„Gorini" ^*"^/i izlinja vsaki torek iu sypotoy^kcKj pado na ta dneva prj^iiiKj-^W poprej. *,.*V ' -i.-i/oi i-vQC no \rur\ nisi? laiafi in tem hipu stopi gosposko oblečen človek na dvorišče. Bil je mladenič okoli pet- indvajset let star, velike postave, vitkega života, velikih obrvi in ernih oci. imel je majhne, erne brke pod nosom in ele- gantno jesensko suknjo na roki. Mladi gospodic me je vprašal za prenočisče. Zavzel sem se teinu vprašanju ter od- vrnil: „Oprostite. gospod, vi ste zgresjli pot, saj mi nimamo gostilne. Pojdite v gostilno, tain dobite lepe sobe in dobro potrežbo". ,.V gostilno!", vskliknil je mladenič in si jel brisati solze, ki so nui padale po njegovih bledih Iicih. S slabotnim glasoin je mladenič odvrnil: „Ponižno vas prosim, sprejmite me to noe pod streho, saj sem posten človek". Jel sem sumiti, ni li mladenič kak ogleduh in celo še tat. Rekel se mu: „Ali pa veste, gospod, da pri nas po- potniki prenočiijejo na slnmi! Vaša obleka pa ne kaže, da bi vi prenočevali na slami. V gostilno pojdite". Na te besede je mladenič dvignil roke kvisko in rekel: „Samo da bodem pod streho. Se enkrat vas prosim, sprej- mite me" in si je brisal solze, ki so mu lile po njegovih medlih Iicih. Konečno com nui nhlinhil nrnnn^.iis^e. Velel Seill pri mizi, zakar se nam je srečno zahvalil in se vsedel. Brez da o'i ga kaj vprasali, začel je praviti, da je doma iz Prage in da je trgovski pomočnik jedilne trgovine. da si ne more dela najti. Sedaj sem verjel mladenieu. da je pošten in sicer zato, ker so to pričale njegove delav- ske bukvice. Težko mi je bilo pri sreu, ker sem ga prej odganjal od hiše in si mislil slabo o njem. Podprl si je mladenič glavo z roko in se^zaeel tresti po vsem životu. kakor bi imel najhujso mrzlico. Prestraseni smo ga vprašali. ali mu je slabo. S sla- botnim glasom je odgovoril. da ne! Kakor jj pri nasi hisi navada dati vsakeniu popotniku. ki prenočuje pri nas veeerjo in zajutrek, tako je tudi ta dan sestra položila jed pred mladenica. Padel je mladenič na kolena in roke dvignil kvisku ter rekel: „Mislil sem, da nocoj umrjein lakote, a vsegamogoč- nost me je privedla sem. da me ne ugrabi kruha smrt". Solze so zaigrale celi druz'ini v očeh. ko smo videli tako lac'no iu i/mueeno bitje pred seboj. Prav slastno je zacel mladenič jesti. A se po- lovice ni ooiedel, ie ze odmaknil jed od jesti. na kar mi je rekel: „To sem s prihranil za jutri. da bodem imel dober zajutrek". Pomaknil sem spet jed pred njega in rekel: Molčite in jejte. kolikor vam je ljubo, saj jutri dobite dober zajutrek in vam napravimo zraven se hrano. da jo vzemete s seboj". Na te besede mi je mladenič roko poljubil iu rekel: „Sto- tisoekrat vam Bog povrni. ker ste da- nes resili moje življenje". Parkrat je se zajel jed. nakar je spet pomaknil jed od sebe. ...Jaz ne mo- rem več jesti". rekel je mladenic prav s slabotnim glasom. Videlo se je. da mu je slabo. „Ali vam je slabo ?" vprasal sem prestrasen mladenica. „Slabo in sicer prav slabo mi je", je rekel. „Pre- vee sem bil lačen in jed mi je napra- vila slabost". (ilavo si je podprl z ro- kami in gledal predse. Njegova lica so bila bleda, ustniee plave in oči globoko vdrte, tako, da se je videlo, da ga spre- hajajo velike slabosti. Kar smo imeli pripomočkov pri hiši, smo vse posku- sili. Konečno se mu je vendar nekoliko zboljšalo. da se je zavedel. Sestra muje skuhala kavo in z velikim trudom pri- silila, da jo je zavžil. bila razstavljena ročna dcla učenk 5. razr. (5. in 6. š.leto) iz „Malega Doma". Izdelki so bili določeni za ta razred in sicer: žensko perilo in moške srajce. (Dalje prihodnjič.1) Nova odvelniška tarifa. (Dalje.) 7. Za priproste vloge v t o I- bah kakor so: menične tožbe. posojilne tožbe, tožbe trgovcev in obrtnikov za plačilo za dano blago in opravljeno delo, mezdne tožbe, tožbe za plačilo dogovorjenih zakupnin ali najemnin; zanaroke, s pogojem, da ne pride do razprave ali do uradoma zaukaza- nega pretresovanja. in sicer za prve na- roke, pri katerih se sporna stvar na podstavi priznave ali zamude reši s sodbo ali sklene poravnava, samo zglasi ugovor nedopustnosti pravdne poti, ne- pristojnosti sodnije; za naroke, pri katerih se stranke samo zaslišijo; za naroke, pri katerih je storiti po- ravno. naloženo ali razodetno prisego; za naroke, ki se odložijo po predlogu ali uradoma: pri vrednosti predmeta: Razred I. II. 111. K K K a) dovštetih ... 100 K 33—3 b)nad 100 dovštetih 200 „ 5 4-50 4 c) „ 200 „ „ 400 „ 6 5-50 5 d) „ 400 „ „ 600 , 7 6-50 6 e) „ 600 „ „ 1000 „9 8 7 f) ,, lOOOzavsaktisočveč 2 1-50 1 vendar nikoli neveč kakor 100 80 60 Po stari tarifi pa je bila nagrada n. pr. za gori označene naroke: K K K a) dovštetih ... 100 ,, 3 2-50 2 b)nad lOOdovštetih 400,. 4 3*50 3 c) „ 400 „ „ 1000 „ 5 4-50 4 d) „ 1000 „ „ 2000 „ 6 550 5 e) „ 2000zavsaktisočveC 1 1-— 1 vendar nikoli ne več kakor 50 50.— 50 Da se je opravilna nagrada od- vetnikov po novi tarifi zvišala* neraz- merno, dokazuje n. pr. ta-le slučaj: Od- vetnik, ki stanuje v Gorici, je dobil po stari tarifi za narok, pri katerem so se stranke samo zaslišale, pri vrednosti predmeta 2000 K samo 5 kron, po novi tarifi pa mu tiče 9 kron 50 vin. Najvišji tarifni postavek za taka odvetniška opravila je bil poprej 50 K, po novi tarifi pa znaša za I. razred 100, za II. razred 80 in za III. razred 60 kron. 8. Za čas čakanja na narok, in sicer po pol urn em čakanjuza vsako daljnjo, četudi ie pričeto poluro: za I. razred 4 K, za 11. r. 3-50 K, za 111. r. 3 K. Po prejšnji tarifi je trajalo brez- plačno čakanje eno uro ter je dobi! odvetnik za vsako daljnjo poluro ča- kanja v I. razredu 3 K, v II. r. 2*50 K, v III. r. 2 K. Dozdaj je torej dobil odvetnik v •Gorici za 2 uri čakanja na narok 4 krone, po novi tarifi pa dobi za ističas 10 kron in 50 v. Ta tarifni pöstavek je vsekakor čuden. Ako zakrivi čakanje na narok sodnija in ne stranka, bi morala za zgubljeni čas sodnija odškodovati odvetnik a in stranko! Zakaj naj bi n. pr. kmet svoj dragi čas izgubil brez odškodnine? Dopisi. Iz Dornberga. — Odkar so pri nas uprizorili „liberalci" 20. pr. m. Ciril in Metodov pies, nimajo več mime vesti. Uasi jih popolnoma pri miru pustimo, vendar ne dajo miru. Nekaj jih grize in peče, zato pa po „Soči" in „Primorcu" na vse pretege zmirjajo in blatijo vse kar ne trobi v njih liberalni rog. Nič čuda. Njih pisava je pač taka, kakoršno • i • i. • i i _. • • •• ti liberalci po svojih glasilih o nekcm napadu v svet trobijo, kedaj bi bili že krivce pod ključ spravili, saj zaniceva- nja vrednih denuncijantov ne manjka, ki bi bili za to hitro poskrbeli. Kno ostudno psovko pa moramo tukaj odločno zavrniti, katero je zakri- vi! odbor dornberške Ciril-Aletodove po- družnice. V svoji širokoustni in oahati zahvali na vdeležence imenuje namreč nekatere Dornberžane „barabe". Prašamo, ali je tako imenitno iz- obražen ta Ciril-Metodov odbor, da zniirja svoje rojäke z „barabami"? ü. Križman. ki ste bili cela dusa cele te veselice in. ki menda sedite tudi v omenienem odboru, ali bi ne bilo morda bolj potrebno tisie groše. ki so Yarn jih Ciril-Aletodovi plesalci zložili, obrniti za izobrazbo svojega lastnega odbora, kakor pa jih posiljati v Ljub- ljano ? Nam se vsaj tako zdi. Iz okolice. — Zadnji ..Km. Glas" piše. da stvarnost je vsakemu cloveku ljuba, a vam. urednik „ülasa" — ni, ker ravno v* isti notici vas je v spodnjih vrstah stvarnost zapustila, ko ste se za- drli doslovno: „Zraven drugih lažnji- vosti" itd.. dokazati pa ne morete no- bene. ülede trganja izpočetka sta dve stranki hudo rentačili po občini. Da se je pa koncem konca plačalo. je po- polnoma razumljivo, ker to postava ve- leva. Da pa ni šlo gladko izpod rok, tega se ne da utajiti. Tudi vaše obžalovanje. da je iired^ ništvo „Gorice" malo poučeno. je pi- škavo. Gotovo pa je. da le vaša neved- nost ubija kmete, kajti kdor hoče dolo- čati ceno krompirju. ta mora znati več ko hruške peci. Vsi smo vedeli že davno. da letos bo dobra letina za krompir, le vi ste izvedeli šele danes, ko je že polovica pobranega. Pa kako% neki! Sa- dili ga niste, tudi kmet niste. Kaj hoče torej vedeti delaplašni ex policaj ? Pravi strokovnjak v ti trgovini mora vedeti, kako je letina doma in drugod, znano mu mora biti, koliko blaga se bode pri- lično drugod potrebovalo. Letos in lani bi se bilo moralo kmete navajati krom- pir hitro brati, ne pa v lepem vremenu štrajkati, v deževju pa pohajati. Te ne- precenljive škode, katero so kmetje mo- rali zaradi slabih navodil trpeti od strani onega, ki je trgovino vodil in ljudi o nji podučeval, ki pa sam nič ne ra- zume, je nikdo več ne povrne. Zato pa — trkajte se le vi na prsi in recite po vrtojbsko, ker drugega ne znate: „Za agrarnega vodjo in veletržca me ho- čejo d'jati, — pa ne znam ne pisati, ne brati. — Zdravi! Iz AJdevščine. — Čevljarski tečaj v Ajdovščini, ki je trajal pet tednov, je bil zaključen v nedeljo 4. t. m. Udele- ženci tečaja razstavili so svoje čevljar- ske izdelke, ter s tem pokazali, kaj so se naučili v tako kratkem času pod jako spretnim vodstvom strokovnega učitelja gosp. J. Hulka. Razstavo je otvoril gosp. A. Bizjak, tajnik trg. in obrt. zbornice s primernim nagovorom do zbranega občinstva, posebno pa do udeležencev tečaja. Le tem je toplo pri- poročal, naj spopolnjujejo svojo obrt po zadobljenih navodilih, da postanejo zares pravi mojstri. G. Ant. Petrič zahvalil se je v imenu soudeležencev predgovorniku, gosp. strokovnemu uči- telju za njegov trud, društvu za pod- poro male obrti v Gorici, ter vsem dru- gim činiteljem, ki so kakorkoli pripo- mogli, da se je ta zares prepotrebni tečaj uresničil. Zahvalil se je tudi g. župan, ter povdarjal splošne koristi, ki jih take prireditve nudijo. Konečno je Še g. strokovni učitelj izrazil svojo po- polno zadovoljnost nad ustrajnostjo in marljivostjo svojih učencev ter razdelil jim učna spričevala. — Med mnogimi ogledovalci razstave je bilo opaziti več čevljarjev z dežele, ki se niso tečaja udeležili, ter jim je bilo jako žal, za zamujeno lepo priliko. Opazovalec. Iz Št. Andreža. — V nedeljo, 27. Za sodclovanje so bili povabljeni „Orli" iz §t. Ferjana in Mirna. Vse se je ižvr- šilo v iiajlepsein rcdu. To pa je §taii- drežke liberalce tako jezilo, da so ča- kali pred ncko krčmo na Steverjance. Ko so šli iTiimo, začeli so jim zvižgati in kričati za njimi. Prav po nauku „Soče", katera je isti dan prej iinela članek, v katerein se zaganja na podel način v „ürle". kateri so ji začeli de- lati preglavico. Ko so pa videli, da Šte- verjanci se ne zmenijo za njih napre- dek v „omiki", so jim začeli klicati: „P r i d i t e na „p u n j e"! iŠteverjanci se niso zmenili za to barabstvo ter mirno korakali naprej. Ko so ti suro- veži in rogovileži videli za njimi dva standrežka telovadca. ki sta šla gledat za njimi. nainreč F. li. in F. P., jenekdo izmed njih rekel: „Zadej je rezerva". lzlili so s tem njih jezico. Zdaj pa vprašamo štandrežke libe- ralce : Ali smo vam kedaj kaj nagajali, k ste imeli vi kakšno prireditev? Ali vas jezi, ker se naše vrste vedno bolj in bolj množe ? in ker vaš klaverni „Sokol" stoji na šibkih nogah, in bo prej ko bo dolgo tudi zmrznil ? Naširn telovadcem pa kličemo ! Le tako naprej, bolj ko nas bodo sovražili in zmerjali, tim bolj se bodo množile naše vrste, katere bodo zmešale in zamašile usta vsem liberalcem goriške okolice in sa- memu Andreju velikemu ! Na zdar! T e 1 o v a d e c. Politični pregled. Parlamentarni položaj. V četrtek popoludne okolo jedne ure je vse kazalo, da bo državnozborsko zasedanje uže ti.sti dan zaključeno. Spi- sana so bila uže pisma, s katerimi je predsednik poslanske zbornice dr. Pattay pozval načelnike opozicijskih strank, da mu do 6. ure zvečer naznanijo, ali hoče opozicija umakniti nujne predloge, ali ne. Predno pa so bila ta pisma odpo- slana, so posegli vmes krščanski soci- alci in Poljaki, a v prvi vrsti bivši mi- nister Gessmann, ki so ministerskega predsednika barona Bienertha pripravili do tega, da se je začel osebno pogajati z dr. Udržalom, dr. Šusteršičem, s po- slancem in podpredsednikom Zazworko ter z drugimi. Vsled tega se torej zgoraj omenjena pisma niso odposlalä. Poga- janja barona Bienertha z opozicijo pa niso imela nobenega vspeha. Opozicija se j^ držala gesla „do ut des", dajmi in dal born tudi jaz tebi. Baron Bienerth pa ni hotel nič dati, ampak hotel je le imeti. Vstrajal je namreč na stališču, da ne da nobenih koncesij, dočim je opo- zicija zahtevala: 1. Garancijo, da se po- stavijo uže v prihodnji proračun po- trebni zneski za češko vseučiližče na Moravskem, za slovensko v Ljubljani in za rusinsko vseučilišče; 2. da se mini- sterstvo tako rekonstruira, da izginejo iz sedanjega ministerstva pravosodni minister Hochenburger, minister za nauk in bogoslovje grof Stürgkh, nemški mi- nister rojak Schreiner in finančni mi- nister Bilinski. 3. Da se onemogoči usta- novitev bos. banke. Vsled teh zahtev/ torej so ostala pogajanja brezvspešnain bil je na potu v tiskarno uže reskript, kate- rega je imela uradna „Wiener Zeitung" priobčiti in vsled katerega bi bilo za- sedanje državnega zbora uže v četrtek zaključeno. Pa zopet je bil bivši mini- ster Gessmann, ki je barona Bienertha pregovoril, naj da onoziciji še jeden in sicer zadnji ultimatum. Tudi to se je zgodilo, posebno pa tudi zato, ker so se krščanski socialci in Poljaki z vso silo protfvili državnozborskemu zaklju- čenju. Vsled tega so se zbrali načelniki parlamentarnih klubov in so sklenili: Seja, ki je bila za včeraj napovedana, naj se koj po otvoritvi zopet zaključi, a prihodnja seja naj se napov.e za pri- hodnji torek, tako, da bode danega strankam dovolj časa za nadaljna po- gajanja. „Hn,An n;om/^f41j wAn}nX'x\ la Xn^- A r^ danes popoludne do 4'/2 ure. Ali mi- slilo se je, da bode še včeraj popoludne državnozborsko zasedanje odgodjeno. Tako malo upanja je bilo na kak vspeh. Baron Bieneth je narnreč osorno odbil vsake politicne koncesije slovanski opo- ziciji. Krščanski socialci pa ne bodo nikdar prejjovorili opozicije, da bi opu- stila obstrukcijo kar meni nič tebi nič brez nikakih konkretnih zagotovil. K večjenui bi se jim morebiti to posrečilo, ako se zavežejo, da pomagajo opoziciji vreči Bienerthovo ministerstvo. Da bi pa krščanski socialci kaj takega storili, je malo verjetno, posebno pa zaradi tega, ker se vse druge nemške stranke vanje zaletajo in bodo najbrže1 ostali na svojem prvotnem stališču. Vendar pa so se včeraj popoludne nadaljevala po- gčijanja. Veliki večini poslancev, posebno pa socialnim demokratom je namreč največ na tem ležeče, da bi zasedanje ne bilo zaključeno, ampak le odgodjeno. Gre setunamreč zadijete, ki bi jih vzad- njem slučaju dobivali čez poletje. Včeraj ob 4. uri pop. so se zopet zbrali načelniki klubov k seji.Posvetovanjeje bilo tajno. Ali doznalo se je vendar, da je padla marsikatera trpka beseda tudi od strani govornikov vladne večine na barona Bienertha. Očitalo se mu je, da je nje- govo vedenje nasproti opoziciji preo- sorno in netaktno. Dr. Adler je apeliral na opozicijo, naj, če ne iz spoštovanja do vlade, vsaj iz spoštovanja do parla- menta opusti obstrukcijo, naj pa par- lamentarne stranke same rešijo paiia- ment, za katerega se baron Bienerth tako malo briga. Izbral se je odsek, obstoječ iz 6 članov,. ki naj nadaljuje pogajanja. Po končani seji je prevla- dalo mnenje, da je Bienerthovo stališče omajano ter da stopi uže v jeseni novo ministerstvo pred parlament. V ti težki borbi proti sedanjemu Slovanom skrajno sovražnemu ministerstvu igrajo kranjski in štajerski liberalci in nekateri Dalma- tinci iz zgolj osebnih namenov naravnost izdajalsko nalogo. Posebno se v tem pogledu odlikujeta ljubljanski župa Hri- bar in štajerski dvorni svetnik dr. Ploj v nju glasilih „Slov. Narod" in „Na- rodni Dnevnik", ki se na vse pretege trudijo. da bi rešili barona Bienertha in njegovo vlado. In vse to iz zgolj osebne mržnjc in sovraštva dr. Šusteršiča. Ža- lostno, sramotno. a resnično! Državni zbor. Včerašnja seja je bila z ozirom na vršeča se pogajanja takoj po otvoritvi zaključena. Prihodnja seja bo v torek 13. t. m. t Bivši ministerski predsednik Badeoi. BivŠega ministerskega predsednika grofa Kazimira Badenija je blizu postaje Krassel blizu Lvova zadela kap, ko se je vozil na svoje posestvo Dvok. Badeni je kinalu potem umrl. Italijansko vseučilišče. Zdaj so skoro vsi prepričani, da Italijani nikdar ne dobe italijanske pravne faktiltete v Trstu brez sporazumljenja s Slovenci. Do tega prepričanja je prišel celo tržaški „Piccollo". Pogajanja med Italijani in Slovenci se na Dunaju še vedno nadaljujejo. Ni pa upanja, da bi dovedla do kakega vspeha. Vsak vspeh je odvisen od italijanske liberalne stranke v Trstu, ki tvori v mestnem svetu dve tretjinsko večino. Slovenci zahtevajo namreč kot kompenzacijo ustanovitev slovenskih ljudskih sol ter srednjih šol v Trstu. Italijanska liberalna stranka pa noče 0 tem ničesar slišati, čeravno so, najbrže navidezno, tirolski in furlanski konservativni italijanski poslanci zato in bi se socialdemokratični ital. poslanci v tem pogledu prav nič ne upirali. Žrtve pokolja v Adanl na Turškem. Neki armenski poslanec turškega parlamenta, ki se je pravkar vrnil iz Adane, je 0 tamošnjem pokolju izjavil: Uradni podatki 0 žrtvah so povsem krivi. — Poginilo je pravzaprav skupno 19.400 krislijanov, od teh 17.790 Ar- šestkrat več nego mohamedanskih. Vojno sodišče v Adani deluje zclo pristransko. Obsojuje na smrt znane stare moha- mcdanskc zločince, ki so že prej zaslu- žili to kazen radi drugih zločinov, satno da pokaže svetu, koliko število moha- medancev je bilo radi pokolja obsojcno na smrt. Adanski armcnski metropolis je obsojcn na dosmrtno ječo popolnoma po nedolžnem, ker ni sploh za časa po- kolja bil navzoči v Adani. Oarovi. Za,,Slovensko sirotišče" je došlo našemu upravništvu :Jos.Novak» župnik v Poviru 10 K. Domače in razne vesfi GorKki deželni zbor razpuščen. Vlada je razpustila goriški deželni zbor. Sv. maša na cast sv. Cirilu in Me- todu bode jutri ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Ignacija v Gorici, pri kateri bode pel zbor slov. „Kat. sl. delavskegadruštva". Zrelostni izpit na glmnaziji v Go- rici. — Včeraj se je pričel na goriški gimnaziji pod vodstvom g. deželnega nadzornika dr. Kauer-ja zrelostni izpit. Napravili so do danes opoiudne izmed Slovencev sledečikandidati: Andrej Bu- dal iz Andreža (z odliko), Ernst Bra- tuž z Dunaja, Ivan Bregant iz Na- brežine in Josip Godnič iz Komna. Dva kandidata sta bila reprobirana za šest mesecev. Zrelostni izpiti na ženskem iz- obraževališču prično v pondeljek 12. t. m. Izpiti. — Dne 8. julija vršili so se vzprejemni izpiti za 1. gimnazijski raz- rec. Od 83 Slovencev, Nemcev in Lahov bilo je 73 sprejeti.h, J'® pa zavrnjenih. Mej temi je bilo il'8 licencev iz priprav- ljavnice v „Malern Bomu" 17 sprejetih in 1 sam zavrngen. Čestitamo načelstvo „Šolskega doma", katero nastavlja do- bre učiteljske m.oči in vrlemu učiteljstvu! Konec šolskega leta na zavodih „Šolskega Doma" je bil v četrtek s sv. mašo na Travniku, pri kateri so lepo pele učenke višjih razredov. Potem so se razdelila spričevala. Nekoliko stati- stike o zavodih priobčimo. G. kr. gimnazija v Gorici je kori- ¦čala šolsko leto v četrtek dne 8. t. m. s sv. mašo v cerkvi sv. Ignacija. Iz let- nega poročila, ki nam je bilo poslano, posnemljemo, da je bilo začetkom leta 1908—09 vpisanih 616 dijakov, do konca leta 1909 pa jih je ostalo 585. Od teh je bilo Goričanov 141, 384 iz ostale gori- ško-gradiščanske dežele, iz drugih av- strijskih kronovin 43, Ogrov 11 in 6 inozerncev. Po narodnosti se razdele tako-le: Slovencev 290, Lahov 253, Nem- cev 35, Srbohrvatov 5 in 2 Ogra. Kakor je razvidno iz teh številk, je bilo Slo- vencev več kot vseh ostalih skupaj. Po veroizpovedanju je bilo 578 katolikov, 2 protestanta in 3 židje. Odličnjakov je bilo 68, nadalje je dobilo 387 dijakov prvi red, 50 drugi red, 16 dijakov ima ponavljalni izpit, 56 dijakov pa ni napre- dovalo. Zaradi bolezni bo 8 dijakov delalo izpit kasneje. Slovenski odličnjaki so ti-le: v pripravljavnici: Adamič Ru- do'f iz Nabrežine, Batič Sigismund iz Pr. .eine, Ce Sonja Anton iz Bregi- nja, Debenjak Anton iz Kanala, Gor- jan Jordan iz Vrtojbe, Romac Anton iz Kobarida, Krapež Anton z Otlice, M ikla v ič Oskar iz Soče, Okretič Ivan iz Kostanjevice, Podgornik Mi- roslav iz Čepovana, Stanič Alojzij iz Kanala in Šuč Alojzij iz Britofa. — V I. gimn. razredu : Tur k Alojzij iz Komna, M e d v e š Jožef iz Avč in Ur b a n č i č Ivan iz Tater. — V II. gimn. razredu: Kogoj Marij iz Trsta, Lozar Franc iz Vrto- vina, Okretič Alojzij iz Kostanjevice. Valič Andrej iz Skrilj in Furlan Fr. iz Branice. — V III. gimn. razredu: Br a t už Jožef iz Gorice, Čebokli, Andrej iz Kreda, 1 j1^ i\aiiuüiiu" it uns.----" T" i »« &mm. • razredu: Cejan Alojzij iz Vrtojbe, Ferjančič Marij iz (jorice, Gruden Franc iz Nabrežinc, KoŠiša Franc iz (jorice, M a t e 1 i č Anfon z Livka, N a- nut Jožef iz Št. Andreža in Zorn An- ton iz Prvačine. — V V. gimn. razredu: Terčič Franc iz Biljane in Veliko- n j a Lenart iz Dola. — V VI. gimn. razredu: lvančič Adolf iz Kobarida. — V V\\. gimn. razredu: Fon Josip s Srpenice in Force šin Ivan iz Gorice. — V VIII gimn. razredu: Budal An- drej iz Žt. Andreža, Mauri Anton iz Trsta in Vrtovec Alojzij iz Vel. Žabelj. — Letno poročilo prinaša na prvem mestu razpravo o luteranstvu na Gori- škem, katero je spisal profesor dr. Karol Cap u der. Iz letnega pcročila goriške realke, ki nam je bilo poslano, posnemljemo, da je bilo upisanih dijakov na tem za- vodu 479. Od teh je bilo Goričanov 147, iz ostale goriško - gradiščanske dežele 129, iz Trsta 29, iz Istre 42, s Kranj- skega 13, ostali so bili iz ostalih kro- novin. Po narodnosti je bilo: Slovencev 140, Lahov 210, Nemcev 70, Hrvatov 6, 2 Čeha, 1 Poljak, 2 Ogra. Po veroizpo- vedanju je bilo 413 katolikov, 1 grško- orijentalske vere, 9 protestantov in 8 židov. Napredek je bil sledeči: Odličnja- kov je bilo 18, prvi red je dobilo 310 dijakov, drugi 18, 42 dijakov pa ni na- predovalo, ponavljalni izpit bo delalo 26 dijakov, 4 niso bili klasificirani. — Po- ročilo ima na prvem mestu razpravo o vzgoji trt v Brdih, katero je spisal prof, dr. A N. Papež. Šolska poslopja v Gorici. Jako značilno je, kar je izjavil mestni proto- fizik o poslopjih goriških mestnih šol. Rekel je namreč, da nobeno šolsko po- slopje razun onega pod Kostanjevico ne odgovarja zdravstvenim predpisom ter bi se morala vsa do tal podreti. Kaj ne, lepa sodba o uprav? mesta Gorice. Ako je rekel tako mestni fizik, potem ni no- beno čudo, da Slovenci nočejo pošiljati svojih otrok v nezdravo podturnsko šol- sko poslopje, ki bi se moralo po izjavi omenjenega strokovnjaka, podreti do tal. Mestnemu magistratu pa bi ne bilo treba zidati za Slovence novega šolskega poslopja. Saj bi imel na razpolado tri krasna in moderno zidana šolska po- slopia, ako bi hotel plačevati primerno odškodnino in vzdržavati učiteljskemoči. „Kmečki Glas" z dne 2. julija pri- poveduje v podlistku, da so, izuzemši Madjarov, bili v Europi zadnji, ki so sprejeli krščansko vero Slovenci in da slovanska apostolna sveti Ciril in Metod sta se rodila v Solunu na — Grškem in bila po rodu —- Grka. Ali niso bili Litvinci, ki so pod kraljem Jagelom še le okolu leto 1380 sprejeli krščansko vero, bili zadnji? In ni li bil Solun v Make- doniji in sveta brata Bolgara, a le ie- gojena v grškem samostanu, slično kot se dan danes vzgoja naša deca v nem- ških šolah ? — Konečno — ali nam ve zgodovina povedati le en slučaj, kjer bi kakšen Grk naredil kaj dobrega Slova- nom?! Radovednež. Razpis nateöaja za ravnateljevo mesto deželne norišnice, poknežene gro- fovine Goriško-Gradiščanske. Razpisuje se vnovič natečaj za mesto ravnatelja deželne norišnice. Prosilci naj predložijo svoje pravilno opretnljene prošnje z do- kazilom, da posedujejo kvalifikacije do- ločene po štatutu, deželnemu odboru do 31. t. m. Zlasti imajo prosilci dokazati, da so doktorji vsega zdravilstva, da imajo potrebne teoretične in praktiene kvalifikacije v psihijatriji, kakor tudi, da posedujejo potrebne upravne zmož- nosti. Kvalifikacije se imajo dokazati z dotičnimi listinami in z cvcntualnimi znanstvenimi deli, ki so jih prosilci objavili. Pogoji glede place so sledeči: Ravnatelj norišnice se uvrsti v VI. pla- čilni razred deželnih uradnikov z letno plačo 6.400 krön s pravico do treh tri- jenijev letnih 800 krön; razven tega dobi ravnatelj stanovanje in natura v zavodu. Deželni odbor je z deželno- osebno doklado k zgoraj navedeni plači. Nadaljna pojasnila daje deželni odbor. Burno zbnrovanje. ¦¦¦- V Korminu so te dni zborovali dclničarji ponesre- Čene „Bänke popolare". Na sliodu so bili zborovalci jako razburjeni in podale so na račun upravnih svetnikov hude obdolžitve. Očitalo se jim je, da se je igralo z prihranki revežev na borzah v prid posameznikov, in zaradi tega je edino upravni svet odgovoren za „kräh" v banki. Erompirja je v goriški okolici še mnogo na prodaj, Cena mu je 5\30 K za kvintal, kar je sramotno malo. Obetalo se je kmetom, da ostane cena kvintalu krompirja vsaj po 6 K do 15. t. m. Kdo je kriv? Mogoče bi nam znal po- vedati kaj Ivan Mrmolja iz Vrtojbe!... Pove naj nam tudi, kako se mu je godilo zaradi krompirja pred pai dnevi nekje v goriški okolici.... Soča je hudo narastla vsled obilo padlega dežja. Uže par let ni bila tako velika. — Poroča se o velikih So- činih poplavih od Solkana dalje. Vo- jakom pijonirjem, ki so imeli nasproti Št. Andrežu ob Soči eolne in mnogo drugega lesovja, je Socv.a marsikaj od- nesla. Vojaki so delali v sredo ponoči celo noč ter spravljali ladje in lesovje na varno. — Sovodenjcem je Soča od- nesla mnogo sena. Nadalje se nam poroča, da je šlo p,o Soči veliko lesovja, sena in raznega drugega orodja. Povsod je Soča napra- vila veliko škode. Promet na cesti Ro- činj - Kambreško - Srednje je popolrioma ustavljen, ker jecestana več mestih po- drta ali zasuta več metrov na visoko. TečaJ za krojače v Kanalu se je zaključil v petek dne 4. t. m. v navzoč- nosti voditelja okrajnega glavarstva dvornega svetnika grofa Attemsa, in- ženerja Penso, deželnoodborskega od- poslanca podtajnika dr. Grusovina in kanalskega župana. V ŠX. Andrežu je umrl po dolgi in mučni bolezni v sredo pop. Friderih Lutman v 20. letu svoje starosti. Bil je zelo miroljuben mladenič. Ves čas, odkar se je ustanovil „tel. odsek" do zadnjega je bil Clan istega. -- Včeraj pop. ob 7. uri se je vršil pogreb ob ve- liki udeležbi. Spremili so ga k večnemu počitku tudi njegovi bratje telovadci v kroju, 13 po številu, ter mu izkazali s tem svojo cast. N. p. v m. Le križ nam sveti govori, da vid'mo zopet se nad zvezdami! Telovadci. V Kanalu se je ustanovila podruž- nim dezeine zavarovalnice za govejo ži- vino. Kmetovalci, pristopite k prekorist- nemu društvu! V Št. Petru vprizori jutri tamošnje društvo „Prešeren" Meškovo dramo „Mati" ob 3 V» uri pop. blizu norišnice. Posknšen samomor. 43-letni A. C. lastnik brivnice v Ozki ulici je uže dlje časa trpel na živ^ni bolezni. V noči od srede na četrtek pa je neo- pažen ušel od doma ter se podal na vrt v tržaški ulici, ki jc njegova last* nina. Tam se je jel rezati z brivno brit* vijo po vratu, nogah, rokah in ostalem telesu. Drugo jutro na vse zgodaj so ga opazili mimoidoči na vrtu ležečega v krvi v jako nevarnem stanu. Prepeljali so ga koj v bolnišnico usmiljsnih bratov. Lovsko in strelsko društvo za Goriško bode strcljalo v nedeljo dne 18. t. m. na dobitke v Panovcu. — Pri- četek točno ob 2V2 uri popoludne, za- ključek ob 7. uri zveCer. Dobitki so štirjc 1. dobitek 30. K, II. 20. - K, III. 10.-K, in IV. dobitek 5.-K.; prvi trije v zlatu, za- dnji v srcbfu. Dobitki bodo razstav- ljeni od pondcljka 12. do sobote 16. t. m. v trgovini gosp. R. Drufovka, Gospo- ska ulica štcv. 3. — Udjc, ki se hočejo udeležiti tega streljanja, se morajo pri- glasiti pri društvenem tajniku gosp. Jos. I^ečenko, kavarna „Central" ter vložiti Zunanji udje vsprejcmajo se tudi pisme- no. Na kasneja priglasila se ne bode oziralo. — Streljalo se bode na .300 korakov v tarčo ter se razdele dobitki med one strelce, ki dosežejo med odda- nimi 20 streli največ jednot. Nadaljna pojasnila se dobe pri gosp. društvenem tajniku. L'dom, ki se streljanja ne vdeleže, hočejo pa posetiti strelišče, za- došča društvena izkaznic.i kot vstopnina v Panovec zase, za družir.o in za po njih vabljene gosie, na strelišcni prostor pa le za svojo osebo. — Pred streliš- čem bodo proti plačilu na razpolago ra- zna okrepčila. Nesreča pri delu. 55-lttni opekar Stefan Zorzut s Slapa ob Idrij; je gasil apno. Nesreča je hotela. da mu je štrk- nilo apno na obraz in v oči. Revt? bo najbrže izgubil jedno oko. Zdravi se v goriški bolnižnici. Malopriden sin. Pripeljali so v goriške zapore 26-letnega Franceta Kli- nec iz Vipolž. Tožen je, daje hotel umo- riti svojega očeta z revolverjem. Nesreča. Pri neki zgradbi v Tolminu se je podrl obok in podsul zi- darja Antona Kraglja. Po težkem trudu so ga tovariši izvlekli izpod razvalin hudo poškodovanega. Prepeljali so gav goriško bolnišnico. Mlad tatič je 15-letni Jožef Fur- la n iz Pevme, kateri je bil zaradi raz- nih tatvin te dni aretiran. Obtožen je. da je ukradel neki Furlanki 2 para nogo- vic. v ulici Angiolina prstan in več bu- telj vina. Te tatvine je izvršil v družbi z drugimi tički. Droblinice. Drobne vesti. — Petelin je napadel pri Sv. Crbanu na Štajerskem 3 letno deklico Angelo Tomšek in ji izkljuval levo oko. — \' Alaroku je poginilo vsled žeje 50 francoskih vojakov. ki so hodili dolgo časa. ter niso mogli dobiti ni- kjer vode. Domačini so vse vodnjake in studence zakrili. da bi ne mogli priti obsovraženi vojaki do vode. —¦ V Veipi- ru na Češkem je ušla iz zverinjaka le- vinja ter zbežala v gozd. Prebivalstvo je prestrašeno in si ne upa po gozdu. — V .Wesini se še vedno ponavljajo po- tresni sunki. Prebivalstvo je v vednern strahu. — V Monakovem se je nek po- ročnik ustrelil. Vsled žalosti se je tudi njegov oče ustrelil, mati si je pa žile prerezala. — V Bruselju je neka mati umorila svojo hčer. ker ji je mož iz Amerike pisal. da se vrne domov. a je med tem časom ona nemoralno živela. Ker se je bala. da njena hčerka ovadi to možu. jo je zaklala. — V prihodnjih 10 letih nameravajo Parižani izdati za olep- šavo Pariza 640 milijonov frankov. — z brezžičnim brzojavom zvežejo Pariz in New-Jork. Velika tatvina na dunajski posti. — Na postnem in brzojavnem uradu na Dunaju na Minoritnem trgu je bil v petek ukraden iz škrinjice, ki je le- žala na mizi vsakokratnega službujo- čega uradnika. znesek 190.000 K. Sto- rilec je pobegnil brez sledu. RrUPllcii Spomlnjajte se ob vsak iiujai\i.prllikl §olskega Doma.w Čadovito ni- ske cene ilvokoles, šiv. strojev, vsa- kovrs tni h gramofonov za g o s t i 1 n c, kakur tutli razliOSnih li a j u o v e j š i h p 1 o i 6. z v r šu j oj o so tudi vse [lopnive Pri Batjel-u (iOIIICA Stoina uiica 8-4. Ako no drugokrat vsaj ob polk ih mom in o_i i"«'tj^, PKKA- T ET V;' nA_nijzi ,jm pove. I uje go- sjHMlar v liisi. ¦-----------------—-------— Proda se oprava za ^mdajalnu-o nia- nufaktuniega all pa spece- rijskega blaga. — Kje. pove gospod Teodor Hribar v Gosposki uliei. ali pa nase nrednistvo. Novodošlo blago za NflSTOPNO SEZONO se vdobi po zmernili cenah v delavriiei in trgovini z gotovimi oblekarrci Anton Krusie, krojaski mojster in trgovec v G o r i c i Tržaška ulica stev. 16 (v Instni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je do la ravnokar velika mnozina raznovrst- nega blaga kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren najrazličnejših za vsaki stan. NAZNANILO. Gg. gostilnirarjom in hotoljiTJem v niestn in na deželi uljndno naznanjjun, da som prevzol zastopstw» in zalogo za (iorisko in Uradiscausko budjevičkega pi^a *-+0*~*m delniske akc. družbe v C. Bodjevicah. <^*&**>******* Zn mnogobrojiia naroi'ila se toplo priporoeam JOSIP BOŠTJANGI0, zastopuik in zalagatolj 60RICH — Rabališče šlev. 20 — 60RICH. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwa 11 en - Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. Ugodna ppiUlia. Proda se dobro ohranjen skoraj n o v „gramofon" po jako nizki ceni. Vec se izve v go- stilni na ,.ü r a d u" v Kanalu. Hotel in restavracija pi 8 3gintn B\ilyiinO toči pristno plzcnsko pi o, steinfeldsko pivo tvrdke Keininghaus. mareno pivo. Toeijo se tndi izborna bris- ka in furlanska vina ter kraski teran. Izvrstna italijan- ska in nemska kuliinja. Gene zmerne. Postrežba skrbna in to na. Ferdinand Baumgarfen. Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo Svoii k svoiim! Xiiziianjam si. nbC'i tvu. d;i scin • Ivnril v Solkaim v lastni lii.5i eliko za'^go raznovrstiega pohištva. Priporočam n.)voročencem koinpletiic spalne sobe. Cene zmerne in brez konkurence. v^akoinur, ne da bi )>il primoran kaj naroč ti. Poscbno so pr poroi'ani gji. rodol,ubom /. dfžrle. [.roC-aslili duhovščini, sl. učiteljslva itd. Za obilLii ohisk se priporoča FERDINAND DEL A K, v SOLKANU st. 299. 3 C (9 O ¦5 o a o o Brez konkurence! 6 e n e zmerne! Iseem najeinuika, ki bi prevzel takoj ali v sestili tednili mojo go- stilno pri „Pošti" z vso opravo ka- kor tudi vec mobiliranimi sobami za tujce v najern. Pojasnila pri lastniku Leopoldii Jonku v Bovct*. ¦ * JVsaznanilo. Manufakturna trgoviua IVAN MAHCUZZI (dediei) se preseli s 3. jnnijem t. 1. Ob euem naznanja cenj. odjemalcem, da s 3. jmiijem do 30. jnnija bo razprodajal vse svoje blai>'o ki se sedaj nahaja na T R A V N I KU (Piazza Grande) St. 24 s 30°o do 50°o popusta. Imate že šivalni stroj? Akn ga nimate, omisl te '¦'¦ najnovejšo ir arko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih ?;kušuj-ui -vy prišla do ore. ^auia, pa ost^ne „Original" veduo le najboljši. OripInai-lliGtorlB sfroji deiajo s, po io letni uporabi brezšumno. Origins-Victoria strai so neprekosijivi za lum.ičo rabo in obrtne namene. - i OriSinßl-VtCtOria StrOi so najpripravnej« Ka urnetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje r)rt.-/plačnt) Qriyin^z-CictoriE stroi so najboijs, ,Zdeiek vs»-h dosedaj obr.toječih tovaren. Zfci vs;«k stroj jamčiva 10 let. Nikdu naj ue zamudi priliko o^iedat si pred nakupom „Original- Viciwria" siroje. tdina zaloga „Original-Victoria" i sirojev in dugih šivalnih strojev, I rtvokoles „Puch" orožja, municije in I vseh iuvskih priprav pri tvrdki, ' Kcr.vevani& Gok — Gorica ^t Ini try (Piazza Quomo] it.ü.