. Vsled. tega je nastala popolnoma nova sekta, tfkozvana Kugu-sorta. Ta sekta je še izpovedovala poganstvo, toda bila že prepojena s krščanskimi mislimi. Tako je verovala v enega Boga in zavrgla celo vrsto duhov. Popolnoma se od vere v duhove seveda ni oprostila. Radičev konec. Pod tem naslovom ie priobčil »Venkov«, glasilo čeških agrarcev zanimiv članek, če-gar najvažnejše misli priobčujemo v sledečem: Od jugoslovenskih politikov je bil pri nas Radič najbolj znan. Relegiran z zagrebške univerze vsled političnih vzrokov je prišel v Prago ravno za časa omladlnskega procesa, ko je bilo vse ozračje silno napeto. Radič je postni skoraj med dijaštvom poznana osebnost V dijaškem listu »Osvčta« je izšla cela vrsta njegovih člankov, ki so mu pridobili ime tudi v izvendijaški javnosti. S češkim življenjem se je zbližal tudi s tem. da je poročil hčer znanega češkega časnikarja. Dijaška mladina je tedaj vsa poznala Radiča in že tedaj je veljal kot nadarjen človek, revolucijonar po instinktu, kot politični mistik In kot demagog. Iz Prage je odšel Radič v Pariz na visoko politično šota. Toda svojih posebnosti, ki so mu prinesle sicer dosti simpatij msd nerazsodno maso, se ni niti tu osvobodil. Potem se je vrnil v domovino. Brez čuta odgovornosti, ki je zlasti potreben voditelju mladega naroda, je osnoval veliko kmetsko stranko in lo čisto postavil v službo nasprotnikov jugoslovanskega naroda. .Na las enako kakor Hlinka, deluje Radič in kakor je Hlinka zapriseženi sovražnik čehoslovaškega edinstva, tako se bori Radič proti Jugoslovenskemu edlnstvu. Ni se pa zadovoljil Radič z agitacijo v domovini. Znana je njegova pot v Anglijo, kjer pa je doživel hladen sprejem. Po tem neuspehu je še! na Dunaj, kjer je hotel ustanoviti zvezo zatiranih narodov v novih državah. Toda tudi ta namera mu ni uspela, ker Je avstrijska vlada izjavila, da ne trpi nobene hujskaške agitacije na svojih tleh. Tedaj se je Radič brez prevdarka odločil za Moskvo In ponudil boljševikom svojo selja-čko stranko Nesel je v pravem pomenu besede kožo hrvatskega kmeta na trg. Boljše-vik: so sevedc ponudbo z veseljem sprejeli. Danes se potika Radič kot nemirni duh naokoli, kajti domov ne sme, na Dunaju ga ne marajo In tako je zadela Radiča usoda vseh demagogov. John W. Daw!s. Po več kot stokratnih glasovanjih je bil izvoljen v Severoamerišklh Združenih državah za demokratskega predsedniškega kandidata Amerike John W. Davvis iz Clarksburga v West Virginiji. Dawls je sedaj star 51 let ter se udejstvuje 25 let v politiki. V tem času je dve let! zastopal svojo domovino West Virginijo v reprezen-tantskem domu. Po poklicu je odvetnik ter je na glasu kot Izboren pravnik. Svojo karti ero je pričel v ClarksbUTgu; leta 1913 ga je imenoval Wils>on za generalnega pravd-nfka Združenih dTžav. Leta 1918 ga je imenoval VVilson za poslanika v Londonu, kjer je ostal do 1921. Kasneje se je Davvis zopet posvetil odvetniški praksi in je med drugimi zastopal tndt firmo Morgan. Bil je tudi zastopnik ameriškega Zakladnega urada v Parizu. Za Dawisa je značilna njegova izjava, ko so mu svetovali, naj odloži zastopstvo Morganove firme, češ da bi se na ta nač n izognil očitku, da zastopa velekapital: dejal je, da bi smatral za nečastno zapustiti spoštovane in poštene klijente brez zadostnega rarioga na cedilu, Dawis je izboren govornik in oseba, ki si zna pridob ti zaupanje. V svetovni politiki zastopa Dawls ideje Lige narodov in ie za pomirljivo nemaščevalno politiko. Davis je odločen pristaš Zveze narodov. Kot zastopnik ameriškega zakladnega ministra v Parizu, je Dawis predlagal, da naj Amerika takoj dovdi Evropi posojilo. Njegov predlog je tedaj vzbudil senzacijo, žal, da g« Anunia m dovolj upoštevala. Politiine ves&i. = Davidovičev odgovor Prfblčevlču. Ljuba Davidovič je poslal »Pravdi« izjavo, v kateri odgovarja na Prioičevičevo pisanje. Davidovič pravi, da s Pribičevičera sploh noče debatirati, ker Pribičevič ne govori resnice, kar dokazuje s tem, da je dal Pribičevič izjavo, v kateri Je trdil, da dana beseda v politiki ne veže nikogar. Odgovarja pa mu vseeno na članek »Jasna situacija« in pravi: Jaz sem v poslanskem klubu in v glavnem odboru prečital tekst programa, na katerem je zasnovan sporazum demokratske, muslimanske in slovenske ljudske stranke. Sklicujem se na vse priče iz celega kluba, ker se je o tej stvari glasovalo, kajti, kako je mogoče, da kdo pri glasovanju ne ve, o čem se glasuje. S HRSS-om in zemljoradniki nimamo sporazuma, pač pa se pogajamo v cilju zrušenja režima, nasilja in korupcije. Verujemo v svojo slogo, edinstvo in zmago. Na oblast hočemo priti samo ustavnim in parlamentarnim potom, in se bomo tam ravno tako tud! vzdržala Pribičevič je glasoval za vidovdansko ustavo, pa se sedaj brani pred revizijo. Ce ustava ni dobra, ie nihče ne more braniti. Mi nismo v načelu proti reviziji, ker je treba vse, kar nj dobro, popraviti. Pašič in Pribičevič sta nasilnika in krvnika; baje branita ustavo, nihče pa je ne izvaja; zapirata poslance, za-branjujeta časopisje, zborovanja itd. Ali ni Markov protokol izdaja države, ali je to ustavno delo? Demokrati ne bodo odstopili od svojih principov za nobeno oblast. Politična linije so točno opredeljene; na prvi strani nasilje, korupcija, partizanstvo in vse, kar bi ne smelo biti, a na drugi strani pravna, svobodna državljanska enakopravnost. Mi smo na drugi strani in ne zavidamo Pri-bičeviča. = Francosko-angleški sporazum, je dosežen. Po svojem povratku Iz Francije Je 12-javil Macdonald novinarjem, da so bila pogajanja sicer težavna, da pa je prišlo do sporazuma. O pogajanjih je bil izdan poseben komunike, ki ga naj ne »raztrga« časopisje. Komunike vsebuje popolno obrazložitev vseh vprašanj, ki so se obravnavala v Pari2u In ki bodo predmet Londonske konference. Macdonald je dalje izjavil, da nista Francija in Anglija nasprotnika, ki si hlinita prijateljstvo, temveč sta resnična prijatelja. Sporazum zahteva potrpljenje in velikodušnost, toda na angleški, ko tudi na francoski strani je dovoljno dobre volje. Ko so hoteli zvedeti časnikarji razne podrobnosti, je odgovoril Macdonald smehljaje: »Bodite uverjeni, da vsebuje komunike v resnici le resnico!« Glavne točke komunikeja so: Avtoriteta reparacijske komisije ostane nedotaknjena in je s tem revizija Versajske pogodbe izključena. Pač pa se ustanovi mesto generalnega agenta reparacijske komisije in to mesto naj pripade Ameriki, ki bo tako igrala vlogo razsodnika. = Atentat na romunskega konzula v Londonu. Iz Londona poročajo, da je neki Romun, dijak, streljal na romunskega konzula, ki ga pa ni zadel. Atentator je zaprt. = Upor v Braziliji bo v najkrajšem času končan, ker je po poročilih brazilijan-ske vlade pričakovati kapitulacije upornikov v Sao Paulo v najkrajšem času. Konflikt med inozemskimi novinarji En nemško vlado. V Berlinu je nastal te dni oster konflikt med zastopniki inozemskega tiska in nemško vlado. Konflikt je zavzel radi skrajno ostrega nastopa inozemskih novinarjev v Berlinu tako ostre dimenzije, da ga je sedaj nemogoče poravnati z lepa, dasiravno bi nemška vlada to želela. Konflikt so neposredno izzvala nemška davčna oblastva, ki niso hotela dovoljevati Inozemskim novinarjem znižanih pristojbin za vidirafije potnih listov. V Nemčiji velja sedaj namreč predpis, da mora plačati vsak inozemec za potni list, oziroma za nemški vizum za potovanje iz Nemčije 50 zlatih mark; preje je znašala ta pristojbina samo 9 zlatih mark. Ker so davčna oblastva zahtevala za vsak vizum, ki ga je zaprosil kak inozemski novinar za potovanje Iz Nemčije, to visoko pristojbino in ker tudi zunanje ministrstvo ni znižalo teh pristojbin, je sklenilo udruženje inozemskega tiska v Nemčiji, da prekine vse stike z nemško vlado ter da se ne odzove nobenemu povabilu nemške vlade na konference, zborovanja itd. Ravnotako odklanjajo inozemski novinarji tudi vsako sodelovanje pri zborovanjih javnih korporacij In podobnih ustanov. Nemški vladi je ta konflikt skrajno neprijeten, vendar ga za enkrat ne more sama poravnati, ker je poslalo udruženje inozemskega tiska v Berlinu pismo nemškemu kan-celarju, zunanjemu ministre, šefom političnih strank v državnem zboru in diplpmatičnemu zboru, v katerem na zelo oster način sporoča, da prekinja svoje stike z vlado. Javno mnenje v Nemčiji je večina na strani novinarjev In izjavlja, da je bila dolžnost vlade, dovoliti zastopnikom inozemskega tiska znižane pristojbine. Vendar pa nihče, ravno tako tudi ne skrajna levica, ki se je sicer izrazito zavzela za inozemske novinarje, ne odobrava njihovega osornega nastopa. Konflikt je seveda izzval precejšnjo pozornost po vsem svetu In vlada' zato splošno zanimanje, kako bo končaL = Macdonaldov po set v Parizu v an» gleškem parlamentu. Na četrtkovi seji angleške spodnje zbornice je podal Macdonald na vprašanja nekaterih poslancev nekaj pojasnil o svojem potovanju v Pariž. Macdonald je izjavil, da je bilo njegovo potovanje neobhodno potrebno, da se prepreči zavlačevanje izvedbe Dawesovega predloga. Francoska vlada ne priznava zvedeniškega poročila kot nadomestilo dela mirovnih pogodb, temveč le kot način, kake naj se reši vprašanje volne odškodnine. Na drugi strani pa tudi Anglija ne pristane na spremembo dosedanjega načina delovanja reparacijske komisije. Macdonald |e dalje poročal, da je dosegel v glavnih točkah s francosko vlado sporazum, o ostalih pa bodo razpravljali na londonski konferenci. = Italija In konferenca Male antante v Pragi. Italija se za predstoječo konferenco Male antante v Pragi zelo zanima, kar dokazujejo obširni članki italijanskega Časopisja o tej temi. Italija meni, da Mala antanta sedaj ne more več zasledovati onih ciljev, radi katerih je bila ustanovljena ker so se politične razmere v Evropi od zadnje konference zelo spremenile, kar dokazujeta češkcslovensko-italijanska ta Jugo-slovensko Italijanska pogodba o prijateljskem sodelovanju, dalje tudi nreusmerje-nje madžarske in avstrijske zunanje politike, ki ne kažeta napr.un državam Male antante nobene agresivnosti več. Italijansko časopisje je mnenja, da je sedaj najvažnejše vprašanje za Malo antanto razmerje do Rusije in izraža dvom, da U se bodo mogle države Male antante sporazumeti 1 tem vprašanju. Ce se ne bodo sporazumele, bodo morale najti kako drugo podlag«? za svoje nadaljnje delovanje, drugače pa se bo Mala antanta po mnenju Italijanske** Časopisja razšla. To bi bilo vsekakor Italiji najljubše, ker bi ji bila v tem podan« večja možnost vplivanja v Beogradu in Pragi Dvomimo pa, da se bodo Italijanske Ždj« tudi! izpolnile; vsaj iz izjav češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša bi se dalo sklepati, da je pisanje Italijanskih listov le želja gotovih Italijanskih političnih krogov, ki pa na konferenci Male antante ne bo našla odziva. = O Macdonaldovem potovanju r Pariz bo razpravljala angleška spodnja zbornica v pondeljek. Istega dne bo razpravljala tudi o Dawesovero načrtu. Te razprave pričakujejo povsod, zlasti pa v Nemčiji In Franciji z veliko napetostjo. = Amerika In londonska konferenca. Severoameriške Združene države so Izjavile. da ne morejo sprejeti na znanje razgovora Macdonalda s Herriototn radi povabila Amerike na konferenco. Obenem je ameriška vlada naročila svojemu berlinskemu poslaniku, naj se takoj vrne z dopusta na svoje mesto, ker hoče biti natančno informirana o stališču nemške vlade. = Londonska konferenca bo razpravljala, kakor sta se domenila angleški In francoski ministrski predsednik, o Dawe-sovem načrtu In o vprašanju, kdaj mor* Francija izprazniti Poruhrje. Posebna komisija pa bo ugotovila, če izpolnjuje Nemčija s \x>j e obveznostL Trpina modnih čevljev in špecijaiist za ortopedično in anatomično obuvalo Fran Szantner, Ljubljana, Selenburgova 1. IOM6 Primorske vesti. S prvega nadstropja je padel komaj eno leto stari Felice Murdocco v Vicolo S. Fortunato. Dete se je igralo ob odprtem oknu, pri čemur Je zgubilo raamotežje in padlo s prvega nadstropja na kameniti tlak. Po čudnem naključju se otrok ni popolnoma nič poškodoval. — V hotelu »Mlkmo« v Trstu je b‘l aretiran neki Agosttoo Fasalk?. ki se je Izdajal za trgovca 12 Aleksandrije. Ko je prišel čas, da bi moral poravnati račun. se je izkazalo, da je mož navaden slepar brez pare v žepu. — Radi nezvestobe svoje ljubice, neke mlade Tržačanke, se je hotel zastrupiti 20 letni Aldo Dettoni, vendar so ga pravočasno rešili Iz nevarnosti. Sredstvo (za Izpremembo) — oetova kfslir na. — Na neki klopi v Viale XX. Settem-bre se je okoli 11. ure ponoči ustrelil neznan moški, star približno 50 let Pri njem Mso našli nobenih listin. Vzrok samomora je tudi neznan. — Pri nabiranju vojnega materiala se je smrtno ponesrečil Anton Padovan iz Stare gore: Neki neizpraznjeni naboj je nenadoma eksplodiral ln grozno razmesaril Radovana, ki Je v kratkem podlegel dobljenim poškodbam. — IS letni Josip Petrovčič iz Raven se je igral na paši s patrono. ki je eksplodirala ta močno poškodovala fanta na desni nogi. — V Sent* petru je zblaznel 18 letni Franc ZlanI In je v svojem besnilu hotel zažgati ves šentpeter. Vaščani so ga morali zvezati ln oddati v bolnico. — Popotnik okoli »veta J« tudi neki Dtau-Dervenskl, ki Je te dni prispel v Trst in pripovedoval, da ae je 1. 1922 napotil okoli sveta. Potoval Je delom* peš. deloma s kolesom, obšel vse evropske dežele, prebrodil ocean, potoval po Meksl-ki. Kanadi ta Ameriki, nato pa preko Franclje v Italijo in nazaj v Rumunljo, kjer mu |'ve starši. Njegov oče je Rumnn, a mad Slovanka, nakar je njen sin zelo ponosen. Sokolstvo. Pozivi Sokolstvo, sokolstvu naklonjenim organizacijam In občinstvu. Ker Je udeležba jugoslov. sok. wste na Olimpijadi V Parizu združena z velikimi stroški, se naprošajo člani sokolske organizacije, sodstvu naklonjene organizacije ta občinstvo, da pridno segajo po olimpijskih srečkah in da tudi drugače z denarnimi prispevki podprejo sokolsko ekspedicijo na pariško Olimpijado. — Cas žrebanja srečk objavim® pravočasno. Pozivi Vsi, ki so se priglasili za po*®* vanje s sokolsko olimpijsko VTsto v F*rt*» naj bodo v soboto 12. t m. ob tri Četrt n* I zjutraj na glavnem kolodvoru. — Stare##* stvo Jugoslovanskega Sokolskega Save**- Ljubljanski Sokol poživlja svoje &■#* stvo, da se udeleži obveznega okrožne** zleta v Domžalah v nedeljo dne 13. L ta-T«* lovadci gredo v Domžale zjutraj * vlakom ob 7-55; ostalo članstvo pa s popoldanskim vlakom ob 2. urL Izkaznice za polovično vožnjo se dobe v odborov! sobi v Natoo* nem domu v petek ta soboto od 7. do rvečer. Zdravol Ljubljanski Sokol opozarja brate ln f * stre na zanimivo predavanje br. Stanem Vidmarja »O zletu bolgarskih »Junakov« v Sofiji«. Predavanje se vrši v torek, d** t. m. na galeriji v telovadateU Dnevne vesti. Savski premog. jPo zaslugi Trboveljske družbe smo ooiii nov pojem. Ne govorimo več sa-o Premogu, ki se ga izkoplje iz rud-rrov> sedaj govorimo tudi o premogu, ® Se _^haja v Savi in ki bi se ga dalo poviti, če ne bi bili gospodje od Trbo-•ijake družbe drugega mnenja. Ta sav-*®Premog postaja počasi simbol naše *®Podarske politike in sicer tako žalo-simbol, da smatramo za svojo Jznost, da ne končamo- preje z bojem, ne bo premog iz Save izginil in ne bo naša čista, divna Sava oči-111 taelo Posavje isto zdravo vo-2 pred desetimi leti. * ozirom na naše članke nam je po-^“Prijatelj sledeč dopis, ki ga objav-ri0 v celoti, ker je nov dokaz za pra-“®wt našega stališča. Pismo se glasi: Gospod urednik! ^v^levrednem načinu prinaša ' list članke o onesnaženju Save wnazanib odvajalnih voda Trb. d e' Tako‘tudi dne 9. t. m. Posavčana, k čegar vsebini do-6» da pripomnim par besed. tovJL** °sebno prepričate o ka- ▼XI OTl^ffO nnnlrA »-> 1/rt nvvi Hc mivke ali sviia, not vzo- its v t* ^ sem 81 vzel na licu Ijjj .~^®rebu, Preradovičeva ulica 44. rw.Da °koli 10 vagonov ta- "***• Rabi se pri zidanju na dvo- ttdW, v®čjo stavbo. V tem pesku se «o lo odstotkov premogovega in^ v celem kuPcu ca~ 1 va* kuri y premoga, ki se ne po- Otov.«*..• temveč se zazida v *‘«VOo/ o > ' ZajjJ a takim peskom zida celi oblast v Sloveniji prokla-Mfljjg^Plfivljeni premog kot državi k ^neraL Kdor ga tedaj rabi Prisvaja, oškoduje tedaj, ako unij . -"svaja, ositouiije icuaj, »ao £ zgodilo se bo, da ta zagrebški stavbeniki smejali as*'’ s* ona razlag^ rud. CLp0.svoje in ne tako’ kot si ga je stavljal zakonodajalec. *v2«« oblast se za odvoz te-C Pesku se nahajajočega premoga ne (K ^ jednostavnega razloga ne, ker L l*® ta po Savi naplavljeni pre-(lila«*1 datira iz separacij Trb. prem. v njeno kompetenco in tedaj Ns M°d ^ rudarskega zakona, “rvatskem si vendar ne smejo ji *®tl zakon po svoje, v Sloveiiji <1* po svoje. Želeti bi bilo, oblast poda v časopisju k Cb tft5an^ti svo^e uteme,^eno mne‘ V»jL 6s je že, da se to fundamentalno •'Ttatfanje na ta ali oni način raa- le res nI mogoče pospešiti raz- Save. Zakaj sl rudarska oblast y? * pojasnilom na dan? oMsnaženja lavnih voda l^K' rasto^e zanimanje javnosti. kvjL. da zavzame rud. oblast 4a j. y°Je stališče in s tem da priliko, ^Juristi pobližje s tem pomotnim ^ ohf1 Kaj namerava K t s ^ojim učenim molkom? *to u 11 bi pripomnili sledeče: Prav ^es’ brani rudarsko glavarstvo * države. Toda želeli bi, da jih l*w„, vsem in pa tako. da ima ®vn0s| tega korist, ker je končno 1 država. Zato naj lovi premog J^eznsiT1 ** Prepusti lovljenje po- S%vski 0rn' Sava pa mora biti čista! Premog moora na dani potu. y'Beograd. Včeraj po* IC? krati a,6', “r* >* J« P«Ual »kozi Ljub-k, ^®lodv/v anvelikosrbstvu«, »hegemoniji«, »korupciji«, »zločinskem radikalnem in demokratskem orjunstvu« itd. Orjuna je sploh glavno agitacijsko sredstvo, katerega se klerikalci poslužujejo v teh lepakih. — Krvava tragedija pri Sv. Lovrencn na Pohorju. Neki Paček Iz Sv. Lovrenca na Pohorju, Je Ml strastno zaljubljen v neko domače dekle, ki pa tudi ljubezni nekega drugega domačega fanta ni zametavala. Radi tega je bO Paček na svojega tekmeca tako ljubosumen, da ga je sklenil spraviti s poti. Vzel je lovsko puško, ga počakal in obstrelil. Zadeti tekmec je še nekaj časa živel a vsled izkrvavljenja in poškodb je podlegel in umrl. Nesrečni zaljubljenec in morilec je bil aretiran in se nahaja v mariborskih sod-lih zaporih. Truplo umorjenega pa je bilo ■bduclrano. Dekle, ki je imelo še nedavno va ljubimca, Je ostalo sedaj brei enesa in drugega. Dopisi. Bizovik. Ta prijazen, senčnat in raz-ijeden kraj ljubljanske okolice, je praznoval preteklo nedeljo svoje posebno slavje. Domače gasilno društvo Je obhajalo svojo -iO letnico. Mlado in staro je b>'lo na nogah, vse je bilo slavnostno razpoloženo, poslopja in ceste pa so bide v zastavah in ze-lenju. Najbolj je bil sevda okrašen gasilni dom In veselični prostor. Poleg domačega ludstva sta se udeležil! tega lepega slavja tudi sosedni gasilni dTuštvfi in veliko izlet-nikov. Vrla domača dekleta so goste okrasile s svežimi šopki in jim postregla z do->ro pijačo in jedačo. V zabavo in razvedrilo sta igrali dve godbi; bi ie tudi ho-^at srečolov, šaljiva pošta, petje Itd. itd.' iasilcl so. se zbrali pred društvenim do-niom. kjer je bilo slavnostno zborovanje in ;a odliikovainie domačega društvenega načelnika priljubljenega e. Josipa Vrbinca ?3 njegovo 25 letno požrtvovalno delovanje. p°ma6! gasile! so mu k temu jubileju po-Kionidi krasno lovsko puško, kar ga je kot navdušenega lovca Zelo razveselilo. Vsa prireditev je bda res nekaj lepega, ker se ie vršila v pravi družinski slogi. Vsa čast tavednim blaovlčanom. le škoda, da ljubljansko prebivalstvo tako malo zahaja v ta kraj, ki je vendar tako prijeten in tako bizu mesta. Nedeljski izletnik! naj M prišli včasih tudi v romantični Bizovik, da bi vsaj videli in vedeli, kje so ljubljanske perice doma in v kakih »tovarnah« perelo perilo. — Brežice. Naš kot je dokaj nemiren Ako prideš zvečeT na žel. postajo, ozir. v nekatere tamkajšnje gostilne, se tl bo zde* lo, da s! v Italiji. Cele tolpe italijanskih V-vinsklh kupcev, večinoma fašistov, izzivaio t italijanskim petjem te-r fašistovskim bojnim klicem »Eal« Tem Italijanom pomagajo peti in rjoveti nekateri slovenski In hrvatski mešetarM. Da bo grupa slikovitejša. se je vršilo v soboto, dne 5. t. m. zvečer italijansko petje v navzočnosti obeh na postaji službujočih orožnikov. Na§' ljudie v Italiji ne smejo na lastni zemlji slovenski niti črhniti, pri nas pa Italijanski fašisti vpričo naS'h orožnikov Izzivajo z italijanskim petjem. Vemo, da se izvoz živine mora vršiti ter našim kmetskim gospodarjem Izkupiček iskreno privoščimo, toda italiian-skega Izzivanja ne trpimo več! Naš kolodvor je vreden, da se ga bolje opazuje. Brežice so blizu Zagreba, odkoder se zateka mnogo temnih elementov k nam. Pomešajo se med izletnike. Med njimi so pro-tldržavn! agitatorji in tatje. ki po dovršenem »delu« z n n trni vlaki Izginjajo. V Brežicah Je tudi mnogo postopačev In de-lomržnežev, ki Jih vodi neka pijana vlaču-ea. TI ljudje Izvirajo večinoma Iz brežiških nemškutarsklh rodbin. Javna varnost je tu pod ničlo. Zato zahtevamo, da se posveti protidržaivnlm agitatorjem ta tatovom več Pazljivosti, sicer sl bomo morali sami pomagati. toda potem naj se nihče ne pritožuje ... Lesce. Dne 10. t. m. se je konstituiral Dn nas novi občinski odboi. Za župana je izvoljen Franc Vidič, dosedanji župan In ^ačelstva SKS. Vse starešinstvo pripada SKS. Klerikalci so oddali pri votitvi župana to odbora prazne listke. Navdušene za SKS Je poživelo. Iz strankarskega življenja. V sredo dna 9. julija t. L at je vršil sa-upnl sestanek pristašev Narodne radikalne stranke In nekdanje Narodno napredne stranke za Št. Petersko-Vodmatskl okraj, ki Je po svoji povoljni udeležbi pokazal siguren napredek radikalne misli v Ljubljani. Po izčrpnih poročilih g. dr. Vladimlra Ravniharja In g. dr. Nika Zupaniča, min. n. r„ se je izvršila reorganizacija ondotnega mestnega pododbora, ki se bo pod vodstvom predsednika g. Jakoba D r o 1 a krepko boril za Ideje, ki jih nosi zapisane na svo-jem praporu Narodna radikalna stranka. Pododbor Narodne radikalne stranke za Sv. Jakoba-DoJenjskl okraj ima dne 11. t. m. v petek ob 8. uri zvečer v posebni sobi gostilne Lozar, Rožna ulica, od borovo sejo. Točnost vseh gg. odbornikov Je po- , treba*. I Gospodarstvo. Tržna poročila. Žito. Novi Sad, 10. julija. Pšenica, stara, 315, nova bačka 290.5—291.5, ječmen, bački 280—285, koruza 235—237.5, moka »00« 480—435. »0« 470. »2« 425-430, »5« 380— 385, »6« 365—360. Prodanih je bik) skupno 62^ vagonov. Budimpešta, 9. julija. (V tisočih madž. kron.) Pšenica (Tisa) 310—320, (Pe-šta) 335—345, rž 170-180. ječmen za krmo 280—300, oves 307.5—317.5. koruza 280 do 290. otrpbl 205—210. Živina. Dunaj. 10. julija. (Goveja živina.) Dogon 470 glav, od teh 150 iz Jugoslavije. Voli 13.5-17, biki in krave 13—19, drobnica 9—12.5 tisočev avstr. kron. Cene so od zadnjega tedna poskočile za 500 avstrijskih kron pri kg žive teže. (Svinje.) Dogon 2674 rilcev. Mesnate svinje 17—18, debele 16—18 tisoč avstr, kron za kg žive teže. Živahna kupčija je bila le z mesnatimi svinjami, dočim je bil promet z debelimi Špeharji mrtev. Zagreb, 10. Julija. (Tedenski semenj.) Voli domači I, 16—1(5.5, II. 11.5 do 13.5, III. 10—12, bosanski I. 12—13, II. 11—12, III. 8.5—10, krave domače I. 12 do 13, II. 10—11.25, III. 7-8, bosanske 8-9, III. 6.5-8. telice I. 12.5—13.75. II. 12—12.75. teleta 13.75—15.50. svinje, debele 2\£ do 22.5. mršave 18.75—21, mladi prasd pod 1 letom 23—25. preko 1 leta 19—21.5, konji, težki 7500—8750, lahki 6000-7000. srednji 5500—7250, Jezdni konji 10.000—12.000, žrebci do 1 leta 3000-4000. do 2 let 4000 do 5000, preko 2 let 5000—5500. Krma (za metrski stot) seno I. 88—100, II. 75—S8, detelja 100—125, lucerna 100—125. slama 70—75 dinarjev. V splošnem v primeri z zadnjim tedenskim sejmom nazadovale cene vsemu blagu, zlasti občutno pa krmi in to kljub trajnemu In precej Številnemu povpraševanju. Izjema so samo voli. ki jim Je cena porasla za 10 odstotkov. Obisk semnja Je bil srednlevTSten. Jajca. Zagreb. 10. Julija. Povpraševanje Je povsod popustilo, tako v Inozemstvu, kakor tudi doma. Na cenah se tega sedaj še ne opazi; računati pa je že prihodnji teden z nazadovanjem prodajnih in tudi nakupnih cen. Izvoz gre le v Švico in Južno Nemčijo, drugam same. neznatno. London notira 13 šilingov za 120 jajec. Švica in južna Nemčija plačata 180—185 frankov za zaboj. X Tržne rene v Trbovljah. (Cene v dinarjih za kg, odnosno liter al<' komad.) — Govedina: v mesnicah in na tTgu 23—24: teletina na trrru 25, v mesnicah 30, jetTa 22—23, pljuča 12; svinjina meso na trgu 32 do 33; jetra 35, me9o v mesnicah 33—35; slanina na trgu 32—35: salo 37: v mesnicah I. 35; II. 33; sveža mast 38—40: prekajeno meso na trgu 40—45; v mesni&c.h 40—55; soljena slanina 33. Salama fina 50; slabša 30. Perutnina: kokoš 50—65; puran 140 do 150; piščanci 25-30. Jajca 125—1.50 komad. Mleko 4—4.50 L; surovo maslo 50; čajno maslo 88. Kruh beli 6.50—7: črn' 5.75; moka št. 00: 5.50; št 1: 5.25; krušna 5; ajdova 6.25; koruzna 3.50; koruzni zdrob 4.75; pšenični zdrob 6.50; sladkor: sipa ?5; v kockah 22; moka 22. Dmge življenjske potrebščine; fižol 6.50—7.50; v stročju 8 do 10; ječmenček 6—6.25; ječmenček drobni 8—11.50; krompir 1.50; krompir ’ novi 3; sol 4; olje namizno 26: bučno olje 34; petrolej 7—7.50; milo 15.50—17: kava 48 do 56: kava žitna 10—16: riž 7.50—11; makaroni 12; vžigalice —.95 do 1 škatlja; leča 9-^11; grah 9—10; grah v stročju 8; orehi 10; orehova iederca 40; čebula 3—5; česen 10; salata 30; kumarce 10; črešnje 8 do 9: ohrovt (glava) 2—4; koleraba (komad) 055—1; karfljole (komad) 3—6. X Cene goveje živine In prašičev v Mariboru. Na živinskem sejmu, ki se je vrš'1 v torek, je bila kupčija zelo živahna, kljub temu. da so bili zunanji kupci le sla* bo zastopani. Italijanov, ki so se vdeležill prejšnjih sejmov, to pot sploh ni bilo. Razmeroma dobra je bila prodaja v Avstrijo* kamor je bilo prodanih 56 glav. Vsega skupaj je b!lo na sejmu 280 volov. 411 krav, 14 telet. 9 bikov in 8 konj; skupaj torej 722 glav. Cene so se sukale v tem-le razmerju 1 kg žive teže: prvovrstni voli 13 do 13.50 Din, srednji 11—12.50, plemenski 825 do 10.50. klavni biki 10—12.25, klavne prvovrstne krave 9.75—1155, plemenske 8.75 do 9.50, za klobase 7.25—8.75. molzne 8.7S do 9.75. breje 8.75—9,75, teleta 10—14 Din, Mesne cene so ta teden v Mariboru za 1 kg: prvovrstno meso 25—27. drugovrstne 22—24, tretjevrstno 19—21, telečje prvovrstno 25—28, drugovrstno 21—24. svinjsko 22.50—35 Din. Vsled dobre letine cene sena malo popuščajo, vendar pa ne sorazmerno* kakor bi bilo pričakovat:, bodo pa v doglednem času. kot se sodi, še popustile. X Pristojbine za vldiranje potnih listov. Za vidiranje potnih listov plačajo re-ciprocitetno pristojbino samo oni lnozemcl, ki nimajo povratnih vizumov naših konzulatov. Plačilo pristojbin se izvrši z nalep-ijenjem kolekov. Pristojbina znaša za osebo: za Madžarsko 100 Din, za Avstrijo 50 (državni uradniki in dijaki 10), za češkoslovaško 75 Din (v trgovskem poslu 37.50 čašk. kron, delavci in drž. uradniki 25 čK, dijaki 10 čK), za Italijo 162 Din, za Poljsko odhod 100 Din, s povratkom 200 Din, za Romunsko 52 Din, Za Bolgarsko 50 Din, za Nemčijo 357 Din, za Francijo 25 franc, fran* kov, za Severoameriške Združene državr 10 dolarjev, za ostale države 10 Din. X Trgovinska pogajanja z Madžarsko. Beograd, 10. julija. Danes dopoldne je bil podpisan sporazum med našo In mar džarsko delegacijo glede trgovinskih poga* janj. Šel madžarske delegacije Kocijaner j* zjutraj odpotoval v Budimpešto. Pogajanja so sedal prekinjena ter 9e bodo nadaljevala po 1. septembru. X Uradne ure švicarskega konzulata v Zagrebu. Švicarski konzulat v Zagrebu uraduje v poletnih mesecih izključno samo od 9. do 13. ure. DOBAVE X Dobava kemikalij. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 1. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznih kemikalij. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava kovin. Pri ravnateljstvu državnih železn e v Zagrebu se bo vršila dne 31. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave brona In kositra. Predmetni oglas t natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesen* tom na vpogled. X Dobava gonilnih jermenov In raz. nega usnja. Pri ravnateljstvu dTžavnlh železnic v Zagrebu se bo vršila dne 30. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave gonilnih Jermenov in raznega usnja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava volnenih mazallc. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 30. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 7250 komadov volne« nih mazallc raznih tipov za lokomotive, tenderje in vagone. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je ‘v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. X Prodaja starih sodov od olja. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici bo pi od ah dne 30. julija t 1. potom dražbe 1000 starih lesenih Sodov od raznega bUa. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni tTgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. Izpred sodišč?. NEPREVIDNA KOLESARJA. Karla Počiva vnika so našli na Karlovški cesti v bližini cestnoželeznišVega postajališča tako poškodovanega, da so ga morali transportirati v bolnišnico. Ko so fanta v bolnišnici vprašali, na kak način je prišel do poškodb, je odgovoril, da je »trčil«, vozeč se na kolesu, s tramvajem skupaj.« Policijske poizvedbe pa so dognale, da tistega dne ni bilo na Karlovški cesti nobene ka-rambolaie med kakim kolesarjem In tramvajem, pač pa, karambolaža med dvema kolesarjema, ki se pišeta Karol Počivavnik In Janez Orel. In tako je prišlo, da se mora danes Janez Orel zagovarjati zaradi neprevidne vožnje. — Seveda zanika vsako krivdo. On Je vozli zmerno. Nasproti se pripelje Počivavnik, Zagledala pa sta se tako pozno, da se spričo dejstva, da sta se Imela srečati ravno med tam stoječim tramvajslclm vozom in med v Istem momentu mimo drvečim navadnim tovornim vozom — —nista mogla niti ustaviti niti izogniti. Priča, neki sprevodnik cestne železnice, potrdi v bistvu ta zagovor in Izjavi, da je nesrečo pripisovati na vsak način samo slučaju. Karol Počivavnik sam »nč na ve«. Sodnik: »Ali te Je tramvaj povozil, ali te Je kolesar?« Počivavnik: »Jest nč na vem. Tramvaju sem se izognu, pol pa nč na vem koko sm padu.« Kljub temu, da nič ne ve, zahteva Počivavnik odškodnino 500 Din za bolečine In kolo. Seveda, koga naj se drži, tega tudi ne ve. to pa sedaj tem manj, k»r Je sodišče Orla oprostilo. JUNAK Z NOŽEM. Sodnik: »Ivan Rojšek, delavec. Vi ste btU pa zopet enkrat zelo hud!« Obdolženec: »U «6J (svoji) sob sm fl-her!« Sodnik: »Pa tepsti ne »metel« Obdolženec: »A druh pa mene žlher?!« Sodnik: »Ali imate kaj premoženja?« Obdolženec: »Dva otročiča!« Sodnik: »Ste bili že kaznovani.« Obdolženec: »O ja, že večkrat, ampak ziirad noža pa še ne.« Sodnik: »No. kolikokrat?« Obdolženec: »Na monn puvedatl« Sodnik: »Kakih desetkrat« Obdolženec: »No, tolkrat pa vseen ne, ampak eneh pet al šestkrat.« Sodnik (pogleda v alet): »Zaradi težke telesne poškodbe, tatvine itd., no lep »caj-gnes« Imate. — Danes ste obdolženi, da ste nMMtj« Svetozarja Mlstevčarlna g nožem sunili In mu prizadejali 15 centimetrov dolgo rano. Prišli ste ponoči pred njegovo stanovanje razgrajat. On Vas ie hotel odgnati ter Vas je pahnil proč, VI pa ste šli po nož in ste ga sunili.« Obdolženec: »Nak. Mal dTgač je blo. To je blo takrat k’ Je bla sokolska tombola. Kupu sm tablco, de b’ prešiča zadev. Pa ga nism. Ampak ena ženska lz hiše Je zadela voziček, pa ga je prdala pa par litrov pla čala, pa smo se tnal napil. Pol.., la neki sm puzabu. K’ sm pršov dam, predn smo šil pit, me je mesar prašov, ke mam prešlčka Jest sm djav, de se mu je rep odtrgov Mesar se je razjezu In je djav, de me bo po gobe, zato k' ga štenkam. — No, pol zvečer k' smo prSli dam, m’ je mesar reku: »Tl boš šov pa spat«, pa me je pahnu u mojo sobo. Jest sm blv jezn pa pjan pa brant sem se ga tou, pa sm segu u žep po tist nožiček pa sm ga mal dregnu.« — Sodnik: »Mistevčarln, je II to Istlna?« Priča: »Boga ml, Istlna, brate!« (Priča opiše nato potek dogodka; toda nekoliko drugače kakor obdolženec. Obdolženec ga je dražil. On ve, da si priča ne more kupiti otroškega vozička, zato mu je nalaši pripovedoval, kako so oni voziček zapili, nakar mu Je priča dejal: »Ne draži me, sicer dt>-biš po gobcu!« — Zvečer ga le prišel obdolženec v sobo izzivat Priča ga je odstrani! In potisnil v njegovo sobo, nakar Je obdolženec potegnil nenadoma nož ter mu prizadejal na desni roki 15 cm dolgo rano. Tri. najst dana ni moeu, da radi, moral je platft druge, da so radlll mesto njsga. Zato zahteva hiljadu dinara. »Samo to zahtevam, brate, da mi plati, kar sem moral japlatitl v\ druge, da so radili mesto mene. Za bolečine ne tražim niš, brate!« Sodba: Ivan Rojšek bo sedel tri udne In Ima plačati Mistevčarinu 700 Din za »od* hod na zaslužku«. HUD POSLOVODJA Je Franc B., uslužben v Šinkovčevi tovarni v G. — Ze dvakrat radi pretepa predkazno-van se zagovarja danes zopet radi sličnega delikta. — Mladi Ivan Kasandra je bil pri njem v vrvarni zaposlen. Pred kratkim Je zahteval — baje brez vzroka — knjižico, da zapusti službo. To Je hudega poslovodjo tako razkačilo, da mu je prlsolil par krepkih * *cl so zapustile vidne znake. , Obdolžencev zagovor Je kratek: »Ja, sm ga. Trikrat sm ga klofnu. In scer zatu, ker je zahtevov brez uzroka knlžco. Po* škodvat ga nisrti mlslu.« Sodba: Kriv prestopka § 431 k. z. In se kaznuje z globo 200 Din, ki se izpremenl v slučaju neiztlrUIvostl v štiridneven zapor. Stran 4. Iz Darwinovega življenja. Malo je imen iz vrst učenjakov, ki bi si tako osvojila svet in prodrla tako globoko med ljudstvo, kakor Danvimovo. Vsak količkaj izobražen človek pozna njegovo razvojno teorijo vsaj v glavnih potezah. Smela trditev razvoja je še pred nekaj desetletji bila v obraz celemu svetu, danes se ji uklanja največji konservativec. Fri-rodopisne vede ne poznajo večjega, trdo-vratnejšega in dalj časa trajajočega boja, kakor je bi-i boj, ki ga je započel Darvvin s tem, da je skušal pokazati s svojo teo*rijo, kako živalske in rastlinske vrste in tudi človek niso od nekdaj, temveč končni rezultat dolgega razvoja. Sedaj je boj, ki je bid tako srdit in dolgotrajen, že končan; ideja Darwina je zmagala Kdo pa je bil Dajrvvin? Rodil se je Charles Darvvin 12. februarja 1809 leta v Shrevvsbury-ju na Angleškem. Že v zorni mladosti 8 let je izgubil mater, ki se je je pozneje le temno spominjal. Vsa njegova vzgoja je ležala vsled tega na ramenih očeta, ki je bil jako zaposlen zdravnik. V prvem času šolanja se ulademu Charlu ni nič kaj prida godilo. Napredoval je slabo, učil se je le počasi in je bU vse prej kot odličnjak. Imel pa je že takrat neke vrste prirodcpisno zanimanje ta silno veselje do zbirk. Zbiral je najrazličnejše: imena rastlin, školjke, pečate, pisemske znamke, novce, rudnine itd. Toda tudi! ta strast ga ni dosti ločila o<3 drugih sošolcev, saj mladi ljudje, zlasti dečki, še dandanes radi zbirajo. Imel pa je, kakor sam pravi, že kot mal deček razvado, da si je izmišljal neresnične stvari in sicer z namenom, da povzroči razburjenje. Leta 1818 je prišel Dar\vin v tako-~vano veliko šolo, kamor je zahajal do 16. leta. Ali o tej pravi sam: »Nič ne bi moglo razvoju mojega duha bolj škoditi, kakor ta šola, ki je bila izključno klasična, kjer se je razen klasikov poučevalo samo še malo starega zemljepisja in zgodovina.« In v nekem Darwinovem pismu čitamo: »Nihče .ne more stare, stereotipne, domišliave klasične vzgoje bolj lz srca zaničevati, kot jo zaničujem jaz.* Darwin pač ni imel nobenega smisla za jezike. Zato pa so ga učitelji in celo oče sam smatrali za omeje-, nega. Nekoč je oče grajal svojega sina z besedami: »Sam sebi in vsej rodbini boš v sramoto.« Darwin pa se za graje ni menrl mnogo, zbiral je strastno naprej Ln se, čeprav površno, vendar prirodopisno izobraževal. Starejši brat ga je seznanil s kemijo, ki ga je začela silno zanimati; lotil se je je z vnemo. Ali že se je pojavil njegov ravna- telj in mu javno izrekel ukor, češ da zapravlja čas s takimi »ničvrednimi« stvarmi. »Ker nisem imel v šoli pravih uspehov,« pravi Darvvin sam, »me je oče prej vzel iz šole kot običajno in poslal (1. 1825) na univerzo v Edinburg k mojemu bratu.« Tu naj bi se 'učil medicino, kar mu pa tudi ni ugajalo. Ker je vedel, da bo imel nekoč dovolj premoženja, se je bavi! vedno bolj' le s pr'rodopisnimi stvarmi. Veliko pobude je dobil v občevanju z upoštevanimi učenjaki. Predavanja, ki jih je poslušal, pa imenuje dolgočasna. Končno je oče sprevidel, da iz sina ne bo nikdar zdraivnik, zato mu je predlagal, naj se posveti duhovskemu stanu. Darvvin se je začel res pečati s teološkimi knjigami, šel je na uni verzo v Cambridge. Toda namesto, da bi študiral, je bil kot strasten lovec vedno na lovu; jezdaTil je. popival. Za silo je pa le napravil en izpit, ki mu je dal naslov magister artium. Zanemaril pa ni prirodnih znanosti, nasprotno posvetil se j'm je z ljubeznijo. Začel se je temeljito baviti z botaniko, geologijo in entomologijo. Izvrstni profesorji so mu bili mentorji. Vrnil se je v Shrewsbury in tedaj je prišel odločilen trenotek v njegovem življenju. Angleška vlada je pripravljala vojno ladjo »Beagle«, ki naj bi obiadrala obale Patagoniie. Ognjeno zemljo. Cile. Peru in nekaj otokov Tihega oceana. Izvršila naj bi razična merjenja, določila na večih točkah zemljepisno dolžino. Prostovoljnega priro-dopisca naj bi V2ela s seboi. In tedaj je profesor Henslow predlagal Damina, ne kot izurjenega prlrodopisca, temveč kot moža. ki 'ma veselje in bo kot nalašč za to. Nihče ni bi! tega predloga bolj vesel, kot Darwin. Toda oče je resno ugovarjal: »Ce dobiš koga z zdravo pametio, ki ti bo svetoval, da greš, dovolim tudi jaz.« Priskočiti je moral na pomoč stric, ki je sled-niič le pregovoril očeta. Leta 1831 se je Darwin ukrcal in se vrni šele koncem leta 1836. To potovanje je bilo zanj velikanskega pomena: sedaj se je zbudil v njem znanstvenik. raziskovalec. Že pisma, ki jih je pošiljal, so vzbujala v znanstvenem svetu veliko pozornost, tako da se ie slavni geolog Sedgvvick izrazil napram očetu, da bo njegov sin nekoč še velik učenjak. Popis celega potovanja pa je navduS'1. Darwin je postal znanstvenik prvega reda. Telesno pa Je na potovanju zelo oslabel. Ni ga bilo dneva, da ne bi bil nekaj ur trpel na posledicah morske bolezni in protinu. Cele tedne ie bil včasih nezmožen za vsako delo. SpaJ je samo po par ur na dan. Kljub temu pa sta bili prvi dve leti po povratku znanstveno najplodovitejši. rNARODNI DNEVNIK«, 11. julija 1924. Leta 1839 se je poročil v Londonu. Toda družabno življenje mu je vzelo preveč časa. zato ssJj0. lezni, ako umno sodeluje z veščim * kom. Mnogi bodo pri tem vprašali: * ^ nai 'poznam zdravstveno stanje J fljj> srca?« Zdravniški pregled je seve boljši odgovor. Ako srce ni normalo^ aJ. veda potrebno znati, v kakem stanj« haja in kako naj se umno leči. Zdravniški pregled pa niti °e eSt, da tedaj, če je srce v redu, zakaj z* ^at ima človek zdravo srce, odtehta „uJ' stroške zdravniškega pregleda. Zato i. p. no svetovati vsakomur, da se pus* •* sa do Časa zdravniško pregledati, j 5, Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevni*' Glavni In odgovorni urednik* Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Liu6 51 FnCMIKMOlfiltS: mm SIN OPICE. »Toda vi se bojite baš tako, kakor vsi ml, iti nag ven, oborožen le z vrvjo in nožem. Kaj ne?« »Ne,« je odgovoril Tarzan. »Le norec stori nekaj brez vzroka.« »Pettisoč frankov je dovolj velik vzrok,« je dejal drugi. »Stavim to vsoto, da ne prinesete nobenega leva iz džungle pod omenjenimi pogoji: nag in le z nožem in vrvjo oborožen.« Tarzan se je spogledal z d’ Arnotom in prikimal. »Recite desettisož,« je dejal d’Arnot. »Velja,« je pritrdil onL Tarzan je vstal. ---------- »Svojo obleko pustim na robu naselbine, da bom Imel za slučaj, če se ne vrnem pred zarjo, kaj obleči, ko pojdem skozi mesto.« »Saj vendar ne pojdete zdaj, ponoči?«, je vprašal oni, ki je stavil. »Zakaj ne?« je vprašal Tarzan. »Numa hodi ponoči okrog — ga bom lažje našel.« »Ne,« je dejal oni. »Svojih rok si nočem oskruniti z vašo krvjo. Saj je že brezumno, če greste podnevi.« »Sedaj pojdem,« ie izjavil Tarzan in šel v svojo sobo po nož in vrv. Možje so ga spremili do roba džungle, kjer se je slekel in položil svojo obleko v malo kolibo. Ko je pa stopil v temno grmovje so ga poskušali pregovoriti in oni, ki je stavil, ga je najbolj goreče prosil, naj opusti to predrznost. »Izjavljam, da ste dobili stavo,« je dejal. »Odštejem vam teh deset tisoč frankov, če odnehate od tega blaznega poskusa, ki se konča le z vašo smrtjo.« Tarzan se je smejal in v prihodnjem trenutku izginil v džungli. Možje so nekaj časa molče stali na mestu, potem se pa počasi vrnili na verando hotela. Komaj je Tarzan prišel v džunglo, je že splezal na drevje. Polotilo se ga je čustvo trium- falne svobode, ko se je zopet zavihtel skozi vejevje. To je bilo življenje! Kako ga je ljubil! S tem se vendar ne da primerjati človeška kultura, ki je na vseh koncih in krajih omejena in ukanjena. Celo obleka je nadležna in odveč. Končno je bil prost. Spoznal je, da Je bil doslej ujetnik. Kako lahko bi se vrnil k obali in potem vedno proti jugu v svojo džunglo in svojo kočo. . Tedaj je zavohal Numo, ki je šel proti vetru in njegov oster duh je prestregel dobro znani šum, ki mu je izdajal, da se plazi s kožuščkom opremljeno telo skozi grmovje. Tarzan se je spustil nižje in sledil ničesar sluteči živali, do od meseca obsijanega kraja. Potem je vrgel zanjko, ki se je takoj zadrgnila okrog rumenorjavega vratu. Kakor že stokrat, je ovil konec vrvi okrog veje. Dočim se je žival borila za svojo svobodo, se je on spustil za njenim hrbtom na tla, ji skočil na hrbet in suval z dolgo, tenko klino svojega noža v divje srce. .............. Potem je stopil na mrtvega leva in dvignil svoj glas v strašni, zmagoslavni krik svojega divjega plemena. Trenutek je Tarzan okleval. Boril se je s čustvi zvestobe napram d’ Arnotu in s svojim mogočnim hrepenenjem po svobodi v svoji džungli. Končno je zabrisala lepo podobo njegovega minulega življetra druga prikazen; lep obraz in spomin na tople ustnice ki so poljubile njegove. Opičji človek je zadel še toplo levovo telo na rame in šel. Možje na verandi so že celo uro molče presedali. Poskusili so govoriti o raznih stvareh, toda vse je težila ena misel in jim jemala voljo do razgovora. »Moj bog,« je končno dejal dni, ki Je stavil, »saj ne morem več vzdržati. Grem s puško v džunglo in pripeljem tega norega človeka nazaj.« »Tudi jaz grem z vami,« je dejal drugi. »Jaz tudi! Jaz tudi! Jaz tudi!« so vzklikali ostali. Vsi so hiteli v svoje sobe in se vrnili do zob oboroženi, da odrinejo v džunglo. »Bože! kaj je bilo to?« je dejal naenkrat eden od njih, neki Anglež, ko je čul Tarzanov divji krik. Najnovejša knjiga!! Izšla je v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg št. 8 »VERONIKA DESEN1ŠKA” tragedija v petih delanjih od našega slovitega pesnika O. Župančiča v treh različnih izdajah: Ljudska izdaja v okviru „Splošne knjižnice* kot 28. zvezek. Cena broš. Din 25—, vez. Din 32’—. Nadalje finejša izdaja v 'f^ji obliki na finem papirju. Cena broš Din 52’—, vez. v po!p! > Din 60’—, v platno Din 66’—, in luksuzna izdaja v omejen numeriranem številu 200 izvodov z lastnoročnim podpisom avtorja v elegantni vezavi v celem ^ usnju. Cena Din 130—. is #-$ a Gradbeno podjetje Arhitekt Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB. Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. »Prejšnje čase, ko sem še bil v deželi goril, sem čul večkrat podobno rjovenje,« je pripomnil neki Belgijec. »Moji nosači so trdili, da je to krik velikih opic, kadar kaj ubijejo.« D’ Arnot se je spomnil, kakor mu je Clayton opisal strašni krik, s katerim je Tarzan naznanjal, da je premagal nasprotnika in navzlic svojemu strahu se je smehljal ob misli, da se je ta neverjetni ton izvil iz človeških prsi, iz prsi njegovega prijatelja. Ko je prišla družba do roba džungle, in se posvetovala kako bi najboljše razdelila svoje moči, se je naenkrat pojavila pred njimi orjaška postava, ki je nesla na širokih ramah mrtvega leva. Celo d’ Arnot je bil ves presenečen, ker se mu je zdelo nemogoče, da bi človek ubil leva s tako dobrim orožjem in da bi vrh tega še sam nesel težko telo skozi grmovje džungle. Možje so obkrožili Tarzana in ga izpraševali, toda on se ni bahal i svojim činom in se je le smejal. Zdelo se mu je, kakor bi hoteli hvali j sarja, da je zaklal kravo, ker je vendar ‘ ^ ubijal živali iz gladu ali v samoobrambi. y mu zdaj ni zdelo prav nič posebnega. 10 jjjjj očeh teh mož je bil resničen junak, dasi s tudi oni vajeni, ubijati večje zveri. Poleg tega je zaslužil še deset tisoč frau" .. ko ga je d’ Arnot silil, da jih mora vzeti. p Ta dogodek je bil za Tarzana važen. ^ že spoznal, kakšna moč se skriva v malin ^ papirja in kovine, ki so romali iz rok v „ ^ kakor hitro je kdo kaj rabil, bodisi pijačo obleko ali kaj drugega. & jil Tarzan se je že uveril, da brez deI,^g 1fl" mogoče živeti. D’ Arnot mu je sicer dejal, ^jji ni treba skrbeti, ker ima za oba dovolj, *° r po* človek je kmalu opazil, da gledajo vsakofi^.jjjj strani, kdor jemlje od drugih denar, ne da ga odslužil. se Kmalu po epizodi z lovom na ,eV®’rjIji ‘" d’ Arnotu posrečilo naieti star čoln, S se lahko peljala ob obali do Tarzanovega Vse vrste reklamnih napisov za Lfubljanskl velesejem, bodisi na zunanji ograji ali v notranjih prostorih dobavlja še vedno, kakor do sedaj tvrdka PRISTOU & BRICELJ Aleksandrova c. 1. Liubljana, Šelenburgova ulica 6. strokovno izučena špecijalista za črkoslikarstvo v vseh panogah te stroke. špecijaliteta: steklene napisne firme, slikanje državnih in drugih grbov pooredoisih. Izvršitev od najenostavnejšega do najnrecizneišega modernega sloga. Naročila za Ljubljanski veleseiem prosimo pravočasno, da nam bo mogoče iste točno dobaviti. Telefon 908 Ustanovljena 1903 MERAKL BdbE, MASTILA, LAKOVE, ŠTUK, EMAJLE, KISTOVE I JAMAČNO ČISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOČE NUDI MEDIČ-ZANKL DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA CENTRALA MARIBOR NOVI SAD PODRUŽNICA SKLADISTe TVORNICE: LJUBLJANA-MEDVODE Edini tihi pisalni stroj L. L Smith & Bros ITIod. B brez najmanjiega ropota. Zastopstvo; LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 611. MALI OGLA/13 > se spretemajo rabljen« britvice (Gilette, Mem itd) v dronerifi ADR1JA, Šelenburgova ulica 5. I! 17 let stara, revnih. ' f starišev ieli vstoP'‘ trgovino kot uČeoKj* . (jop1 stanovanj, v MU. 9$, pod ..Učenka" ‘ J Bdsendorferjev se prods. Cena po dogovoru. Ponudbe na: M. Zois. Brdo pri Kraniu. sobo in kuhinja ali 2 pralni sobi v okolici mesta se išče za 1. ali 15. avgust. Ponudbe na upravo lista pod „Čisto stanovanje". navaden, nov ki je vesi montaže Francisovih turbin, generatorjev, transformatorjev. daljnovodov visoke napetosti in motorlev išče za centralo v Zireh ing. A Štebi, Ljubljana, Dunajska e. 1/IV. Sir pravi '/, Emendoic (Bohinjski) Groyer I.a polnomasten, trapist in čajno maslo. Na|cene|e v mlekarni Ivan Kos, Ljubljana, Bohoričeva ul. 28 Pristni Min ' slivovko, sadjevec, dalje borovničevec pripoioča trgovcem In gostilničarjem po ugodni ceni Andrej Zorc, žganjarna Posavec. p. Podnart. I se oddajo 4 stavbe, pripravne za skladišča ali delavnice na prostoru bivšega peruntinskega zavoda v Spod. Šiški.P ojasnlla daje lastnica ,.Kmetska posojil-'’»ca“ v Ljubliani. Ubil Uulllufil 111 viS doštl. Cena t>4 If*j|*tl». Minka Horvat, m°di“ ie dobro ohf*n'®f,1!rravlji5i' proda. NaslovpnJLE. Naslov tap§t,; portni .troki * s|0< cami perfektno srn (c^ sws5 s po-ubii!m vhodom, v mestu, se odda dvema gospodoma Naslov pn upiavi Usta. na drobno in debelo^,, doba »'JU in po najugodnejših P plačilnih poff°'in Oom. ČeW trgovin« • pr . t m