8TE V.—NUMBER 64 Chicago, IE. pptok, 5. marca (March S), 1926. Kitajska ravolioljo- stolovlftine RoMnhoodah— Howard Pyle; ^Captains Courageous" (Pogumni kapetani) — Rudyard Kipling; "Boy's Kin« Arthur" . (Dečkov kralj Artur) Sir X Mallory; "Ivsnhoefl —Star Walter Seott; "Aesop's Fables" (SU zopove pravljice); "Water Babies (Deteta od vode) — Charles Kingeley; "Child Garden of Robert Ssky lawftlo j s ter Škrjanček) — John Bennett; "Little Men (M*!i molki) — Louisa N. Al-cott; "Little Lame Princ*' (K** li hromi princ) — Dinal Craig Mulock; "GulWe Travels" (Gull ver jeva potovanja)—Jonathan Swift: "Boy's Life of Abm- ley Aldrich; "Huckleberry Film" "Mace and Pau-j per" (Knez in siromak)%—Maric Twain; "Grimm's fairy Tales" (Nilsonove ila tudi s flooroffo narkrat prlj^ji» akoprav imava fts - L. M. Boutet de Mon-Rebecca of Sunnybrook derTto^B«t»y" nil • tvojo druMao, • tat» mm tolik* boli t*m1. ker <0 dm n» P#pa MwJti v mu ss lahko zgodi da mu lens Qfl&J^p^a ^^ ijtiivjtm ^^jfih^r^p »4 torej rsai,%&orčevsl^r; fitinli dan lanekcsra Uti aem eol MSi to 1126 » QsJfUP n tri « >. .... jirttii fP 1 "ir MSaJftE Drav slabo obratu ieio. Po l»r 1 \ I * w ^ bom ie več-, ko bom zunaj. Na- pisal M Mhko io ve* o izmitlj*-aih govoricah, pa kaj bi ponav-ijai um oeaanje» bi so jm vali tak** seio neumni ali 55'elebni Ijadje.«||M eš kot koristi, ssj sssl prenizek «a «v 11IM n r»tatHfL^df gMi>Ma •cuie. vostisrat mora TT ii jjMUfili »Inji dolg iM GHTENMENT» « g^jj^i i^M^a r n Pt PS«*«. pMI ^^^Wf r ^ •THE I Orvaa ef OH «IMft. S I Izpilil zopet vse črno« kapit Kapitalisti obogate. Vpra dala vrednost I Ta nriknzan ao kam» Bnl so J**1 korapanlji VajJ^fiimp. Ni MjBHH MmS^dTM^JS^^ ST*"» jTkrut» smrt istrgoUj Ul T«S» iikmo hoteli ^ ^ «rede ti. satosme'ssaodatt na stavko. KSrtUikarja. Bil je ¿lan druitva Stavkali en» JriSSae tri Ud- ne, ZaH^tto s čeki «a mismo lijaki Is zdrav. DneZlulbfar. hoteli vraSld^t ampakpoma- so ga peljaH v bohiiintoo v Fort Fairy Taks (Andersonove baj-sale is ali podati $mo soamraU feb- Hans Aateton: "#aagle od prej. Delavci bi Mkt Is xa- vssl Zshrib, cMlaa Cirkuie, o- m kateri ni jJWKI Jmotranji lo oialt kapMMcnr ix bankirjw a|¥ada na bo povedal resnlos, Joijti 4s W kaj takega storil, doval sam sebL KaDitalistiČne sodba o takih dvoumne kot prafokovanja svetlite atarih Grkov fiju, 1st tako nalraaji krožek kapitalistov in boaki prepušča kapitalistom zunaj tega kwfka, da ugibajo po svoje o prikaaiih. ki so izrodfk kapitalističnega darskega sistema. Čimbolj nerazumljiv j# t» poji*, bolj je zadovoljen notranji krožek kapitalistov in jev, do katerega^vodljo vse niti klpitaliatičnega gospodarskega sistema, kerde uverjen, da bo letev zanj toltto bolj bogata, ko se zjasni zopet goi^jiodarski položaj* -. . ?! .■< \ 'H :;.^.isigranA|aMl#otei se kapitalistov tal bankirjev poslužujepvojeg^a trobiIftHR| Street JouAala", kakor so imsli stari GrW svoje prere-kovaliiče v DelfUu za svoia dvoumne izreke, alttlerimi ao varaU grlko ljudstvo, ker so tak izrek tako obm% da je služil tedanjim mogoteem. Tudi W, P. Hamiltona, urednika Wall Street Journa- Hamilton je pa od govoril pri tem intervjuvu: "Javna zmaga v premogovniški stavki je spodbuj* kot prvi važnL korak v deilataciji delavstva, ki mora priti prejalialej. Prav nid ni vredno, da se taka deflatacija lahko doseže s povišanjem produkcije posameznika rav-notako, kot z znižanjem mezde posameznika.*9 V stavki na antracitnem polju sploh ni zmagala jav nost Premogovniški podjetniki v zvezi a trgovci, ki prodajajo premog, bodo ie preee| 4asa drli javnpat a oderuškimi cenami, izgovarjajoč se, da produkcija po stavki ie x ni postala tako obsežna, da bi bQo dosti antradta na trgu. O zmagi javnosti pisati ali govoriti je velika neumnost Največji dobiček od stavke na«WHBitnem petju imajo podjetniki Prodali so vee SOM po visokih in oderuških cenah, za katere bi v normalnih časih ne dobili rdečega kati celi 4m da dobi pe »m vo-ziCka. Nazidaje ¿lovet^ mogoče zasluti po «tiri dolarje na dan, atroftkov vel vesli 4s«, Zaposlen sem bH prt tekaj- •• kdc»ofiaaiisimšedeltoe.Tudi nimam^i|B||ssa aH novega • mm asss^ltUrsI Litfjs. Bilje o v tem svetem postnem času, m. Malokdaj bere- da bodo imeli sa ssčimbo žgan- mo dopis iz našega novega as'5 (Odisejeva pustolovstva)*-Padriac P. Gohtm; "Oregoa W0T! (Oregonska *as) — IVa cis Psrkrain; "Hsns Brinket^ Mary Uapel Dodge; "Tem Sawyer" — Mark Twain; "Swiee darilo, če jih do- njegovi ssdnjl^ poti, kamor «ino Family Robinson (Švicarska dmžina Robinson) Johann n. tovarna in hiša f David Wyss; "Merry Advent- W dobimo ttA r^ao niilovenske delavee. A„"ji ..yj-K-ii vuQi oDonai*. ne proflte, medtem ko rudarji delajo sa staro mezdo. Da se U resnica prikrije, je kapitalistični prerok povedal, da je zmagala javnost v zadnji stavki. i* . H' v. % . f A t & Da se morajo mezde rudaitfev prejalislej znižati, pa stara kapitalistična želja, ki ne pove ničesar no Odvisno je največ od rudarjev, kako daleč ee bo U izpolnila. Ako se bodo rudarji poslužlli svoja moči in bodo to storili tudi drugi delavci v P t odaj se jim ni treba bati antracitnih podjetnikov ne glede nato, kako dobro so rejenl njih denarni moinjtiki. Rudarji a drugimi delavci vred lahko oevoje v Pennsyl-vanijl legisUturo, t j. si pribore večino v nji, ako ju to njih trdna volja. Ako se lo zgodi, bodo antracitnl podjet. niki pihali iz drugega kota, kot p bodo atorili samo antracitnl strijaki podjetniki v Pennsylvaniji. Nič vit na rudarjev in drugih delavcev v sUvko, imajo rudarji in delavci veliko zaslombo v peHMvanaki legislaturi. gs centa, inadajko je produkta zopet pričela, žanjejo ma^ eo nama kaj ki namenoma iawili|l Najlepšo zahvalo isi govorise, seelutijo vse snreJim «tirim sinovom za cenj» Tla ssve- qs darilo, as in trosilo dalje iamiMjoti- Adam ln tenam najinih siaov sa mm H med prebivski dragih pripravljeno polno mizo i krofi namigovanje, nih jadU in pijač, veliko denarja je pri asa. Pozdrave. - John Nds^a IPo slednjl^ sM ta- asproga«' I vam. kako moreJo biti tako brez-SMai, da ** aa ta delat norca is airomaaa. v asm- In tako bo prišlo mesto ^leflataclje rudarske meade, povišanje rudarske mezde, kar bi bilo aelo neljubi reč ne samo aa mr. HamUtona, ampak aa «ss notranji krožek J^^^driT Ne kapitalistov in bankirjev, ki eo v reanid tudi na antracitnem polju t ne izvrši, pa svetuje kapitalistični orakelj podjdtnlkomJimam Infleims, kar bo da n*j prično s ofenzivo proti delavstvu, češ, da poviiana ^tJsko je bOo produkcij s na šteje ničem* da ni toHko vrsdha an kapi-i» tsliste, kot znižanje delavske memfte 1 ^^^ • « » -A* ---1. |f ,, trn m I t ^ _______*-- lega aovoij, zato proeim katerih ae tiče, da nekaj* vljatji mojo pokoj so Seno ia todiaaMlPirc. . ' I S .......... & ■ r - Malokdaj Book (Knjiga o diungU) - Rudyard Kipling; "Alice in Wonder-landf (EHca v čarobni dešelij CSV. V aaši naselbini, do sfdsj «ti Cljfe ^em* j«ovenci niso M doaegii ia |>di bede ne, radi naseljujejo, kakor fejL ker kolikor nas je Blovsncev, to mesto vedno bofj razteza in Wsniia&,SiNdp,rj 'upam' obliuduj6, ^8akdo §l ldl Bve*+* ^bodošaesti tudi taki ^ M^^^J^Chk^.^ nemo, in sicer še močnejšfc ds ta"blvam Se petnajst let ter mi tudi kraj zelo dopade. Ulice ao 10 pripravki sezname te is enajstorice predloženih mot. Knjiga "Uttle W (Male ieaeke), ki jo je Ivouisa M. Alcott, j« bfla prva v vseh predloienih V naslednjem navajamo naslove te ¿tirideestofke Wig. naslova knjige se za pmnilljsjexn nahajale pisatelja: "Little Women" (Male 4ea-j ske) — Louisa M. Alcott; "Bo-binlon Crusoe' Anton r&v "zločin" zločin v, sodil, da Čloask ni aločinac, ¿e ■MRHImmtim. starih Puritanoev iz kolo. nih časov je torej ob veljavo. Giblje ae. Počasi pa sigurno. Američani so polagoma zavrgli več hlačis iz svojih otroških let Mnoge pa še nosijo, čeprav jih glporejo več zapeti... • >,.* - a t ip pragesda) Nathaniel Haw-thorne; Wnde Remsl? ^ »loel Chandler Harris; "Anderson's (Otok zaklada) enmm ^Jnst so ateriea" iPripro. ste pripovefti)^EudjArd Kip» ling; "Heidf — Johana Spyri* "Arabian Nighta" (Tisoč la ena ■Ele, noč); "Adventures of Oddysse-Frances ' V asM nsselbtoi Sine organi, hile pa prijetjile^Se lepše Mulock| ?.n^Cu}l zirali socialistični klub It 1 na 90 menda rsdi tistega, kar ae v MJL i%Wj#tm nfthaJa* posebno kar se na- SSH SSrera? i^ rb» S mesci Kan nas je sodrugo^ veh- ob nedeljah. 5ts-vaške dvokne dar trdno držimo in bomo klub m ¿uje godba in ples. Kosem vi- Posdrsv vsem zavedningjps- se zdramil le aam in povabil aro» i*"»1® fN. P.i^|a prijatelje k moji *t4*tnici, ds ss dno IZ. februarja vrtJU -, v Maaarikovi dvorani do lUrih OBbert, lliaa. - Citateljem zjutraj. V takem veselju asa se |e brtkone le snano a smrti sne-A. lena. Resni Ijudjar imajo sto da bi povedali svoje prej, ko stanek in prijateljem bo nsdvom. Js bila le liva. Pa saj bi le ae ne ostal dolgo v spominu. Res ugovarjal toliko, le bi bila resni- jih dandanes ni veliko, ki bi 11- Otroci radi čitajo knjige in to IS bistven dal njihove izobrazb* V* skrbni starli m seveda zavreto čUva, ki aaiS sli aaavetujsjo svojim To je sa vse atarla aloga, slasti pa js |t prMence. katerih ai, T hčerke čit®ojKtf tembolj ko ti starli audp ne ta njihovo spioln Kolikokrat se godi, da M 55*5 rad poklonil knjigo svojemu o-mu is triko izbrati si H hočejo nagajati, le al bilo ps prosvetni urad Je ki morali Čttatl, predao doaelejo Ko prids liga narodov, le: ¿1« Hej, -TSnglewood Tales" (Povesti «tar stol iS kleti |t J * ¿S&Mk X (Mri) lisf (Tukaj aledi lista liatov, ki Ijif Mo delavce. Vsl ipnajo 7 ko s. K4 fmmt^ JatMut —» i^i-MMmmmt ■▼agm soik "Žensko delo je notranje, mo-oM, pravi nek* apo-logetik, ki vefiowt nasi i velo. ^, Tisoč 1st sesa čakali, da smo I—„J-LI -I M-'h M^J n ^H^ifiKL, lzveoen io srranovito lesmco! Insdaj?Nevemo,jaHse H — sli je tovarna hiša? Ali Je le- ^ P It . * »»• Tako aas ljubijo. Ljubi «vojen blttnjef. — (rti' Bahač Je zatrobil/ ko je dal krajcar vbogajme. a: . ... - . j notarji troDijo se d so iabrilh^ekaj JtwW* I Če bodo m janske pobojnike ^ih pošljejo naravnost Ji i materam, da si sesnam kot navodilo Jih otrok. — F. U ™ sa eeivsisvip . . _ ■ , „ . r t* ■ -1 . lisped ne kočevski vlak. Slu-čsj napada na nolt ambulanco vlada Ia poduradni- ka Kalana le vedno ni pojasnjen, supl je in Na poizvedovanje v Groauplje in Prevalje Js odšlo v# kriminal-skih organov is LJubljsne, da erairajo ak ri vnostnega napadalca, ako t4 res obstoji. Zadeva Je Izročena preiskovalnemu aodni-ka. Kalana zaslišujejo skoro dnevno, vendar odločno vztraja na. tem. dk Je hO v Utini napa, den. NJemu, tako pra^i, ni bflo napada, HM| ... m L (].l »tm roeraa. roieg prejemkov Ja le okrog 4*000 dulMIs Ukoj padalec ka, ko-j al is vi» MMm ^• To ostsnc m izbruh ia Hot dokaz, ; Csbs v pravem. Onve. zato fc davno mvrda \ Novice Ii mnnšštoi je pri romal na i mizo i. & a dookom Martina J rKve^ra&i* zaletel f rojakinjo Mu) Gilbertu ni ssmo sns ki ga lahko poKegeta. Jo le ge Micke. Dopisnikova "vs novica" o podarjenem avtomobila tudi dokazuje, da je bil Martin pijan, ko Je *iaal. ¿upnikovo Bi Rr več tMe Mati okoUtfl I molko truplo krm 10°, Je iSX truplo ^lednega kmeta JoVe Ča, ki ss Je v svetovni ^ je bd^p^^e goato dalo povod prepiroot rodbini Ko ae je nedat tBsra»7 einaho ata truplu « ao* in mfcetar je ah v bHftajl gf sls bOi izroleai aodiMu. IxJ** — Mister Dever, žu pan čikaški, grozi «kočiti iz kote. Svet» jeze g» lomi te dni Nihče «e * «S, katf lahke naredi ReforaistfštfjMsfMaacija 'Beti ter Government Association' je pred nekaj dnevi izjavila v peticiji pred zveznim senatom v Wa shingtonu, da je Chicago absolutno pod kontrolo kriminalnih eleaMUtov* ki *n«jo mestno ia policijsko upravo v svojem žepu. To je rjufcatiBp Pcvarja in povzdignil j« mogočni ffUe, da so reforraistl laMki in njihova is-jata je škapdUozna. V prvem krču jezf je hotel lleteti kar v Washington in povedati senatorjem "vso resnico" o Chicagu. Ko se je pa malo ohladil, je videl, da nima nič črnega na belem—"res. niča" je zakopana nekje v uradnik aktih in treba jo je *brati, o krtačiti in drugače osnaiiti, da bo lshko ari* v obraz mrkim senatorjem. Zato je, ko se je dobro premislil, odredil preiskavo z namenom, da dobi "vsa fakta" o blatenem CHicagtt-Vai policijski kapitani so dobili nalogo, naj sestavijo of icijelnepodatke o u-morft, ropih» butlegarskih bez-nicah Itd. Statistike bo torej dosti. Medtem, ko župan pripravlja krtačo in žajfo, da ¿pere Chicago, so se pa demokratski vodi telji, ki kontrolirajo mestno u-pravo, prav pošteno med seboj sprli. George B. Brennan, vrhovni glavar čikaških demokratov, ki hoče biti kandidat za zveznega senatorja pri prihodnjih volitvah, je obdotten, da je prispeval $06,000 ravno tisti re-formistični organizaciji, ki je zdaj vrgla sto košev blato na De-verjevo administracijo. Najlepše pa je, da je Brennan sam priznal, da je res dal omenjeno vsoto B. G. A. z namenom, da porazi dršavnega pravdnika Crowa. Crovfcje ns izjavil, da se voditelji omenjene organizacija ago-ralni hankrotiranci." | inženir Harrington Pravi, da je kriva bizniška uprava. — PO? vdar ja, di ja elektrika v rovih New Vodk. (F. P.) — Elektrika bo mogoče kmahi največja profits! nevarnost v ameriških premogovnikih, pravi inšenir D. Harrington v letnem poročilu Ameriške akademije za politično in socialno znanost. Harrington po-vdarja, da se uporablja v naših premogovnikih čimdatje več e-lektrike in zgleda — kakor on pravi — da bo elektrika v pri-hodnjoeti povzročila največ poža-rov in eksplozij, in obenem da bo povzročila številne smrti radi dotika električnih nepeljav. Harrington zahteva, da se pod zemljo v rova napelje elektrika ravno tako skrbno kakor v poslopjih. Potrebno je, da se v naših rudnikih, ki se obrstujejo vedno bolj mehanično, poskrbi za vae varnostne odredbe pri u-)*>rabi elektrike. Inšenir Harrington se pritoiu-da sa v precejšnji meri krivi tega, da naši rudniki nlae varni, zunaajikl mogsraki uradniki store, kakor jim viUi — ki ne nosijo niti najmanjše odgovornosti za varnost premogarjev — zapovejo. On trdi nadaljtj da so v večini drtav rudniški zakonPgMvant, afcer pa da ae jih itak ne izvaja. Točaano so največje nevaroo->ti za ameriške premogarje eksplozije in pošari; negorljivi toda dušljivi plini, ki eo mnogokrat nevidni, brez barve in bres oku-•s; dalje padanje kamenje in pcemoga, ki izbija štirikrat to-liko premogarjev kakor eksplozije. 700,000 pedaemeljskih delavcema dnevno ispostavljeno nevarnostim. Ismed Zskesl s porešsi ksntreli prideje! S polji liga za pohodno kon. r p rolo HOČE najprej pripraviti pot. Senatorja (ummins in Nerria bodeta sagovarjala Ugia sa-konokl načrt, ko l>o predlešen. ■ D. C. (f* P.) — Ameriška liga za porodno trot* katere predsednica je znana bojevnica za porodno kontro- _______________Jo. Margaret Banger, namersva 850.000 premogarjev v Amerikf ** predlošiti jih je letno ubitih 2500 in nad 30,000 onesposobljenih za delo nad štirinajst dal. 75,000 do 100-000 premogarjev je letno lahko poškodovanih. Število nezgod na vsakih 1000 ameriških farjev je dva do trikrat večje kot N* Angleškem aH v Franciji, Kjer so rudniške razmere težje. Haijington priporoča prašenje s kamnenim prahom; močenje krajev, kjer se dela; dalje odpravo odprtih svetilk, dobro ventilacijo ter še več drugih varnostnih naprav, ki bi rešile vsake leto mnogo šivljenj. On nadalje izjavlja, da ni noben premogovnik brez plina, kakor ae včasih'O kakem rovu trdi, ter da bi se moralo uporabljati v vsakem rovu vse tiste varnostna odredbe, ki se jih sedaj smatra za potrebne za najbolj plinske rove. In šo tokrat — pravi — bi naši premogovniki nikakor ne bili prevri vami. mal primrr profita*. STVA in izkorifica-• NJA. . S svojim .J0MM*. njem. Taki zunanjiki nikdar ne vidijo rova niti od zunaj in ni- _______ kdar ne stavijo svojega šivUe^gn pa je vredno* vsake delnice ■ IKi&i ' " ' I*«' Delnice neke avtomobilske družbe ftoaijo 300%. Chleago/lU. — Hudson Motor Car kompanija dela jako lep dobiček, ki je kajpada iztisnjen iz žuljev njenih delavcev, katere zfcoriščajo kakor vse druge kompanije ali pa še bolj. Imenovana kompanija je leta 1925 na-redila.jrofit, ki znaša en in eno tretjino krat toliko kot je vrednost vseh obsežnih naprav imenovane kompanije. Skupni pro* fit imenovane kompanije v treh etih 1928 do 1986 znaša več kot trikratno vrednost tovarne, v kateri so v naznačeni dobi potili se številni delavci ter s svojimi ulji zbirali prqfit za lastnike. Hudson Motor Car kompanija e imela leto 1985 121^78,000 Kompanija večinoma profit obdrži, a kajpada se vrednost prvotnih delni,, za toliko zviša. Začetna imovina je znašata leto 1900 1100,000, a aedanja movina pa znaša MS,000,000. In v tem razdobju je bilo izdanih novih delnic samo za $500,-000, vse drugo pa je bilo pridano s profilov. ■ -.J-, jt* IT Seveda je kompanija ves čas plačevala prav mastne dividende, tako na primer je plečala leto 010 900 odstopno dividendo, leta 1918 približno 90%, leta 1922 600% in leta 1424 desetodetotno dividendo. Vrhutega so delnišer-i parkrst dobili dodatno k «vo-im prvotnim delnicam nove^el-nice, ki so bile izdane namesto odpoklicanih deftnfe nekih manjših drožb, ki jih je Hudson Motor Car .kompanija kupila. (Skratka, vsak prvotni delničar Hudson Motor Car kompanija je sa vsakih ovojih prvotno investiranih $10 prajsl tekom l«t v gotovini f U00, sraven te- njs v nevarnost e tem, da bi šli v rov, kateri je nevaren radi njih lastnih odredb/iarrington zvra» če v tem osiru krivdo na tiste, ^ navadno ne znajo niš ali Jtko malo o premogarstvu, pa ogrožajo življenja premogarjev, ko s svoj Iz „ mora proizvodnja poenešlti, silijo premogarje, da ne jo varnootoih odredb. To so po v4fi ljudje, ld so prišli «a od-govorna mesta v «frsvi radi svojfli rodbhttkfh zveš Han-tegonnadaljetrdi,da ne STŠ^ najboljših vamoitnlh napravah, temveč da mnogokrat niti prsmogarji niso pravilno podučani Biser H pa premognrjl Itak eon f» poetaviti najboljših nih naprav, tudi če M jih po-mali. Nadalje omenja, da ae mnogokrat proddeUvci jako vednt In da po navadi nižji pre- znatno narašla, tako da m m vsakih prvotnih deeet dolarjev ^Delničarji Hudson Motor Car kompanija dobivajo eedaj redno 800 odstotkov dividendo na svoj prvotno investirani kapital. Kar je na vsak način jako lep dohodek. Mnoge drušbo ponujajo svoje delnico tudi svojim in drugim delavcem, ampak te kdar ne prinašajo 900% dJvi-d«*nd, temveč V najboljšem slu-čaju 7%. Takšen je namreč današnji kapitalistični sistem, ki na eni strani Is delavskih žuljev deli raznim trotom mastne dividendo, dočlm je na drugi strani vrženo tistim, ki omogočuJoJp take #%idende, komaj drobtii 7 naročite m utnoo kongresu zakonski načrt, po ka» terem bi emeli zdravniki po pošti pošiljati podatke in navpdila o porodni kontroli. Zakonski načrt ho predložen šek na prihodnjem zasedanju kongryea, medtem pa bo liga priredij v prestolici izobraževalno kampanjo, a namenom, da ae pripravi pot zakonskemu načrtu. Znano je, da sta ismed eenatorjev naklonjena načrtu lige aa porodno kontrolo vsaj dva senatorja, in sicer Cummins in Norria. Bros dvoma je še precej drugih senatorjev in kongroanikov naklonjenih načrtu liga» a se doslej So niso v tem smislu > izrssili. Razume se kajpada, da bodo nastopili proti zakonskemu načrtu v prilog porodne kontrole vsi duhovniki, predvsem seveda katoliški in episkopalni. Liga za porodno kontrolo odločno izjavlja, da mora biti tozadevni zakon, po katerem bi zdravniki smeli poaluševati se pošte pri dajanju nasvetov za preprečeaje porodov, tak, da ne bo mogel nihče določb zakona iz« koristiti v profitarska namene in dO ne bo nihče mogel sleparlti nevednih ljudi. , Liga je Izdala že mnogo letakov in brošur, v katerih se razpravlja o razmerju, ki obstoji med porodno kontrolo in med organiziranim delavstvom tor med porodno kontrolo in nezaposlenostjo, vojno in znanostjo. V kliniki za porodno kontrolo v New torku so dali nasvete še nad 4000 ženam, in salo značilne je dejstvo, da pripadajo skoso. vse ženske, ki so sc obrnile na kliniko, delavskemu razredu. Zanimivo Je nadalje tudi dejst da se katoliške žene ne b preprečevalnih sredstev temu, da ae katoliški duh vso silo saletujejo v porodno kontrolo. Med vsemi še ns kam i, ki so se obrnile na newyorftio porodno kliniko, je bila ena tretjina katoličank, ena trOtjlna ju-dinj, a ostale pa po večini procent a atko,|v„ v Ameriška liga aa porodno kon» trolo namerava dačeti s velikopotezno kampanjo med organiziranim delavstvom, kajti jasno je, da delavstvo trpi največ radi Hodanjih zakonov, ki prepovedujejo, da M Zdravniki dali znanstveni nasvet prizadetim, vsled česar — in pa vsled nevednosti — so ljudje prisiljeni, da ae zatekajo k nevarnim sredstvom ss preprečenje porodov Najmanjše haktorije ae prišla prod oči. Berlin. — Vrofeaor Heinrich Bechhold a ftraakfurtske univerze poroča, da je izumil proceduro, s katero lahko vidi najmanjša mikroorganisme (bakterije ali mikrobe, med katere spadajo bacili raznih boiesnij). Ne samo tO. da lahko vidi bakterije* ki ho bile doslej nevidne pod najmočnejšim ul tram i k ro* k opom, temveč tudi bakterijo na bakterijah eo ae pokasale Človeškemu očesu, mtramikroekop Je doslej pokazal očaau le tlele organisiMC ki msrijo najmanj 75 milimikro-mov. Profesor Bechhold je pa privlekel pred oko organizme, ki imajo štiri inlllmivome. , > "Jealk" šoM odkrit.^ Berlin. -- Nemški učenjak Kari von Frisch, ki je dolgo vrsto let študiral čebele, je naaaa-nfl pred kratkim, da je rešil u-ganko občevanja med čebelami. Dognal Je, da debele imelo selo dober Sistem komunikacij, osi* roma svoj "Jezik", «jim služi, da druga drugi sporočajo, kje so našle med in cvetni prah Itd. Ko* munikaclje eo vrAo V formi cna-raenj. Kadar «ohol« najde nek-tedaj m vrne v pmVMM rodi tri ali Mri kroge v letenju in takoj gredo droge čebele, na dotične mesto. Drugačno znamenje pove, kje ae nahaja prah. Istočasno čudno naključje i je profesor H. Eidmann iz Monakova sporočil svetu, da je odkril "govor* pri mravljah. Mravlje se rasgovarjajo na način kakor gluhonemi, z snemanji, ki jih felajo s ipalnioaml na glavi. Kadar mravlja najde v mravljišče **ln iVečano prekriža s svojimi tipulnlcami ti-palnice onih mravelj, katerim hoče povedati kaj je našla! Nato gre osla četa na delo In odnesejo glisto ali kar je Še sanje. f ^jifMONMii^i i PROTESTI PROTI MUMIFICI-| ^RANI USTAVI. Stihi mbbbce JeCk zaradi kritiziranja govrr- Isjave eo New Yœk, N. Y. — Unija sa smeriške civilne svobodššine po* rošar da je ponudila pomoč A» izvoljenemu ob- „^iapora na obtoži* W vršil vpor, ker Jo kritiziral go-je «Ml. Leenard Wooda v svojem političnem govoru. Dno 8. januarja Je bil obeojen na ena» ko obtožbo, toda izpuššon jo bU pod poroštvom, da vlofti apel. j» k^ia izrekel ob času politične lni—sJi Ut v ^iiti*ld j^^vof^^ svojega nasprotnika governerja* kot tlačite! j a fUipiaskmP ljudstva. Sodišče je bilo mnenja, da je Paguia napadel vlado Mruio-nSk držav, ko je nagi ' rfrja. 1'airuiova prva vir^ iz govora kongrasmlm JMr-via Jonesa Is Takaaea, ki io> jaVil. da so filipinska sodišča pad so ja sah valil Uniji I culm- swbodščntič* ae institucije, da bodo odgovarjale silnhn spremembam ekonomskih in industrijskih razmer Doak je med drugim is rezil svoje mnenje, da nikakor ne bi ámelo biti pripuščeno. da bi se s obAirno propagando V trinajstih državah ubH kak amend-ment, ki bi ga oetali del dsšeh smatral sa potrebnega. » Huddteatott je priporočal, ds ee-ivsoiucija — ki je v bietvu zakonski načrt — v toliko spremeni. da se da ljudstvu prilll.-o potom splošnih volitev izreči svoje mnenje o vseh ustavniM s-mendmentih, kateri vso odobreni od kongreoa. Zastopniki mnogih organlsa-cij so poelali na odsek pismene proteste. V prilog resolucije je govoril balthnorski odvetnik T. F. Cadwallader, to je Isti Cadwal-lader, ki je vodil v mnogih vzhodnih državah boj proti ratifikacij i amendmenta glede otroškOfa dela. : SmI U|t Mrodov i »v ■ ■ f,». Svet lige narodov—radi katerega se sdaj kavsajo velesilo v Evropi—je ekeekutiva ali glfcvoi odbor lige, ki Izvršuje vse sklepe liginih zborovanj, V svetu js zastopanih doeefc drftav, od katerih imajo štiri stolne eedeše, šest ie pa zadaanlh. Štirje stalni čla-ni no gevoda Angiija^ Francija, Italija in Japonska t nestalne! so-deie imajo sdaj Brasillia, Urugvaj, Cehoslovaklja, Švedska, Španija la Belgija. Nmtolni ee-deftl jii menjajo tako, da vsaka manjša drlava dobi začasni se- V začetku je bilo pot atalnih sedežev; eden je bil pripravljea Zft Združene države. Ko Je»t* Amerika zavrgla ligo narodov, so savesniki lansko loto obljubili Nsmčiji, da ona dobi peti stalni sedeš kakor hitro bo sprejeto v ligo. Svet ligo narodov se peča s vsemi zadevami v ligi, ki ss ti» čaja svetovnega miru. Vsi sklepi morajo biti soglasni, to so pratfi, da morajo vsi člani sveto glaso-vsti sa kakšno stvar, prodno je sprejeta. Is tega je ra»vidno zakaj se manjši člani lige tako tepejo sa stalni sedeš v svstu. ftikilka (MalHfia Borah. Waieh, Aehur.t la Cummin», dalje spado vinar Orneles in ocfaoini Challas Maski je stol na čelu sako. "Umirajoči Amcrlkaneo». V'Booeevelt gledišču predvajajo ta leden, ter bodo predvajali še nedoločen čas, film, ki ga jo v reeniei vredno Iti gledat. Film je izboren tako po vsebin! kakor po tehnični izpeljavi. In daleš nadkrlljuje običajne dol-gočasne In bresmiselno filme.' ' Naslov filma — 'The Vanisk-ing American" — Wa, kaj) Js njegova vsebina. Izginjajoči ,all umirajoči Amerikanec je ttdl» janec, ki jo bU pred par stoletji neoiMjen gospodar tm velike, ga kontinenta, a ki so «a "biadi,-košci" tokor^koč zaprli v tako svane rezervacije, kjer iK»časllk mBLi J JMï'i • Film jo izdelala Paramottnt dražba. B kake skrbjo je bil ,izdelan, dokazu je dejstvo, da so js samo aa priprave porabilo celi dve loti. Glavne uloge (maj* v rokah snani fiknaki igrakl, In siaar Richard Dis, Lola Wilson m NoahReery tor drugI, Ceriane Grifflth v "Chleagu." V Chicago gledišču bodo pri-hodnji teden predvajali filmsko dramo "Omllf ("Infatus-tion"), a Cor In no GriffMt in Pere/ Marmootom v glavnih uloggfeiyL . Ma odru pa kodo pokazali nekaj aeeev»du>* ret', kar ja teško proetovlti na naš jezik, sicer os prestava itak nI potrebna, lajtl vsak vs, kaj ja "bugi|ouse". MeVktom glsdišše io vodno pol-nI Paid Aafc, Teden c| tednom oglaša Hs-Vickers gledišče kot svojo gisv ■ nI. Je namreč še tako — in tako je bilo in tudi ho — da starina ne "razume" mladine, in narobe kfUpade. Na erebrnem-platnu bo- do predvajali filmsko komedijo "Miss?, Brewster's Millions" s Bebe Daniels v glavni ulogl. Vsebina filma ni nič posebnoga, St Skupno potovanje v Jugoslavijo s« vrši a« najbolj|«si frsnsesksra par-aRa *A! pri: John J. Sujak, Car-; 5766-68 So. Robep 8t., to, M—^ M. T. ais «aantei s« mar «JE PRODA SB HARMONIKA, ' 4 vrstna, 8 krat uglašena, stara šele tri mesece, nemAka. Ba pa tudi zamenja za tri vrstno, krat usMfino. nemiko. Pilit« na naslov: Mike R., P. 0. Box 11«, Duntnt City, Pa.—(Adv.) ^ ladjah «fes q ■ V i* frank oglar, tapador Avenna, Clatolead. & m^tNE POŠILJAJTE DENARJA. 2enek*! čitajte to čudovito ponudbo! Naročite si ta lu madov «Ukani aeaUv — PofijHe Vaše naročilo «e Kala vriik« prcxUj» wh .„„u, p^uu «Mike Atvrilo Ufa Mtam po mUmml ssal ta her dntl vesdsmo au aadovoliat ■ maIIm * "" rir-HriI InTTT?,7.I ii in »if»iMi ii aa prasMjM ap ninp N. •SUiaitst Tim J, *sUavae la 4SUsr aaai na po*4« nsfts mit—, N, »*4Uje)te «nar-Ja. saasa aa« polljlto *a»s See ia saaler « oslaena. PUUJW plMHinoi» Mm* St^S. ke ii-r: SÄ ata» IslinlMn Jssliai ah»wasssa «Mm. WBOTERN MAIL ORDER CO., MM W. CklSaca Ar«., Cfcleeee,*®!. (Dm«. SM.) ZASTONJ GRAMOFON k ol Mr v dobi trj «tanju.