56. številka.
Ljubljana, v sredo 9. marcu.
XXV. leto, 1802
l »haj a vsak dan i*e*er, izimEi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v s t r o - o g e r b k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 80 far., >a jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 3() kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vefi, kolikor poštnina zna&a. Za* oznanila plačuje se od fetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je v Gospodskih ulicah St. 1*2. U p r a v u i 61 v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Štajerski kulturni svet.
Štajerski kmetovalci prišli so že zdavna do spoznanja, du ju njih gospodarska organizacija le malo vredna in <ia sosebno c. kr. kmetijska družba štajerska ni kos svoji nalogi. To prepričanje napotilo je deželni zbor, da je v zadnjem svojem zasedanji 1. 1890 naročil deželnemu odboru, uaj izdela in predloži zakonski načrt o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta, kateri bi imel stopiti na mesto kmetijske družbe.
Štajerski deželni odbor storil je, kakor mu je bilo naročeno, s ker si je bil v svesti, da je korak, katerega namerja storiti, eminentne važnoBti in vele-pomemben, skrbel je zato, da so mogli izreči o njem svojo mnenje takisto interesovaui krogi, kakor časopisje. To se je tudi zgodilo v obilni meri, a na način, ki stvari sami ni v korist.
Glavna ovira uspešnemu delovanju spanje pravičnikov speče c. kr. kmetijske družbe je bila brez nobene dvojbe strogo izvedena centralizacija. Centralni odbor v Gradci ni zadnja leta delal drugega ničesar, kakor da je oviral plodonosno delovanje podružnic. A tudi novi, po deželnem odboru izdelani načrt ni v tem oziru krenil na boljšo pot, tudi tega načrta tendenca je brezpogojna, akopram povsem neupravičena in tudi nepotrebna centralizacija.
Načrt deželnega odbora predlaga ustanovitev celo vrste raznih uradov, kateri bodo drug drugemu samo napoto delali. Mimo deželnega agrarnega sveta nameravajo ustanoviti še posebno predsedstvo agrarnega s\eta, stalni sovet in deželni agrarni urad. Na mesto sedanje podružnico stopila bi okrajna kmetijska združitev, katero bi vodil od dežele imenovan načeluik in poduačelnik, in v katero bi bilo poklicati dvanajst zaupnih mož iz vseh občin, katere spadajo v območje te združitve. Ta organizacija je jako nedostatna, zlasti ker so posamne okrajne združitve povsem odvisne od centralnih uradov, celo v porabi denarnih svojih sredstev. Ako se ta načrt vsprejme, morali bodo okraji plačevati Časih celo take stvari, katere so uaravnost naperjeno proti lokalnim interesom dotičuega okraja, žrtvovati pa jim bode tudi mnogo za podjetja drugih kmetijskih združitev in to je povsem neupruvičeno.
Že to, kar smo tu naved'i, prepričalo bode vsakega razumnika, da načrt deželnega odbora štajerskega o organizaciji kulturnega sveta ni srečen in da se od njega ni nadejati ničesar koristnega za gospodarsko življenje na Štajerskem. Saj je Že ta dežela vsled svoje velikosti takšna, da bo gospodarski interesi slovenskega Štajerja pogostoraa v nasprotji z interesi nemškega dela dežele.
Nas pa zanima ta načrt deželnega odbora štajerskega tudi še iz drugih nego zgolj stvarnih razlogov. Jedva je namreč došlo v javnost, kaj namerja deželni odbor prav za prav storiti, s čira misli dosedanje kmetijske podružnice nadomestiti — Že so zagnali v slovenskem štajerji Živeči Nemci in nemčurji grozen krik. Okrajnih združitev organizacija jim ne prija; drugim določbam novega načrta ne ugovarjajo, zanje se niti ne zmenijo, jedino zato jim je, da bi v okrajnih združitvah ne dobili večine — Slovenci, kar bi se tu in tam utegnilo zgoditi in kar je jedino naravno, ker je kmetijstvo na slovenskem Štajerskem jedino in izključno v slovenskih rokah, kajti tistih veleposestnikov, ki svojih posestev dohodke zapravljajo večinoma v velikih mestih, pač ni mogoče sem šteti. Nemci in nemčurji začeli so proti deželnega odbora načrtu pravo pravcato križarsko vojsko; v tistih podružnicah kmetijske družbe, kjer so v večini, v občinskih zastopib in v Časnikih ropotali in rotili so se tako dolgo, da so — deželni odbor ugnali v kozji rog, kajti Čuje se, da je le-ta ukrenil nekatere bistvene spremembe svojega načrta, ki bode došel te dni v razpravi v deže'aem zboru.
Kako in kaj je ukrenil deželni odbor štajerski, da ugodi zahtevi dolenještajerskih nemčurjev, tega še ni muči povedali. Slovencem gotovo ne bo v korist, kakor jim ne bi koristila niti takšna organizacija, kakor jo je dež. odbor zasnoval in proglasil iz začetka. Slovencem bi sploh prijala le takova organizacija, kakor so jo sprožili Nemci na Štajerskem, da je namreč deželni, kulturni svet deliti v tri velike skupine, za gorenji, srednji in dolenji Štajer posebe. .Siidftr. Post" podprla in zagovarjala je to misel jako srečno, žal, da tudi brezuspešno, saj štajerskim mogotcem ni nikdar za to, da bi storili kaj,  kar bi  utegnilo koristiti Sloven-
cem, ampak samo za prevlado. Ako bode obveljala organizacija kulturnega sveta štajerskega, ki bi ne zadostovala ali pa celo nasprotovala gospodarskim in narodnim interesom štajerskih Slovencev, potem le ti ne bodo mogli storiti ničesar drugega, kakor da bodo začeli resno in temeljito premišljati, kako bi bilo mogoče emancipovati se vsa) gospodarski.
Deželni zbor kranjski.
(II. seja, dne 8  marca 1892. letu.)
(Dalje.)
Posl. Luckmann poroča ustmeno v imenu fin. odBeka o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za I. 1890.
Skupna redna in izvanredna potrebščina za leto 1890. znaša 90.901 gld. 72Va kr., oziroma po prištetem razločku mej začetnim in končnim ostankom tovarniške in režijske gotovine h 1.827 gld. 4*/a kr., skupaj 92.748 gld. 77 kr., skupno redno in izvenredno pokritje pa 93.286 gld. 96*/a kr., torej je pokritje večje za 538 gld. 19 V* kr. in sicer vsled tega, ker so pričetni aktivni zustanki pri režiji bili večinoma poplačani.
Potrebščine je bilo leta 1890. mimo proračuna manj za 1.345 gld. 27J/a kr., pokritja pa manj za 8.359 gld. 8*/i fcr., torej je pokritje manjše za 7.013 gld. 76 kr., to pa sosebno zaradi tega, ker se je prejelo manj oskrbuih stroškov za tuje prisiljene«.
Imovina se je proti lanskemu letu zmanjšala za 4.820 gld. 94 kr., oziroma po odštetih odpisih, in sicer: pri lastninah po 4% s 5.218 gld. 94 kr. in pri tovarniškem in režijskem inventarji po 15° „ b 1 470 gld. 21 kr., skupaj 6 G89 gld. 21 kr. za 1.868 gld. 27 kr.
Finančni odsek predlaga, da se poročilo vzame naznanje in potrdi. To b« zgodi brez ugovora.
Isti poslanec poroča ustmeno v imeuu finančnega odseka o prošnji paznikov prisilne delavnice za ureditev njih dohodkov. Prosilci poudarjajo, da so pazniki v državnih zavodih mnogo bolje plačani in da je draginja prav čutna. Finančni odsek je uvažil te razloge in z ozirom na to, da je deželni odbor že nekoliko uravnal dohodke in določil stanarino   za   paznike   predlaga   naj,   se /boljšajo
LISTEK.
V nočni tišini.
(Ruski napisal S. Prouskij, pruvul V. K. lUtimir.) (Konec.)
— Bila sem v uezavesti, kakor veekdar, bila sem ... — a tu se je pretrgal njen glas, groza izrazila se je na njenem lici in  pokazavši na-me:
— Zakaj je on tu? je zajecala.
— Privel sera ga ndm, da bi se na lastne oči prepričal o najini sreči, o najini ljubavi! — odgovoril je surovo menih.
A ona ga ni poslušala.
— Andrej, oprosti! . . — pošepetale so njene mrtvaški blede ustnice, in brez čutov pala jo na bližnjo mogilo.
Nestrpna bol prešinila jo moje srce . . . spo-zual sem jo . . . da, to je ona, moja Nastasijn, katero mi je ukral tujec Poljak . . . Sedaj se je jasno vzbudila vsa prošlost v mojem spominu . . . moja zasramovuua ljubav, moj obup, ko uismo mogli dobiti v dan svatbe moje neveste, srdno, a brezuspešno bezanje za udvoditetjem — vse to ustalo je do najmanjše podrobnosti pred menoj, in nevedd,
kaj delam, skočil sem z divjim srdom na Jana lini-nevskega in zakričal:
— Oddaj mi jo! Ona je moja, moja! On me je hladno pogledal.
— Ako sera jo znal odtrgat jezuvitom, nuj jo h oddam tebi — pubalin! je zasikul iu bistrim skokom me je zagrabil z jedno roko za grlo, z drugo potegnil nož izpod Bukuje . . .
Tu se jo razglasilo zlehka, a očitaje v mojih ušesih: „tnirno spanje in presladko mi daruj !■ Hotel sem moliti, — a nisem mogel, hotel sem se osvoboditi iz menihove toke, u ona me je vedno silneje iu silneje dušila . . . čutil sem že hladen zbodljaj noža pri srci Napel sem še poslednje, obupne moči in pal v nezavest . . .
Ko sem ne zavedel, sem ležal v postelj i in ne glede na strašno slabost, mogel sem spozuati očetev glas, kateri je šepetaje prašni:
— Je li vročica, doktor? Zdravnik je odgovoril:
— Sine dubio, Peter Vasiljevič, Bine dubio. Pripovedovalec je umolknil. Dver se je odprla
in ustopil je Nikita z lučjo.
— Popolnoma trna ju že, gospa! rekel je opravičuje se. Toda Marija Nikolajevna se ni zmenila zanj niti najmanj. Sedela je bleda, zamaknjena.
— Kako, Marica, bodeš ljubila i drugi krat somrak ? jo je prašni njen mož.
— Prav, da ne vem . . . samo gotovo dnneB ne! odgovorila je nekoliko nervozno.
Možje so se zasmejali.
— Vender rnoja povest ni še povse končana, dejal je nasmehom Kritskij.
— Za Pega, kaj je še?! prašala je prestrašeno Marija Nikolajevna.
— Ničesar strašuega, pomiril jo je naglo Andrej Nikolajev!6; hotel sem samo pristaviti, da sem vse podrobnosti svojih sanj, ko sem ozdravil, povedal domačim in, pomislite, oče mi je rekel, da je bil pri nas v istini prednik, živeč pri Petru Velikem, katerega so zvali, kakor mene, Andreja, in kojega nevesto je ndvel neki Poljak. Kaj se je dogodilo poslej ž njim in ž njo, — ni oče vedel, a čudno, da rs mi jo saujalo o ljudeh, o katerih nisem vedel ničesar do onega dne ... da pa celo dvomil nisem o bivanji prvega Andreja Kritskega — zngotailjam vam s svojo častno besedo! končal je zamišljeno.
Dolga postava Nikite pokazala se je znova mej durmi.
— Prosim k obedu! dejal je svečano. Vsi so ustali . . .
neznatno plače paznikov ter se vsprejme predlog upravo prisilno delavnice ter se tem primerno po-polnijo plače, kar bi na leto prizadejalo višji strošek 360 gld., ki naj se stavi v proračun. Ker nikdo ne ugovarja vsprejme se predlog finančnega odseka.
Isti poslanec poroča o proračunu zaklada posilne delavnice za 1. 1892. Skupno pokritje znaša 84 948 gld., proti skupni potrebščini 84.125 gld., torej se kaže prebitka 823 gld.: ker je pri poglavji IV., mezde in doklade paznikov, ustaviti vsled prejšnjega sklepa višji znesek 360 gld., se gornje številke spremene temu primerno. Po poglavjih odobri se potem proračun brez ugovora.
PobI. vitez dr. Bleiweis poroča ustmeno o podporah za šolske zgradbe. Razjasnuje potrebe posamičnih občin in kako potratno nekatere gradijo Šolska poslopja ter se zudolže po nepotrebnem ter predlaga konečno.
Visoki deželni zbor izvoli skleniti.
1. Za leto 1892. dovolijo se za šolske zgradbe iz deželnega zaklada podpore v skupnem znesku ;").T00 gld. sledečim šolskim občinam:
Predaslje 400 gld., Sorica 100 gld , Kovor 400 gld , Primskovo 500 gld., Reteče 200 gld., Predvor 400 gld , Dražgoše 100 gld , ISkavas 400 gld., HotederŠIca 300 gld., Sv. Trojica pri Cerknici 100 gld., Rateče 300 gld, Zasp 400 gld., Mošnje 300 gld., Mrežnica 500 gld., Dol 100 gld., Šmartno 200 gld., Homec 100 gld., Sv. Trojica (okraj Kamnik) 200 gld., Radeuce 100 gld , Dolenja Podgora 100 gld , Čepijo 100 gld., Tribučo 100 gld , Stari Breg 400 gld.
2. Deželnemu odboru se naroča, da opozarja iz novega c. kr. deželni šolski svet na silna bremena, katera si nalagajo mnoge majhne občine s sklepom, da hočejo zidati nova šolsku poslopja ali neprimerno drago razširjevati že obstoječa šolska poslopja, kar pa vsled svojih prepletih dohodkov iu z ozirom ua drugo doklade nikakor ne zmorejo. Slavni c. kr. deželni Šolski svet naj torej upliva na to, da načrti za šolske stavbe ne presegajo sredstev, katera zmorejo občine.
Predno se je začela debata o ustnem poročilu finančnega odseka glede učnih knjig za slovenske ljudske in srednje šole, predstavi dež. glavar šolskega nadzornika g. Šuma na, ki zasede mesto vladnega zastopnika.
Poročevalec prof. Šuklje omenja poročila (.eželnega odbora o Buketi, ki se je sestavila za izdajo potrebuih učnih knjig ter poudarja potrebo, da se dovoli nov kredit *) Izpuščeni sta dve važni kategoriji, namreč obrtne strokovne šole in učiteljišča. Slovenska mladina naj se v srednjih šolah navadi znanstveno misliti v materinem jeziku, a gledati je treba tudi na to, da bode nemškega jezika popolnoma zmožna. Previdno je torej treba postopati. V slovenskem jeziku naj bi se pouk vršil v nekaterih predmetih, tako veronauk na celi gimnaziji, istotako v latinščini, za katero bode treba preskrbeti potrebne knjige, posebno dveh slovarjev, katere je nemogoče izdati brez podpore. Grščina učila naj bi se v 3. in 4. razredu sloveuski pozneje nemški. Ne imel bi ničesar proti temu, da se uči na vsi gimnaziji slovenski, a pri slovarjih bila bi velika težava najti založnika. Treba je kredit za knjige, ki bi se tudi pri zemljepisji in zgodovini ozirale na domače razmere. Govori dalje o knjigah za obrtne šole, ki so že gotove ali v rokopisu dodelane za katere bode treba novega kredita in predlaga konečno v imeuu lin. odseka:
1. Deželni odbor se pooblašča, da založnikom potrebnih učnih knjig za 5, G, 7. in 8 razred slovenskih ljudskih šol, oziroma za meščanske šole, potem za obrtno - strokovne in obrtne nadaljevalne ter za srednje Šole iu učiteljišča dovoljuje primerne podpore.
2. Za izdajo učnih knjig za 1. 1891. dovoljena svota sme se, v kolikor se v to svrho ni že porabila v dovoljenem roku, porabiti 1892. leta.
3. Za 1.1892. dovoli se v isto svrho 2000 gld. iz deželnega zaklada.
Posl. dr. Tavčar pravi, da je radostno vsprejel poročilo deželnega odbora, ki se je trudil, da se je storilo, kar se je moglo za izdajo potrebnih knjig. Uzrok, da se je oglasil, dalo mu je bas* to poročilo. Iz tega fonda bi se ne bila smela dovoliti podpora krojaški knjigi, kakor se je zgodilo. On ni zoper to, da se je dala sploh podpora tej
*) obSirno poročilo deželnega odbora prijavimo jutri. Op. uredu.
knjigi, a iz tega fonda, proti kateremu je bil lani tako silen ugovor od nemške strani, bi se ne smela dati. Nadeja se, da bode tudi letos zbornica dovolila nov kredit in ne bode preklicala svojega lanskega sklepa. Glede poročila se ne strinja s poročevalcem. Niti jednu slovenske gimnazije nemarno Slovenci, ko imajo drugi narodi, n. pr. Italijani, katerih je tudi malo število v naši državi, celo po več. Zahteva po slovenskih gimnazijah je popolnoma opravičena, govor poročevalca Šukljeja pa nam pobija vso nado, da bi jih kdaj dobili. Da sta navzoča nemška poslanca dr. Schaffer iu baron Schwegel, gotovo bi z naudušenjetn izrekla, da se strinjata s poročevalcem. Kadar zahtevamo kaj narodnih pravic, vedno nam ugovarjajo nasprotniki. Če pa tak mož, kakor je g. Šuklje, govori tako, je on svedok za nasprotnike. Naučni minister GauČ se bode skliceval nanj in zato je tako govorjenje nevarno. Glede poplnega znanja nemščine ne ugovarjam — pravi — koristi nemščine, a tudi na slovenskih gimnazijah naučili se bodo v 8 letih dijaki nemščine. Kot zastopnik slovenskega naroda moram izjaviti, da se omenjeni smoter doseže tudi s slovenskimi gimnazijami. Oglasil sem se, da se ne bi napak tolmačile besede poročevalčeve in se reklo, da na konci devetnajstega stoletja ui bilo nikogar v deželnem zboru kranjskem, ki bi se oglasil proti takemu poročilu, kakor smo ga čuli iz ust g. Šukljeja. (Dobro!)
Poslanca gg. dr. Vošnjak in Mu rui k zagovarjata postopanje deželnega odbora, ki je dal podporo omenjeni knjigi, katera bo bode prav dobro dala rabiti kot učna knjiga za strokovne šole, posebno tudi v obrtuih nadaljevalnih šolah.
Posl. Hribar pravi, da za predloge more glasovati z mirno vestjo. Da je poročevalec Šuklje, ki je govoril kot strokovnjak, izrazil kot sloveuski poslanec svoje subjektivne nazore, zato pač ni bilo uzroka. Želel bi, da je govoril poslanec z nemške strane, da pa slovenski poslanec govori tako, to me boli. Bili so časi, ko je tudi poročevalec, s katerim sva občevala bolj intimno, izražal se, da moramo hrepeneti po slovenskih srednjih Šolah. Zdaj, ko je prišel do upliva, ko se njegov glas uvaža, spremenil je svojo mnenje, postal je popustljiv. Le tedaj budemo kaj dosegli, če bodemo dosledni, če bodo naši uplivni možje vstrajni. V trditvah glede popolne zmožnosti abiturijenta v nemščini in zmožnosti, da more znanstveno misliti v materinem jeziku, vidi neko protislovje. Će se le 3 ali 4 predmete uči v slovenščini, kako bode dijak mogel znanstveno misliti v materinem jeziku, ko se vse druge predmete mora učiti v nemščini? Stroški za knjige bodo res veliki, a to nas ne sme strašiti. Će drŽava ne stori ničesar za naše srednje šole, moramo skrbiti sami. Tudi za grške slovarje našel se bode založnik, kajti pred očmi moramo imeti v se slovenske gimnazije Z vstrajnostjo prišli bodemo do tega, da jih dobimo tudi izven Kranjske. Hrvatje iz Dalmacije hodijo na Dunaj in v Gradec na vseučilišče, torej so zmožni nemščine. O Lahih ne govori, ker imajo svoje italijanske stolice. Oglasil sem se — kunca — da se ne bode naučni minister sklicaval na govor poročevalca Šukljea, češ, da se nikdo ni oglasil proti njegovim nazorom.   (Dobro 1)
(Konec prib.)
Politični razgled.
Notranje <le%cle.
V Ljubljani, 9. marca.
Poslanec dr. Vašaty sklical je te dni ljudski shod v kraljeve vinograde. Govoril je tudi o unanji politiki avstrijski in rekel, da mora zdravi instinkt češkega naroda napotiti ga, da se bori proti trojni zvezi. Francija in Rusija ne bodeta nikdar dovolili, da se uuiči narod češki. — Shod vsprejel je resolucijo, da morajo češki poslanci odločno protiviti se unanji politiki, ker se vlada takih napadov boji in ker je torej to najbolje orožje opozicije.
H u kovinske razmere. Poljski listi zagovarjajo jako živahno idejo, da naj se združijo vse rerumunske narodnosti v Bukovini v jedno jedino stranko v izrecni namen, odpraviti prevlado rumunskih aristokratov. nReiormau svetuje bukovinskim Poljakom, naj se ne dado preslepiti po federalistiških frazah rumuuske stranke, kateri je federalizem zadnja briga, ampak naj se krepko postavijo Rumunom v bran in v to svrho naj se združijo z raaloruskimi in nemškimi elementi. Za deželuozborske volitve delajo vse stranke silne priprave; borba bo vsakako jako irdita.
Regulacija valute. Znani nemško-liberalni poslanec prof. SuesB izrekel se je odločno proti nameravani regulaciji valute, zlasti pa proti zlati vrednoti. Po njegovi sodbi nedostalo bode kmalu še tiste množine zlata, katera je potrebna za obrtoost, a že sedaj se porablja dosti več zlat«, nego ga produciraju. Suess misli, naj bi se Avstrija sedaj, ko si je gospodarstvo vsaj delom", uredila, ne lotila takega podjetja, o katerem v sedanjih razmerah ui mogoče reči, kako se bode izvršilo in bode-li konec srečen ali ne; počakati bi bilo najprej nasledke novih trgovinskih pogodb. Ta izjava Suessova vzbuja nekoliko senzacije.
Viictiijc <lrx»vo.
Italijanska zbornica. V zadnji seji narodne zt>orniee interpeloval je poslanec L a z za r o ministerskega predsednika, kaj namerava storiti, da se bo mogla Italija okoristiti vinske klavzulo v trgovinski pogodbi z Avstrijo. — Italijanska vlada ponudila je Švici 10% znižanje carine na tkanine, iu sicer vsled pritiska vinskih producentov in trgovcev, ki agitujejo za pogodbo s Švico. Kakor se govori v vladnih krogih, prosila bi italijanska vlada tri mesece po sklenjeni pogodbi, da se uveljavi vinska klavzula v avstro-italijanski pogodbi.
^Nemški državni zbor se je v zadnji seji bavil z vladnimi tirjatvami za afriške kolonije. Liberalci so tem tirjatvam odločno ugovarjali, trdeč, da te nimajo kolouijeprav nikake viednosti. Vlada zagovarjala je svojo politiko s kaj slabimi argumenti, trdeč namreč, da bi opustitev kolonijalnih pridobitev oškodila ugled in veljavo nemškega naroda iu cele države.
Štrajk angleških rudarjev. Angleški rudarji so formelno napovedali, da začno te dni občen štrajk. Vsled hude zime nastalo je pomankanje kurjave, kar je zlasti čutno za siromašno prebivalstvo. Mnogi tovarnarji odpovedali so delavcem delo, a tudi nekatere železnice, ki s kurjavo niso preskrbljene, ustavile bodo promet. .Tedna teh Železnic odpustila je že 7000 delavcev. Štraj-kujoči rudarji orgauizovali so se baje uprav izborno in poskrbeli, kar treba, da zabranijo uvažanje tujega premoga.
Dopisi.
Iz lu'itelj*kili krogov 7. marca. [Izv. dop.] Poročilo v „Slov. Narodu" z dne 4. t. m., da se namerava prošnja za zboljšanje učiteljskih plač na visoki deželni zbor sestaviti, ne zamore slehernega učitelja zadovoljiti, ker v tem poročilu ni govora o zboljšanji plač za učitelje na večrazreduicah in baš ti so najbolj zboljšanja potrebni, kar bočem v naslednjem dokazati. Učitelji na večrazreduicah sosebno na tri-in štirirazreduicah nimajo prostih stanovanj, primorani so za te V* letne plače odločiti in tako jim ostane za živež, za obleko in za vse druge potrebe 400 ali celo le 350 goldinarjev. Ali pa zamorejo s to mulo vsoto sebe in svojo pogo-stoma številno družino stanu primerno preživeti, rešitev na to vprašanje pač ne dela preglavice nobenemu razsodnemu človeku. Večrazredničarji nastanjeni bo v večjih krajih, kjer se nahajajo uavaduo tudi uradi iu prevladuje vsled tega še večja draginja, nego v stolnem mestu. Postranskih zaslužkov tudi ni, ker te — kakor n. pr. orgijanje in tajniški posel pri občinskih uradih — uživajo večinoma le nadučitelji. «
Posebne ure so pa dandanes po preosnovi državnih šolskih zakonov le bele vrane. Pri teh v resnici vladajočih razmerah pač nikdo nam večraz-redničarjem sosebno na tri in večrazrednicah ne more v zlo šteti, če stavimo do visokega deželnega zbora ponižno prošojo, naj blagovoli oui vse druge učitelje v drugi plačilni razred in tretje oziroma četrte učitelje v tretji plačilni razred pomakniti.
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Deželni odbor je gosp. dr. Iv. Porti k a imenoval začasnim okrožnim zdravnikom v Železnikih. — Carinskega višjega urada pod-vodja Ferdinand Kur z dobil je viteški križ Franc Jožefovega reda. — Občinski predstojnik v Ljutomeru Jožef Ste ver pa zlati križec s krono za zasluge.
— (Koncert pevskega zbora „Glas-bene Matice") pod vodstvom g. M. Hubada bode prihodnjo soboto 12. sušca v veliki dvorani iilharmoničnega društva. Mešani zbor bode prvič pel težje in obsežnejše skladbe Dvofakov „14 0 paalin", cerkveni zbor iz Mascagnijeve opere „Cavalleria rusticana" in FoerBterjevo „Ljubico" (besede Pagliaruzzijeve). Iz posebne prijaznosti nastopil bode v dveh točkah tudi operni
pevec g. Trtnik, naš roiak, o eegar izredno lepih uspehih smo že mnogo slišali. Poleg tega bode pel še ženski zbor dve češki skladbi in moški zbor jedno slovensko NedvSdovo. Na vijolino pa bode sviral g. Baudis, spremljan po g. Hoff meistru. Natančni vspored priobčimo jutri. — Že iz tega pregleda se vidi vzvišeni smoter koncerta. Jasno pa je zajedno, da se tak koncert ne  more vršiti na poljubnem, petju neprikladnem kraji, ako naj se doseže s produkcijo res to, kar je uje namen. „Glas-bena Matica" je prosila pred vsem in to že 28. prosinca t 1. redu t ne dvorane. Slavni deželni odbor jo je radovoljno obljubil za slučaj, ako ne bode deželnega zbora. Ko je pa le ta začel zborovati, naznanil je si. deželni odbor  „G-lasbeni Matici", da mora dvorano odkloniti.   Ponovljena prošnja, da bi se dvorana vender za jeden  večer izpraznila, bila je odbita, ker se je večina deželnega odbora temu protivila. Ker pa v Ljubljani ni nobeno druge dvorane  za   velike  koncerte,   izostati   bi bil moral koncert popolnoma. Preložiti se namreč ne da iz mnogih razlogov, mej katerimi naj se omenjata samo ta dva, da priredi   „GlaRbena   Matica"  po Veliki noči zgodovinski koncert Gallusov, kakor je že lani sklenila, in da je zavezana še v postnem času prirediti drugi koncert v Ljubljanski čitalnici. Koncert se pa tudi prej ni mogel vršiti.   Ne glede na to, da je predpusttii čas zaradi premnogih drugih zabav malo pripraven za koncerte — prvi termin 13. svečana je bil onemogočen po kolesarskem plesu — : vojaška godba, ki spremlja zbore, oddana je bila za vse predpuatne   sobote   in   nedelje. — „Glasbena Matica" je bila torej v čudni zigati: ali opustiti koncert, ali pa najeti jedino pripravno dvorano fi'harmonskega društva. Po treznem premišljevanji odločila Be je  za  poslednjo in jo najela za 50 gld. Toliko v pojasnilo!
Opomba uredništva. Glede na razburjenost, ki je slavnemu odboru „Matice" itak znana, bilo bi morda najugodneje, da se ta koncert prestavi, dokler ne bode na razpolago redutna dvorana. Ni se čuditi, če nam ne ugaja ti harmonična dvorana, posebno Bedaj ne, ko je Lewinsky v njej svoj škandal napravil. Naše mnenje pa je tudi, da se je ogibati vsakih prepirov, iz kojih bi morda škoda nastala za tako eminentno naroden zavod, kakor je .Glasbena Matica". Obe stranki naj torej previdno postopati, ker smo o obeh prepričani, da jima je na srci prospeh „Glasbene Matice".
— (Nemška brez ta k tu o st.) Glede škandala, katerega je s sodelovanjem uemčurskih elementov priredil v nedeljo v „hramu umetnosti", v „nevtralni Tonballi" c. kr.dvorni igralec Le wi u s k y , čuli smo različna mnenja. Občinstvo se zanima sosebno za to, je-li Levv.nski svoj nesramni pamflet predložil, kakor je treba predložiti program vsakemu javnemu predavanju, pristojnemu oblastvu v potrdilo ali ne. Ako Lewinsky tega ni storil, potem je prav za prav kazniv Ni nam navada klicati policijo pri vsaki najmanjši priliki in tudi glede Lavinskega je ne kličemo, ker nam je bore malo zato, kako sodi Lc\vmsky o nas in o avstrijskih Slovanih, želimo pa izvedeti, jeli imel Lewinsky dovoljenje recitovati tisto kilavo peseuco, ali je ni imel, ker je to važno za razsoditev, ali iu v koliko zadene pristojno oblastvo krivda, da je sploh prišlo do škandala.
— (Nemški „Theaterverein" v Ljubljani) se je sopet oživil iu bode imel 20. t. m. svoj redni občni zbor v kazini ter vabi svoje pristaše, da pristopijo kot Člani, da bode moglo glavno mesto vzdržavati „njemu dostojno nemško gledališče". Kakšno gledališče bi bilo dostojno za slovensko kranjsko deželo, o tem nam pač ui treba govoriti na dalje. Ali pri naši narodni neodločuosti bode slovenska dežela tudi še na dalje in Bog vedi kako dolgo «e vzdržavala v svojem glavnem mestu s pripomočjo nemškega „Theatervereiua" naši slovenski pre8tolici „dostojno" nemško gledališče. Slovenci pa, ki smo mehki kakor z lipovega lesa zrezljani, hodili bodemo mirno v nemško gledališče kakor doslej. In tudi to bode „dostojno" !
— (Kiparju g. Ganglu) obrnilo se je zdravje na bolje, tako da bode v kratkem mogel zopet posvetiti vse svoje moči umetnosti. Ta vest vzradostila je jako vse za g. Gangla umetniško delovauje zanimajoče se kroge.
— (Gg. pevcem društva .Ljubljane") se naznanja, da so se včeraj pričele pevske vaje in se bodo te vršile do meseca maja vsak torek m vsako sredo. Oni izvršujoči člani, ki Bose kot taki zglasili pri društvu in katerih stanovališča neso
znana odboru, se tem potom naprosijo, naj ne zamude priti k napommanim vajam, pričenšim se vsa-kikrat točno ob 8. uri zvečer v „Knežjem dvorcu".
— („Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti") To poučljivo knjižico, katero je spisal Ribard Dolenc, vodja deželne vinarBke, sadjarske in poljedelske šo'e na Grmu, imata v zalogi Kleinmavr in Rambergova knjigarna v Ljubljani po 10 kr. zvezek.
— (Razpis dobave.) Parobrodno društvo avstr. Lloyda namerava si spodaj navedene mnežine blaga, katerega potrebuje za dobo od meseca maja t. I. do konca aprila I. 1893. zagotoviti potoni po-nudeb. Potrebovalo bode: 40.000 ky kuhanega, svetlega, dobro uloženega lanenoga olja, 30.000 hj surovega, svetlega, dobro UleSanega laneuega olja za kovice in vijake, kolikor jih potrebuje arzena), 500 jelkovih bruoov, 100 000 /.// portland cementa v Bodčkih, 60 000 bj svinčene pločevine in svinčenih cevi, 6.000 cevi iz kovanega železa za parne kotle, 20.000 kg jutnih niti za čiščenje in 40.000 h/ surovega cinka v plačah za ulivanje Dotične ponudbe uložiti je najkasneje do 2 1. marci] a t. 1. pri družbenem upravnem svetu in mora ponudnik do 15. aprila t. I. ostati pri svoji ponudbi. NatanČneja pojasnila daje uprava Lloydovega arze-nala v Trstu. Razglas o razpisu dobave pogleda bo lahko tudi v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— (Umrl je) v Kamniku pred včeranjim tamošnji c kr. davkarski nadi nSpektor, gospod J. Steska, rojen Ljubljaučan. Oitavll je udovo in sedem otrok.
— (Iz Metlike) Be nam brzoj a vi ja: Po kratki a mučni bolezni umrla je daneB ponoči ob 1. uri v štiriindvajsetem letu svojo starosti zaradi svojega iskrenega narodnega in jeklenega značaja povsod priljubljena gospa Amalija Stajer, rojena Hribar, soprog*, tu kaj snega c. kr. notarja Franca Stajerja. Pogreb bode jutri popnludne ob petih. To je hud udarec za uzornoga rodoljuba iu dvoje malodobnih otrok Frana in Minko. Bodi pokojnici ohranjen časten iu blag spomin! — Naše nujiskreneje Božalje vrlemu rodoljubu. Uredništvo.
— (Iz Št. Petra ua Notranjskem) se nam piše: Volitev novega župana za vas Št. Peter vršila se je dne 6. t. m. Izvoljen je bil županom gospod Matej Medica, posestnik in veletrgovec. Pri tej priliki je podaril gospod Ivan Špilar, nadžnpan, 5 gld. v korist .Pivške" podružnice, kateri znesek se je z drugimi doneski družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano odpoBlnl. Pristopil jo pri tej priliki gospod Franjo Geržina. posestnik in trgovec v Št. Petru z doneskom 10 gld. kot ustanovuik „Pivske podružnice". Imenovana gospoda pokazala sta, da jima bije rodoljubuo srce za slovensko šolo. Zatorej obema gospodoma odbor izreka srčno zahvalo.
— (Iz Zagorja ob Savi) se nam piše: Želeti bi pač bilo, da se iz tako krasne cerkve, kakor je naša, že jedenkrat odpravi sedanje škripanje in cviljenje in se nadomesti z lepim orglanjem in ubranim petjem, /a kar imamo dovolj sposobnih moeij. Upamo, da bodo uplivni faktorji ustregli naši Želji ter nam preskrbeli spretnega orgiavci, čegar naloga bode lepo orglati m gojiti ubrauo cerkveno petje.
— (Koroški deželni odbor) je v Bvoji očetovski brižnosti za blagor Slovencev in v svoji veliki in nebrojuekrate dokumentovaui ljubezni za jednakopravnost imenoval za načelnike in načelnikov namestnike cestuih odborov za dobo 1892 —1894 same najstiastnejše Nemce in nemčurje in to tudi oudu, kjer imajo Slovenci celo večino v občinskem zastopu! Komentara ni treba.
— (Lokalua železnica Ro gaš ka.) Agi-tacijska komiteja za zgradbo lokalue železnice Rogaške v Rogatcu in v Šmariji pri Jelšah odposlala sta deželnemu zboru štajerskemu prošnjo, naj vsprejme ponudbo konsorcija, ki je voljan zgraditi nadaljevanje projektovane železnice, ter tako dogotoviti popoluo zvezo južne železnice s Hrvatsko.
— (Tovarna za usnje v Trstu,) o katere požaru smo že telegrafično poročali, zgorela je popolnoma in je škode kakih 100 000 gld. Še večja škoda odvrnila se je, ker se je rešilo skladišče, kjer je bilo kož za pol milijona vrednosti.
— (Slavorum carmina epica seleeta.) (Izbrane slovanske epične pesni) se imenuje knjižica, katero je izdal profesor V. Jngč na Dunaji
za učence slovenskega seminarja. V njej se nahajajo štiri poljske, po pet ruskih, bolgarskih in srb-skih epičnih pesnij, po tri maloruske in jedna slovenska epično lirična pesen.
— (Zagrebškega škofa Gaš parica) zadel je mej mašo v stolni cerkvi dvakrat mrtvoud, da je po levi strani popolnoma ohromel. Stanje njegovo je opasno. Vodstvo škofijske pisarne prevzel je kauonik Račk i.
— („Gusle", časopis za svjetovnu i crkvenu glasbu,) ki izhaja v Ztigrebu kot mesečnik, ima v svoji 3. številki jako raznovrstno vsebino, mej drugimi zanimiv čanek Vj. Klaičev „llr-vadi i medjunarodna glasbena in kazalištna izložba v Beču". Muzikalna priloga prinaša sedem različnih skladb.
W   J la 1r i   ..Jou trm ti
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 8. marca. Deželni šolski nadzornik dr. M. vite/. W r e tseh lc o pozvan je v naučno ministerstvo za službovanje pri oddelku za srednje šole. (Od njega se Slovenci nemajo ničesar nadejati, ker je pristaš nemško liberalne stranke. Uredn.)
Dunaj 8. marca. Oblast je prepovedala je razdelitev kruha mej potrebne delavce, ker je bilo težko vzdrževati red iu mir. Županstvo bode pomagalo vsakemu, ki je podpore potreben, za razdelitev živil na dosedanji način pa se ne kaže več potreba. V Otak-ringu je pri razdelitvi omedlelo 20 oseb.
Fulj 8. marca. Avstrijsko vojno brodovje pomnožilo se bode v kratkem z nekaterimi novimi brodi.
Madrid 8. marca. Minister mornarice dal ostavko.
Pariz 8. marca. Ministerski svet odobril finančnega ministra Rovicra proračun za 1. 1893.
Rim 8, marca. Odgovarjajo na razne interpelacije izrekel Kudini, da bode glede uporabe znane klavzule o vinskih carinah uprašal komisijo za zboljšanje vinogradarstva in jutri ali pojutraujem predložil dotični načrt.
Dunaj 9. marca. Etiketa za valuto pod predsedstvom finančnega ministra imela sejo. Trije češki deželni poslanci Bondy, Brat', Mattuš izrekli se za zlato in pridržanje ku-rantnega srebra in državnoblagajniske liste. Bondv priporočal perijodično legislativno določbo kvantuma, Mattuš izrekel se je za maksimum 120 milijonov, Braf poudarjal razloček mej skupno in cislajtansko. Vsi so za pol goldinarja, ki naj bi se imenoval even-tuelno krono.
Beligrad 9, marca. Radikalni klub vsprejel baje nastopno kabinetno sestavo : Predsedstvo in v nanje reči P a s i č, notranje reči T a v -šanovič, pravosodje Giorgjevič, finance Vuič, zgradbe Pera Velimiro vič, vojsko Jevrcm V e 1 i mi r o v i č, bogočast je N i k o 1 i č ali pa Lazarovič ali Angjelovič. Imenovanje kabineta pričakuje se danes.
Kolonja 9. marca. „Koln. Volkszeitg,u potrjuje  novo  uredbo  imovinskih   in pravnih uprašanj z vojvodo Cumberlandskim.   Vsa politična uprašanja so izključena.
1.1 aKti<? vesti.
• (Me j nar od u i medicinski kongres) I. 18913 se bo v Rimu vršil, predsedoval bode prof. Gvidon Baccelli. iCougres se bode razdelil ua 14 sekc.ii, in sicer za unutoini|o, tipologijo, klinično medicino, ginekologijo; generalno patologijo m anatom 00 patologijo, farmakologijo, kirurgiio in ortopedijo, psihijatrijo in nevropatologijo, oftalmologijo, dei-inositiio|>atijo, sodtio medicino, higijeno, laringo-logijo iu otologijo ter vojaško medicino in kirurgijo. — Dogovorno z zastopniki v posainnih deželah se je ukreuilo prirediti ta kongres mnseca septembra. Oglasila je pošiljati g. Cimin. Ferraudo, chef de Divisioti au Minister« de i' Instructiou l>ublique — Rome.
* (Samomor na maskaradi.) V Bologni bila je dne 29. februvarja maskarada v mestnem gledališči. O polunoči, ko je veselje prikipelo do viška, prišel je ua maskarado slabo oblečen tujec, začel z neko mlado in lepo damo plesati, a jo sredi dvorane mej plesom ustavil, potegnil iz žepa samokres in bs ustrelil v prsa. Ko so odvzeli nesrečniku masko, spoznali so nekdaj jako uglednega, potem pa propadlega domačina.
i
„LJUBLJANSKI ZVON"
»toji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
8. marcu.
Pri   Mttll«i:   Kanmarihuber, Dumsnko  iz Beljaka-
— Neuschaller, Luduvik iz Grmiča. Flirst, Ninger, Baller z Dunaju. — Turri, Hamerer iz Trata. — Kreinik, Heide iz Frače. — Brauman iz Monakovega.
I'ri   Hionn:   \Vustcr,  Dr.   lierger.   Dr. Drescher, NdOj, Schilller z Dunaja,   — Kitzberger,  Ritter i/. Gradca.
— Pogau iz Trata. — Skaria iz Pulja. — Petscher iz Beljaka.   —   Schierl i« Monakova.   —  Ružička i Roke.
— Novljan i/. Vipavo.
Umrli so t IJultljanl:
7. raarria:   Leopold Kovač, delavčev uin, 4 leta, sv. Petra cesta št. 19, jetika.
b. marca:   Mihu j I Glinšek,  delavec, 41 let, Karolinška zemlja št. 1, jetika.
V d « i eI u i bolnici:
f>. marca: Mihajl Stebe, delavec, 46 let, »pridenje krvi.
7. marca:  Martin Obaha, črovljar, 2i let, scrophulo*
bia  pv .trllihi.
Meteorologično poročilo.
1	Ca« opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina » umi. 1
3 w i	7. zjutraj 'i. popol. i*, zvečer	781-9 ram. 781 7 ram. 7.'i;{ :> mm.	—140» C — O 8» C — 7 2" C	si. svz. si. svz. si. svz.	jasno jasno jaano	0 00 mm
	Srednja	temperatura — 7-.'i0.		*h 9-91	pod i	oruialnm.
ilne 9 marca t. 1.			
včeraj —		danes	
Papirna renta.....gld.	94*55 —	gld.	94*50
	04*06 —	n	93 t*5
d lata renta......„	110-30 —	n	110 50
b°la marčna i*cnta   ... „	102*8^ —	n	10295
Akcije narodne banke .   . „	1028— —		1004 —
Kreditne akcije   .... „	808*95 —	n	307*50
	118 80 —		118-75
	—•— —		—*—
	9-43«/, -	n	9*43'/,
	5*f>9 —	n	5-59
Nemške marke    .... „	f)8-127, —	n	58*12'/,
4u/„ državne srećke iz 1. 1854 .	. 250 gld.	138 gld. 50 kr.	
Državne srečke iz 1. 1801    . .	100 „	181	25
OgerBka zlata renta 4"/*   •   • ■		107	.    « n
Ogerska papirna renta 5°/„  . .		101	„   »S .
Dunava reg. srečke 5°/a   .   . .	100 gld.	1*22	*  50 ,
Zemlj. obfl. avstr. 4,/i°/ll zlati zast. listi . .		116	n ■
Kreditne srečke......	100 gld.	185	.  2» .
Rudolfove srećke......	10 „	vi	.   25 „
Akcije anglo-avstr. banke . .	120 „	152	• *
Tramw;iy-di-ušt. velj. 170 gld. a.	v.....	*240	-  50 „
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja mej kratko boleznijo našega preljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Josipa Vanič-a
za častno spremstvo k zadnjemu počitku, posebno čestiti Krški duhovščini, »lavni meščanski gardi ter slav. Krškemu iu Videtnskeinu gasilnemu društvu, v prvi vrsti pa Krškim gg. pevcem ter za lepe darovane vence izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Krško, dne 7. marca 1892. (248) Žalujoča rodbina.
Trgovsk pomočnik
IS let star, izurjen v prodajal niči mešanega blaga, vešč slovenskega in nemškega jezika,  z dobrim spričevalom, Ml-u£t>o. — Ponudbe z naslovom: E. 6. 1*T Ljubljana puste restanto. (240—1)
V Solkanu pri Gorici je na prodaj
a ekapaaaljo in pa
parni kotel
tlli sil, oba še v \
\ju. — Tudi
nt* 24 «lo ao koii(*kih ali. oba še v prav dobrem Btanju. — Tudi
katero  bi  bilo  posebno  primerno za  kako tovarno, je eventuelno na proda).
V Solkanu, dne 7. marca 1892. (246—1)
•Tok. Jug- *V CJonijp.
{ Kotranaste krogljice.
Priporočljive kot kaielj in hrlpavost odstranjujoče in olajšujoče, alls razkrojujoče sredstvo.
Te krogljice, ki pomirujejo in mehčajo, morejo se posebno onim priporočati, ki pri svojih poslih in k«u 0-dznnatih potrebujejo jasen in morati glas, kakor cerkveni govorniki, učitelji, pevci itd. — l škatlja 28 kr., 10 skatetj  2 gld.
Piccolijsva lekarna „Pri angelju"
▼ Ljubljani, Dunajska cesta. Vitanja marnvita *e proti pnvmetfu stnte Utvno ict »'iujfja. (59—4)
1200
(251)
2—3 metre visokih ima na prodaj po »O kr. komid
J"a,ls©"b Zupan, posta Izlnke.
Jutri v četrtek dne 10. marca
prijateljski shod
gostilničarjev in kavarnarjev
ob 3. uri popoludne
ir gostilni gosp. A. Zajc-a
v Gradišči. -252)
Flemensk "bik
Čiste murieodolske pasme, l'/4 leta star, Je ua l»ro<luJ. Kupci si ga lahko ogledajo na aenanf u dne   12.  marca  v  Dolenjem IjOgntcu.
(244) Tomo Tollazzi.
Na prodaj
Je pod. ■aaJ-ULgrod.neJžilian.I pog-ojl
posestvo
20 minut daleč od Laškega trga, za cesto proti Celji, poleg Laikih toplic ležeče.
Posestvo obstoji u njiv, travnikov, gozdov, 2 hii in gospodarskih poslopij v najboljšem stanu in bi ugajalo po izvrstni legi krčmarjem ali pen-zijonistom.
Natančnejše o tei prodaji pove dr. <«vl«Ion Srebre, odvetnik v Brežicah. (249—1)
Velikansko peso
večno deteljo (Luzerne), mnogovrstna semena za vrte in travnike, zanesljivo kaljiva
prolaja po nujnlžjl ceni (152—8)
PETER LASSNIK v Ljubljani.
Pivovarna Antona Dreher-ja v Trstu
nudi kot m:i|l>ol|m<» krmo
posušeno mlato
za ceno gld. 6.25 za 100 klg. postavljenih na kolodvor ali na ladjo v Trstu. Po preiskavi gospodarskega oddelka vseučilišča v llalli je v tem mlatu poteVno-vih snovij:  pšenice 13 2° 0, rti  11*4" u, turšice 10-6°0,  pšeničnih otrob  14*5" „, p«»sn-4«ii«i;» nilHtn „. (186--3)
11, VfT, ?ft TfTmW*A
Št. 1982.
(216—3)
r
Razprodaja
modrobclo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
pri
Andr. Druškovič-u
trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. 10.
Dobiva se tudi vsakovrstno liism. In kulftiufMku orotlje ]»«» nnjnfaji o^nl. — S tem ponuja se vsem p. n. icoMpodarjeui, KonI ilni«'iirJ«>iH. prc«lHtu|iiiM|ioni nlv itd. iiHJtMiljsift priliku, stvojo ItiAnu in kuhinjskv orotffe po vvnl Uopulnltl nli pa si noto omi.llli.
NPVfiStam Pr'P°roCHUI svojo nalaše ma HOVPaittlll novo KOHp««Iur>*l.*o aestav-ijciiii   UiSnit   potrrbMluo  la  ielesa od
Kl<l. 15*— do Kld. aOO'—. Wn ttnja nai'ttiiln so t a ti t*j {m vestni* fartrirTO; (54—17)
Razpis.
Na KraiijKkeni popolniti so sledeča
mesta okrožnih zdravnikov
in sicer:
1. ) v Bohlii|«kl IflNtrlvl z letno plačo........ 800 gld.
2. ) v KocevMltl reki z letno plačo......... 800 „
3. ) v Kudovl)lel z letno plačo........... 600 ,
4 ) v Tržleu z letno plačo............. 600 „
Prosilci za jedno teh mest ulože naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani
do 2«. marca 1.
ter v njih dokažejo tvojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avBtriisko državljanstvo, fizično sposobnost, neomad"ževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
dne 27. februvarja 1892.
m*
Aclvolcat
M. HUDNIK
usoja si naznnniti, da je otvoril svojo
advokatsko pisarnico
v Ljubljani, Gospodske ulice št. 19
kjer je bila  poprej pisarnica umrlega
dr. V. Zamika.
m*-
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip No J Ji.
Lastnina in tisk „Narodne Tibkarue*.
2847