94. številka. Ljubljana, vtorek 25. aprila. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaja vaak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejeman za a vst r o - ogers k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 glcL* za tetu leta 4 gld. — Za Ljubljano hrez poši(janja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje mviiŽ^ dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta, — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospod« učitelje na (judskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer ^ Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do _ cetiristopne petit-vrstu 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank trsti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—36 poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. administrativne roči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Jugoslovansko bojišče. Vojskaje v id e ti ne izogib n a. Oblaki na slovanskem jugu se vedno bolj nabirajo in vojni strah po vsej Evropi prevladuje. Dunajskemu „Tagblattu" se iz Relgrada poroča, da bode 100.000 mož srbske vojske do-nes vzdignilo se na mejo in 3$. aprila začne Srbija veliki boj. — Ornogora pa je pripravljena precej udariti, kadar Srbija začne. Njeno glasilo „Glas Crnogorca" priobčuje članek z naslovom ,,važnost primirja" v katerem pravi, da so dejansko Turci priznali vstaše kot vo-jujočo stranko, in da je to kar so vstaši terjali, najmenj kar je mogoče. — Turkoljubi časniki kakor »Pester Lloydu zaznamujejo odločno situvacyo s tem, da kažejo, ka je sedaj vse od tega odvisno, kaj Srbija in Črnagora storita. Če zveza treh cesarjev nema ničesa sklenenega, kako zabraniti Srbiji akcijo (in mi smo mnenja, da nema, ker Rusija ne more dopustiti, da Magjari in Nemci zasedejo srbsko zemljo) — potem je vojska gotova. Tudi „N. Fr. Pr." jadikuje v istem smislu. Ko tako diplomacija priznava, da jo naredila popolen fijaško, poroča se iz Hercegovine, da Rodie predlaga vstašem novo tritedensko premirje, in iz Carigrada dohaja vest, da Rusija in z njo druga diplomacija zahteva od Turčije, naj da Hercegovini in Bosni neodvisnost. Torej zmirom več! Vstaja ima uže velikanske nasledke in imela bode še večje. Poleg tega se poroča tudi, da je sestradana turška posadka v Nikšičah začela z vstaši pogajati se, pod katerimi uveti more kapitulirati. Turčija stori kar more, da bi svojo vojsko na srbskej meji pomnožila. „Pol. Corr.u se piše, da je pri Nišu uže 40.000 mož turške vojske z 00 krupovimi kanoni. Vojaki so večjidel Azijati. Vsi politični krogi cele Evrope se pečajo sedaj v prvej vrsti z jugoslovanskim vstankom. Diplomacija si na zadnje kriplje prizadeva mir ohraniti. Upamo, da se jej ne bode posrečilo Turčije rešiti. Vsako okrepćanje naših bratov na jugu pak je dobiček vsega Slovanstva in bog daj, da je jedenkrat vendar uže tudi vrsta prišla na Slovane, da si stvarjajo boljšo bodočnost, kljulm nemškim in drugim zavidni k oni. „Mol" in „Dur". m. (Datfe.). Pri nas Slovencih tega nij bilo v našej minolej zgodovinskej dobi, ker velika sila Nemcev nas je popolnem strla in odvzela slobodne naše ustanove iz spomina ter nam podala nemško robstvo za to, katero je trajalo predolga leta, tako, da smo 'se počasi,z Nemci vred vzdigovali iz nevrednega do boljšega življenja. Zdaj v našej dobi začno pri nas to za-nimivanje za javnost. Tiho je se to, naš narod še nij dolgo sloboden glede lastine; uži-vel se je komaj še vanj ter si pravni čut oziroma lastinstva ustvaril; življenje to jemlje še vse njegove sile v zakup in ker si v vežbanju pravnega boja še nij dosta razvil možjan, se še tudi nij veliko vspel do višjega, državopravnega stališča. Tu mu pride civilizacija našega stoletja na pomoč; šola našega stoletja začne svoje delo; daniti se začne tudi obnebje javnega našega stoletja začne svoje delo; daniti se začne tudi obnebje javnega našega pravnega življenja; počasi, počasi stopa naš miroljuben mož vrh Triglava, višje, višje pleza, gori pa še nij, — njegov značaj je „moll". Tega pa ne sme preveč biti. Naš narod je v srednjem veku prokleto miren bil na vse kruto robstvo — no smemo ga pustiti v tej njemu značajnej miroljubnosti tudi v drž. pravnem življenji, — bi utegnilo dolgo trajati, preden se on izbrihta iz spanja, — on je preveč „patra počasi". — Nij škode brez koristi. Pri nas na Slovenskem se nesramno po vseh uradih za slovensko ljudstvo uraduje nemški. S tem se napravi lekho tak truš, da si naš kmet ne bode dolgo očij mlel. Se ve da nekaj je še poprej treba. Naš narod je ponižen; podedoval je to grdo nečednost iz časov robstva, podložniške pameti; zelo ponižen je ta naš „zahvalim za vprašanje". (Vlani sem ga risal jedenkrat na tem mestu v tej lastnosti v članku „Poniznost in slov. narod".) To škodljivo ponižnost moramo na vse kraje izrezati iz našega naroda, iz našega kmeta in mestjana in tržana; (zadnja dva po večjem nič nij sta boljša glede pasje ponižnosti od kmeta;) dokler ta ponižnost cveti smo z našimi težnjami uboge pare. To nij več našega naroda mehek značaj, ampak to je tuja, po prejšnjem času s palico in klado v naš organizem vbita lastnost; naši pradedje slobodnih časov te ponižnosti nijso poznali. Šola, šola! V nežno srce naše mladine učitelji usadite nekaj, in to velike važnosti za mladiča in naroda celo življenje: človeški ponos, Častoljubje. Utonili so časi, ▼ kojih se je ponižnost v šoli in iz lece kot glavna čednost hvalila in učila, jasnejši, lepši časi hodijo izza gor, časi, v kojih se pravi: človek ne odvrzi tvoje vrednosti, tvoje časti. Rodi ubog, bodi bogat, vesel alfe žalosten, s tem talismanom si srečen'; bodi ponosen na tvoje človeštvo in ne daj se od tvojega so- m Tri dni v starem Rimu. (V ljubljanski j čitalnici govoril pivi'. Fr. VViesthaler.) (Konec.) V čelom drugem nadstropji nad nami sede v posameznih zaklinkih od moških strogo ločene ženske i fantje se svojimi pedagogi. Najzadnje vrste pa zavzema revno ljudstvo. Vrhi drugega nadstropja je videti s kipi bogato okinčano slopovje i sredi njega zagledamo krasno, boginji Veneri zmagovali (Victrix) posvečeno svetišče, h kteremu uže od orchostre stopnice peljejo. Ker solnce hudo pripeka, se prevleče nakrat celo gledišče Škrlatnim platnom, v kojega sredini vidimo vtkano podobo e • irja Nerona na solnčnem vozu, obdanega od 2latih zvezd; ob jedneiu pa jame zopet, kakor dopoldan v amfiteatru, na nas kapljati lepo dišeča, hladilna voda, ktere vonjavo po celem teatru raztreseni žafran dokaj povikšuje. To nam sme veljati za znamenje, da se bode predstava kmalu začela, akopram se velikanski hrup še nikakor ne polega; sicer vam smem prorokovati, da tudi med predstavo ne bode popolnem utihnil. — Ravno je zagrinjalo, na kterem so krasne mitologično podobo vdelane, iz višine v zanj pripravljeno globelj palo i našin\očomse razodeva dolg, a malo globok oder, (scaena, pulpi t um), ki sega na obeh straneh daleč črez vrste sedežev, tako da blizu njega sedeči ne morejo popolnem vsega videti, kar so na njem godi. V Ozadji stoji z dol-blinami i stebrovi lepo okiučnna stena (scaena v ožjem pomenu), ki ima 5 vrat. Srednja predstavljajo vrata kraljeve palače, njim na desnej so vrata za ptujce, kteri v posameznih igrah dohajajo ali odhajajo, leva pa za domačine Naj skrajna vrata na levej i desnej so le dohodi h kulisam. Teh stoji na vsakej strani le jedna, obstoječa iz tristranske, razno naslikane prizme, koja se da prav lahko okrog svoje osi sukati, ker se na pregibljivem zatiču Ivrti. Proti občinstvu je se ve da vselej le po jedna obrnena. Odru na desnej zapazimo žrtvenik, posvečen bogu Bachu, na levej pa drugega za boginjo Minervo, kterej danas cela svečanost- velja. Razven glavnega zagrinjala bode se med predstavo pri prestankih i pri izprominjauji prizorov še več druzih v sredi razdeljivih prestral (si p ari a) uporabljalo. Za odrom i pod njim hranjujejo se stroji i razne gledališke priprave, kakor tudi globclji, ktere so se ve da našim očem nevidljive. Kakor nas program podučuje, predstavljala se bode danas slovečoga pesnika L. A t ti j a žaloigra: „A-treus." liže so igralci (histriones, aetores) nastopili v bliščečej dragocenej obleki; to tudi ljudstvo, ker mu je več zvunanje o-prave, nego igre same mari, odločno zahteva. Igralci, ki so večidelj iz libertincev (osvobo-jencev) ali sužnjev vzeti, igrajo popolnem v našo zadovoljnost ter delajo svojemu ravnatelju vso čast. Vsaj so pa tudi jako dobro plačani: najniži dobivajo za jedno predstavo človeka, in bodi si, kdo si bodi, porabljati kot pljuvalnico. To so svete Človeške pravice; s krvavimi črkami jih je transparentno zgodovina člove-čanstva zapisala na trone človeštva temen, zapisala na naša čela! Velikanskega bora in krvavenja in joka in dela stale so te pravice človeštvo; učitelji naše mladeži, usadite te svete nauke francoske revolucije globoko v mlada srca, učite našo mladež častoljubja, človeške vrednosti, učite jo samega sebe nikdar in nikoli ne zameta vati! In vi advokatje, zastopniki prava nevednih ljudij, vi juristi, prijatelji ljudstva vi vsi, pokažite vsi, da je tudi v naših pisarnah, sodiščih teman duh podložništva, robstva, tlake in desetine se umakniti moral milejšemu; pokažite onim uradnikom, ki še ne morejo sladke za-nje čase patrimonijalnega uradovanja in klevetanja nad ljudmi pozabiti, in ki še nemajo zavesti, da so služabniki ljudstva, ter da morajo v tej lastnosti ljudstvo kot svojega gospoda in ne roba smatrati, ter tudi po tem ž njim ravnati; pokažite vsi brez izjeme, kojim je šola vid odprla, da je 19. stoletje tudi poslopje, v kojih boginja prava svoje hramove ima, počistila nesnage starega časa in da se prav malo strinja tehtnica v roci te boginje s tem, ako se neveden kmet, iskajoč sodnijske pomoči, na človeka nevreden način s psovkami in zapori traktira za najmanjšo reč. Pokažite, da človeka častite tudi v nešolanem kmetu, vi juristi in vi nejuristi, kojim je strahopeten rešpekt in bojazljivost pred vsem, kar zvezde nosi iz krvi se izgubila; dajte dober izgled kmetu in bojazljivemu zastopniku srednjega stana; povejte jim, lepo vas prosim, da je razloček mej pasjo ponižnostjo in častjo, ki omikanemu uradniku gre; povejte jim straho-petnežem, da nekateremu bojazljivcu samo še rep manjka, da na stopnjo neke živali stopi; berite takim kak kapitel o človeškej vrednosti in časti! Če imamo jedenkrat tega satana, to ponižnost in našega ljudstva iztrebijeno, ako privadimo naše ljudstvo do ponosa, do ljubezni Človeške vrednosti, potem je lehko, vreči nemško neumno uradovanje iz vseh pisarn. V pomoč nam pride pri tem delu izvrstno sredstvo. Našemu kmetu lehko jasno in njemu najbolj umljivo povemo, da je prav za prav osel, če se zadovolji z nemškim uradovanjem, povedati mu je le treba brez vsega abstrakt- po 5 denarov = nekoliko več kakor 1 tolar, srednji po 20 — 25, najboljši pa celo po 200 tolarjev. V obče nij so nič kaj posebno spoštovani, izvzemši umetnike prve vrste. Ti kakor tudi imenitni gladiatorji i vozotaji, pa uživajo po naših pojmih skoro previsoka odlikovanja. Proslavjajo je pesniki v celih spevih, stavljajo se jim javni spominki, osebe najviših stanov štejejo si v veliko čast, videti je pri svojih gostijah; zvlasti pa se smeje še posebnimi simpatijami lepega spola ponašati. Tako trdijo na pr. hudobni rimski jeziki, da celo prva žena v državi; lepa Neronova mati Agrippina, necega mladega igralca svojoj lju-beznijoj osrečuje i kakor se morda še spominjate, pravil nam je dopoldan naš sosed v amfiteatru prav pikantno zgodbico o onej lepej ženi spoštovanega senatorja, ktera je z nekim majhnim, razpraskanim, krmežljivim gladiatorjem v Egipet ušla, zapustivša doma moža, otroke i sestro. Kaj jo je mikalo na nega besedovanja, (s tem se pri nas ne da nič opraviti,) da nemško uradovanje 10 gld., 100 gld. stane, da naš kmet roke, napisane mu v tujščini zamudi, ter s tem včasih veliko škodo trpi, ne glede tega, da mora tolmača plačati z vinom ali drugimi dobrotami, ne glede tega, da mora letati od kraja do kraja, da človeka ulovi, ki mu reč razjasni, ne glede tega, da na tem romanji po tolmaču velikokrat na nemščine veščega bedaka ali sleparja naleti, ki ga v april pošilja, da je kaj. Verjemite, to razume naš kmet, to ga stane denar in ta je zanj praktičen razlagalec vseh vprašanj. In gospoda, vsega tega ne smemo v „mollutt ampak „duruu storiti, ker nij morebiti deset odpadnikov ali Nemcev zdravih mož-jan, ki bi to terjatev v „duru", krepko razlagano in krepko po posameznih izpeljano, za zelo jemali. Ali, da bi to energično zahtevanje slovenskega uradovanja na slovenskih tleh srednji, odtujeni in v nemščino bolj zaljubljeni stan razžalilo; ne, nij po vsem Slovenskem tako zabitega tržana ali mestjana domačina, ki bi ne uvidil po vseh pravilih zdravih mož-jan opravičeno to terjatev in kar je jasno ko beli dan, to ne dela nasprotnike v ljudeh, kojih srce nij popačeno, to je v ljudeh, ki nijso lumpi. — Nasprotovala bode slovenskemu uradovanju le slamnata glava uradnika, ki kot uradnik mej slovenskim ljudstvom slovenščine ne ume, ti ljudje pa dobijo hvala bogu skoraj penzijsko polo in na njih mesta stopi nov zarod s poštenim slovenskim srcem. Pa dalje. Tride jedenkrat naš kmet do tega, da sebe kaj štuje, potem mu ne bode zadostila argumentacija: da, ljubi mož, koncem vseh koncev tudi ne umeš slovenski brati, ti Bi prav za prav neumna reva, vse jedno je tedaj, ako kineski ali slovenski uradni odlok dobiš. V tacih slučajih bode mož rekel: stoj klopotec, tako se nij sva pobotala. Nič ne de, ah urnem brati ali ne, pa ti si kot uradnik sluga ljudstva, katerega sem tudi jaz ud, katero po velikej večini tako kot jaz misleče broji, mi vsi smo tvoj suveren in nobeden drugi in če se nam, ti sluga naš, tvoj nos ne dopada, moraš iti, če mi hočemo in če sem jaz z več druzimi kakor osa na med na slovensko uradovanje, potem moraš to ljubi prijatelj brez vsega ugovarjenja storiti. Zaradi besede sluga se ne smeš jeziti, glej Friderik II., veliki kralj Prusov se je v njegovej knjigi proti Machiaveliju služabnika ljudstva zval in ta je še kaj veljal v prejšnjej onej grdej pokveki? — Umetnost, gola umetnost ! A pazimo raji na to, kar se na odru godi! Vsaj nijsmo prišli v gledališče, da se tako indiskretno o srčnih čutih rimskih dam razgovarjamo! Čuden se nam dozdeva način predstavljanja. Vsi igralci imajo na obrazih krinke z neko rudno pripravo ob ustih, da se glas bolje razlega; kajti brez te priprave bi poslušalci na zadnjih sedežih niti besedice ne mogli razumeti. Moški igrajo tudi ženske uloge, ter nosijo na nogah visoke črevlje(co-thurnus), ki imajo njih postavo kolikor mogoče povikšati. Pri neizmernej razseglosti gledišča je to neobhodno potrebno, ako neh-čejo junaki na odru od naj bolj oddaljenih gledalcev za smešne pritlikovce smatrani biti. Igrokaz sam obstoji iz dialogov i monologov (canticum). Pri monologu, ki se vselej s piščaljo spremlja, treba dveh igralcev. Jeden poje tekst, drugi pa nam njegov predmet pantomimično, to je s plesu podobnim kretanjem predstavlja. I kako je obnašanje ljud- dobi, in še zdaj nij brez čestilcev. Na velik zvon časopijstva s toboj, če tega ne storiš, ves publikom naj občuduje tvojo neumnost. Na tak način pride naš rojak v svitlejše kraje državnega življenja, tu začne on uvidevati, da v malenkostnem slov. uradnem odloku katerega morebiti ne ume čitati, svojo in narodovo čast brani in to stori potem v vseh odnošajih življenja in tu stopa človek naš na solnčne višave državnega življenja in tu je slov. narod na stalu, kjer, akoravno majhen in v najslabših okolnostih, prav dostojno svojo službo kot skrajna vedeta Jugo-slovanstva opravljati, se ohraniti more, tu se lehko vodi boj za pravo, za državno in vse drugo pravo; za omiko, slobodo v veselem vršenju. Tu bo'de naš kmet, kakor v pravnem boju za posestvo, zaradi majhne reci v državnem pravnem življenji zagnal strašen truš kakor zduj misli, da ne sme pustiti procesa zaradi pedi zemlje in tega zaradi tega ne, ker se drugokrat sosed še več upa, ter več vzame, tako bode tudi v vseh vprašanjih javnega njegovega življenja ono eneržijo razvijal, kakor jo n. pr. razvija Anglež brez razločka omike ali stana, kedar mu kdo hoče segati v njegovo drž. pravo. (Konec prih ) Politični razgled. V Ljubljani 24. aprila. „N. Fr. Pr.u zopet jedenkrat cel članek posvečuje želeča, da bi bil odstranjen z dalmatinskega namestništva. To se ve da za to, ker nij udu šil Še hercego vinskega vstanka, ki nemilo tepe Turke, te ljube var-vance in prijatelje nemške ustavoverne stranke in naših nemškutarjev. Znano je pa sicer, da je Rodić ustavovercem uže dolgo trn v peti, ker je rojen Slovan, rojen, pravimo, kajti v delu se niti nij zmirom Slovana kazal. „Politik44 svari Andrassva in Sl**V4tno~ žrvtthv v Pešti in na Dunaji, naj vendar jedenkrat nehajo ščuvati na nas Slovane in Avstro-Ogerska naj, kakor denes stvari stoje varuje se z gorečim netilom okolo smodnikovega soda slovanskega vprašanja stikati. Kako daleč smo pod vladanjem stranke nesrečnega n^tnJtket/it ustavovrstva in mag-jarskega napiha z Avstrijo uže prišli, kaže uvodni članek „VViener Tagbl," od sobote, v katerem se britko toži da avstrijanski papirji v Parizu in drugod na borzah uže nemajo dosti več kredita in cene kakor turški. To je sad nemškutarstva. stva! Da si nij prav pazljivo, vendar ploska zdaj temu ter ga sili svojo reč ponavljati, zdaj siči onemu, ker pretiho govori ali pa verze slabo izgovarja; če pripisujemo večji del tega počenjanja najetim klakerjem, se ne bodemo motili. Mnogi gledalci odhajajo, da bi še le pozneje zopet prišli; kajti po programu pride za to tragedijo popolnem pantomimična predstava na vrsto. Po končanej igri vidimo igralce pred občinstvo stopiti ter je bese-dicoj: „plaudito!" (ploskajte) k ploskanju iz-podbujati, ktero se tudi s silnim hrupom koj prične. Zdaj se vzdvigne zagrinjalo kvišku iz globelji, i na to nastopi majhen prenehljej. — Vse se uže veseli sledeče pantornimične, našemu balletu podobne predstave, h katerej je med tem zopet mnogo ljudstva privrelo, koje prej nij bilo navzoče. Zastor pade; dekoracija se je izpromenila v krasno krajino z rupljo, skalami i grmovji. Zdaj nastopi jeden pantominec, ki nam molče s plesom i umetnim kretanjem predstavlja celo basen o Viitmjo «1 r/iivo. &pni»f*ki bivši Karlisti, Baski, se odločno in močno ustavljajo nameravanju Alfon-zove vlade, ki jim hoče vzeti njih stare Bamo-vladne pravice, fueros; v nekovej skupščini v mestu Guipozcoa so njih poslanci izrekli, da hočejo v nova za orožje prijeti zoper drugo Španijo, če jim to samovladnost jemlje. Itulijnnsk** vlada Viktorja Emanuela praznuje novo priznanje od vnanje strani. Anglija je namreč svojega diplomatičnega zastopnika v Rimu povzdignila za poslanika, kar je novo priznanje narodno zjedinjene Italije z Rimom na čelu. /IV*#!»<•*. kakor znano oni narod, katerega nobeden sosednjih narodov ne Rubi, skušajo zdaj Angleže pridobiti. Zato prinaša Rismarkova „Nordd. Al Ig. Ztg." članek, v katerem boža Angležem brado in jim dopoveduje, da je Nemec pravi prijatelj in zaveznik. Turčija bi se rada z frazami rešila. Sultan je ukazal naj se v Skadru v Albaniji' ustanovi vojašk tabor, ki bode stražil in pazil Črnogoro. Kje je pa denar V V Birmi, v Intti ># bodo 5. maja obesili sedemnajst indijanskih mož, ki so obdol-ženi, da so angleškega inženirja Margarija umorili. Tako zna Anglija za svoje državljane zadostenje dobiti ; ali če Turki naše državljane na hrvatskej meji streljajo — nij nič. Dopisi. Iz Idrijo 19. aprila [Izv. dop.] Lep £as je pretekel, kar sem vam zadnjikrat pisal iz Idrije. Kaj se hoče, „vor lauter Baumen siekt nam den \Vald nicht", toliko je pri nas gradiva, da človek ne zna, kje bi se lotil. Ker je pak sedaj mera do vrha napolnjena, si ne morem kaj, da ne bi zopet zavzel zarujavelega peresa v roko in malo popisal naše razmere, akoravno sem do trdnega prepričan, da bode takoj ta dopis razjaril sedaj »pohlevno" gnjezdo naših montanskih sršenov; a kdor se bojuje za pravico in resnico, ter hoče svetu odkriti ovo puhlost nekaterih, naš narod zatirajočih oholih nemškutarjev, temu nij gledati na sveto jezo, ki mu iz tabora vpisauih izvoljencev priveje. Radovedni ste gotovo, kaj je z narodnim gibanjem v takozvanej „nemškej" Idriji! V tolažbo in pomirjenje vam moram reči, da letos stvari stoje boljše, nego bi se nadejal človek, ki bere v ljubljanskem turškem listu „Tagblattu" in v „N. Fr. Pr.H, kedar je govorica o Idriji, da je tam narodna zmaga prava nemogočnost. In teh drugačnih razmer v narodnost nem oziru je kriva nesloga mej našim urad niš tvom, kjer hoče stranka rudniških u rad ni- J a zon n i Mede j i. V dveh zaporednih različnih ulogah (kot Jazon i kot Medea) razodeva tako spretnost, da se nam njegovo igranje s petjem spremh'ajoči kor vojakov popolnem nepotreben zdi, če bi ne imel važne naloge, ritmično gibanje plesalčevo voditi i ga v pre-nehljejih, ktere za izprominjanje krinke i obleke potrebuje, nadomestovati. Da-si ima neizpromenljivo krinko na obrazu, vidimo ga vendar s tako izvrstno gostikulacijo predstavljati veselje i žalost, obup i strast, da smo čudenja kar zavzeti i gotovo se radi udeležujemo ogromnega ploskanja, kterim ga zadovoljno ljudstvo koncem predstave odlikuje. Toda hitimo zdaj iz gledališča, kajti kmalu napoči noč i mi se imamo še pripravljati na odhod v domovino. Tam se bode od vas poslovil vaš kažipot, ki si za svoj posel ne želi lepšega plačila, nego slišati iz vaših ust besede, da vam nij žal tega potovanja i da vas „Trije dnevi v starem Rimu" mjso dolgočasili. kov, častno izvzemši poštena rudniška svetnika gg. Grtibler-ja in Ekseli-ja ter jedrovito izobraženega g. Ambroža zvonec nositi. Za tega delj se bodemo letos pri volitvah v mestni zbor in za deželni vse drugače pogledali! — Trpijo v resnici tukajšnji narodnjaki pred ljutimi napadi nekaterih srednjeveških uradnikov rudniških in sosebno je ta uboga čitalnica ono jagnje, nad katerim izpušča sivolasi Lipold svojo kruto jezo, toda vsake reči se človek privadi in tako so se tudi naši preganjani možje uže toliko utrdili, da so kakor skala ob katerej se razbijajo divji valovi Lipold-Onderkovega sovraštva. Čitalnica je imela namreč svoje prostore v cesarskej gostilnici najete, ravno tam, kjer biva ter kraljuje kazinsko društvo v drugem nadstropji. Ko bi izvrstna godba čitalnična ne bila ravno pod vsemogočnimi kazinarji producirala se tolikokrat in tako izgledno, ko bi čisti, krepki glasovi močnega zbora čitalničnega ne bili tako neusmiljeno bili ob ušesa razjarjenih nasprotnikov, ko bi ne bilo toliko dobro obiskovanih, istinito zabavnih veselic, pa še več, ko bi ne bilo tako lepega števila čvrstih, olikanih, za narodno prosveto navdušenih mož, ki brezplačno iz golega patrijotizma delujejo za razvoj in napredek Čitalnični, — morda bi ne bili še g. Lipold zapodili narodnega društva iz soban, za katere se je čedna svota najemščine pošteno plačevala. Kdor si ta visoki ukaz bolj natanko ogleda, bode našel, kak zajec za tem grmom tiči. G. Lipold je mislil, dii tudi hotel, da se čitalnici neizprosljivo sapa zapre, da se vsako središče narodnega gibanja popolnem zamori, da ne bodo o narodnosti v Idriji niti duha ne sluha. A gg. Lipold in Onderka obračata, čitalnični odbor pak obrne. G. stavbeni inšpektor Onderka nij Žalibože prej premislil, da so se tudi pred njegovim nesrečnim prihodom V Idrijo pri nas hiše zidale in celo boljše zidale, kot jih on ustvarja, vsaj v zemljo ne — in tako je prišlo v neskončno jezo omenjenima gospodoma, da se je čitalnica naselila sedaj v privatnoj hiši, kjer je tudi izvrstna gostilna, ki toči dobro zdravo vino, ne pa ta-cega brizgovca, kakor ga imato vi, idrijski abderiti na ces. krčmi za ubozega rudarja, ki ga imenuje „bukovca" ter ga še za mali denar, za kojega mu ga ponujate, ne pije, ker mu je ljubša zdrava voda, nego taka ber-Ijuzga. — Kmalu se zopet snidemo pri Filipih! Iz Trst«'22. aprila. [Izv. dop.] Namenil sem si bil uže praznike pisati o ljubljanskih nemškutnih t urnerjih. kateri so bili prišli na najbolj nerodovitno zemljo za prusjan-ske ali nemške namere delat, v Trst namreč, kjer pa lavorjevi venci za Švabe ne rasto. Tetka „Triestor Ztg." oznanila je, da pridejo iz Ljubljane nemški gostje in da bode njih sprejem sijajen. Pričakovali smo res kaj večjega prejema na tržaškem kolodvoru, in uže so bile tihe priprave za ta slučaj, ali čuj Ljubljana nemškutarska, tvoji turnčki (mislili smo, da jih bode vsaj in najmenj „zvvanzig Mann hoch") — premalo jih jo bilo, da bi se šteli, varali snio se. Ogledavali smo se na vse strani kedaj nek dospo v Trst, kedaj iz Trsta stopi častna množica,*ki bo slovesno sprejela ljubljanske Bizinarkovčke. Ali videti nij bilo drugega kot postreščeke, kateri k vsacomu vlaku dospejo, da nesejo popotne torbice potnikom. Če so bili res v Trstu, moralo jih je tako malo biti, da so se kar izgubili. Bilo je to tudi jako koristno. Le v ponedeljek so bili na Občini trije ali štirje in te mislimo, da so bili vsi. Škoda, da nijsmo za njo vedeli. Imeli so grand-veselico — godbo, kmetsko harmoniko je nekdo prav po nemško nategoval. !k Oiior*!*«"^* 23. aprila. [Izv. dop. I Naši ministri so se vrnili iz Dunaja, pa praznih rok. Pri dunajskih razpravah so se vsa vprašanja razpravljala, pa v nobenem se nij doseglo porazu tuljenje, molče, da bi bilo do končnega sklepa prišlo. Tisza bo mogel v zboru poročat, kaj in kako se je razpravljalo, kako so Avstrijci trdokomi in trdovratni; — vse to bo mogel Tisza narodnemu zastopstvu razložiti, kaj se je pa doseglo, o tem bo molčal. Razpravo na Dunaji so skoro celo štiri mesece trajale, vspeha pa nij nobenega. Kokoš je dolgo kokodakala, jajca pa vendar nij iznesla. Najtežje stanje je imel kralj, vodeč razprave. Mej dvema nasprotnima valovoma je moral ladijo jedinstva habsburške monarhije na površji držati. Iz razprav se je moglo videti, da niti Magjarom niti Nemcem nij baš mnogo stalo do državnega jedinstva obojnih polovin, če bi to njih koristi zahtevale. Kralj si je baje prizadeval prepirna vprašanja potem kompromisov rešiti, pa nobena sttan nij hotela nič popustiti, in zato so tudi kompromisi zavrženi bili. Tisza ne bo imel s svojim poročilom v državnem zboru nobenih težav. Jedno ima v saboru ogromno večino, a drugo si niislli ta večina, bolje, da pri starem ostane, nego da bi se od ogerske strani kaj popustilo. Saborska večina bo tedaj odobrila, kaj god jej bode magjars^i demon Tisza poročil. Da je nevspeh dunajskih razprav dua-listično uredbo monarhije kolikor toliko po-tresel, se ne more reči. Če se pa tudi v prihodnjih razpravah ne bo sporazumljenja doseglo, se bo dualizem gotov zanihal. Po odgodenji razprav so to in onostrane službene novine pisale, da bo se potem dopisovanja to ali ono vprašanje v kratkem rešilo, ker baje ne manjka več mnogo. To nij nič druzega nego pokrivanje nevspeha izmišljeno stvarjo. Če se na Dunaji v skupnej sednici nijso mogli sporazumeti, ker je samo malo manjkalo, se tudi potem dopisavanja ne bodo. Drugi nevspeh, ki Magjarom nij nič po volji je nevspeh Andrassvjcv v vprašanji jugoslovanske vstaje na Turškem. V očeh Ma-gjarov je slovel Andrassv kot toliki diplomat, da mu nobena akcija ne izpodleti. Samo Bis-marka so Magjari za nekoliko višjega od Andrassvja imeli. Sedaj je pa tak fijaško s svojimi reformi na Turškem naredil! Av-stro-ogersko politiko je v Carigradu tako kompromitiral, da bo dalje časa trebalo, dok se mrgođenje v Carigradu proti Avstro-Ogerskej na poleži, in Avstro-Ogerska zopet za kako akcijo v orijeutu ne vsposobi. Domače stvari. — (G. K. Kljun,) katerega je ljubljanski škof drug dan potem, ko je bil kakor od slovenske stranke izvoljeni mestni svetovalec verificiran, na vladno željo prestavil, na občno željo stranko ne bode šel iz Ljubljane, temuč bodo svojo duhovensko službe odložil a tukaj ostal. Z začudenjem čujemo, da so o tem „massreglovanji" v nemškutar-.skih krogih prej uže govorili, predno smo mi vsi kaj vedeli. Tedaj vse to prestavljenje ne bode nikakor tak „kaltes Sturzbad" za narodne duhovnike, kakor si „Laib. Tagblatt" od sobote obeta vesel. — (Beseda na slovo Palackoga) je bila v soboto v ljubljanskoj čitalnici in sicer prej v sobani, potoni pri godbi v restavraciji Bila je jako dobro obiskana, (gotovo okolo .'»00 ljutlij) in prav dobro animirana. V sobani je govoril slavnostni govor o Palac-kega liternem delu dr. Hleivveis, in tudi v restavraciji se je v dveh napitnirah nnglaSala velika zasluga tega moža za Čehe in Slovanstvo sploh. — (Slovensko gledališče.) Rosen-ova igra „Kanonent'utter", ali kakor jo je imenoval prestavljalec „ Zmota za 30.000 goldinarjev'", vršila se je na našem odru preteklo nedeljo jako ugodno, in to ne le na korist igralca gosp. Schniidta, nego predstavljala se je itak dobro v najvplivnejših momentih. Heneticijant, ki je prejel mej burnimi pozdravi lep venec, bil je sicer v svojej nalogi (Zrnec) malo mrzel, kar je zatrlo marsikak dober utis, pa živahna in razumna igra gospodičine Podkrajškove (Constance) je odško-dovala po vsem občinstvo. Gospod Kocelj (Ljuban) nij mogel prodreti, gospa Odijeva (Rožnikarjeva), pak si je vrlo prizadejala, dobro izpeljati svoj deloma nehvaležni nalog. Malo več naravnega čuta bi bili sicer želeli, pa to je morda okus posameznika in ga tudi kot tacega ne bodemo nikomur oktroirali. Želimo temveč gospej Odi je vej pri prihodnjej predstavi njej na korist najboljši vspeh, vsaj je ona sigurno jako marljiva in delavna moč našega gledališča. • — (Ustrelil) se je pretečeno nedeljo po polu dne nekov rekrut tukaj snega hrvatskega pešpolka v nekdanjej fabriki za cukcr. Zadel se je tako dobro, da je takoj mrtev ostal. Odnesli so ga v tukajšno vojaško bolnico. — (O zadnjih volitvah v Ljubljani) piše tržaška „Edinosta tako-le: Jasno je, da nam nij vse jednako, kako se narodna reč v Ljubljani razvija, saj je vendar Ljubljana središče Sloveniji. Razveselila nas je torej slovenska zmaga v tretjem volilnem razredu, in ožalostila, ter razsrdila nemškutarska zmaga v prvem razredu. Zakaj razsrdila? Zato, ker vidimo, da se mala peščica nekoliko izdaj-nikov, nekoliko „privandrauik" tujcev zdrzeva vsej deželi v obraz biti, katera dežela te ljudi redi, in v katerej so obogateli. Naša misel je taka, ako se jih lepe besede ne primejo, bode treba strune drugače napeti; naj ne mislijo, da imajo s kukavicami opravilo. Povsodi se mora človek po ljudeh ravnati, mej katerimi živi. Naj poskusi slovensk trgovec v nemškem (iradci, kjer je okolo 20.000 Slovencev, naj poskusi, pravimo, slovensko tablo nad svojo štacuno obesiti, naj govori z ljudmi, ki hodijo k njemu kupovat, po slovenski, naj poskusi, napraviti v mestu slovensko stranko, in rogo-viliti zoper svoje someščane ; — bodemo videli, koliko proda! — Tako se bodo ogibali njegove štacune, kakor kužne hiše; in še sreča, če mu oken ne pobijejo. Saj so tržaški Lahi nečemu slovenskemu trgovcu še bombo sežgali pod hišo, če tudi nič nij agitiral, ali rogovilil, ampak samo zato, ker je rojen Slovenec, in se neče polaščiti, kar je v slovanskem Trstu nepotrebno, saj je to naša zemlja, naša gruda. Mi kaj jednacega Ljubljančanom ne svetujemo, pa to lehko store, da pri ta-cih nič ne kupujejo, in naj tudi kmetski ljud uče, naj vendar ne goji strupenega gada na svojih prsih! — Čudno, vsa dežela je slovenska, le magistrat glavnega mesta naj bi bil nemšk! Ali je to kako plemenito pleme, in Izdatelj in urednik Josip Jurčič. mi njegovi robovi? Ne smemo prej mirovati, dokler ne bode Ljubljana slovenska. — Kedar bode jedenkrat v Ljubljani nemškutarski hidri glava odsekana, potem nemškutarskim moži-celjnem po družili manjših mestih lehko usta zamašimo! Tako delajte, pa bode prav! Umrli ▼ IJuB>lj;tiil od 1K. do 20. aprila: Justina ValeučiS. 2»> L v bolnici v porodnici za vodenico. — Apolonija Čern č, 58 1, v bolnici za jetiko. — A. Regali, 7 m., dete branjevca za božjastjo. — Marijana Sever. S l., dete delavca, v bolnici za škrofelji. — Pranja Zupat čič, 6 I., dete delavca za vodenico. 23. aprila: JKvropM: VVavra iz Dunaja. Pri -s..... : KI in iz Trsta. — dr. Tanzer iz Giadca. — Bačer u Trata. Pri KkIuI: Hartinan iz Zagreb.i. — Neuinan iz Dunaja. — Jakljič iz Karlovca. — pl. Polack iz Dunaja. — Lakner iz Kočevja. — Biir iz Dunaja. — Bohač iz Gradca. — Klumenec iz Zaloga. — Heilbron iz Dunaja. Pri Zamorci i Basedino iz Ogerskega. — Križaj iz Trsta. Dunajska borza 24. aprila. (Izvirno teiegrafiouo ptan^loO Enotni dri. dolg v bankov-nh . 62 gld. 25 kr. Enotni iri. dolg v arobru 65 „ 35 , 1860 tir*, posojdo .... 104 „ 75 Akcije Ti&rodne bauko 849 , — . Kreditne akcij« ... 134 , 60 . London.......122 , 75 Napol. . . ......9 , 78 C. k. cekini ....... 5 . 78 . Srebro 105 90 3. „Tuf/omer", tragedija v 5. dejanjih Spisal J. Jurčič. Cena <>U kr._ V administraciji „Slov. Naroda" prodaje se izvrstna U „Vodje i junaci iz ustanka Bosni i Hercegovini". Cena 1 gld. 20 kr. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovenske knjige: 13©z».a,:ni In povesti: 1. Eraseiu Tatenbali. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja . . . ... . 50 kr. 2. Met« IIol«leula. Roman, francoski spisal Viktor Clterbuliez, poslovenil Davorin Hostnik 50 kr. 3. K»utor£ica. Roman s pogorskega zakotja, Češki spisala Karlina Svltla; poslovenil Franjo Tomšič. velja........50 kr. 4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec, — Nh *rnl zemlji. Novela, spiB. J. Skalec, velja 25 kr. 5. Kužen. Novela, francoski spisal //. Riviire, poslovenil Davorin llostnik. — Cerkev in tlrzuvat v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davorin llostnik, velja . . . 25 kr. !B. Lističi v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič. — Životovisje, Bp. Raje Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — M. Muehia vel li, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — Trštvu z grozdjem na Ruskem", sp. dr. J. Voštyak. — Ćagava hode ? Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja . . . . 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko onazek o izdaji slovenskih narodnih pesni j. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold. Le še malo časa! Ker imam v špitalskoj uMci štacuno le do sv. Jnrja v nnjemu, tedaj oru» 7. maja izprazniti moram, usojam so p. n. občinstvo opozoriti, naj vsi ta kratki čas in ugodno priliko uporahijo, ker nikdar ne bode nikomu moči kupili vrlo dobri šivalni stroj za tako nizko ceno, kakor sedaj pri umni. Priprave za gnbe, druge strojne tlele, sivanke, potem šir-Httfftf orforde, ročne krtnčier itd. 9o tudi So v zalogi, ter se po m/.kej ceni prudajojo. Prilično tudi opazim šu posebno, da imam lo samo Greifer šivalne stroje, kateri so uže n■ kaj časa rabili, mej tem ko so pravi Ilonejcvi, Loirijvr* itd. popolnem novi, katero sem stoprav pred kratkim dobil. Za mnogo obiskovanje proseč so znamenuje z odličnim spoštevanjem (104—2) A\^Oi-i«-llllH,£»-£>-. Eliksir iz Kine i Koke, najboljši do sedaj znani žel*»tti'-nl tiket: Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z uova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Dobiva se jedino le pri (53—6) <3-a/brIol Piccoli, leknrjti, na dunajskej centi r Ljubljani. Slovenske knjige. V „narodnoj tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Uoktor Zoher", originalen slo vensk roman od J. Jurčiča. Cena (jO kr. 2. „JCalifonisIce povesti" od Bret Ilarte-a. Cena 50 kr. Ohranitev zdravja obstoji večjidel v čiščenji in snažnosti sokov in krvi, ter v pospešitvi dobrega prebavenja. To doseči je najboljši in zdatnejši pripomoček i Dr. Rosa oživljavno mazilo. Dr. Koz« oživljavno mazilo zadostujo vsem terjatvam najpopolnejše, ono oživlja celo delavnost prebavenja, ustvarja zdravo in čisto krv, in život pridobi zopet svojo pnjšnjo moč in zdravje. — Ono je za vse bolezni prebavonia, posebno za zarinjenost teka, kislo se riganje, napihovanje, bruhanje, želodčni krč, zasliženje, krravttieo (zlato žilo), prenatlačenja želodca z jedili itd., gotovi in ozdravljivi pripomoček, kateri si je pridobil zaradi izvrstnega učinka v kratkem času splošno razširjenje. Velika steklenica 1 gold., mala steklenica ">{) kr. Na stotino priznanjevalnih spisov je razpoloženih. Kaz| ošilja so na frankovane dopiBo proti poštnem povzetku na vso kraje. Gospodu Ji. Fragnerju v Pragi! Jaz priznavam poln hvaležnosti in kot za sveto dolžnost, poročati, da mi je to od Vas poslano dr. Rastno oživljevahto mazilo za mojo sedem let trajajočo, hudo čut nično bolezen in slabo prebavenje izvrstno ozdravljovalo, tor da sem skoro popolnem zdrav. Celo leto uže tajnem mogel opravljati svojo službo, (i mesecev ležal sem v bolnici na Dunaji, a vsi pripomočki bili so zastonj, jedino le ta črez vse najizvratnejši pripomoček ozdravel me je strasnih in ncpretrpijivih boleznij. Tedaj najsrčnejša zahvala in prosim, da mi pri-pošljete šo dve steklenici dr. Ro.soveg.-i oživ-ljevalnega mazila. Kajetan Strohinn ger, 1. r. St. Egid v Neuvaldu (v s. Av.) ilO. jati, 1874. (■lavna zaloga: V lekarni Bi Fmyiu>rj