Posamezna Številka Din 1. .	Poštnina	v	gotovini.
St. 205.	V	Ljubljani,	v	petek	12.	septembra	1924.	Leto	L
j
mm
Gh
Izhaja vsak dan popoldne. Mesečna naročnina:
•?	Neodvisen
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 1 Uredništvu la upravnlštvo: Woifova ulica št. 1/1,  ............................................................... Telefon	213.
ns
i?    .......................................................
\	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	i
j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. j l Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	\
Gospodarska sanacija na Češkem.
Zakonodajno delo praškega parlamenta je pridobilo s svojo solidnostjo Ji obilnostjo odglasovanih predlog dober sloves po celi Evropi. Da se v tem oziru Beograd tie more meriti s Prago,
ni izključna krivda našega zakonodajnega osobja kakor navsezadnje tudi
edino le zasluga čeških poslancev, kajti Cehi so z oportunistično svojo politiko znali spraviti mnogo svojih ljudi v dunajske osrednje urade, odkoder so Prinesli svojo bogato prakso po prevratu domov in poleg tega je tedanje avtonomno deželno gospodarstvo pri-preinilo tako izvežbane sile, da so mogli ob graditvi nove države razpolagati s stotinami prvovrstnih upravnikov, sposobnih za sestavo tudi najkomplicira-nejših zakonskih osnutkov.
. Tudi letošnje jesensko zasedanje pričenja v Pragi v znamenju neobičajne produktivnosti, ki je tim pomembnejša, ker obsega celo vrsto finančnih in gospodarskih predlogov, ki naj likvidirajo od vojne povzročene gospodarske ne-prilike ter obenem pripravijo trden temelj za gospodarsko borbo, katero bo bržkone naprtilo češkemu narodu izvajanje Dawesovega načrta.
1 Nič manj nego osem, v svojih posledicah zelo važnih finančnih zakonov se mia odglasovati v nekdanjem Rudolfinu. Ena polovica naj utrdi denarni kredit, druga naj zaceli rane, ki jih je vojno gospodarstvo prizadejalo gospodarsko šibkejšim slojem. Obenem pa uvajajo ti predlogi v zasebno gospodarenje zelo važne interesantne reforme, ki nam bodo, ako se obnesejo, pozneje gotovo lahko služile kot vzgled pri ureditvi lastnih naših razmer, prikazujočih podobne nedostatke, ki naj se ž njimi odpravijo v češkoslovaški republiki.
Ko so dr. Englišovi nasledniki v finančnem ministrstvu uvedli deflacijsko valutno politiko in so morale radi njenih, kakor tudi drugovzročnih posledic tri velike banke v konkurz, se je rodilo splošno prepričanje, da je treba hranilnim vlogam in depozitom več zakonske zaščite, ker pridejo sicer ravno velike množice srednjih in malih hranilcev ob težko zasluženo svoje imetje. Da dobi štednja sigurnejše zaledje, določa predlog zakona o hranilnih knjižicah, delniških bankah in o reviziji bančnih zavodov strogo odgovornost upravnih in nadzorstvenih svetov, osebno odgovornost vodilnih bančnih uradnikov, omejuje ponekod akcijsko svobodo zavodov. predpisuje nadzorno ter kontrolno službo ter grozi z občutnimi kaznimi za event. pregreške. Ker se je pogosto dogajalo, da so banke jim zaupane depozite (delnice in pod. vrednostnice) po-iabljale za lastne transakcije in celo spekulacije in jih v kritičnih časih lastnikom niso več mogle vrniti, ustanavlja predlog zakona o dolžnostih bankirjev (bančnih zavodov) pri hranjenju vrednostnih papirjev pravno domnevo, da sl je pridržal vlagatelj ob predaji v shrambo na njih popolno lastninsko pravico, tako da hranitelj (banka) ne more več razpolagati ž njimi, temveč mora ukreniti najboljše mere rednega in skrbnega gospodarja. Nepredvidene okolščine pa lahko privedejo včasih tudi solidne zavode, da se znajdejo pred trenutno nelikvidnostjo ali da se zapredejo v začasne plačilne težave. Da bi vlagatelji vseeno ne utrpeli ujme, se ustanavlja s posebnim zakonskim predlogom splošni fond denarnih zavodov (tudi regulativnib in zadružnih hranilec). ki je samostalna pravna oseba in članstvo pri katerem je obvezno za vse ^vode. Fond se zbira iz obvezne oddaje u/s
% vseh pri posameznih členih U| uT3	pripisanih obresti od hra-
mjmh vlog, vlog v tekočem računu ali blagajniških nakaznic. Vsak zavod ima po 5 letnem členstvu pravico do podpore, ako je pretrpel takšne škode ali če ie likvidnost tako neizvestna, da so hranilne vloge v nevarnosti. Ako se zgodi, da mora zavod v likvidacijo, ustanavlja predlog zakona o moratoriju za ohrano denarnih zavodov in njih vlagateljev razna določila, s pomočjo katerih se prepreči prenagljeno in radi tega zgubonosno vnovčevanje aktiv ter predčasna razdružitev, okolnosti, radi
Oživljeno delovanje opozicije.
Nade na skupščino HRSS. — Kombinacije radikalov.
Beograd, 11. septembra. Po povratku kralja v Beograd je opažati oživljeno delovanje opozicije, zlasti radikalov. Na vsak način skušajo predstaviti sedanjo vlado kot separatistično in protiustavno vlado. Upajo, da se bo Radič' na skupščini HRSS, ki bo dne 14. t. m., zopet zaletel in da bo potem vlada tako kompromitirana, da bo za njo samo ena alternativa: ali prizna svojo popolno odvisnost od separatističnega Radiča ali pa z njim prelomi.
V	enem ko v drugem slučaju bi bila kriza vlade otvorjena. Radikali upajo, da bi mogel tedaj uspešno nastopiti Jovanovič. Ustvarila bi se nova koalicijska vlada, katere nominelni šef bi bil Pašič, faktični pa Ljuba Jovanovič. Na ta način bi se dala Pašiču možnost častnega umika, enotnost stranke bi ostala zasigurana, v stvari pa bi zmagala teza Jovanoviča. V to koalicijsko vlado bi vstopili demokrati in Jugo-
slovanski klub, dočim bi radičevci in pristaši Pribičeviča izpadli iz vsake kombinacije.
Na drug strani pa se radikali zavedajo, da bi se za nje situacija poslabšala, če se Radič na skupščini ne bi dotaknil monarhije, zunanje politike in vojske. V tem slučaju bi bil položaj sedanje vlade zelo utrjen.
V	hrvatskih krogih so vsled kombinacij radikalov zelo ogorčeni in pravijo, da so te kombinacije dokaz proti-hrvatskega mišljenja radikalov. Nagla-šajo tudi, da bi bila vlada brez Hrvatov v škodo konsolidacije države in da bi bil z njo skoraj že doseženi sporazum jned Srbi in Hrvati pokopan.
Gotovo je, da ni pred 14. septembrom pričakovati nobenih izprememb in da te tudi tedaj niso verjetne, ker ne kaže Radič preveliko volje, da bi se povrnil v skrajno opozicijo in da bi dal dosežene uspehe iz rok.
Pašič prerokuje padec vlade.
Beograd, 11. septembra. Danes ob 12. uri je prišel Pašič v radikalni klub, kjer je konferiral s prvaki stranke, a nato z dr. Srskičem ter Kojičem.
DR. ŽERJAV PRI LJUBI JOVANOVIČU.
Beograd, 11. septembra. Opoldne je dr. Žerjav obiskal Ljubo Jovanoviča, pri katerem se je zadržal dalje časa. Razgovarjala sta se o političnem položaju. Namen dr. Žerjavovega obiska je do sedaj še neznan.
Pašič je izrazil svojim prijateljem nado, da se bo položaj razčistil do 20. t. m. in sicer s padcem sedanje vlade.
DR. KOROŠEC ODPOTOVAL V LJUBLJANO.
Beograd, 11. septembra. Dr. Korošec je odpotoval v Ljubljano po strankinih poslih, dr. Behmen pa v Zagreb po političnih poslih, da pridobi radi-čevce za vstop v vlado.
SKUPŠČINA SODNIKOV.
Beograd, 11. septembra. Vlada je sklenila, da gradjevni minister Pečič in finančni minister Spaho prisostvujeta današnji skupščini sodnikov.
katere trpijo po navadi največ ravno oni vlagatelji, vloge katerih so sicer individualno razmeroma skromne, ki pa tvorijo v svoji vsoti dve tretjini vseh denarnih vlog.
Z novim zakonom se ima urediti vprašanje prevzema avstrijskih vojnih posojil od nove države. Vseh teh posojil republika seveda ne more sprejeti, kajti to bi pomenjalo katastrofo za državno gospodarstvo. Po predlogu čiste imovine posestnikov vojnih posojil ne sme presegati 25.00(1 Kč in on jih ne more v zameno predložiti več nego za
100.000	predvojnih kron. Pod temi pogoji dobi imetnik za vsakih 100 predvojnih kron vojnega posojila 3% rentne neizgubljive zadolžnice v nominalni vrednosti 75 Kč, ki se obrestujejo izza 1. januarja 1925.
Da se odpomore onim, ki imajo še terjatve proti bivšemu avstrijskemu erarju za naročeno blago (posebno iz vojnih let), obljublja poseben zakonski predlog prevzem teh terjatev od države in to na ta način, da se zameni za vsakih 100 predvojnih kron 3% zadolžnice v vrednosti 50 Kč.
V	svrho sanacije delniških družb, družb z o. z., hranilnic, kreditnih društev ter pridobitnih in gospodarskih zadrug, ki so radi vojnih razmer pretrpele izgube, predvideva posebna zakonska osnova poseben fond, kateri se zbira iz prispevkov omenjenih zavodov in zadrug ter iz pomožnega državnega prispevka. Poslednje naj prispevajo z 10% čistega dobička, banke po višini dividend, država pa prispeva letno do
50,000.000 Kč (113,000.000 Din). Fond upravlja od prizadetih členic neodvisen kuratorij, ki izdaja v kritje svojih izgub 4% fondne zadolžnice, plačljive v naj-dalje 40 letih.
Končno hoče država ponuditi še brez ozira na naštete pomoči vsem gospodarskim subjektom, torej tudi zasebnim podjetnikom, is poasbna olai-
ZAKON O POBIJANJU KORUPCIJE GOTOV.
Beograd, 11. septembra. Pravni minister je izjavil, da je zakon o pobijanju korupcije /e gotov in da ga je komisija izdelala že v prvem čitanju. Do prihodnjega tedna bo zakon definitivno stiliziran. Težkoče pri izdelavi tega zakona so bile velike in komisar je prišel v spopad z vsemi zakonodajstvi.
VELIKO ZBOROVANJE NEMŠKE STRANKE.
Beograd, 11. septembra. V nedeljo bo imela nemška stranka v Novem Sadu svoje veliko zborovanje, kateremu bodo prisostvovali vsi poslanci. Na zborovanju bodo govorili o politični situaciji in o daljnjem nastopu nemške stranke v parlamentu. Gotovo je, da bodo Nemci še nadalje podpirali današnjo vlado.
šavo, ako so vsled vojnih razmer pretrpeli večje škode ter obljublja s posebnim zakonskim predlogom o iz-venrednih olajšavah pri plačevanju neposrednih davkov, da se morejo te davščine znižati ali popolnoma odpisati, kjer bi njih plačilo lahko ogrozilo davkoplačevalčevo pridobitnost ali preživljanje njegove rodbine.
Že iz velikopoteznosti teh predlogov je videti, da ne gre za simptomatično zakonodajno celjenje vojnih in povojnih škod, temveč da hoče republika z energično gesto napraviti konec gospodarskemu bolehanju. Radikalna sanacija avstrijske dedščine naj že vendar enkrat napravi križ čez vso to kaotično preteklost in ogluši to neprestano jamranje o izgubah, ki so ekonomično itak že davno eskontirane in bilančno izravnane, obenem pa naj se zasebno gospodarenje pod državno patronanco zorganizira v velike samopomočne skupine ter škode, ki utegnejo zadeti posameznike, porazdeli na mnogo ramen, tako da jih celotno gospodarstvo prenese z manjšimi riziki. Ako bo vseh naštetih osem predlogov odglasovanih in se bodo dosledno izvajali, se bo gospodarska podlaga češke državnosti v nekaj letih tako okrepila, da se ji ne bode treba bati nobene konkurence ne od Nemčije in še manj od Avstrije ali Poljske.
Povojne bolezni našega jugoslovanskega gospodarstva so češkim podobne za las in bi prav lahko prenesle tudi podobno zdravljenje. Toda razvoj hodi skoz našo deželo veliko bolj počasi nego ob Vltavi in Labi. Mi se sicer dušimo sredi naših prirodnih bogastev, a smo takp revni na kapitalih, tako dolgovezni v tvorjenju novih in tako razvajeni pri trošenju starih, da mora naš državni budžet biti vesel, ako vsakoletno reši vsaj navidezno svojo eksistenco, kaj še, da bi dajal takšne podpore n« levo in pravo.	rgn,
Pogajanja z Radičem za vstop v vlado
Beograd, 11. septembra. Danes opoldne je odšel predsednik vlade Da-vidovič v avdijenco h kralju. Preden je odšel v dvor, se je domnevalo, da bo podal ostavko vlade. Davidovič je ostal pri kralju pol ure. Ko je prihajal od av-dijence, je izjavil novinarjem, da ni ni-kakih posebnih novic. Iz dobro' poučenih krogov se doznava, da je Davidovič poročal kralju o sporazumu s HRSS in to zlasti v pogledu hrvatskega ministra. Sklenjeno je, da se še enkrat konzultira HRSS glede tega vprašanja in da se od HRSS zahteva, da vstopijo Radičevi poslanci v vlado, kakor so to storile ostale stranke in da polože Radičevci prisego. Kraljeva želja sama je bila v tem smislu. Spričo tega je rešitev situacije odložena. Danes bo vodstvo HRSS o tem obveščeno in kakor se zatrjuje v vladnih krogih, bo to vprašanje definitivno rešeno na seji vodstva HRSS, ki se vrši v soboto, dne 13. t. m.
ŽIVAHNO DELOVANJE STRANK.
Beograd, 11. septembra. V teku včerajšnjega dne so Nemci, zemljorad-niki in džemijet intervenirali pri raznih ministrstvih in pri vladi glede delovanja skupščine. Zemljoradniki so poselili notranjega ministra in predsednika vlade in mu podali predstavko o agrarnih procesih v Dalmaciji in o zemljoradniških kreditih. Nemci so poklali k vladi deputacijo glede Vojvodinskega vprašanja. Ferad beg Draga, vodja džemijeta, pa se je razgovarjal s Korošcem o čisto versko-prosvetnih vprašanjih v južni Srbiji. Ferad beg je zahteval, da so vsi prosvetni delavci, zlasti veroučitelji v južni Srbiji džemi je tovci.
PRED SESTANKOM FINANČNEGA ODBORA.
.Beograd, 11. septembra. Sinoči je prispel v Beograd predsednik finančnega odbora Stevan Nešič in se bo danes sestal s Spahom, da skupno določita dan sestanka finančnega odbora. Spaho bo nato odpotoval v Sarajevo.
ITALIJANSKI PARLAMENT BO SKLICAN KONCEM NOVEMBRA.
Rim, 11. septembra. Mussolini je izjavil odposlanstvu, ki ga je povabilo k svečanostni otvoritvi univerze v Bariju, da se bo te otvoritve udeležil, vendar pa da ne bo mogel obiskati mest Taranto Lecce in Brindisi, ker bo takrat zelo zaposlen radi zasedanja zbornice. Časopisje povdarja to izjavo kot znak, da bo zbornica sklicana najkasneje koncem meseca novembra.
VINSKA KRIZA V ITALIJI.
Rim, 11. septembra. Jutri se bo sestal ministrski svet, ki bo predvsem razpravljal o vinski krizi, ki je zlasti občutna na jugu države. Dan za dnem prihajajo k ministrskemu predsedniku odposlanstva, ki se pritožujejo nad gospodarskim položajem, ki je nastopil v državi vsled vinske krize. Finančni minister De Stefani je končno uvidel, da je vinski davek previsok in ga bo treba razmeram primerno znižati.
MORSKA KAČA.
Neapelj, 11. septembra. Iz Sol-fre poročajo, da se je tam rodilo dete, ki ima zgornje telo človeško, spodnje telo pa izgleda kakor zadnji del ribe z repom. Dogodek je seveda vzbudil izredno zanimanje v zdravniških krogih.
MILIJONARSKA MORILCA OBSOJENA,
Chicago, 10. septembra. Pred tukajšnjim sodiščem sta bila danes obsojena mladoletna milijonarska sinova, Natan Leopold in Rihard L6w, ki sta umorila svojega bratranca iz radovednosti, da bi videla, kako Človek uinira v mukah, — na dosmrtno ječo. Velikanska množica ljudstva je pred sodiščem pričakovala obsodbe. Besedilo obsodbe pravi, da se morilca obsojata na 99-letno ječo, kar pomeni toliko, kakor, da ne bosta nikoli več videla svobode, V Chicagu je vladalo ves čas procesa veliko razburjenje, nrav tako ob razglasitvi obsodb*
Beograd, 11. septembra. V Beogradu vlada veliko zanimanje za potek političnih dogodkov. Splošno mnenje je da bo kmalu definitivno rešeno vprašanje vlade. Opozicijonalni krogi trde, da je kriza vlade na vidiku. Kakor že opetovano, tako so tudi sedaj ministri te govorice odločno deinentirali in včeraj izjavili, da ne obstoji npbena kriza in da ni govora o ostavki vlade Ministri Nastas Petrovič, Spaho in Korošec so Izjavili, da se dela sedaj na tem, da bi tudi HRSS vstopila v vlado. HRSS pa noče sprejeti te odgovornosti, temveč zahteva enega ministra brez portfelja za Hrvatsko. Ta minister ne bi bil parlamentarec, temveč druga politična osebnost. Vlada pa zahteva, da mora biti poslanec in da mora prevzeti gotov resor, da je tako za svoja dejanja odgovoren.
ZASTOPNIKI URADNIKOV PRI FINANČNEM MINISTRU.
Beograd, 11. septembra. Včera, je sprejel finančni minister deputacijo, sestoječo iz 18 zastopnikov raznih uradniških organizacij. Deputacija, kateri načeluje univ. profesor Andonovič, je zahtevala od Spahe, da se izplačajo zaostale plače od 1. oktobra 1.1. do 1. maja t. 1. in sicer po novem uradniškem zakonu in da se uredi vprašanje doklad upokojencem. Spaho je obljubil, da bc delal na to, da bo vprašanje rešeno še tekom tega meseca.
»TEMPS« PROTI FAŠISTOM.
Rim, 11. septembra. V fašistovskih krogih je vzbudil veliko ne voljo članek pariškega lista »Temps«. Na uvodnem mestu članka natančno pojasnjuje sedanji položaj v Italiji in pravi, da je položaj zelo napet in da niso pretirane vesti o krizi, ki vlada sedaj v Italiji.
ZASTOPNIKI ORJUNE PRI DAVIDOVIČU.
Beograd, 11. septembra. Pred-, sednik vlade Davidovič je včeraj sprejel zastopnike Orjune, ki so protestirali proti temu, da vlada pripravlja razpust društev Orjune in Srnao.
Borzna porodila.
Ljubljanska borza, dne 11. septembra.
Vrednote:
Srečke. 2 in pol % drž. renta za vol škodo denar 118 blago 122. Delnice, a) Denarni zavodi:	Celjska	pos. denar.
210, Ljublianska kreditna banka denar 221: blago 240, Merkantilna banka denar 118 blago 122, I. Hrvatska štedionica denar 91»-blago 921, Slav. banka denar 103 blago 107 Podjetja: Strojne tovarne in livarne de-nar 152, blago 164, Trbov. prem. družba de-go 128. Založnice Itd.: 4 in pol % kom zad. dež. banke denar 92 blago 94.
Produkti:
Hrastovi plohi obrobljeni 2—4 m dolž. 30—100 cm deb frko meja denar 1165 blago 1200. bukovi hlodi L II. od 2 m napr. od 30 cm prem. frko naklad, post. den. 240 blago 255, trami 3/3, 6'8 4—8 m dolž. frko meja denar 410 blago 420, škurete I. II. 13 mm frko meja blago 855, remeljni polov. I. II. III. 35/70. 70/70. 40/80, 80 80 4 m dolž frko meja denar 660, letve 3—4 m dolž. 3/5 cm frko meja denar 595 blago 605, drva suha bukova 1 m dolž. frko naklad, post. kol. 3 vag. denar 28 blago 29 zaključeno, oglje I. vllano frko meja denar 123, blago 125, pšenica domača frko Lj. denar 375, pšenica bačka frko Bačka post. blago 360, oves bački frko Bačka post. blago 270. koruza bačka frko Bačka post. blago 290, krompir uzančni frko naklad, post. Slov, denar 110 blago 115, laneno seme par. Lj. bla-. go 675, suhe gobe po vz. srednja kakov. denar 42—48 blago 60, suhe gobe drobno rezane I. denar 65. fižol, ribenčan frko hi. denar 590, fižol, prepeličar denar 500, fižol, mandolon! denar 440, čebula frko naklad. -post. blago 140, jabolka obrana zimska blago 140, seno I, sladko prešano Irko Lj. denar 75, vino belo dolenj., hrv., štajer. po vz frko naklad, post. denar 710, blago 800. j
Beograjska borza danes ni poslovala. ' .
Zagreb, 11. septembra. Dunaj 10.58 —10.78, Italija 329.50—332.50, London 336 . —339, New York 75.25—76.25, Pariz 397.50 -402.50. Praga 224.75—227.75, Curih 14.20 —14,30.	.
"'Trst, 11. septembra. (PredborzaJ ■ Beograd 30.10-30.30, Dunaj 101.80—101.90, New York 22.85—22.90, Pariz 120.75- ' 121.25, Praga 68.40—68.50, Curih 429—431.
Curih, 11. septembra. Beograd 7.05, Praga 15.95, New York 5.33, London 23.69, Pariz 28.10. Milan 23.26. Balin L27. Dn-S|j 0.0076 %
SfrJrnr.
kNARODNl GNlCVNIK«, 12. sept. 1524.
Stev. 205.
Zasedanje Zveze narodov.
Na včerajšnji seji je prejel madžarski delefefct gtof Apponyi zasluženo lekcijo za njegov očitek, da je bil svet . Zveze narodov v manjšinskem vprašanju pristranski in krivičen. Lekcija je bila zaslužerta in tkrneljiti. Včerajšnje *eje se je prvič udeležil avstrijski kan-celar Seipel, ki je bil od delegatov pri vstopu v zborovalno dvorano živahno pozdravljen.
Kot prvi je govoril bolgarski delegat Kalfov. Njegove besede so bile presenetljivo miroljubne in delal je nečast krvavemu Cankovemu režimu. Kalfov je izjavil, da sprejema Bolgarska celotno načrt razorožitve in razsodišča.
Nato je bral levite madžarskemu delegatu Apponyju belgijski delegat Hy-mans, ki je oštro zavračal Appo-nyjeVe dčltke. Zbor je priredil Hymansu viharne ovacije In tako jasno obsodil madžarsko predrznost. V istem zmislu je nastopil tudi poljski delegat Skrzynski, ki je protestira! proti iemu, da skušajo nekateri kovati iz manjšinskega vprašanja za sebe kapital.
ZBOROVANJE RAZOROŽltVENE KOMISIJE.
Pozornost je vzbujal hastiop rtašega delegata dr. Marinkoviča, ki je govoril tot prvi. Dejal je, da je jugoslovanska vlada reviditala svoje stališče in da
sprejema misel ameriškega načrta. Država, ki se podvrže razsodišču, se smatra kot napadalka.
Za njim je govoril angleški delegat lord Parmbor. Vprašanje napadalca je rešeno in sedaj je treba rešiti vprašanje sankcij, ki jih bo treba uporabiti proti napadalcu. To vprašanje pa je nerešljivo, dokler ni član Zveze narodov tudi Nemčija. Angleška delegacija bo za vsak predlog, s katerim se more pospešiti realizacija Mac Donaldovega načrta.
Lordu Parmoor-u je odgovarjal francoski delegat Paul Bouncourt. Francija uvažuje vse argumente, ki jih navaja angleški odgovor. Povdariti pa mora, da se nal&gajo državam v slučaju mednarodne intervencije tako velike dolžnosti, da bi morale države itvfesti novo pboroževanje. Določitev napadalca je nad vse težavna in je zato francoski predlog, ki skuša v to vprašanje vnesti jasnosti, umesten. Vsi narodi motalo priznati ta pakt, ker so z njim ma-terielno vojne onemogočene. Posebne fcvšže Se sinejo sktepati. Skrbeti le samo za tem, da ne dobe isti žnačaj, kakor so ga imele prčdvoihe zveze. V st sepa* ra trt e žveže držav morajo biti pod kontrolo Zveže ttatodoV. Gledati pa ie tudi treba, da se bo Zveža narodov prilagodila modemiin zahtevani.
Napredni slovenski javnosti v vednost
Podpisani nisem samo zauj?n!k glavnega odbora Demokratske stranke, temveč' mi je isti s Svojim tozadevnim sklepom in šef stranke g. min. predsednik Ljnbomif Davidovič 2 lastnoročnim iriSilibm froveril Vodstvo šfrati-ke 2a celo Slovenijo. Kot tak imam v vsakem oziru proste toke.
Organizacije, ki bi Se snovale brež moje vednosti, so s strankinega staliSča illegalne in samo udarec V vodo.
Akcije naše stranke v območju tako-
imenovanfe ljubljanske oblasti ha vodil roko V roki. z menoj kot ravnapraven činitelj stranke Če količkaj mogoče kak pravnik in vsekakor Kranjec po rodu.
Vse dotlej, da še osnujejo tajništva v Lfubljarii irt Mariboru, prosim naše somišljenike potrpljenja. Nafn se nikamor ne iiuidi. Cas je v danem položaju naš najboljši zaveznik.
V	Mariboru, dne 10. sept. 1924.
Dr. Piran Toplak.
Športni jubilej.
Dandanes pftzhUjeino vse rhogtiče Judeje, zakaj ne bi potem praznovali tudi športnih? Šport si ie že pred vojno tudi pri nas pričel pridobivati popolno in neomejeno domovinsko pravico, po vojni pa je postal že panoga, s katero se merijo ne samo športne, nego tudi nacijonalne sile. Pri narodih, ki so vsi prežeti s športno idejo, se .sodi kultura drugih narodov dandanes že ‘po razvojni stopnji spbrta. Morda Je to pretirano, morda tudi prvi veliki simptom ve-(iike bližajoče se dekadence-, aii kar velja povsod, mora valjati tudi pri nas. Plavati moramo skupno g. drugimi po mogočnem veletoku časa. Ih tu je šport važen, zelo ■važeKi.
Pri nas v Mariboru ima spert tadi §e (lokalnonaroden pomen. Na eni strani so zbrani Nemci v »Rapidu« in »Edelwelssu«, na drugi Slčvenči v SSK »Mariboru« in »PerUhiiv, Vmes pa korakajo Se razni soel-jalistični in manj ali več itrternaeijonalnl klubi »Svoboda«. »Delavsko kolesarsko Srnštvo« itd. Slovenski šport je torej, važna panoga javnega udejstvovanja v dašeffi obmejnem mestu. Ta sjpbft pa fti mlad, ni star ie 5 let, čeprav smo te dni praznovali Metni, jubilej. Prvi slovenski, športni klub |e v Mariboru nastal že pted .24 leti, 1. 1000. Njegovi ustanovitelji so bili dr. Grossmann, 4r. Ivan Glaser in prof. Marin. Deloval je nebroj časa uspešno, .potem je pa opustil večino čisto športnih panog in obdržal le Je telovadbo, dokler n! iz nje nastalo novo Sokolsko društvo in s tem definitivno pokopalo čisti športni klub.
Ko smo se 1. 1S>18 osvpbodili, ko je Pričel dihati novi sveži zrak tudi slovenski Maribor, je bilo takoj jasno,- da ne smemo pustiti na športnem polju Nemcev brez. konkurence. Sokol je preveč različen 6d samih sporthikoV, da bi iahRd konkuriral ž njitni, irt zaviral njihov .vpjiv V Vsakdanjem živlfeiiju. Šij šO. Azril. ■ fiili; raračhežj, v športu pa goreči Borci, itak poprej žajll v vrste hetašklh sporttiikov irt se tako odtujili od nas tudi — nacljonalno. Treba le bilo tedaj misliti na ustanovitev čistega 41 o-
M ar ib or, 10. septembra.
venskega športnega kluba in take se je v početnlh mesecih 1. 1919 končno osnoval SSK Maribor. Vodila sta ga dr. Irgolič in Drago Kobi, mnogo se je trudil zanj pa tudi dr. Ivan Lah, da ostalih mladih in požrtvovalnih in agilnih delavcev ne omenimo posebej. Začetek je bil, kakor pač povsod, težak tudi na tem nolju, toda veselje in volja sta zmagala. Ze leta 1920 je bil novi klub trdno zasidran In se je znatfto okrepil in razširil tudi Svoje delovanje. K temu je dopomoglo mnogo novo lastno igrišče v Ljudskem vTtu. Uvedel se je tenis in zenski rokomet. Tega leta je mladi SSK Maribor v nogometu premagal tudi že starega prvaka SV Rapid in si tako priboril prvenstvo mariborskega športnega okrožja, katero drži Še danes. Dosegel je v teh petih letih obilo lepih uspehov in zre na to dobo lahko s ponosom. Zasluge za to imata razen omenjenih in športnikov tudi predzadnji predsednik g. ravnatelj Toman in «• Ivan Roglič, ki vodi klub sedaj že drugo leto.
Te dni je klub proslavil svoj prvi jubilej, petletnico svojega obstoja s celo vrsto velikih in lepih spprtnih prireditev in zabav. OtVorll je proslavo 7. septembra. Dopoldne se je razvil obhod Športnih moštev po mestu, katerega so se udeležili tu* di dragi športni klubi z jahači, dirkači, kolesarji, nogometaši, lahkoatletiki, skauti, motociklisti in automobilistl Itd. Uspel je zelo Ifepo. Popoldne ob 14. Url So še pričele lahkoatletske tekme, katerih se je udeležilo 66 tekmovalcev in so se nadaljevale tudi v pondeljek. Pri teku na 1(10 m je do.šežel prvo taestd g. Perpar, liafi -kluba »Primorje« iz Ljubljane (11.2 tek), drugo g. Slataič, Istotako »Primorje«, tretie g. Pivaiica, gojenec vojne akademije. Pri teku na 20D m prvi g. Wetbl (iPrlifibrje*, '26.1 sfek.), drugi g. Koch (»Primorje«), uetji g. Slamič (»Pii-tabrje*). Na 1800 m: prvi g. GaraS (»Pri-taorje«,;5 min. 3.3 sek.), drugi g. Bergant (SSK »Marlbot), tretji Bobek (SSK »Ptuj«). Metanje krogle: prvi g. Zubac (45 p. p.) 396 cm., drugi g. Radovič (vojna akad ), trfetjl g. Borštner (»Ilirija« 963 Ljublj. Disk:
prvi s. Jančigaj (»Primorje«) 2650 cm, drugi g. Borštner (»Ilirija«), tretji g. Radovič (voj. akad.). Skok na daljavo: prvi g. Perpar (»Primorje«) 607 crtl (nov slovenski rekordi), drudgi g. Jančigaj (»Primorje«), trenji £. >'odeb (SSK »Maribor«). Skok. v višino: prvi g. Baumgartner (SK »Ptuj«) 160 cm, drugi g. Borštner (»Ilirija«),, tretji g. Sever (SK »Maribor«). Pri štafetnem teku skozi mesto V pondeljek je dosegla prvo nagrado štafeta SK »Primorje«, potem so Sledile: SSK »Maribor«, SV »Rapid«, SK »Ptuj« In štafeta vojne akademije.
V	nedeljo ob pol 17. uri bi se bila morala vršiti mednarodna nogometna tekma med GAK iz Gradca in »Victorio« iz Zagreba, ker so pa bili Gradčani zadržani, so Zagrebčani igrali proti SV »Rapid« in podlegli v razmerju 3 : 1 v korist »Rapida«. Zvečer se je vršila v Gotzovih prostorih animirana športna veselica, ki je prav dobro uspela.
V	pondeljek so se nadaljevale lahkoatletske tekme, katerih rezultat smo že omenili, štafetni tek, o katerem smo tudi že ravedli, kako je končal, popoldne ob pol 17. uri pa jubilejna nogometna tekma med SSK »Maribor« in SV »Rapid«, ki pa (e končala 0 : 0, torej neodločeno. V pondeljek se je vršila tudi rokometna tekma (hazena) med »Ilirijo« in »Ateno« iz Ljubljane, ki je končala z rezultatom 3 : 1 za »Ilirijo«. Od 10. do 14. t. m. se vrši mednarodni tenis,turnir.
Ločeno so se vršile oba dneva 7. in 8. t. m. na Teznu kolesarske in motociklistične tekme, ki so prinesla prva darila kolesarjem: g. Saviču (Zagreb), g. Dukanoviču (Zagreb) in g. Dvoraku (Maribor »Edel-weisS«), V motociklistični tekmi je zmagal prvi dan g. Gavrilovič z »Indianom«, drugi dan pa g.Lešanc Z »Progress«.
Tak‘ je bil mariborski slovenski športni jubilej.
Slovanski Svet.
POLJSKA.
Turško poslaništvo v Varšavi ne more dobiti stanovanja. Poljska javnost ie z največjimi simpatijami pozdravila sklep turške vlade, da ustanovi v Varšavi svoje poslaništvo. Kljub vsem tem simpatijam pa ni moglo dobiti turško poslaništvo še datteš stanovanja. Za stanovanje od desetih sob se zahteva od turškega poslaništva nič manj ko
280.000 poljskih zlatih (okoli 5 milijonov dinarjev) letne najemnine. Ker turško poslaništvo noče,plačati te velikanske svote, je ostalo brez stanovanja.
Slabo stanje frofitethlli cest na Poljskem. Trgovski in gospodarski krogi na Poljskem dolže vlado, da je ona kriva, če ne napreduje poljsko gospodarstvo tako, kakor bi moglo, ker ne iz-boljSa prometnih ražtner na Poljskem, ki šo skrajno slabe. Železnic iiria Poljska tako malo, da zaostaja v Evropi za njo samo Rusija. NA tisoč prebivalcev na Poljskem pride samo 0.6 km Železniške proge, dočim v Franciji 1. Lokomotiv ima Poljska 2486. Kakor so iz-računali strokovnjaki, rabi Poljska najmanj še 1300 do 2500 lokomotiv. Veliko prenizko je tudi število tovornih vagonov, ki ne znaša dosti nad 70.000. Tovornih vagonov manjka najmanj 20.000. Državnih cest Je enako veliko tfremalo, vsaj znaša dolžina vseh teh cest samo
35.000 kilometrov. Slabo je razvit na Poljskem tudi poštni promet. Na tisoč prebivalcev pride samo 25 pošiljk, dočim je celo v Italiji to število trikrat večje. Precej močan pa je na Poljskem telefonski promet in to zaradi
zelo nizkih pristojbin. V vsej Poljski je 3.760 poštnih uradov iri 45.500 telefonskih postaj. Pomorski promet preko Gdanske se je pričel polagoma razvijati, toda ni še niti zdaleka dosegel one višine, ki bi jo mogel in moral imeti.
Nemška propaganda. Poljski listi poročajo, da je v zadnjem času silno narasla nemška propaganda v Gdanskem. Največ je k temu pripomogla agitacija hackenkuzierjev, ki so priredili celo vrsto propagandnih shodov na čast bivših generalov kakor Hindenburg in Lu-dtndorff.
SLOVANSKI SVET CEHOSLOVAŠKA.
Novo reguliranje uradniških mest.
Cehoslovaško finančho ministrstvo je izdelalo nov načrt sistemizacije uradni-štva. Kakor v Avstriji bo v bodoče samo 11, thešto dosedanjih 12 uradniških razredov. Ti razredi bodo ra ždel jeni na 3 kategorije. V prvi kategoriji bodo uradniki k univerzitetno naobrazbo, v drugi s srednješolsko in v tretji ž nižjo naobrazbo. Tretja kategorija se začenja z 11. razredom, druga z desetim in prva z ostiiim. Razven tega so predvideni za uradnike z akademsko naobrazbo posebni dodatki. Najhitreje bodo napredovali uradniki t akademsko naobrazbo, dočim bo najslabši avanzma v tretji kategoriji. Finailčili položaj iiradhikdv bo s tem znatno popravljen. V zvezi z izvedbo novega načrta se ima izvršiti tudi redukcija nadštevilhega uradništva. Novi načrt določa, da ima do pokojnine pravico vsak uradnik, ki je 55 let star brez ozira na število njegovih službenih let.
Glavni zbor narodno-socijalistiine mladine v Mariboru.
V	nedeljo, dne 7. in pondeljek 8. t. m. je imela narodno-socijalistična mladina svoj glavni letni zbor v Mariboru. V nedeljo dopoldne Se je po prihodu jutranjega vlaka formiral sprevod, ki je šel po glavnih mariborskih ulicah pred gostilno »Jadran«, kjer je bilo zborovanje. Sprevod, v katerem je bilo nad 600 udeležencev, je o.tvorila godba »Drave«, ž'a njo so šli mladinski prapori, na to močan oddelek gozdnih skautov »Tabornikov«, Oddelek uniformiranih rudarjev s svojim praporom In za njimi ostala dolga vrsta udeležencev.	,
Sprevod se ie ustavil pred gostilno ^Ja-drart«, kjer je udeležence v prisrčnih befee-dah pozdravil predsednik mariborskega »Bratstva«, Rudolf Tumpej. Odzdravil mu ie v iriienU osrednjega vodstva mladine tajnik Kravds, ki je prav prisrčno pozdravil iugosMVanskn Maribor. GrOrtlovit aplavz Je pozdravil govor češkega poslanca Špatny-ja, ki je kot delegat češke mladine dospel ffa zborovanje v Maribor. V svojem pozdravnem govoru se je poslanec Spatnt spomnil tudi neodrešefiih bratov v Primorja in Koroškem In pozival narOdno-sotijali-stično mladino, naj nikoK ne pozabi, da. niso vsi Jugoslovani še v enem in svobodnem kolu. Pozdravnim govorom Je sledila »Lepa naša domovina*, katero je mladina navdušeno zapela iti se na- to podala na *ejo zastopstva mladine.
Popoldne ob 1. uri Je predsednik mladine Brandner otvoril glavni letni zbor In pozdravil mfiOgOštevilne udeiežnike, med njl-■   ' ■ ■■ ■
mi zastopnike češke mladine iz Prage, poslanca Špantnyja In Neumanna, zastopnika dunajske nar. 90c. mladine Frana Klatila, zastopnika graške nar. soc. mladine Stary)a, zastopmke načelstva NSS, med njimi pod-načelnika Rudolfa Juvana, župana mesta Ptuj Antona Blažeka in vse ostale udeležence. Na to so sledila poročila vodstva, predlogi ža spremembo članarine in organizacijskega Teda, na kar 90 sledili referati o ženski organizacija, o skautizmu, o kulturnem delu v organizacijah, o socijalni zaščiti delavske mladine, na kar so se vršile volitve trovega vodstva in nadzorstva mladine. Veličasten zbor se je zaključil t fiaVdušeniml klici narodnemu Socijalizmu. Po zborovanju so sl udeležniki ogledovali mesto. »Taborniki« so priredili izlet na Kalvarijo, kjer so i! postavili, lične šotore in taborili na prostem. Taborenje teh gozdnih skautOv je napravilo prav lep utis na vse one, kn šo poleteli na vrh Kalvarije ogledat si življenje tabornikov.
Zvečer ob 7. uri se ie Vršila v narodnem gledišču akademija mariborskega »Bt&tstva«. Akademija je izpadla V vsakem ozitu nadvse sijajno M je mladim močem na doseženih uspehih le čestitati. Tambura-ška zbora »Bratstev« iz Maribora in Ljubljane stk se kosala za piveirštvo. Čestitarho zborovodjem Mikoliču m MiiHerji). Gdspod Mirko Kragelj nam le recitiral nekaj svojih ljubkih pesmic, izmed katerih je težko Izbirati najlepšo. Za svoje prednalanje je žel obilo pohvale Hi priznanja. Nastopil je mo-
ški In ženski pevski zbor hu-iberskega »Bratstva«, s spremljevanjem i tambiir^ev in pod vodstvom g. Aliillerja. Gba »bora sta nam ugajala, posebno pa Žesiški S spojim ljubkim nastopom »Kolo«, katerega _>e moral ponoviti; Prisrčno pozdravljeb 'Je bil iiasrop tenorista g. Avgusta 2ivka, ki je zapel par prav ljubkih pesnvic in nekaj opernih komadov. Akademijo je zaključil dramski odsek ljubljanskega ■ »Bratstva« z igrokazom: »Pred zarjo svobode.« Igra Je v vsakem oziru pohvalno izpadla. Mladina je s tem svojim javnim nastopom lahko ponosna In gre ji za to tudi vse priznanje. Po akademiji'. se je vršila v vseh prostorih »Jadrana« društvena veselica s plesom.
Drugi dan so se vršili izleti v okolico. Taborniki so sl ogledali Falo in napravili potem pešizlet iz Fale v Maribor. Povsod je bila mala, a krepka četa viharno Pozdravljena. Narodno-socijalistična mladina je s svojimi dnevi v Mariboru pokazala, da se krepko udejstvuje.
Politične vesti.
= Preorljentaclja radikalov. Kakor poroča beograjsko radikalno »Vreme«, so Opustili radikali svojo zahtevo po novih volitvah. Radikalna prizadevanja veljajo sedaj ustvaritvi nove parlamentarne vlade. To novo vlado bi tvorili radikali, demokrati Davldovlčeve skupine, Jugoslovanski klub in muslimani. Radičevci in Pribičevcl bi bili iz te vlade izključeni. V vlado bi vstopil poleg Pašiča tudi Ljuba Jovanovič. Radikali upajo, da bi sedanji vladni krogi pristali na Pašiča kot šefa vlade. Go^p. PašiČ je Imel daljšo konferenco z Ljubo Jovanovičem. Konfernci se pripisuje velik političen pomen. — Tako zmaguje v radikalni stranki vedno bolj Jovanovičeva teza.
ti Aretacije osijeških komunističnih voditeljev. Osiješka policija je aretirala člane osiješkega občinskega sveta Jovanoviča, Šnajderja in dijaka Popoviča, ki so bili obdolženi, da vrše komunistično agitacijo. Na njihovih stanovanjih Je našla policija Veliko obtežilnega materijala. Vsa trojica je bila izročena sodišču.
= Za osemurnik. V Bernu 90 se sestali ministri za javna dela Nemčije, Francije, Anglije in Belgije, da razpravljajo o washingtonSkl resoluciji glede osemumika. Ministri so se sporazumeli, da je treba iz socialnih in kulturnih vzrokov uveljaviti povsod! osemurnik. Sklenili so, da bodo svojim vladam predlagali, da vvashingtonsko resolucijo o osemumiku rattficiTajo.
s“. Boli v Georgiji. Nemški listi poročajo, da so v okolici Tifliza in na Kavkazu zopet izbruhnili boji. Delavci so se upornikom pridružili in boljševiki šo doživeli več težkih porazov. Vseh 24 voditeljev prvega upora Je bilo obsojenih na smft (n Je bila sodba takoj Izvršena. Vsi so pripadali socijalrio demokratski stranki. Nemiri 90 Izbruhnili tudi v AserbejdŽanu in drugih krajih. TranškavkaSka železnica je delofna v rokah upornikov. Sovjetske Čete prejemajo neprestano okrepitve. V Batumu in Tiflisu je bilo izvršenih več smrtnih obsodb.
= Bol za Šangaj. Položaj je neizpre-menjen. Zastopnik; velesil so opetovano zahtevali od kitajske vlade, da se ustanov! ob bregovih reke Šangaj nevtralna cona. Anglija ne bo intervenirala. Francozi so svojo našelbino utrdili. Po ulicah San gaja je prepletena bodičasta Žica.
=t Vojna r Maroku. Položaj Spancev Je, silno ogrožen. Marokanci so položaje pri Kalni obkolili od vseh strani. Zveza med Cevto in Tatuanom je pretrgana. Marokan-ci so dosegli na več mestih nove pomembne uspehe. Vse kaže, da ie popolen portu: Špancev nedvomljiv.
—. Stavka kovinskih delavcev ■* Dunaju. Na seji predsednikov strokovnih organizacij je bila sprejeta resolucija, v kateri se pravi, da ne gre pri sedanji stavki kovinskih delavcev samo za mezdno gibanje, temveč tudi za splošne delavske interese. Hoče se ukiniti osemurnik in zato je delavstvo pripravljeno pridružiti se kovinskim deikvcem in v slučaju potrebe proglasiti tudi splošno stavko. Podjetniki so na SVoji seji sklenili, da morejo zvišati delavske plače samo pod pogojem, da ostanejo produkcijski stroški dosedanji. Delavstvo ta pogoj odklanja. Položaj je zato poostren. Stavki se širi in danes stavka že 30.000 delaVčeV« Gospodarski krogi vseeno upajo, di bo ihto* goče doseči sporazum.
Sokolstvo.
Sokolsko društvo v Medvodah vabi k svečanost ni vzidavu temeljnega kamnti la Svoj društveni dom. Vzidavanje se izvrši v nedeljo,, dne 14. septembra t, 1. ob pol 4. brl popoldne. Po svečanosti prosta zabava v'prostorih br. Jesiha. Ket je tisti dobiček hamenjen dovršitvi Doma, vabimo vse br. Okoliška društva in Sokolstvu naklonjeno javnost, da se te svečanosti v čim Večjem številu udeleži. — Zdravo.
“riderik Bute:
Kiju!.
bi:
■Bk
Žorž st je vračal S sprehoda, ki ga je hnel navado napravit vsak dan v bližnji gozdiček. Na Povratku 5e haltetel na ciganko, ki Jo je srečal tudi včeraj. Šla je počasi v lahkem koraku In v ustih je imela evet. Žorž }e videl sijaj njenih oči, k! So ga drzno pogledovale in (ft>azil Je hjene bleščeče zobe, kadW se Je nasmehnila. Ko jo je danes «re-Eal, je obstal, skorb zadrhtel iti hege so mu odrevenele.
— Ali hočete, da vam prerokujem bodočnost?— ga je vprašala s tlhfn glasom, sličnftn pesmi.
Z'6rt je ves zardel.
Ciganka se je zasmejala, ga prijeta ta levo rbk6 In mu pogledala v oči.
Sfedermrnjšt let Ste stati. —
j- Osemhalst —, Je zajeeljal on.
Iz bogate rodbine ste IB hfe živite, Imkefr žive vaši vrStefki. Vedno Ste Sami.
iu Da, očknr mi je tjdpotdv# učitelj, se družim samo i SV©)o bab co in W®no dru-iabuteo,
ei&itika je še hadaljt govorila o njemu to 2m Se je čudil njfenlnt Besedam, ne vt-doč, da je to, kir nHi pripoveduje ciganka, znano vsakemu v okolici. Bil J6 zelo tkt-burjen radi njenih besed in še bolj radi do? tlklj^a njene male, mehke* zagorele roke, kj se je tiščala njegove. Ni ji mogel pogledati v obraz, in v razgaljeni vrat.
— Srečno žlvljenie vas taka, — le nadaljevala ciganka. — Mnogo ljubezni... Da, mnogo boste ljubljeni To le popolnoma naravno. Lepi ste, zelo 1W. Marsikatera žena bo radi Vas nesrečna, —
2orž se ie ojunačil in dvignil pogled k
niel.
— Vi St i lepi. —
Ciganka se je nasmehnila in izpustila njegovo Voko.
AH bi 11 friotal plačati? Fant je segel v žep.	1
— Ne, .nočem od. vas denarja, je dejala ona, — napravila sem to samo radi svojega zadovoljstva.
Ali Ste vi » oflfctn vofeu ha razpotju it dVema človekoma in n&ko starko?
— Sem. Ona dva človeka sta,.. (ciganka je malo prestala) moj brat in... neki mo) Sdrodnlk, k Starka Je tltoja teta.
— Zelo prijetno mora biti tako potovati, Je rekel 2orž, — meni komaj dovolijo, da sg šetam po gozdu. Moja babica je gluha. Zelo se dolgočasim in čitam... Rad či-tatn pesnike
Nenadoma je utihnil in se začudil same-inu sebi, kako da se izpoveduje tej deklici.
Sla sta skupaj po štezl in prispela do zidu, ki je bit pbsut i zdrobljenim steklom.
V	z Riu SO KI a mala težka itt okovana vrata.
— Moram se vrniti domov, — se Je do-Msm Žorž, — babica me pričakuje. Vedno Je! V šfraliu zU thehS. Sele letos tid Te ob-Volift, dS Vž&thefti Mitič 'od teh vrat ih fla še mfetertt VM5ati Stoki l»atk.
— Vaš park mora biti zelo lep, — je dejala ciganka. — Rada BI ga videla.
— LShko, ako hočfiie. S te straiii ni nikdar nikogar.	,
— Nočem nocoj, — Je odvrtvla ona, j-totia Jutri ob tem času bom prišla semkaj.*
POgledijla ga J6 V očL Žorž ie zopet zardel In nege so mu klecrtlle. Deklica Je izVlekia rožo, ki ji je tičala za pasom, )o prinesla k njegovim ustnicam to se oddaUfla. Drhteči mladenič Je obrnil veliki ključ v ključavnic’, vstopil in stekel škozi park, vd-tijijoč cVetličo.
CeDtav »e le vso noč in vas dan pre-
pričeval, da ne pojde na dogovorjeni sestanek, Vendar ni mogel odoljitl želji, da ne bi videl ciganke Drhteč od razburjenosti jo je peljal v park, kjer ji je razkazoval drevje, Tibnjak, cvetličnjak in umetne nasade. Naslednji dan sta se sešla v gozdu in med nju-nlma Uštrhfei.nla ni bUo več cvetlice.
Zvečer bodočega dne okoli desete ure se li spišžil Žorž iz svojfe sbbe Iti popeljal ciganko v park. Tostran parka je bil pavfljon, kamor nihče ni zahajal, Tu sta ostala do pol-nbči. nakar ie Žorž spremil svojo prijateljico skožl inalla vrata. Bil Je presrečen.
—Ljubim te, na svidenje jutri, — fe ponavljal tisočkrat, ko se je poslavljal od, cigank«. T?. pa se je smehljala, ga pobožala Pt> laseh in se izgubila v gozdu.
Shajala sta se vsak večer. Deklica m veliko govorila 6 sebi, a Je toliko več spraševala Žorža o njegovem življenju to o živ-ljfenju v dvorcu.
Sedtela sta v velikem naslonjaču in on Ji je?, flaškaijelt na njo pripovedoval o Vsfemii otroškt> iskreno. Da, njegova stara tasti je bila zelo bogata žena. Živela je v večnem strahu. Služabnki 90 spali v dvorcu in na dvorišču. Žorž je spal v prvem nadstropju. Babičino stanovanje je bilo na levo. V pritličju ji bila shrariiba z omarimi* kjer fe bflo srebrno poseje, a na levo salon,
Vse svoje pripovedovanje je preple.tal z ljubezenskimi Izlivata! ta deklamacijami verzov, kitete J! je zložil.
Kam ni vedel, kako Ji le hekega večera jaočil ključ od malta vrat v zidu, da bi ji ne bilo treba čakati zunaj, ako on ne bi mo-gel točno priti.
Tfc njuna tajtostvena ljubezen je trajala dva tedna. Na vsakem sestanku je bil Žorž zaupnejši in nežnejši. Začelo ga je skrbeti, ko Je videl, da njegova prijateljica postaja tamittjoa«. — Kaj ti J«, Jo 1»
val. Ona ga pa Je gledala molče in ga božala, po laseh.
Ko sta se nekega .Večera pbslaVljala, mu je ona nenadoma dbjala:
— Tu imaš nazaj svoj ključ. Ne boš me videl več.
Žor2 se je stresel:
Zakaj?
Zato, ker mora tako biti.
Ko je videla, da se mu kremži obraz, kakor otroku, ki hoče zajokati, je jela na-glo govoriti:
f^ošiušaj me, mali moj, ti šl tako nedolžen, tako prostodušen, pomisli nekoliko! Dal si mi ključ od vrat, a nisi vedel, Hdo in kaj sem jaz. Moram ti povedati vse. Redke šo Ženske, kot sem jaz, in ,ki zapeljejo bogatega mladeniča, k rie žahteVajo ničesar od njega. Meni st verjel, ali drugim nikar ne verjemi. EdsjS od onih ljudi v vozu je moj ljubimec. Poslal me je semkaj.
rcblll Smo poročila o vaši hiši, katera.?l spopolttil Vzela seta kijuč, da bi Vaš mogli okrasti. Zid je previsok da bi gJa mogli preplezati. M 4 brat bi odnesel pokradene stvari, a naju se ne bi nihče dotaknil, ker tl ne bi SrViž' povedati, da sl mi dal ključ. Noe(5j fci še mbtakl tatvina izvršiti, ali jaz tega hočem Vet.:.
Prestala je nekoliko, nato pa nadaljevala:
— Nočeta radi tebe. 6ll si proti meni tako zaupljiv ih sl me tako nfežnb ljubil. Naj me tepejo, dejala jim bom, da sem Izgubila kliuč, da so v dvorcu vsi na straži, da ml ti ne verjameš veliko. Nočem, tpul moj, da bi me obdTžai v siabem spommu, ker te ljubim. Vzemi ključ.
Ponudila mu ie ključ In se začudila, ko Je v tistem trenutku videla na nfegdvem otročjem obratu izraz, kakršneza do sedaj 4* hi opazila
—	Nisem tako lahkoumefl, kakot misliš, je dejal ŽorŽ zmigajoč ? rameni. — Preden (sem ti dal ključ, sem se dobro zavaroval. Dal sem napraviti na Vratih taočan Železen zapah, s katerim sem Vsak večet zaprl Vrata, ko si ti Odšla. Nisem tako neumin, kakor se ti zdim.	,
Ciganka ga jfe pogledala z izbuljenimi bčmi. Brež besede ie vrgla ŽorŽu kljtič v lice, zaloputnila vrata In zbežala iz parka. Zakrivajoč Si obraz, po katerem se jfe vlila jer, Je Žorž slišal, kako hiti ciganka po ste. ži, InteS v solzah.
IK1NO II®UAL
predvaja udi četrtka 11. t, m. do vStevii nedelje 14. t m. najhoVejSo filmsko atrakcijo
DUNAJSKI
ijubavrii rdmari dunajske dekliče v 8 dejanjih v giaVni vlogi Mary Hildin. Pil m je velezanimiv, vzet izza življenja ljudstva In avstrij* skega dvora.
sucssr.	narodni	rnsvrn*;12:mrm
Stran 3. ;
Dnevne vesti.
— K včerajšnjemu sestanku somišljenikov g. Davidovima. Nesporno je, da uživa v ljubljanskih naprednih krogih g. Davidovič precej velike simpatije. Zatp ni čuda, če se je v Ljubljani pojavilo slremlj.enje, da bi se Davldovičevi somišljeniki organizirali Ker je poleg tega nezadovoljstvo z mladinsko Politiko enako precej splošno, bi se moglo reči, da So tla za akcijo Davidovičevcev ugodna. Toda vsaka stvar je obsojena na neuspeh, če jo ne vodijo pravi ljudje. In po včerajšnjem sestanku Davidovičevcev moramo to misel še povdariti. Sestanek je bil slabo organiziran in še slabše voden. Mesto da bi bil podan program stranke, se je argumentiralo z vsakdanjostim. Vrhu vsega *e je udeležilo sestanka še polno pripadnikov drugih strank, ki so pozabili na vlogo gostov in posegli v debato. Zato je uspeh sestanka zelo problematičen. — Sestanek je otvoril dr. Hebein, koroški rojak in bivši dobrovoljec. Njegova dobra volja hi odtehtala vseh drugih nedostatkov sestanka Prečital je pozdravno brzojavko dr. Toplaka. Po govoru dr. Hebeina se je razvila živahna debata, ki pa ni bila plodovita in se je trdovratno gibala v mejah naše običajne dnevne politike.
— Korupcija v prometnem ministrstvu. Z ozirom na tozadevno politično vest v današnjem »Slovencu« nas naproša uredništvo »Radikalskega Glasnika«, katerega številka za tekoči teden je že izšla, za priobčite v sledečih vrstic: »Rad. Glasnik« je res priobči! slučaj o »lzdanju brezplačne vozovnice I. razreda vpokojenenm polkov-tilKii, kompanjonu Balkanske banke' itd, ki
državni račun potuje po svojih kupčijah.« Da je to poročilo odgovarjalo resnici, ugotavlja satn »Slovenec«, ko piše po halo*
S- .ministra Sušnika, da je izdal vozovnico minister prejšnje vlade g. Popovič dne 24. aprila t, 1. (ki pa ni radikal). Ni pa res, “a ie »Rad. Glasnik« naprtil ta slučaj ko* rnpcljfe sedanjemu prometnerdu ministru, katerega je — na prošnjo iz Beograda — .samo pozval,naj tudi v .praksi. pobija Jko-ftipcijo, kjeT jo zasledi. »Rad. Glasniki jemlje z zadoščenjem na znanje, da je minister z lastnoročnim podpisom odvzel vozovnico, obenem pa obžaluje, da ni »Slovenec« ravno tako po nalogu svojih ministrov odgovoril na druga važnejša politična očitanja, ki so bila priobčena v isti številki. Uredništvo »Rad- Glasnika.«
— Imenovanje. Zaslužni narodni učitelj Božo Račič, ki je bil dosedaj nadučitelj v Adlešičih v Beli Krajini, je imehovan za upravitelja osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Castitamo!
— Upokojitev. Upokojen je okrajni šolski nadzornik v Kranju Vililraid Rus Na njegovo mesto je imenovati R. Pečjak, do-ledaj učtelj v Tržiču, -
— Izlet v Velesovo. Umetnostno-zgo-dovinsko društvo priredi, v sUiČaju ugodnega vremena v nedeljo, dne 14. t. m„ izlet ■ Ljubljana - Kranj -Velesovo- Cerklje - Ska-ručina- Ljubljana. Odhod ob 6.45 zjutraj izpred Kolizeja na Gosposvetski cesti, kosilo h-J ol? Vo?nina znaša za osebo 40
Pri)a^e (omejeno število) sprejema do Petka opoldne tajnik društva v umetnostnozgodovinskem seminarju na univerzi v Ljubljani.
Ljubljana.
1— Umrl It v Linhartovi ulici g. Jožef Boštjančič v starosti 70 let. S.vojčas je bil pokojni žtian pod irilenbm BoštjanČkOv Pe-
?e, ki je imel gostilno v Kolodvorski ulici, red let! je. izgubil skorij vse svoje premoženje kot delničar »Glavne posojilnice«. Pozneje pa se je tehabllltiral toliko, da je mogel nadaljevati svojo obrt,, četudi v znatno manjše mobsegu. Rajni je. bil znana in priljubljena osebnošt .med Starejšimi Ljubljančani tfer še je odlikoval po svojem mirnem in ljubeznjivem značaju. Sicet pristaš SLS, ni bil strankar. Zapušča dve. .hčerki, od katerih je. mlajša spproga nadstrojevodje Dežmana. Svetila mil večna luč, prizadeti rodbini pa naš« iskreno sožalje.
1— Surova kmetica. 10-letni Slavko Tome, stanujoč y barakah na Ledini je gledal včeraj na Gosposvetski cesti delavce ter se tako zagledal, da Hi opažll, da mu vozi nasproti kmetski voz. Kmetica tudi ni paeila in tako bi -bil deček kmalu povožen. Vendar mu je Sl6 kolo samo Čež palec dij-Sne noge ter mil ga je nekoliko namečkaio. Kmetica Je oddirjala dalje ,in se je d*č!(u Porogljivo smejala. Policiji poizveduje po njej. Deček ie v domači .oskrbi.
, l-y, ;^evliarsk| ,,vaj*nep (invalid) je te-gubil 1. rujav čeyejj..Najditelj naj ga bllgo-veli Izročiti Lovru Breceljniku, čevljarskemu mojstru, Ljubljana, Vidovdanska češia Štev, i.
1-*- Mestna ljudska kopel bo radi sha-ženja v dneh 15., 16. in 17. septembra t. 1.
žapra.
1— MeStna ONju-na Ljubljana vabi vse svoje člhhsfvo, kakor tudi Članstvo sosed-hjlh bratskih Orjun in vse prijatelje našega pokreta tta proslavo šestletilice prebitja SChinSke ifontfe, ki se vrši v soboto dne 13. t hi. V vseh gornjih prostorih Narodnega doma 6b .8.. url zvečer, S sledečim sporedom; Spominski nagovor, pevske in kon-$ert)tte točke, ples. Vstopnina 10 Din, za Člahe V pjfedptčdalt ‘Š DR K obilni udeležbi vabi odbor.
Maribor.
Volilni sttodl v bloku združenih strank »e pridno nadaljujejo. Vrši se Vsak večer kateri.	■
Volilni »hod Oriune. V boi za Narodni blok stopa v celoti tudi Orjutia. Za soboto
t. m. ob 20, uri sklicuje na dvorišče Na-ibdhejcft doma volilni shod za svoje član-*{V0 in ia one narodne vollice, ki strankarsko niso opredeljeni. Vabljeni so pa tudi vseh v bloku združenih strank.
M« ?®^ženle vojnih Invalidov, podružnica Hri^ijpor. Priredi dne 13. in 14. t m. iava-wn« 1SŽ^ Prodajali se bddo invalidski zna-tr»"5snai S& pričakuje, da bo občinstvo upo-haia	razmere,	v katerih šli ha*-
nlralh fh bojnih Žrtev, rade volje pod-nibovl °^elno aktijo. POdruŽtiičtll 6d-li*	*>e	mare	ustreči	številnim pod-
wo3ilcem, ker denimo sta-^®Wšča. V zadnjih mesecih je r	ha	podporah naj-
revnejšim Clahoiia, vojhim invalidom, Vdovam m sirotam 8*12.20 Din. — Nekaterim .1	d^gim	!• zopet pre-
skrbel Pomoč, ha k*k drug način. Invalidski dan pa hw W;tK«nogel, da se podružni-■ka blagajn#, ki Je Se precej izčrpana* zopet napolni, da se Potem zamore ugoditi Motnjam najrevneiših Mahov Isti dati se ▼fšl pepeldne ob 2. uri + dvorahi teštimrt*
Ljubliana, 11. septembra.
cije Kosovo« na Grajskem trgu veliko invalidsko zborovanje, ki bo nekak protest in zahteva po čimprejšnjem sprejetju invalidskega zakona, da pridejo vendar enkrat tudi vojne žrtve do svojih pravic in človeka vrednega življenja. Shod je za vse člane obvezen, udeležiti pa se ga morejo tudi oni, ki se zanimajo za invalidsko vprašanje in se hočejo natančneje seznaniti z invalidsko organizacijo In njenim delovanjem,,
Prosveta.
H koncertu agrarne omladine.
Na pozdravnem večeru v Ljubljani se nahajajočih agrarcev, je nastopilo tudi naše priljubljeno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« in zapelo deset peSmi. Ižmed pesmi je posebno ugajalo E. Adamičevo »Zrelo žito«, Devova »Vigred približa se« in Jos. Pavčlčeva »Ce rdeče rože zapade sneg« in »Pušči me« iz Mokranjčevega rukoveta. To so pesmi, ki so manj lokalno narodnega značaja — čeprav povsem naše — a zato tembolj dostopne nedomačim ušesom. »Lj. Zvon« jih je čVrsto in precizno izvajal, Žal, da prostor ni bil prikladen za koncertne nastope. Čeprav je bil Zbor nepopoln, je zlasti v živahnih komadih in v prelepem koncu rukoveta zvenel močrto in polrto. Vrt »Zvezde« je bil popolnoma natrpan, poslušalstvo Izredno ntirhO in zaverovano. Navzoči gostje so živahno aklamirall lepo petje, ki ga je vodil vedno požrtvovalni in temperamentni zborovodja Zorko Prelovfcc, ki je eno s svojim zborom. Izmed gostov se je 2lasti bivši bolgarski minister Obbov dirigentu zelo pohvalno Izrazil o Slovencih in njihovem petju. Ugajale so poleg umetnih tudi naše narodne pesmi, katerih šopek je moral »Lj. Zvon« dodati. Gostje so odnesli najlepši utis « naši pesmi.	—*l
ŽaSetek Šolskega Seta.
Grenili trgovcev v Ljubljani opozarja, da se vrši vpisovanje za II. šn III. razred na gremijalni trgovski šoli v petek dne 12. t. m. od 2. do 3. ure popoldne v šoli na Ledini (pritličje, levo). Ponavljalni izpiti se vrše v pondeljek dne 15. septembra in torek dne 16. septembra 1924, vsakokrat popoldne od 2. do (5. ure. Natančen razpored je razviden na deski v šoli na Ledine. Redni šolski pouk se prične v pondeljek dne 22. septembra 1924 ob 2. uri popoldne.
Srednja kmetijska šola v Mariboru
otvori letos svoj I., II. in III. letnik. Šola Je triletna; četrto leto je'.določeno za, praktično izpopolnitev. Vsi Učenci So eksternisti in se tedaj morajo zdrževati izven zavoda na lastne stroške. Pogoji za sprejem so: a) starost vsaj 15 in ne nad 19 let, vendar morejo vstopiti tudi 14 letni, ako so telesno dovolj razviti, kar ugotovi! šolski zdravnik; b) dovršena nižja gimnazija, realka, oziroma popolna (4 razredna) meščanska Sola z vsaj dobrim uspehom, vendar pa slab red iz kakega tujega jezika ne ovira sprejema. Absolventi samo treh meščanskih ter dvoletnih kmetijskih šol morajo polagati sprejemni izpit iz slovenščine (ali srbohrvaščine), matematike, geometrije, fizike in zemljepisja v obsegu, ki je razviden iz posebnega programa (dobi se pri direkciji za 1 Din); c) absolven-
ti 6. razreda gimnazije, oziroma realke lah-kp izjemoma vstopijo tako) v II. letnik pod pogojem, da ptflože lip^t črei }. letnik; C) dobro vedenje; d) državljanstvo SHS: e)ie-jesbo in duševno zdravje. Šolsko leto za II. In III. letnik začne 1. oktobra, za I. letnik (novince) pa izjemoma 15. oktobra -t: 1. Prošnje za sprejem v I. letnik je kolkovati s 25 Din in poslati, najdalje do 1. oktobra t. 1. direkciji drž. srednje kmetijske šale :v Mariboru s sledečimi prilogami:	1. krstni
list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti. Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosilcu.
Sodišče.
Šport.
Kolesarska dirka ta prvenstvo Jugoslavije.
Dukanovič, prvak Jugoslavija.
Kolesarsko prvenstvo Jugoslavije, ki
jev nedeljo praznovalo petnajstletnico svojega obstoja je končalo z disharmonijo, ki Je občutno kvarila celo prireditev. Pri Novem mestu je nastal Incident, ki je edinemu resnemu konkurenttj za prvenstvo,: Kosmatinu, odnesel vsako možnost na uipeh. S tem je namen, kakor tudi športni ugied cele prireditve utrpel zelo veliko. Ta slab lo mučen vtis pa je še povečalo žadrianje SS veznega razsodišča iz Zagreba, ki s svojim postopanjem ni napravilo vtisa objektivnega razsodišča.
Dirka se je vršila na 146 km dolgi progi Zagreb-Novo mesto-Ljubljana. Od prijavljenih 15 tekmovalcev je startalo zjutraj ob 6. uri dvanajst dirkačev. Kmalu se je izločila skupina 6 tekmovalcev ter vozila dalje pod vodstvom Košrtiatlh*. Pri km 76 pred Novim mestom pa zavoal Korelnek, Soklubaš Dukanovlča v Kosmatina. S tem je bila usoda slednjega zapečatena, potem kd je imel že 71 km vodstva sta debOJ. — Lepo okrašen cilj se je nahajal na Dolenjski Cesti pri krn 3. kjer se je nahajalo zelo številno občinstvo ter koncertirala tudi godba iz Viča. Kot prvi je privozil Dukanovič (Sokol, Zagreb) v času 4:34.3. Slede: 2. Truban (Orib. Zagr.) 5:06, 3. OsrežkI (Sokol, Zagr.) 5:06.50*/», 4. Ko»matin (Primorje) 5.07, 5. Šoštarko (Gradianškl, Zagreb) 5:20.20, 6. (Gradjahski) 5:36.53, 10. Krajnc (Orae) 5:31.45, 8. Solar (Ilirija) 5:86.42, 9. Banek (GradjanSki) 5:36.43, 10. Kraiiic (Orad) 5:40.44, — DukShovlč si le s to zmago priboril prvenstvo Jugoslavije.. Že tretjič. Primorje )fe vložilo vsled navedenega incidenta protest proti verifikaciji dirke, na katerega savezno razsodišče sploh ni odgovorilo. Da se enaki in slični, incidenti v bodoče preprečijo, bi bilo pač najbolje, da se uvede za to tekmo kroriometerška vožnja, t. j., da odhajajo dirkači od starta V presledkih par minut. — Po kOnčarti dirk! so Odšli tekmovalci v sprevodu i godbo na čelu v mesto, kjer se je izvršil v restavraciji Zvezda skupen. obgd ter nato zelo burno in viharno risjdellevanje daril.
Reprezentanca LNS. Podsavezni kapetan je nominiral za nedeljsko tekmo Zagreb-Ljubljana v Zagrebu sledeče moštvo: Mihelčič (Hermes) - Pogačar, Beltram - Hus, Oabr. Zupančič, Lado Zupančič (vsi Ilirija)-Dekleva (Ilirija), Erman, Birsa (Primorie, Doberiet, P«v*l*k (Hitija).
GOLJUFIV ČEVLJARSKI POMOČNIK. Ki JE NA DOBREM GLASU.
To prednost ima Janez Tajnko, ki je radi goljufije že enkrat predkaznovan, in ki sedi danes zopet radi hudodelstva goljufije, prestopka poneverbe in pre.greška v smislu 93 s, k. z. na zatožni klopi. Goljufal je celi dve leti ter oškodoval približno deset ljudi — kljub temu pravi županstvo, da je na dobrem glasu. Janez Tajnko je prišel naori-ginelno misel, ki se mu je za njegove razmere dobro rentirala. Pridno je delal nekaj Časa pri mojstru Zajcu tam nekje pri 2 ir eh, tako, da sl je pridobil splošno zaupanje. Nekega dne — bilo je še leta 1920 — dobi nenadoma pismo, podpisano od njegovega očeta in od občinskega tajnika. V pismu se mu potrjuje, da ima dobiti »dedščino« po svojem očetu, v znesku 64.000 kron. Na podlagi tega pisma je napumpal nemudoma Svojega mojstra za 3000 kron. Dobil jih je 2700. Obrnil se je Še na razne druge dobrosrčne osebe in Sicer vedno z uspehom. Ko pa napovedane »dedščine« le ni bilo, in so mu postala tla prevroča, je šel drugam delat. Ker se je navadil dbbrega življenja in dohodki čevljarskega pomočnika niso bogve kako veliki, je začel tudi tu goljufati; izvabljal pa je tu ljudem denar in druge stvari pod raznimi drugimi pretvezami
Predsednik; »No, ali ste res ljudi ociga-nili?«
Obtoženec: »Všeh menda ne, nekaj pa.«
Predsednik je naravno primoran preiti v detajle: »No, kaj je s tem Slučajem, kaj je z onim.« Obtoženec se večinoma ne spominja. — Sodnik; »Seveda, popolnoma naravno je, da se ne Spominjate več na vse, ko jih je toliko!... Enega ste ocigatiili za denar, drugega Za kolo, tTetjega za pijačo. .Treba bo torej zaslišati priče.« In sodišče zasliši deset prič, ki Vse obtožbo dobesedno koliko i2povedb, one ki niso ravno najbolj potrdijo, zato naj bo othenjenih’ samo ne* dolgočasne.
Ivan Zajc, čevljarski mojster: »Ja, biv je orne človek. Usi smo mu iaupal. SO tega oktobra 1922 pa pride naenkrat k mefl s pls-mam, de ma 64.000 K izbšne dobit. Tritav-žent kron je hotu imet. Dav sm mu ih
2700...
Predsednik:	»No	Tajnko,	ali	je bilo
tako?«
Obtoženec: »Nobenega denarja nisem dobil od njega.«
Priča (mirno in prijazno): »No, kar raj povej... ai t jh nism daV?«
Predsednik: »Kje ste pa tisto pismo dobili?«
Obtoženec: »Od očeta.«
Predsednik: »A, tako, od očeta — kako pa je to, da |e bilo tudi od tajnika podpisano.« —
Obtoženec molči, slednjič se pa vendarle vda, da je pismo falzificiral. —
Predsednik: »Tudi dve ženski ste ogoljufati, eno za 300 in eno za 500 K. V preiskavi ste trdili, da to ne pride v poštev, ker ste bili »prijatelji«. Zenski pa o tem nočeta ničesar vedeti...« — (»Naj pride Neža Koren!*)
Neža Koren pride, stara je med 50 In 60 leti.
Predsednik:	»Vi	ste mu tudi nekaj
dali?«
Neža Koren: Ja, 500 K, na izbšno!«
Predsednik: »Tajnko, ali je ta tista, »k’ ste bli prjatli?«
Mesto obtoženca odgovori Neža Koren: »O, tist pa že nismo bli, gospod!« —
Tudi priča, ki io je obtoženec ogoljufal za koto, potrdi obtožbo. Tainko si je od priče kolo sposodil,' ga prodal in denar pogitai po grlu. Neko drugo pričo ie osleparil obtoženec pod pretvezo, da Ji naredi čevlje, za nekaj litrov vina: neko drugo za klobuk.
Naposled je. prišlo vse na dkn. Obtoženec 'se je nahajal takrat v prostorih novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je naložilo .radi ,drugih deliktov pet mesecev ječe in dd tam so ga pripelfal’ v jetr.iinico ljubljanskega deželnega sodišča.
Preje enkrat je bil zaprt v Sevnici. Tam ie skopal z nekim Zunetom luknjo skozi zid. Hotela sta namreč skupno pobegniti. Na dvorišču je bil pa 3.50 jn visok zid. Pristavila sta kozico, kljub temu pa je bil zid še mnogo preVsok, da bi ga bil človek, kakor sta bila jetnika, mogel preplezati. Zutie ie želel priti prvi na prosto: sezul je čevije ia Tajnko mu je pomagal na vrh zidu. Ko p i Je bil Zune vrh zidu, je pustil Tijnkota na cedilu. Ni mii hotel pomagati, temveč Skočil Je ha drugo slrfiri in bit j« za enkrat prost. Tainko se je maščeval s tem, da ni hotel vreči čevljev za njim.
Koncem dokaznega postopanja se prečkajo listin«; med temi »spričevalo o »la* su«, ki praVl, da je Janez Tajnko *na 8o* brem glasu«. —
Sodba: Kriv hudodelstva goljufije v šmišlu § 15?, 200, 201 prestopka poneverbe po 461 k. z. in pogreška 98 s. k. z. in se kaznuje s 7 mesečno ječo. Tajnkota eskorti-rajo v Novo mesto, kjer ima še do 24. novembra »služiti«, nakar nastopi šele novo kaže«.
Iz strankarskega življenja.
Iz soje Mestnega radikalnega odbora v LJuMJanl. M. R. O. v Ljubljanice, na svoji seji dnt 9. septembra t. 1. temeljito razpravljal o tekočin strankinih zadevah. Storili so se važni sklepi glede bližnjih ljubljanskih občinskih volitev ia določUe so še smernice bodoče taktike od katCTe Zavist nadalini .razvoj radikalne misli v Sloveniji. O splošnem političnem položaju Je poročal, g. predsednik dr. Vladimir Ravnihar, nakar se je vršil razgovor o sporazumu z grupo radikalnih disidentov v Ljubljani. Iz poročil posameznih mestnih pododborov je razviden stalen napredek števila v NRS organiziranega članstva. -*- Tajnik.
Dopisi«
Vojnik. Podružnica Sadjarskega Ih vrtnarskega društva priredi v nedeljo, dne 5. oktobra t.. 1. v posOjiJtttčnl dvorani, sadfil oeled za tuk. okplioo. Otvoritev ob S. url. Vstopnina 1 dinar, Otroci 50 para. Sklep > v torek, dne 7. oktobra ob 14. url z riedali-tvjjo prisojenih nagrad in z licitacijo razstavljenega sadja v prid druitvi. Sodelovanje, je obljubilo več strokovnjakov. Kupci se vabijo!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
I. in P. Bevc, Bela Cerkev. Kakor hitro bo odobren novi zakonski osnutek invalidskega zakona, ga objavimo.
L. K. v S. Dopisa ne moremo priobčiti, ker Je preveč nejalen. — J. S. t N. Dopis
prejeli prepozno. Sicer pa velja isto ko zgoraj. — Dopisnike opozarjamo, i a se lo-kofiltl at vraiajo.
Gospodarstvo.
Dr. V. P.:
O dinarju.
Dinar notira v Curihu 7 in izgleda, da se bo na tej točki obdržal. Dinar je mednarodno čvrst in temu primerno nazadujejo pri nas devize.
Vzrok porastu je v glavnem forsiran izvoz in temu primerna potreba po gotovini.
Zadnje tedne se le posebno ojačil izvoz v Italijo, ki je vedno bolj navezana, posebno kar se tiče živine, mesa, lesa in drugih produktov na našo državo. Uvoz amerikanskega mesa in žita konvenira vedno manje in trgovinska pogodba med Italijo In Jugoslavijo bo afnerikanskemu uvozu v Italijo zadala težek udarec, Istotako je zadnje čase jako intenziven izvoz našega žita preko Bratislave v Češkoslovaško, kar po-goduje v veliki meri cenena vožnja po Donavi.
Oživel je izvoz žita in moke v severno Štajersko in Koroško, kar sicer ni velike važnosti, vendar pa v precejšnji meri oživlja mlinsko industrijo.
SlabejŠa svetovna letina povzroča porast vrednosti naših poljskih produktov, kar tvori znaten plus naše trgovske bilance, vzlic temu, da letina v Jugoslaviji ni tako dobra, kakor v minulem letu.
Razven gospodarskih, igrajo pri zadnjem porastu tudi razlogi tehnične narave svojo vlogo. Finančno ministrstvo Je dovolilo raznim velebankam, da krijejo svoje potrebe po dinarju s prodajo deviz tudi na tujih trgih, kar dosedaj ni bilo v navadi in se je dogajalo le v izjemnih slučajih, Ta praksa je dobra, ako se ve, da domače zaloge deviz v veliki meri nadkriljtijeio potrebo naših uvoznikov.
Odobravati pa treba, da Narodna banka še nadalje prevzema ponudeno tretjino deViz in sl zagotovi na tak način dovolj deviz, da v vsakem slučaju odbije vsaič poskus rušenja dinarja. Taki poskusi so nastopili 5. t. m. in Narodna banka je z energično intervencijo obdržala dinar na točki 7. Na sličen način je postopal češki bančni urad v Pragi, ki je s spretno finančno politiko stabiliziral češko krono.
Kolikor je razveseljiv porast dinarja v inozemstvu, treba pa žalibog konsta-tirati, da se cene na domačem trgu absolutno nočejo ' prilagoditi gornjemu stanju.
Navzlic aktivni trgov*«! bilanci, ravnotežju v državnem proračunu in definitivnemu prenehanju inflacije, se domače tržišče absolutno noče sprijazniti z gorenjimi dejstvi. Moramo priznati, da težka davčna bremena, izredno visoka obrestna mera itd., v veliki meri zaprečujejo primarno znižanje cen, Vendar ie pa treba pribiti,, da je to stanje nevzdržljivo in povzroča današnjo hudo paralizaciio vsega gospodarskega življenja, Kpnsum je vsled vladajoče draginje primoran se zadovoljiti z naj-nsjneišiiti ih tema primeren Je tudf Zastoj v vseh strokah gospodarskega snovanja.
Vrhujega se na svetovnem, trgu dene konstantno nižajo in temu pojavu se tudi naše gospodarstvo ne bo mogtfo dalje .u$tavlj|l^w, j,, „
Obrnja lendenca se jasno' izraža v Izvozni bilanci meseca julija. Iztoženo
je bilo za 335.940 ton blaga v vrednosti od 686 milijonov dinarjev. V juliju minulega leta je bil naš izvoz manjši za 44.16% po količini in za 2524% po vrednosti. Ravno to nerazmerje jasno kaže, da so cene izvoženemu blagu v. juliju tega leta bile znatno nižje nego v juliju minulega leta in celo mnogo nižje nego v juniju tega leta, ker se je izvoz napram mesecu juniju povečal po količini za 16%, dočim po vrednosti samo za 5V2%.
Ce želimo torej, da naš izvoz ne zastane, moramo temu primerno znižati cene, ker le na ta način dobi sedanji porast dinarja šele pravo vrednost.
Z večjo aktivnostjo trgovske bilance se pomnoži dotok tujih plačilnih sredstev, kar ima za posledico porast dinarja.
Ce pa kdo misli, da bo rastel dinar in cene blagu ostale iste, se gotovo moti, kajti to sta dva pojava, ki si nasprotujeta kakor ogenj in voda.
Nižanje cen izvoznega blaga na domačem tržišču bi irhelo za posledico pocenitev vseh drugih predmetov. Maše bi dobile večje veselje do hranjenja^ kar bi se izražalo v hranilnih vlogah. Posledica bi bila znaten dotok likvidnega denarja in temu primerno oslab. ljenje kreditne in denarne krize.
Ne mislimo, da bi vlada s prisilnimi merami mogla ustvarit! gornje stanje, vendar pa se lahko trdi, da bo sama narava napravila konec tem nenormalnim razmeram, ki že leta zaprečujejo normalizacijo gospodarskega življenja.
Ako hočemo, da bo dinar ocenjen po njegovi pravi vrednosti, moramo najpreje sami storiti prti korak, k«t Io
V	našem delu leži boljša lwdočnošt.
K Popis norčaslh zavodov SHS. Uredništvo Almanaha Kr. SHS, Zajreb, Moravska 30 je tzdato twv »Popis novčanfh zavodov kraljevine SHS.«
X Mednarodtsl vzorčni semenj t Njjto-IJu. V Napoltn si vrši mednarodni vzorčni semeni od 1$. do 30. septembra.
X Vzorčni senen) v La Plati. V mestu La Plata pri Buenos Airesu se vrši v md-secu oktobru t. 1. drugi mednarodni sejem vzorcev. .	.
X Velesejem na Llpsketn. Na Llpskem se bodO vrli!! ve4eše}ml: leseni 1924 Od 31. avgusta do 6. septembra; Spomladi 1923 od 1. do 8. marca, tehnični do 11. marca. Jeseni 1925 od 30. avgusta do 6. septembra, tehnični do 9. septembra. Spomladi 1926 oa 28. februarja do 7. marca, tehnični do 10. marca. Jesen« 1926 od 29. rrgUsta do 5. septembra, tehnični do 8. septembra. Podrobnejše informacije dobijo interesenti v pisarni Trgovske In obrtniške zbornice t Ljubljani.
DOBAVE.
X Dobava ovsa. Pri intendantori Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vr-š'Ia dne 15. septembra, 1924 direktna pogodba glede nabave 1,000.000 kg ovsa. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice ir Ljubljani interesentom na vpogled. .
X Dobava drv z* kurjavo. Pri komandi 8. čandarmeriisfcega polka v LjubljaiU.se bo vršila dne 25. septembra 1924 druga ustmena lfcMaeila glede dobave drv za kurjavo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in ohTtoiške zbornice v Ljubljani, interesentom na vpogled.
X Dobave Brna ii kotle. Pri ravnateljstvu driavnih železnic v Sarajevu se bo vršila. dne 4. oktobra t. L otertalna licitacija glede dobave 7.400 kg lima za koti?. Natančnejši podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice interesentom na vfeogled.
X Dobavi moke. Dne 18. septembri
Sl,. se bo vršila pri intendanturi Dravske ivizijske oblasti v Ljubljani drug« Javna ustmena licitacija glede dobave moke. N*,* taneneiši podatki so v pisarni trgovske fn obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Mubllanska porota.
Včerajšnji dan je stal v znamenju nečistosti: Vršili ste se dve obravnavi, obe sta bili v interesu javne nravnosti, kakor to zakon predpisuje, da se ljudstvo ne pohujša, tajni.
Dopoldne je Šlo za hudodelstvo posilstva v smislu § 125 k. z. Protagonist prti-cesa Je b'l 17 letni Ivan HafciČ, zidarski pomočnik iz Bizovika. Sodba kratka i* po* pularha: Ivan Habič je kriv prestopka javnega pohujšanja v smislu § 512 k. z,, zagrešenega s tem, da Je POSilH !5 letno Ivano z« na polj« pri Blzovfk« in Se kaztiuje s 3-mesečnim strogim zaporom. (Porotniki so namreč vprašanje glede hudodelstva posilstva potrdili s šestimi in zanikali s Šestimi glasovi, torej so, ga zanikaj. Ptič pa se potrdili drugo od obeh vprašlnj, glaseče Še na Prestopek v smislu § 5J.2 k. z. — Fantič jo
Je torej zelo poceni odnesel. Zagovarjal ga je, in sicer temeljito dr. Ravnihar.
V	drugem slučaju Je Šlo za hudodelstvo posilstva v smislu 9 127 k. z.
Na zatožni klopi io sedeli zopet trije mladenič: Iste stiroitt, kakor Hab«, namreč: Anton Dolčič, Jdže Novak ta Iyan Cernak, vsi Iz Zadobrove. Iz Sodbe: Anton Dolčič je kriv, da ie spolno občeval z utno-boftio Martfo Dolčič, Svojo sestro, Ih sicer v času njene nerazsodnosti. Zagrešil je s tem hudodelstvo posilstva v smislu. § 127 k. t. Ker je ukradel Jožefu Usfnftu ti Beri-ževega uro % verižico, ta se mir je to tadf d^kaazifo, je bB t»dl hudodelstva tatvtn« v smislu § 171 k. z. krivim spoznan. Dobil je 14 mesecev leče. Jože Novak, ki ie občeval z isto urno bolno Žensko in ob Isti priliki, je dobil 1 leto leče, ddčim ie bil Ivan Cernak oproščen, ker so pomriSi; krivdo zanikali.
vsebuje samo zdrave
in poglavitne prave ftestaVine dobre mesne juhe.
<jn t lil Ml tl UMku
Stran 4.;
»narodni	T2Tsept;T52ir;
To in ono.
BOLNA LJUBOSUMNOST ali LJUBICO Jt IMLL DVE LETI ZAPRTO V SKLADIŠČU.
Dne 8. t. ni. dopoldne se je približal na Garibaldijevem trgu v Trstu neki deček tam stoječima stražnikoma, rekoč:	»Go-
spodje, pojdite hitro z menoj. V ulici X. je v aeketn skladišču zaprta ženska, ki joka in :te more ven.«
Stražnika sta se jela za stvar zanimati ter sta sledila dečku na dvorišče neke hiše. ' Tam sta opazila za zamreženim oknom •kladišča, čigar vrata so bila zaprta s tremi ključavnicami, bledi ob.raz brinetke. ki je izražal veliko tugo. Stražnika sta jo vprašala, kaj dela ondi. Z žalostnim glasom jima je od&ovorila, da jo je pred dvema leti zaprl njeti ljubimec v to skladišče, ne. da bi ji bil med tem časom privoščil le en tre-tmttk svobode.
Stražnika sta bila takoj pripravljena, da jo osvobodita, toda žena ju je prosiia, da počakata nekoliko, kajti njen ljubimec pride vsak hip domov. Med tem sta stražnika nesrečno ženo zaslišala. Izpovedala je. da se zove Katarina Santarossa, rodom iz San Ouirina ter, da se je seznanila pred nekaj, leti s 36 letnim Viljemom Tosattom, s katerim je prišla v Trst, kjer je Tosatto sprVa kupčeval z jajci in kuretino, pozneje1 pa, ker kupčija ni uspevala, je postal pre-mogar. Od tedaj sta stanovala v skladišču. Bolestno ljubosumen ji Tosatto ni nikdar dovolil, da bi le za hip zapustila skladišče in kadar je šel po opravkih, je zaklenil s tremi ključavnicami v skladišče njo in dete. sad njunega ljubezenskega razmerja. V resnici je imel 22 letno dekle pri sebi 18 mesečnega rahitičnega malčka.
Na poziv stražnikov, da pove vse podrobnosti, je izpovedala, da jo ljubimec zvečer, kadar zapustfskladišče, priveže k poste-lj:, da ji onemogoči na ta način, da bi prišla s komurkoli v dotiko in prosila pomoči. Cesto ji je že grozil s smrtjo ter jo pretepal s palico. Tako ji greni žalostno življenje še bolj, dasi ga neprenehoma prosi, da jo pošlje
nazaj k staršem, v rojstno vas. — V poslednjem času, tako je nadaljevala mladenka svojo žalostno povest, sem našla pisma, iz katerih sem izvedela, da je Viljem poročen z neko Nemko. — Kaki so vzroki tega jet-ništva? sta vprašala stražnika. — Bah! Njegova bedasta ljubosumnost, mislim. Med tem, ko je dekle tako pripovedovalo o svojem trpljenju in križevem potu, ki ga ima z možakarjem, ki ji je bil obljub,>vai ljubezen in sreče, je prikazal Tosatto, ki je bil videti prav malo zadovoljen, da sta ga obiskala stražnika. Na stavljena vprašanja je odgovoril: »Vse, kar ona pripoveduje, je neresnično.« — »Pa kako to, neresnično? Ali-ne vidite, v kakšnem stanju se nahaja?«
—	Skratka: Tosattija so odpeljali na stražnico, nesrečno dekle pa osvobodili. Med eskorto je skušal vreči aretovanec v vežo neke hiše nož, toda stražnika sta njegov namen opazila in nož koniiscirala. Iz tega se da sklepati, da je Tosatti dekletu res grozil in da je hotel s tem, da vrže nož proč, odstraniti dokaz zoper sebe. Na policiji so Tosattija zaslišali, nakar so ga izročili sodišču. Nesrečno dekle se je odpeljalo naslednji dan z detetom dornov, kjer jo čaka pač nekoliko udobnejše življenje, dasi mcgiie biti sprejem malo manj prijazen.
JUNAK SEN2ACIJONALNEGA PROCESA PO SEDEMNAJSTIH LETIH OPROŠČEN.
Protagonist enega izmed najbolj senzaci-jonalnih procesov, kar se jih je vršilo v začetku tega stoletja v Nemčiji, je bil te dni izpuščen iz kaznilnice v Brucksalu po 17 let trajajočem zaporu. Zove se Karl Hau, bivši odvetnik. Leta 1907 so ga porotniki obsodili na smrt, smrtna kazen pa je bila izpreme-njena v dosmrtno prisilno delo. -—Dne 6. novembra 1906 je bila zahrbtno ustreljena pri belem dnevu na promenadi v Baden - Bad-nu 62 letna gospa Molitor, soproga obče znanega zdravnika. Gospa in njena hčerka Olga sta videli nekaj trenutkov preje moškega z baroku In umetno brado, ki je po strelu na skrivnosten način izginil. Sumilo
se je takoj, da bi utegnil biti morilec zet žrtve mladi odvetnik profesor Hau, ameri-kanski Nemec, ki so ga par dni po umoru v Londonu aretovali in izročili nemškim oblastem. Aretacija je povzročila velikansko senzacijo. Hau je bil član prvih nevjorških in vvashingtonskih klubov, je imel stike s predsednikom Rooseveltom in z milijarderji ka kor s Harrymanom, Rockfellerjem in Morganom. Živel pa je neredno življenje, prav posebne škandale ie delal svoječasno v Carigradu. Nesrečna soproga osumljenca je izvršila samomor. Vrgla se je v vodo, v jezero Pfafflkong v Švici, ker je bila uverje-na, da je izvršil soprog zločin zato, da bi prišel preje v posest dedščine. Proces je zasledovala vsa nemška javnost z napetostjo. Obdolženec se je branil s tem, da je dosledno molčal in odklanjal vsakršno pojasnilo. Toda indicii za njegovo krivdo je bilo več kot dovolj. Ko je Hau videl, da je izgubljen je prosil predsednika porotnega sodišča za pogovor med štirimi očmi. Vse je pričakovalo, da lroče zločin priznati, toda Hau je povedal predsedniku samo''to, da se je vrnil iz Amerike edino za to, da bi govoril s svojo svakinjo Olgo, v katero se je bil blazno zaljubil. Svakinja je tej trditvi odločno oporekala in zanikala, da bi se ji bil Hau kdaj skušal približati. Tudi druge okoliščine so Haua dezavuirale. — Med svetovno vojno je Hau opetovano zaman prosil, da bi ga izpustili iz zapora in poslali na fronto ter se je moral zadovoljiti s tein, da je delal v mizarski delavnici kaznilnice. Sedaj so ga pomilostili z ozirom na dobro »konduito«.
NOC ORGIJ Z DRAMATIČNIM KONCEM.
Henri Durant, 54 letni trgovski zastopnik, si je privoščil te dni v Parizu s Heleno Delacroi in Lucijo Gaurin, pTva je stara 21, druga 18 let. noč orgij. Trojica je obiskala raznovrstne nočne lokale in okrog polnoči je prijadrala v neko vinarno.
Kar naenkrat je dejal Durant, ki je bil v onem trenutku skoro do nezavesti pijan, svojima tovarišicama: »Ako hočeta umreti, vaju ustrelim!« Ta čudni predlog je bil ta-
koj z veseljem sprejet. Samo poslovilna pisma sta hoteli dekliči svojim starišem še pisati.
Helena Delacroix je torej napisala svojcem poslovilno pismo.
Izpili so še poslednji kozarec vina, po toliko drugih, in trio se je podal proti bregu kanala, quai de la Loire, kjer ste upali deklici najti smrt. Toda Durant st je med potjo, ko so se mu vinski duhovi nekoliko iz-kadili, stvar premislil in ni hotel svojih prijateljic več umoriti. Spričo njegovega oklevanja mu je zaklicala Lucija Gaurin: »Ti nisi mož, streljaj, ako nisi bojazljivec!«
Užaljen v svojem samoljubju, je potegnil Durant samokres iz žepa ter nastavil cev svoji prijateljici na desno sence. Srdita in vzhičena ga je rotila Delacroix, naj pritisne in izproži, kar je Durant storil: »Ni pa počil strel, zakaj samokres ni bil nabasan.
Durant, ki se je naveličal sekatur svojih prijateljic, je predlagal, da gredo pit še kozarček vina za slovo, kar je bilo takoj sprejeto. Med potjo je Durant samokres mehanično nabasal z ostrimi patronami in ravno, ko so nameravali vstopti zopet v neko vinarno, je zahtevala Delacoiz od svojega prijatelja samokres. V posesii samokresa, in hoteč se šaliti, je namerila na svojega prijatelja in sprožila. Počil je in Durant se je zgrudil na trotoar. Ne. da bi se zavedla resnosti dejanja, je Delacroix streljanje nadaljevala. Topot je namerila na LuOJo Gaurin, ki se je v silnem strahu skrila za bližnje drevo. Ko je zmanjkalo municije, je vrgla Helena Delacroi* orožje na trotoar in zbežala.
Detonacije so privabile policijske agente - kolesarje. Pobrali so Duranda, ki je bil nezavesten ter so ga prepeljali v bolrico.
Policijski komisar je prihitel nemudoma k Durandovi postelji, toda kljub vsemu prizadevanju ga ni mogel več zaslišati. Projektil je šel skozi levo lice ter je obtičal v možganih. Okrog dveh zjutraj je Durant umrl, ne da bi se prej zavedel.
Heleno Delacrofx so naslednjega dne zjutraj aretovali v njenem stanovanju. Po
gtev, 205*
zaslišanju so jo oddali s prijateljico Lucijo. Gaurin vred sodišču, pariški časopisi pa prinašajo njeno sliko.
: Samomor ogrske grofice, ljubice biv-šega avstrijskega nadvojvode. S strelom ta samokresa se je usmrtila v svojem stanovanju v Bazlu ogrska grofica Soecheny. la smrt je, pišejo časopisi, tragičen epilog ljubezenske drame, lakoj po premirju se je nastanil nadvojvoda Evgen Habsburški v Bazlu, kjer se je z lahkoto vpeljal v najboljše kroge. Kljub šestdestim letim, ki lin pa sicer prav dobro trosi, ie sklenil, da poroči bazelsko patricinjo, bogato vdovo, ki ni bila nedovzetna za nobleso in fino galanterijo nadvojvode. Govori s.e, da se je nadvojvoda Evgen Habsburški baš zato, da se izvrši ta načrt, odpovedal privilegijem, K1 mu jih je dajala njegova lastnost kot vite* »reda sv. Ivana«, ki pa nalaga med drustn svojim članom tudi celibat. Takrat se je časopisje z zadevo obširno bavilo. Vendar St ženitbeni načrt takrat ni realiziral in nt mesto bazelske patricinje je stopita grofica Szecheny, koje odnošajo do naivojvoae so prišli s samomorom na dan. Zdi se, _ da 4* izvršila grofica obupni čin vsled živ a Mit kontrovenrze, ki jo je imela nedavno ž njim in ki ji je vrgle v globoko duševno depresijo.	L
: Posledica pomladitve. V Schbnberžu se je dal po Stemnachovi metodi pomladiti nek enainpetdesetleinik. Pomladitev If bila uspešna. Pacient je bil preje brez vsak« delavoljnosti. Po pomladitvi pa je pričel naravnost fanatično delati in vsak dan je del*! ne osem, ampak 16 ur. Njegovi tovariši so bili radi tega divji, zlasti še, ker je venomer govoril, da je delo najlepše na svetu.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
101
	EDGAR UKT BURROUGHS:
1,49 ** #1	TARZAN IN SVET (
»Kako naj pa izvemo, kdo bo j>rvi?« je vprašal , pider.
»VadJjali bomo,« je odgovoril Thuran. »Jaz inatn v žepu več frankov. Izberimo neko gotovo letnico na tem denarju. Kdo potegne prvi denar z dotične letnico, bo žrtvovan,«
»Ta vražji načrt me ne zanima,« je izjavil Clayton. »Potem rajši počakam, da se prikaže zemlja, ah da nas najde kakšna ladja.«
»Storili bodete, kar sklene večina ali pa bodete prvi, ne da bi vadljali,« se je glasil Thuranov preteči odgovor. »Glasujmo torej: Jaz sem za načrt. In vi, Spider?«
»Tudi jaz,« je odvrnil mornar.
»Volja večine,« je izjavil Thuran, »in zdaj bomo takoj vadijali. Gre za vsakega izmed nas. Da ostanejo trije živi, mora eden par ur prej umreti.«
Pričei je pripravljati vse potrebno za smrtno loterijo, dočim je Jane Porter sedela v čolnu s široko odprtimi očmi in mislila na neizrečeno.
Thuran je razprostrl svoj suknjič po tleh in vzel iz žepa šest frankov. Oba moža sta se sklonila k njemu in pazila. Končno je dal denar Clay-tonu.
»Oglejte ši jih,« je dejal. »Najstarejši kos je iz leta 1&75 in sicer edini s to letnico.«
Clayton in mornar sta si ogledala vsak frank posebej. Razven letnic nista opazila nobene druge razlike. Cc bi pa vedela, da je Thuran kot pravi lopov v igranju izšolal svoj tip tako popolno, da je karte lazločil, če jih je le otipal, bi se jima gotovo ne zdelo njegovo početje tako nedolžno. Frank iz leta 1875 je bil za las tanjši od drugih, toda niti Clayton riti mornar bi tega ne opazila brez mikrometra.
»Kako bomo vadljali?« je vprašal Thuran, ker je vedel, da hoče vsak človek vleči zadnji, kadar se odloča kaj neprijetnega, vsak se namreč tolaži, da bo oni pred njim imel smolo. Thuran pa je imel gotove vzroke, da bi vlekel prvi.
MERAKL
BOJE, MASTILA, LAKOVE. ŠTUK, EMAJLE, KISTOVE I JAMACNO CISTI F1RNIS NAJBOLJE KAKVOCE NUDI
MEDlČ-ZANkl
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	KLADiTtE
TVORNiCE:
LJUBIJANA-MEDVODE
Edini tihi
pisalni stroj
L C Smltli & Bros mnd. B
brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUO. BARAGA, Ljubljana ielenburgova ulica 6|l.
Ko je torej Spider hotel biti zadnji, je Thuran izjavil, da je pripravljen pričeti. Držal je roko le hip pod suknjičem, toda njegovi spretni prsti so otipali vsak kos in kmalu izločili usodni frank. Ko je potegnil roko ven, je imel njegov frank letnico 1888.
Potem je prišel Clayton na vrsto. Jane Porter je bila do skrajnosti napeta in njen obraz je izražal strašen strah, ko je njen bodoči mož segel pod suknjič. Potegnil je roko ven, pa se ni upal pogledati, kakšen frank drži v roki. Toda Thuran, ki se je sklonil k njemu in pogledal letnico, je dejal, da je rešen.
Trepetaje se je Jane Porter zgrudila na tla. Zvrtilo se ji je v glavi. In če Spider ne potegne franka iz leta 1875, bo morala ta strah še enkrat preživeti.
Mornar je držal roko pod suknjičem. Velike potne kaplje so mu drsele po čelu. Drhtel je kakor bi ga tresla mrzlica. Glasno je preklinjal samega sebe, da je bil tako neumen in hotel vleči zadnji, ker je imel zdaj slabejše izglede.
Rus je bil prav potrpežljiv in ni mornarja pr^v nič naganjal, ker je vedel, da mu ne preti nobena nevarnost, pa naj Spider potegne frank iz leta 1875 ali pa ne.
Ko je mornar potegnil roko ven in pogledal denar, se je onesvestil. Clayton in Thuran sta si brž ogledala frank, ki je padel možu iz roke in ležal kraj njega. Frank ni bil iz leta 1875. Spider je bil tako razburjen, da je zapadel istim posledicam, kakor če bi potegnil usodni denar.
Celo početje se je moralo torej Še enkrat ponoviti. Rus je imel zopet srečo. Jane Porter je za-
mižala, ko je Clayton segel pod suknjič. Spider je se je s široko razprtimi očmi sklonil nad roko, ki naj bi odločila njegovo usodo; če bi namreč Clay-ton imel srečo, bi bil on izgubljen.
Tedaj je Clayton vzel roko ven, vendar je trdno stiskal pest in zrl Jano Porter. Ni imel poguma, da bi odprl roko...
»Hitro!« je silil Spider. »Moj bog, pokažite vendar!«
Clayton je razprl prste. Spider je prvi spoznal letnico in še predno je kdo zaslutil, kaj namerava, je skočil pokonci, planil čez krov čolna in izginil v zelenih morskih globinah.
Claytonov frank ni bil iz 1. 1875.
Ostali so bili tako razburjeni, da so utrujeni ležali skoro cel dan brez zavesti. Minilo je zopet par dni, ne da bi omenili vadlanja. Strašni dnevi, ko sta utrujenost in brezup stalno naraščala.
Končno se je Thuran splazil h Claytonu.
»Še enkrat morava vadljati, predno ne oslabiva tako, da sploh ne bodeva mogla več jesti,« je šepetal.
Clayton je bil v takenj stanju, da skoro ni bil zmožen nobene misli ali odločitve. Jane Porter že tri dni ni spregovorila nobene besde. Clayton je uvidel, da gre z njo h koncu. Dasi je bila že sama misel strašna, je vendarle upal, da ji žrtev, ki jo doprinese on ali Thuran, pomore zopet k moči in vsled tega je pristal na Rusov predlog.
Vadljala sta zopet pod istimi pogoji, kakor prej, vendar je zdaj bil le en rezultat mogoč: Clay-ton je potegnil frank iz leta 1875.
»Kdaj?« je vprašal Thurana.
Rus je že pripravil svoj žepni nož in ga
od-
piral.
»Zdaj,« je godel ta in s požrešnimi očrni strm«! v Angleža.
»Kaj ne morete počakati, da se stemni,« Je vprašal Clayton. »Saj ni treba, da bi mis Porter vi« dela, kakor veste, sva se hotela poročiti.«
Thuranov obraz je izražal razočaranje.
»Dobro,« je dejal počasi. »Saj ni več daleč d9 noči. Čakal sem cele dni — lahko počakam še Par ur.«	'	’	7
»Hvala vam, dragi prijatelj,« je mrmral Q&?r ton. »Zdaj grem k njej in ostanem pri njej, kakor dolgo bo pač mogoče. Rad bi bil dve, tri ure še pri njej, predno umrem.«
Ko se je Clayton priplazil k svoji nevesti, Je bila nezavestna. Videl je, da umira in bil vesel, da ne bo gledala strašne tragedije, ki se bo tako kmalu odigrala. Prijel jo je za roko in jo poljubil s svojimi razpokanimi in oteklimi ustnicami. Precej časa jv božal shujšano stvarico, ki je bila nekoč lepa, bela ročica mlade baltimorske dame.
Medtem se je stemnilo, ne da bi opazil, vendaJ ga je opomnil slaboten glas.
Rus ga je spomnil na njegovo usodo.
»Ze grem, gospod Thuran,« je odgovoril.
Trikrat si je hotel pomagati z rokami in nogami, da bi se splazil smrti nasproti, pa je v teh par urah, ko je ležal poleg Jane, tako oslabel, da se ni mogel vrniti k Thuranu.
»Boste morali že vi priti k meni, gospod Thuran,« je dejal s slabim glasom. »Jaz nimam več liko moči, da bi rabil roke in noge.«
(Milil taii
vešč vseh občinskih in vojaških del išče mest«. Ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo.
Vsem,
ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo
KOLINSKO CIKORIJO
Podpirajte „Jugosloven$ko Matico"
rmmumzi	immmmmmimmm
NaiboSiša kolesa in šivalni stroji
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
(Josipa Petelinca, M\i Gritznerio Adler
Uubliana
ob vodi poleg Prešernovega spomenika.
♦y. > \\ y. >»> * • •«i • > • * • > • • •. v. > >. i. > i • > > • v« • • > ;• rum:«:•> ■> •
mirnimi
PRI NAKUPU
DOLSKIH KNJIG
•e priporoča
ZVEZNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Mariiln trg 8
V zalogi ima vedno vae knjige za osnovne, meščanske, trgovske in srednje šole
llllllllllllllll
MALI OGLASI
prevzame lcaairanje časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino.
Cenjene ponudbo pod ,,In-kasant'* na upravo lista.
Dobra
ohranjena stanovanjska baraka se kupi.
Ponudbe na upravo Usta pod „Takoj“.
Pozor!
Svežo mleko dobe dnevno državni uslužbenci na knjižico proti naknadnemu mesečnemu plačilu. Na veliko se dobro pasterizirano mleko predprodaja!-cem dostavlja, ter se razpošilja na vse strani. Mlekarna KOS. Maribor, Jenkova ul. 6.
Iloviia za opeko
visoke kategorije, komercijelno interesantni položaj, daje se v zakup ali skupno eksploatacijo. Ogledati gradič g Ace Kulmer Ruše pri Mariboru.
OMi vozIEhi
domači iz-
delki.
• novi mod. z do-
• bio pnevmatiko
Motorji kanskega tipa
..Evans", „D. K. W,“, ..Persch", , Virouette", ..Motorelle".
FliElifflntiitii: p£crjgu
ma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokolesa in šivalne stroje vedno v zalogi-Predprodajalci in mehaniki nižje cene. Sprejmejo se tudi vsa popravila, emajliranje in poniklja-nj«. ..TRIBUNA", F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana Karlovška cesta štev. 4
znamke „Ilirija'', - štev. 0, za pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter. Tržič štev. 220.
Hi!
je dobro idočo kavarna na novo renovlrana v sredini mesta Maribor, stanovanje takoj na razpolago. Proda se radi prevzema drugega dela. Cenjene ponudbe prosim na kavarna Bristol, Maribor.
Tim,
mlad, samostojen, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne in nekrj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod ..Srečna bodočnost" na upravo Usta.
le za leimad.
kakor tudi vsa fotografska dela izdeluje najhitreje fotograf Hu-gon Hibšer, Ljubljana, Valva-zorjev trg 7.___
Beli damski i-tiiki
došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljubljana.	_____________
je športni družinski breg in kočija.
Naslov pove uprava lista.
Elegantna malto,
nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava Usta.
se
nekaj vagonov oglja iz trdega lese Več se poizve pri Andrej Ljeniii, St. Jani v Meži.
r«gryFWW*
Mn.
Stiskalnico (prešo) za stiskanj« grozdja in sadja, srednje veliko, dobro ohranjeno. Ogleda s* lahko vsak dan, Dolenjska c. 33 pri hišniku Krajšku. Pismene ponudbe je poslati do 28. t. m. upravnemu odboru dr. Oražno-vega dijaškega doma (Univerza' Ljubljana.
Sprejme se
mladega vrtnarskega pomočnika, hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Vstop 15. septembra t. L Poizve se v trgovini Ivo Vekjet, Maribor, Šolska 4.'
je posestvo, obstoječe iz hiš« s 4sobami,2V|Oralov vinograda, 4 oralov gozda, 2 oralov njiv in sadonosnika, pripravno za vsako obrt ali trgovino.
Ponudbe osebno dne 7. in 8. sept, pri Žulič v Krškem ali pismeno na dr. Rostohar, profesor v Mariboru.
samski, želi primernega mesta, Nastop takoj ali pozneje.
Cenjene ponudbe na podružnico ..Narodnega Dnevnika" v Mariboru pod ..Poštenost*-
na gomnia
želi službe pri boljšem gospodu, bodisi pri samcu, vdovcu z enim ali dvema otrokoma, ali pa Pri bolj priletnem gospodu. Ponudbo pod J, V. Poštno ležeča št. 40. Celje.	______
s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko »e išče v Ljubljani ali okolici. Plača »» mesečno d9 1600-— K Cenjen« ponudbe na
..	.	-J	-