v
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— poluletna . . „ 2‘— Četrtletna . . „ 1’— Posamezna št. „ 0*10
Št. 31.
V Ljubljani, dne 30. junija 1911.
Leto VI.
Našim mladeničem!
Kdo se ne spominja z največjim veseljem vseslovenskega mladeniškega shoda pri Mariji Pomagaj na Brezjah, ki je 4. in julija 1904 v proslavo jubileja Brezmadežne zbral nad 8000 mladeničev iz vseh slovenskih pokrajin? S kolikim navdušenjem so je obhajal! Ostal je nepozaben vsem udeležencem. In sadove je rodil prekrasne. Mladeniška organizacija se je razširila po vseh slovenskih pokrajinah. Silno so se pomnožile Marijine družbe. Izobraževalni li društev bomo šteli skoro že 500, in njih večina že ima svoje mladeniške odseke, mladeniške zveze. Iz njih so izrastli. telovadni odseki »Orli«, ki jih je po vseh slovenskih dežeiah že nad 140 z več kot 4000 člani. Krasno je narastlo število katoliško mislečih visokošolcev, naših bodočih narodnih voditeljev. Živahno življenje vlada po naši lepi domovini. Mati Slovenija zre z največjim upom na te mnogobrojne mlade čete, ki se združujejo vsepovsod, da sebe in narod prešinejo z rešilno ljubeznijo do vere in domovine. Naš napredek priznavajo in ■čutijo Memci in Lahi, se ga veselijo in ga vpoštevajo bratje Hrvatje, Čehi in Poljaki. Pa delo naše še ni končano. Naša četa še ni dovolj velika, da stre za vedno moč sovražnikov vere in narodnosti naše. Pomnožiti moramo naše čete, prešiniti jih z ne-omahljivo zvestobo in z neminljivo ljubeznijo do dela. Slovenci in Hrvatje moramo kot bratje delati za skupno veliko bodočnost pod žezlom habsburškim. Najzvestejši smo stražniki mogočne Avstrije na jugu in kot taki hočemo še bolj združiti svoje sile. Za hrvaško slovensko bratstvo manifestiraj v slavnostnih dneh slovenska hrvaška mladina, v teli dneh naj si hrvaško slovenska mladina sveto obljubi, da bo vse njeno delo posvečeno skupnim ciljem hrvaškega slovenskega naroda. Zato si morajo mladeniči slovenski in hrvaški v roke seči in skleniti nerazrušno zvezo v hrambo svojih najdražjih svetinj. Letošnji katoliški shod hrvaške slovenske mladine dne 17., 18., 19. in 20. avgusta v Ljubljani hoče manifestirali za te skupne naše svetinje in ideale. Kaj
tako krasnega kot bo ta shod, še Slovenija ni videla. Mladeniči! To bo letos vaš najlepši praznik. Spodobi se, da bo na njem zastopana sleherna slovenska župnija. Pridite mladeniči iz cele Kranjske, prvobori-teljice katoliško slovenske misli. Prihitite tovariši iz zelene Štajerske, ki ste vzbudili naše mladeniško gibanje in ste še vedno vzorno delavni! Na gotovo svidenje junaki iz Koroške, ki bijete orjaški boj z neizprosnim sovražnikom! Podajte nam roke ob sestanku ognjeviti tovariši iz Goriške, Trsta in Istre, ki kljubujete uspešno silnemu sovražniku na jugu! Pridite v našo sredo, mladeniči iz beneške in ogrske Slovenije in iz tujine. Izredno se veselimo vas, hrvaški mladeniči, ki boste došli iz Hrvaške, Bosne Hercegovine, iz Dalmacije in Istre. Ob tem velikem sestanku si bomo prisegli trajno prijateljstvo in bojno zvestobo v velikem boju za vero in domovino. Tu bo združena naša kmečka in delavska, naša meščanska in vseučiliška mladina. Tu ne bo razlike med bogatimi in revnimi, med učenimi in neučenimi. Kot sinovi enokrv-nega hrvaško slovenskega naroda se bomo radovali dosedanjih uspehov in delali načrte za nove. Pridite torej mladeniči dne 17;, lis., 19. in 20. avgusta na katoliški mladeniški tabor v Ljubljano v najobilnejšem številu od vseh strani hrvaške in slovenske domovine! Združili se bomo v velikansko armado katoliško narodnih borilcev, da postanemo nepremagljiv jez proti pogubnim nakanam sovražnikov vere in naroda. Naš letošnji mladeniški tabor naj jasno in glasno priča vsemu svetu:	Da	dedov naših
vredni sini vsi ostanemo, v zvestobi do Boga in slave se ne ganemo!
Dr. Lovro Pogačnik, kot predsednik pripravljalnega odbora in zveze »Orlov«. Dr. Janez Ev. Krek, za S. K. S. Z. za Kranjsko. Dr. Jožef Hohnjec za S. K. S. Z. za Štajersko. Franjo Richter, cand. phil. za hrvatsko kat. akad. dijaštvo. Marin Katalinič, cand. phil., za dalmatinsko kat. akad. dijaštvo. Anton Ogrizek, predsednik Slov. Dijaške Zveze, za slov. kat. akad. dijaštvo. Dr. Jože! Ličan za S. Iv. S. Z. za Goriško. Dr. Val.
Rožič za S. K. S. Z. za Koroško.
Glavni občni zbor J. S. Z.
V nedeljo dne 25. t. m. je zborovala mlada organizacija naša Jugoslovanska >Stro-kovna Zveza na svojem, po pravilih določenem občnem zboru. Z malimi sredstvi je dosegla J. S. Z. že veliko. Zbrala je v svojem okrilju do 2000 članic in članov. Po širni slovenski domovini ima že svoje skupine in plačivnice. Mi smo trdno prepričani, da se bo smotrenemu, vztrajnemu delu J. S. Z. posrečilo v doglednem času v svojem okrilju zbrati in stanovsko združiti vse slovensko krščansko socialno delavstvo. Na našem slovanskem jugu se mora tudi slovensko krščansko socialno delavstvo samostojno združiti. Čimpreje! Timbolje!
To je potrebno. Posamezna stanovska društva, kakor smo jih snovali s polnim prepričanjem, se niso v polnem obsegu obnesla, ker so sama preslaba, da v popolnem obsegu zadoste vsem zahtevam, ki jih stavi najmodernejše delavsko združevanje. Tisti, ki smo vojevali hude, dolgotrajne mezdne boje, to znamo. Srečno smo jih izvedli, ker smo zaupali na Božjo pomoč, zaupali delavski moči in dobrim srcem zavednega slovenskega ljudstva. Vse jugoslovansko krščansko delavstvo, združeno v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, bo močno dovolj, da si bo iz velevalo lahko z Božjo pomočjo boljšo bodočnost z lastnimi sredstvi. In za, to, da prej ko mogoče zasije 'slovenskemu krščanskemu delavstvu solnce bodočih lepših dni, Vas zaklinjamo in prosimo, opustite vse pomisleke, vse ozire in vsi brez razločka so zberite pod priporom J. S. Z sebi in celotnemu jugoslovanskemu delavstvu v dobrobit in čast in v strah vsem klevetnikom in sovražnikom jugoslovanskega krščansko socialnega delavstva.
Obširno o glavnem občnem zboru J. S. Z. ne bomo poročali. Občni zbori so občni zbori. Eden podoben drugemu. A glavni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze le zasluži, da se nekoliko pobavimo ž njim. Saj so prišli nanj delavski junaki in junakinje. V zborovalnici ljubljanskega »Ljudskega doma« so se poleg načelstva J. S. Z. in milih nam gostov zbrali upravičeni za-
Carska zločinstva.
(Dalje.)
Sredi peščišča se dviguje štiri čevlje visok in dvanajst čevljev širok zid, katerega so pa precej po dokončanem teku odmaknili. Na obeh konceh stoje trije mali stebri (metae imenovani) in poleg prvega sedem manjših. No konceh sedmerih stebrov so pritrjene kot jajce okrogle oblice in s temi so določevali, kolikokrat so tekalci obhodili pot. Voz, čegar vodnik je najprvo vzel sedmo jajce s stebra, spoznali so ga za zmagovalca.
V cirkusu se sliši brnenje, kakor bi bu-čelc rojile, zunaj pa se š<j vedno gnetejo množice, nadejajo se, da bodejo dobile še prostor. Gledalci delajo neverjetno visoke stave, pripovedujejo si najnovejše dovtipe, vmes se plete zaseben pogovor, done glasovi prodajalcev, ki ponujajo ledeno vodo in sadje; i zkletek se čuje rjovenje sestradanih zverin.
Še je prazen predelek nad velikimi vratini, še le, ko je vse na svojem kraju in ko posedejo starešine, pride slednjič cesar. Že se je zaslišal krik, oznanjajoč, da se bliža.
cesar in sijajen obhod skozi glavna vrata v gledišču. Pri obhodu ne smejo pogrešati slonov in velblodov, med katerimi se pelje Neron na zlatem vozu, ki ga vleče osem jelenov. Cesarjevo obličje je mračno in se malo meni za pozdrav množice.
Ko obhodijo peščišče, odidejo zopet in nekoliko trenotkov pozneje vidijo gledalci cesarja, Bura, Tigelina in nekatere druge odbrane prijatelje v cesarjevem oddelku. Cesar pregleda s sovražnim pogledom množice. Vsaj dobro ve, da bi mu ravno tako rjovele smrtno obsodbo, kakor so mu prej ukale in skazovale udano pokorščino.
Tigelin s nagne k njegovemu ušesu. »Gospod, nekaj sem opazil,« mu šepeta, »med kristjani, ki so določeni v smrt, se nahaja tudi ona pevka, Aricija. Ali naj jej prizanesejo in jo odvedejo v palačo?«
»Proč ž njo. Spominja me na pretekle čase, na Agripino — jaz pa nočem, da bi me kaj na njo spominjalo! Spor jih je branil; spozna naj, da nima zapuščati cesarja brez kazni, tudi ona naj umrje ž njimi!«
Zdajci nagne se čez ročaj svojega sedeža in da z mahanjem z bolim robcem znamenje, naj se prično igre.
V poslopju, ki je glavnim vratom_na-sproti, se odpro štiri vratca obenem in ravno toliko vozov leti okoli, kakor hitro pade veriga od Merkurjevih kipov. Konji so vpre-- ženi drug pri drugem pred nizek voz; najboljši mora biti vozniku na levici.
Ljudstvo zre z največjo radovednostjo boj in vriska zmagovalcu, ovenčanem z zlatim vencem; toda Neron še ne pogleda igre, ki ga je sicer mikala; njegov duh koprni po bolj divjih prizorih. Kmalu veli ustaviti tekanje, da prične borenje z mrčmi.
Vozovi odidejo s peščišča; zid odmaknejo iz srede in širna plan se izpremeni v veliko bojno polje. Tisoč in tisoč oči so ozre nanj; bere se jim divja želja po pričakovani igri. Skozi stranska vrata stopita prva borilca; za njima stopa Canista.1)
*) Canista se je imenoval človek, ki je druge poučeval, kako se bojuje, naj si bo že z mečem ali s kakim drugim orožjem; imel je torek nekako šolo, učence; in kadar so se šli bojevat in sploh, kadar je bil kak boj v javnosti, imel jo nalog, da je počasne in mevžaste priganjal v boj, zraven ga ni bilo sram, ako je rabil tudi razbeljeno železo.
stopniki »Zvezinih« skupin. iZastopane so bile s svojimi zastopniki sledeče skupine: Ljubljana, tobačna tvornica 22 glasov, Ljubljana, predilnica 14 glasov, Litija, predilnica 7 glaso\, Jesenice 6 glasov, Trst pet glasov, Ljubljana, »Nada« 4 glasove, Kamnik 4 glasove, Šturje - Ajdovščina 3 glasove, .Javornik 3 glasove, Sorica 3 glasove, Trbovlje 3 glasove, osobje »Kat. tisk. društva«, Ljubljana, 3 glasove, Loški potok 3 glasove, Selo 3 glasove, Ljubljana osobje tvrdke Ton-nies 2 glasova, Tržič 2 glasova, Ljubljana, pazniki, 2 glasova, Vrhnika 2 glasova, Ljub--ljana, Rokodelski dom, 1 glas, Podgora pri Gorici 1 glas, Ljubljana, leparna, 1 glas, Pletarke en glas. Zastopani so bili po svojih zastopnikih malone vsi člani in članice, glavni občni zbor je bil torej sklepčen.
Poročila načelnika dr. Zajca, glavnega tajnika dr. Tomažiča, blagajnika Dermasti-je in nadzorstva so se odobrila. O poslovanju J. S. Z. minulo leto smo v našem listu že poročali, zato nam letos ni treba še enkrat objavljati teh postavk.
Urednik Kerhne je izprožil vprašanje delavskega časopisja. Želi, naj bi se ikaj storilo, da se razširi »Naša Moč«. iRazvila se je daljša razprava. Obžalovalo se je splošno, ker »Naši Moči« primanjkuje prostoi’a in se želelo, da naj bi se list razširil, da bi mogel zadostovati vsem potrebam slovenskega krščanskosocialnega delavstva in se priporočala najobsežnejša agitacija za razširjenje lista, ker če naraste 'število listovih naročnikov, se tudi list lahko razširi. Jugoslovanska Strokovna Zveza je že sicer nabrala nekaj tisočakov, a ti se morajo čuvati, če nastane kaka epidemija in tudi za slučaje kakih mezdnih bojev. Ko se Jugoslovanska Strokovna Zveza še bolj ojači in okrepi, se tudi uvede obligatno za člane strokovno glasilo.
Na želje skupin so se tudi izpremenila nekatera določila poslovnega reda J. S. Z.
Glede na bolniške podpore se je sklenilo:
I. Bolniške podpore.
Vsak redni član, ki je vsled bolezni nezmožen za delo in zaslužek, ima pravico do bolniške podpore, če je že šest mesecev plačeval prispevke rednega člana in če tisti dan, ko zboli, ni nad štiri tedne na dolgu. Pravico do podpore nima, če je sam kriv svoje bolezni zaradi pijančevanja ali ponočevanja. Porodnice, ki so tri četrt leta plačevale prispevke rednega člana in ki niso nad štiri tedne na dolgu, imajo pravico do podpore za en teden, dalje če zdravnik potrdi bolezen. Podpore se dele od četrtega dne bolezni, in sicer tako, da če je bolnik štiri dni vsled bolezni delonezmožen, dobi bolniško podporo od prvega dne bolezni. Podpore se dele v enem, poslovnem letu samo po sedem tednov. — Ostalo besedilo velja še naprej.
VI. Podpora za slučaj smrti.
Ako umrje kak redni član, potem ko je bil eno leto v »Zvezi«, je plačeval za podporo za slučaj smrti vsak mesec 10 h in ni bil nad štiri tedne dolžan, imajo njegovi ostali pravico do enkratne podpore, ki znaša pri upravičenih članih, če so za to podporo plačevali eno leto, znesek 40 kron, in
Galec in German sta odbrana za dvoboj. Oba sta krepki postavi; eden je zlatolas in visoke rasti, drugi temnolas in trščat. Oba sta popolnoma naga, le kolk jima zakriva platno. Gailčevo orožje je kratek meč, v obrambo mu je podolgast ščit, čelada, železna deščica na levi nogi, na levi roki ima oklepu podoben rokav. German ima v eni roki trizol in v drugi bodalo; njegova obramba je ščitovska plošča. Oba sta še mlada. Merita se z naj iskrenejšim sočutjem, — kajti ne prostovoljno, ampak po vojskini usodi sta prišla v sužnost sovražnikom in sem na bojno polje. Podasta si roke in stopata pred cesarja, da pozdravita cesarja z navadnimi besedami:	»Ave	Caesar,	mori-
turi te salutant!« (K smrti določena te pozdravljata.. Blagor ti, cezar!)
Neron komaj nagne glavo in boritelja stopita na sredo peščišča, od koder ne bodeta šla oba več živa.
Lanista d& znamenje, naj pričneta. Bodalo se zasveti v Germanovi roki, v Galčevi meč; kakor blisk se križati ostrini, kakor kači zvijata nasprotnika na peščenih tleh. Zdajci je ju loti bojaljubna želja, slavohlcp-nost ju vname — zmagati velja ali — umreti!
sicer do pet let, od petega leta naprej pa 100 kron. Podpora se izplača, ko se potrdi smrt načelstvu, .možu ali ženi, pri samcih starišem, če pa teh ni, osebi, ki je nazadnje oskrbovala rajnika. Znesek 10 h se mora poslati s prvim rednim tedenskim doneskom vsakega meseca načelstvu.
IX. Mladi delavci in delavke, v a j c n c i in vajenke.
se od 14. leta tudi sprejemajo v »Zvezo«. Prispevki se plačujejo po 20 h na teden (vpisnina 50 h),zato dobe strokovni list, kadar se določi in imajo pravico do vseh podpor v II. plačiinem razredu.
XXX
Te izpremembe so bile vse sprejete soglasno. J. S. Z. se ž njimi gotovo le ojači.
Vun z delavskimi stanovanji!
Jesenice. Kakor sploh po industrijskih krajih tako tudi pri nas manjka stanovanj. To vprašanje je treba pametno rešiti. Tovarna ve to, a na to pa ne misli, če vzame delavca v delo. da bi mu preskrbela stanovanje. Sicer gospodje vedo, da delavec ne more na prostem stanovati, zato pa so jeli pritiskati na delavstvo, da bi dovolilo zidati hiše s kapitalom bratovske skladnice. Ko bi hiše nesle po 8 odstotkov, bi jih gotovo družba sama delala. Ker se pa še po štiri odstotke ne obrestujejo, kar so nam dokaz štiri z denarjem bratovske skladnice zidane hiše, jih ne bo. Pa ko bi se hiše tudi obrestovale, jih je nevarno zidati z denarjem bratovske skladnice. Kaj, ko bi tovarna prišla v konkurz, ali da bi ne bilo dela? Mladi bodo dvignili svoj denar, stari pa v pokoj, a denar bode zabit v zidu, hiše pa bodo najmanj eno tretjino manj vredne. Kdo bode oškodovan kot vse delavstvo. Pa pomislimo, kake koristi bi imelo delavstvo v splošnem od teh hiš? Gotovo zgubo. Kakih trideset družin bi imelo to ugodnost, da bi imele stanovanje proti plačilu kot povsodi, seveda lo toliko časa, kot bi delali, na starost pa hajdi, od koder si prišel. Sveta dolžnost tovarne je, da ona zida za delavstvo stanovanja. Kakor nas pa izkušnja uči, bo ona to nerada storila. Kje pa naj iščemo pomoči? Nikjer drugod, kot v lastni moči, sami si pomagajmo. Delavci, pogum, iz lastne moči si postavimo svoja domovja, ker naš delodajalec ne skrbi za to tako, kot bi bilo treba. Ustanovimo si stavbno društvo, po katerem pridemo polagoma do svojih stanovanj. Ko se postaramo, bomo vsaj v svojej hiši pričakovali smrti, ter gotovo dobili tisto tako strašno malo pokojnino. Ako se pa bodo iz našega denarja zidale kosarne, pa še tega ne bode. Podpora se bo tudi dobila po 90odstotni vrednosti, če zidamo s pomočjo stavbnega društva. Mi zahtevamo, z denarjem bratovskih sikladnic ne zidati kosam, kjer ne bode drugega kot zalega jetike, dan na dan kreg, prepir in sovraštvo, ter v nevarnosti naši žulji, ki jih hranimo za onemoglost. Možje v načelstvu, ako je resnično 200.000 K rezervnega fonda, delajte na. to, da so pokojnina zviša. To pa ostane pribito, da se bodo delavska stanovanja mo-
Srpo gleda ljudstvo krvavi prizor, še dihati si ne upa. Že teče obema kri iiz globokih ran na zemljo, — Pa še stojita oba. Kar porabi German islabost svojega protiv-nika, zavihti svoj trizol nanj, ga podere na tla in mu nastavi nož na goltanec — to je znamenje, da je njegovo življenje v zmaga 1-čevi oblasti. Premaganec leži na, tleh nepremično, pričakovaje smrtnega udarca.
Hoc habet! (To ima!) Tako kriči ljudstvo ukaje. In ta krik je bil navadno znak smrtno ranjenemu, da bo moral umreti. Toda zmagalec se zgrudi poleg svoje žrtve ves spehan na tla, kajti zgubil je veliko krvi. Hoc habet! zopet zaikliče ljudstvo. Ko pa vpraša lanista, ali naj podeli smrt ali milost, se skleneta palec s palcem v znamenje nezadovoljnosti in z enim mahljejem z mečem ikonča nadzorni knapol ranjencema življenje in takoj zavlečejo hlapci mrtveca v mrtvašnico. Po kratkem prestanku se prikaže nova izprememba. Na peščišče pridejo mrežarji (reitiarii). Njihov nalog je, da vja-mejo svoje protivnike, ki se branijo s trizobi, v zanjko in jih prebodejo, vzemši jim poprej orožje. Tudi tu teče kri v potokih. A razburjena krvoločnost že hlepi po mnogih ubojih in želja gledalcev se bo izpolnila.
rala zidati. Po desetih letih bivanja postane vsak domačin. Ako se nobeden ne bode nič zmenil za to, kam pa pojde občina s starimi ljudmi? Ne bode zadosti ena ubožnica, sicer pa dosedaj še ene ni. Dolžnost občine je tudi, da ona podpira vprašanje delavskih stanovanj. To bode moral rešiti prihodnji občinski odbor.
X X * X	______
Mi se s tem dopisom popolnoma strinjamo. Samo to priporočamo, da naj se naši prijatelji glede na zgradbe delavskih hiš obrnejo naravnost na predsednika Slov. delavskega stavbnega društva v Ljubljani. — Naslov: dr. J. Adlešič, Ljubljana, Dunajska cesta 32.
Krvoses kapitalizem.
Sava. Socialni demokratje so celo zimo vpili o draginji, katero delajo menda klerikalci z meščanskimi strankami. Ko so se pa zvezali pri državnozborskih volitvah meščanski liberalci, judje in socialni demokratje, da vzamejo mandate klerikalcem, ki draginjo delajo, smo si mislili, sedaj bo pa konec draginje in davkov. Zaradi davkov bomo še govorili, ko ta mešanica pride v parlament. To pa ostane pribito, da so judovski spekula,ntje na borzi brez skrbi, odkar je ta mešanica v večini. Precej so podražili moko minuli teden za 3 h pri kilo-gramu. Le to je dobro, da socialni demokratje zaslužijo pri ladjah, drugače bi gotovo ti rdeči bratci protestirali, pa se menda ne upajo.
Vun z našimi pravicami!
Iz Idrije. Ivedar »Slov. Narod« kako posebno veliko oslarijo zapiše in se mu potem naši listi smejajo, pa pride z zatrdilom: novico smo zvedeli iz »klerikalnih« ust, ali iz zanesljivega »klerikalnega« vira itd. Da či-tateljj spoznajo, kaka so ta usta in ti viri, je treba zadevo pojasniti. V Idriji je namreč nekaj ljudi, ki so po zatrdilu »Slov. Nar.« zjutraj liberalci, opoldne demokrati, zvečer se pa silijo med naše pristaše. Družinske razmere in službeno stališče jih sili, da hlinijo prijateljstvo vsem tem strankam in da se jim prikupijo, raznašajo razne vesti in novice, ki so pa večinoma iz trte izvite ali pa nalašč narekovane, da se raznašalca in nasprotno stranko potegne in osmeši; tak slučaj se je primeril pred par tedni, ko je »Narod« trdil, da želi S. L. S. nadoskrbnika V. iz občinskega odbora, v resnici pa je bil ves dogodek le zaseben pomenek med Os-waldom in Strane cki jem, in sicer drugače, kakor se je pozneje pisalo. Naši ljudje teh par junakov, ki »novice« med strankami raznašajo, sicer ignorirajo in se jim smejejo, sem pa tja si jih pa vendar privoščijo, da jim kako prav debelo natvezijo, da jo še isti teden »Narod« ali »Naprej« ponatisneta. Znana ist.ina pa je tudi, da se nikjer toliko no obrekuje in opravlja, kakor po naših pisarnah; iz gradu, kjer se marsikaj skuha, gredo novice k notarju, od tam v mestni urad, kjer jih nas Novak primerno »registrira«, iz mestnega urada v poso-
Kmalu se bore gladijatorji. Nekateri stoje na bojnih voščil in se bojujejo z mečem in kijem; drugi se bore peš in sučejo noiže in sulice: kmalu so zapleteni vsi hkrati v krvav klopčič in vsikdar, kadar pade kaka nesrečna žrtev, zaidoni glasnejše ukanje nečloveških gledalcev. Celo Neronu se razvedri obličje in z nekako radovednostjo zre doli na klanje. Arena je podoba smrti in razdejanja. Kamor se ozre oko, povsodi zagleda čelade, tu meče, ondi odtrgane ude, tu krvave mlake; poleg tega kričanje borilcev, rožljanje z orožjem, vnemajoči klici gledalcev. Strahovita slika! Koga naj pomilujmo bolj, žrtve slepe blodnji ali človečanstvo, koje je prenasičeno in uživa svojo slast z zgrabljivo zverio vred?
Toda tudi ‘to grozovito razveseljevanje je pri kraju in v tem, ko pospravljajo mrtve in pobirajo orožje, bojujejo se pritlikovci, stare ženiske, slepci in pokveke z lesenim orožjem, da se veselje ne ohladi. A veselost, ki so jo' sicer vzbujale take igre, danes ne more priti na vrh, kajti bolj in bolj poželjivo narašča rjovenje divjih zverin in je opominja na strašno zadnjo igro, ki jih pričakuje.
In ne čakajo dolgo. Na,mah se vidi, da se majejo tla v areni, — počasi se pogrez-
jilnico, od tam pa zopet v grad. Tako krožijo te novice dan za dnem, dokler ne pridejo v kak list. kot pristno liberalno mnenje. Središče pa je Kavčičeva kavarna, kjer nekaj liberalnih profesorjev in posebno kunštnih juristov naše rudarske in sploh mestne razmere rešeta in o njih razsoja, da-si večina našega rudarja pri delu v rudniku niti videla ni, še manj da bi njegove potrebe in socialno stališče poznala. Tam se skujejo in skuhajo vsi zasmehujoči dopisi, ki opletajo okoli sebe kakor krava z repom in neizkušen čitatelj misli, beroč gromeče članke, da se bo Idrija podrla,v resnici so jih pa napisali ljudje, iki bi morali lepo tiho molčati, n. pr. Novak, katere je pri vedla v Idrijo mastna služba, n. pr. Gangl, ali pa ki v listih in pri sejah vedno naspi^ot-nike od sebe pode, iz pisarne pa nobenega ne vržejo, n. pr. naš notarijat. Iz tega se lahko spozna, koliko so taki dopisi vredni.
Tobačno delavstvo.
Prvi in drugi oddelek v tobačni tovarni bo imel 9. julija ob 9. uri zjutraj na Rožniku sveto mašo.
Zvišani prispevki skupine tobačne delavske zveze v Ljubljani. Kakor je znano, je morala avstrijska krščanska tobačna delavska zveza svojim članom za nekaj vinarjev prispevek zvišati. Druge skupine so morale že lansko leto večje zneske plačevati, dočim se je naši skupini do letos dovolilo stare prispevke vplačevati. Vodstvo je bilo primorano prispevke zvišati, če je hotelo, da ostanejo izdatki in prispevki v ravnotežju. Zalo pa dobijo člani Zveze od sedaj naprej večje podpore. 'Člani naj bodo vsi prepričani, da se je pri tej uredbi zasledovala samo korist delavstva. Tudi social-nodemokraška organizacija nima nič manjših prispevkov, kakor naša krščanska tobačna zveza.
Za naše časopisje. Vsem našim somišljenikom v tovarni toplo priporočamo krščansko časopisje, posebno pa naš list »Naša Moč«. To je naš edini delavski časopis, ki služi našim delavskim težnjam in koristim. Če tudi ni list izključno glasilo tobačnega delavstva, ker se ne more ozirati na vse delavske stanove, vendar je naša dolžnost, da tudi tobačno delavstvo z naročevanjem »Naše Moči« pokaže svojim tovarišem in tovarišicam svojo vzajemnost in celokupnost. Delavec brez časopisja je vojak brez puške. Naše delavsko časopisje je veliko premalo razširjeno v primeri s šumo socialnodemo-kraških listov, ki izhajajo v slovenskem jeziku in hočejo slovenskemu krščanskosocialnemu gibanju na Slovenskem tla izpod-nesti. Kako veliko važnost polagajo socialni demokratje na časopisje, vidimo že iz tega, da ima skoro vsaka njihovih večjih organizacij svoje glasilo. Ne ostajajmo torej v tem oziru za socialno demokracijo. Kdor ima liste, ima prihodnjost! List pa brez naročnikov je luč brez olja. Naj bi se vsak naš somišljenik zavedel te resnice in pripomogel po svojih močeh, da se bo >»Naša Moč« širila in spopolnila tako, kakor si jo želi vsak pravi prijatelj krščanskega delavstva!
T. K.
nejo v globočino; mesto arene se prikalže pravi gozd z visokimi drevesi, mahom in grmovjern. Vise je mirno in tiho; ni ga človeka, ne živali; le dvoje tičev-pevcev frfrd in leta, prepevaje gostolečo pesem, od veje do veje.
jPazlijvo pričakuje vsakterega oko, kaj se bo zgodilo.
Zdajci se odpro velika vrata srednjega Poslopja in paroma, roko v roki stopajo kristjani, prvi najstarejši, na smrtonosna tla. Bledo je sicer njih obličje, a rosen ^vit se jim leskeče v očeh in v nebo se obračajo njihovi pogledi, kakor bi bili že odmaknjeni iz zemlje in njene tuge.
Navadno so pozdravljali v smrt obsojene s hrupom in truščem, a sedaj se sliši le tu in tam kak posamezen klic, ko stopi Jnalobrojna truma kristjanov na bojišče, rudi na j krvoločne j šo dušo pretresa ta prizor in marsikoga oko pomiluje srebrnolase starčke, belokodre, belo oblečene device, resne, neprestrašene možake.
(Dalje prihodnjič.)
Z lastnimi močmi.
Vič - EJIince. V dokaj lopem številu so se v nedeljo člani ljubljanskega konsumne-ga društva udeležili sv. opravila, katero je imel s prav primernim nagovorom državni in deželni poslanec dr. Jan. Krek. Med sv. mašo je prav lepo pel moški zbor tukajšnjega katol. slov. izobraž. društva. Dal dobri Bog temu prckoristnemu in za sedanje razmere prepotrebnemu društvu na priprošnjo njegovega patrona sv. Antona i v bodoče obilo blagoslova, da se bo krščanskosocialno delavstvo vedno bolj zavedalo in spoznalo, da je edina pomoč za zlajšanje naraščajočih skrbi v teh časih draginje lepo bratsko vzajemno sodelovanje in združenje vseh dobromislečih delavcev v okrilju tega konsumnega društva. Sloga jači! — V zadnji »Moči« smo drago nam krščanskosocialno delavstvo povabili na slavnost, ki se bo vršila tu prihodnjo nedeljo, 2. julija. Ako bi kateri ali katera pomotoma ne dobil povabila, iga tem potom najuljudneje vabimo na ljubko veselico, ki bo obenem krasna manifestacija krščanskega delavstva, ki je v pretežni večini zastopano v tukajšnjem kat. izobraževalnem društvu. Slovesnost bo celodnevna. Spored dopoldanske slavnosti bo: Dopoldne ob 9. uri:	Sprejem	slavnih
društev, Orlov in ostalih dragih gostov pred Društvenim domom. Ob tri četrt na 10. uri odkorakajo društva in Orli z zastavami in vsi zbrani s sl. kamniško godbo na čeiu v župno cerkev sv. Antona, kjer bo ob 10. uri maševal preč. o. provincial Anglej Mlejnik in govoril preč. g. drž. in dež. poslanec dr. Jan. Krek. Po cerkvenem opravilu odhod si. društev in Orlov z zastavami z godbo na čelu skozi G linče, Rožno dolino v Društveni dom. Govor državnega in deželnega poslanca vlč. g. dr. Jan. Kreka. Blagoslovlje-nje Društvenega doma po preč. o. procin-cialu Angelju Mlejnik. Godba. Petje. — Spored popoldanske slavnosti: Po končani dopoldanski slavnosti obed v odkazanih gostilnah. Vsa društva in posamezniki, ki se žele udeležiti obeda, naj se zanesljivo prijavijo kat. slov. izobr. društvu Vič-Glince vsaj do 28. t. m. Ob pol 3. uri v župni cerkvi litanije z blagoslovom. Po litanijah odhod sl. društev na veselični prostor v gozdič g. Pavliča (Mirčnika), kjer se vrši velika ljudska veselica s sledečim sporedom: Javna telovadba Orlov na travniku tik gozdiča. — Petje glasbenega društva »Ljubljana«, domačih in drugih pevskih zborov. Koncert sl. kamniške godbe. Na veseličnem prostoru bodo različni paviljoni:	Turška kavarna,
Abstinent itd. Zvečer čarobna razsvetljava gozdiča. — Vstopnina k veselici za osebo 50 vin. Orli v kroju vstopnine prosti. V slučaju stalno zelo slabega vremena se vsa prireditev preloži na prihodnjo nedeljo, dne 9. julija 1911. — Na veselo svidenje! — Veselični odbor.
Na veselico, ki jo priredi skupina jugoslovanske strokovne zveze za Selo, Moste in Vodmat v nedeljo, dne 2. julija 1911, na vrtu g. J. Primira (po domače pri Joškatu) na Selu. Spored: i. Godba. 2. Srečolov. 3. Kori-jandoli-korzo. i. Šaljiva pošta. 5. Prosta zabava. — Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 vin. — Ker je čisti dobiček namenjen za bolniške podpore, se preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Pod naslovom: Ustanovno zborovanje Predilnica Ljubljana, Jugoslovanske Strokovne Zveze: Mesto Josip Rope Josip Rape in Karolina Krsnič Karolina Krmi c. Toliko, da se ne bo napačno razumelo.
Med brati in sestrami.
S tolminske proge. Naši rdeči bratci socialni demokrati so pred volitvami kupili velik zvon. Pa so ga v hudi vročini vozili in med potjo jih sreča berač in jih tako-le poduči: Preljubi sociji, že sedaj ste se cerkve tako bali, kakor h . . . č križa, sedaj ste pa svoj zvon kupili, pa ga v tako hudi vročini vozite, da se vam bo zelo oisušil, potem ga pa zopet ne boste slišali, ko vas bo v cerkev vabil. Sociji so si pa mislili: Dedec stari, ali misliš, da smo mi zvon zato kupili, da nas bo v cerkev vabil? O kaj Še! Mi smo ga le zato kupili, da bo naš kandidat na volilni dan rdeče ovčice na volišče vabil. Berač si je pa mislil: Vi ste pravi rdeči tepčki, pardon, pepčki, ker me nočete ubogati; se boste pa že še na moje besede spominjali. In 13. junija je pa res tako malo
rdečih ovčic na volišču bilo, da je njih kandidat na štirih volilnih okrajih ob železnici 55 štim dobil. Zato so se pa pričeli sociji jeziti, kje da so še drugi ostali. Ko so pa videli, da so se popolnoma blamirali, so se pa vendar na beračeve besede spominjali in so pričeli zvon tehtati, pa so šteli in šteli, pa če so bolj Šteli, manj jih je bilo, glasovnice so ga jim tako usušile, da je naposled tako majhen postal, kakor ga je tisti kozel jemal, ki ga je nekdo v Kranjski gori pasel. In pri tem poslu je pa še njih kandidat več »Zarje« med železničarje po progi zmetal, kolikor je pa glasov dobil. Vse skupaj mu ni nič pomagalo, namesto da bi šel na Dunaj, bo mogel še nadalje stroj kuriti. Železničarji tudi ne marajo za takega pozabljivega poslanca, kakor je on. Železničarji, pustite te brezverske socialne demokrate in pristopite k »Prometni zvezi«, ta je resnično naše društvo. Če imate še količkaj tiste pameti, ki jo je vaša mati vam v glavo vcepila, boste gotovo zapustili rdeče brezverce!
Izpod Črne prsti. »Naša Moč« je že lani nekega rdečega kalina posvarila zato, ker je »Železničarju« poročal, da noben drugi čuvaj nima toliko zmožnosti, kakor njegova služba zahteva. Samo on bi bil zmožen, da bi oberviihter postal, zato ker zna dobro čez farje zabavljati in sploh čez vse poslance S. L. S. Zato je pa pred volitvami vedno kanone in puške v ustih imel. Mi ga pa vprašamo, kako bi bilo, ako bi njega kak sovražnik napadel, s čim bi se branil? Ali bi ga s praznim Žakljem ali s kako gorjačo udaril? Gotovo bi ga rajši s kolom kakor Žakljem, ker bi si mislil, če ne bom njega, bo pa on mene. Vidiš, ti socij, ravno tako je z našo državo Dokler se bodo druge države oboroževale z vsem najmodernejšim orožjem, tudi pri nas ne morejo rok rižem držati. Gotov«.« ti pa ni nič znano, kako je na Francoskem, ali ne veš, da je tam čez polovico poslancev socialnih demokratov in socialističnih ministrov. Pa ko znašajo v Avstriji vojaški davki 540 milijonov kron na leto, znašajo ti davki v socialistični Francoski 1080 milijonov kron. Pri nas pride na eno glavo 14 kron, na Francoskem pa 29 K in v Nemčiji pa 28 K. Torej, kje je manj, pri nas ali na Francoskem, kjer so sociji na krmilu. Vidiš, socij laž ima kratke noge, toda dolga je pot, ki jo potrebuje, da se iz-kadi iz možgan, kamor se je vsedla. Pa vaše časopisje si zna pomagati. V svesti si. da rdeči backi verujejo vsako oslarijo, ki jo vam natvezi. Nadalje je govoril: Časniki pa sedaj pišejo, da pri novih dreadnoughtih, ki se pri nas gradijo, bodo tudi delavci kaj zaslužili. On pa pravi: Če pa tam ne bodo delali, bodo pa drugam šli. Mi ga pa vprašamo, kako bi bilo z njim, ako bi se kar naenkrat vse železnice nehale, ali bi tudi on rekel: če ne bodem tukaj, bodem pa drugam šel? Mislimo, da ne. Saj si še s Kranjskega zato na Primorsko prišel, da si pri železnici stalno službo dobil.
5000 kron nagrade
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka
600 komadov za samo 5 kron
ni priložnostni nakup. — Zbirka vsebuje: 1 pravo švicarsko sist. Roskopf patent, žepno uro, natančno idočo, točno regulirano, s pismenim triletnim jamstvom tovarne. 1 amerik. double-zlato verižico, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo]), 1 angl. pozi. garnituro, obstoječo iz gumbov za manšeto, ovratnik in srajco, 1 amerik. petdelni žepni nož, 1 elog. svilnato kravato, barva in vzo-rec po žoiji, najnovejše fasone, 1 krasno kravatno iglo s simili-briljanti, 1 mično damsko broško, zadnja novost, l koristno toaletno garnituro za potovanje, 1 ele^. donarnico iz pravega usnja, 1 par amerik. butonov z imitiranimi dragimi kamni, 1 patent, angl. vremenski tlakomer, 1 salonski album s 36 umetniškimi slikami najlepših krajev sveta, l krasno verižico za okrog vratu iz pravih orientalskih bisorov, 5 ind^skih vragov-vodeževalcev, ki zabavajo vsako družbo, in še 550 komadov raznih predmetov, v vsaki hiši koristnih in nepogrešljivih, zastonj. Vse skupaj z elegantno sist. Roskopf patent, žepno uro. ki jo sama dvakrat toliko vredna, stane samo S kron. Pošilja po povzetju ali proti predplačilu (sprejemajo so tudi pismene znamko)
R. GELB, razpošiljalnica, Krakov št. 463.
NB. Pri naročilu d voh zavojev so priloži ona najboljša angleška britev ali 6 najfinejših platnenih robcev zastonj. Zn nougaja^oče se denar vrno brez ugovora, torej jo vsak riziko popolnoma izključen.
g A. ŽIBERT |
11	-- LJUBLJANA -	11
| j PREŠERNOVA ULICA [g PRIPOROČA SVOJO VELIKO g
i ZALOGO ČEVLJEV |
| DOMAČEGA IZDELKA. | [gwwiiiiiiiiiBiimaMBinnaiiiiai[il
ilGiliolišH, nclsižnruelSfl prisila zn Sledenje!
Dempnmeii.i9D9čGz03iii!i
Stanje M m l\ miliismv l
Lastna glavnica K 503.575-98.
Ljudska
posojilnico
re$lstr. zadruga z neomejeno zaoezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje o lastni hiši nasproti hotela .Union'žafrani, cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter ^ih	rfsdSLl/ O/	,b,rez
obrestuje ™Hr /o / n kakega po	™	/“	'	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4'50 na leto>
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, Stolni kanonik, podpred.; Odborniki:
Anfon Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobi, posest, in trg., Breg priBorovn.; Karol KaUSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, Stolni dekan v v* Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; Fran LeskOViC, hišni posestnik in blag. »Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
HOPE* &K:
*/krru*riJto "Materi želijo -dobra, po ceni in x*tsTtesl/iiMT potovuli ncy se obrnejo
im onJFz/Gm e tete*
v	Mblo&iforsJte	ulice20.
Ib&a/aMrsfruitt/asnik* Atyt>selreyiIuinC. I
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Sl°vens^e Straže“!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
I
hi
I
Predtiskanje In vezenje monogramov ln vsakovrstnih drugih risb.
rrrrri' mm inrmnrMimm
Gričar ftlflejač
Ljubljana
Prešernova ulica St. 9
priporočata suojo naiuečjo zalogo izgotooljeniti oblek za gospode, dečke in otroke.
nouosli —
ii kMtekdJi za dame.
POZOR!
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
Kdor želi imeti dobro uro,
naj zahteva z znamko
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
, Fr. Čudnu
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
Uhani, prstani, briljanti. 1
Suetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah.
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
Pozor slov. delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manuiakturni trgovini
JANKO ČESNIK
(pri Češniku)
LJUBLJANA ^
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva.
Cene najnižje. — ---
Ljubljana
Pred škofijo 19.
1“ ML m. BOHI
v Ljubljani, na vosaiu Bieiweisove in Rimske ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic l krono.
Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
„SladIn“ za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-ljica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 30 vin.
Poslpalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinskl cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 7o vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 krono. Tinkturazalase,steklenical K.
Trpotčev sok, [zvrsten pripo-moček proti kašlju steki. 1 K.
Zeleznato vino, steklenica a kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin.
Želexnatekrogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
30S1P UiBMAR, f
Pred ŠHoliio št. 19. stari tri SL 4.
mov, biuDiiana §
Prešernova ulica st.4. §
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
taaaaaaaanaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaada
Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da
sem
odprl na Tržaški cesti št. 1 V	C
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Stcfilll
Edina in najkrajSa Črta u Ameriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
HiLVRE NEW-YORK
Irancosko prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
_____________ ED.	ŠMARDA	----------
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri »FIGOVCU".
llfflN JHX m SIN
u Ljubljani, Dunajska cesta šf. 17
priporočata suDjo bogato zalogo raznoorstnih
nožnih holes in šiualnih strojev
dl] za rodbino in obrt.
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc.
Tisk Katoliške Tiskarne.