1 - A* dj. JUHUHU IZBERITE PREKMURSKO HIMNO! SMEJOČE SE FOTOGRAFIJE junij '97— ■ pen VESTNIK 3« Predel, področje, ozemlje, ozemeljska enota. Vse to je po avtorjih Cankarjeve m • • • CEZ POMURJE Sove, kot popularno rečemo Leksikonu Cankarjeve založbe, regija. Ali bolje: Regija. Ali Še najbolje: REGIJA. Pen ima že mesece uveljavljeno metodo tako imenovanega raziskovalnega novinarstva, brez katere ni šlo niti ob tako skrivnostni temi, kot so nove slovenske regije, lahko tudi pokrajine. Mnogi pričakujejo od njihove ustanovitve udejanjenje dolgoletnega sna, ki ga označuje sla po oblasti, sla po ŠE in VEC. Drugi, med katere štejem množico običajnih smrtnikov, pa se zavoljo novih regij razburjajo toliko kot za preveč pene v kozarcu z malim pivom (velikega točenega se namreč skoraj več ne pije). A tudi tako bentenje ni mačji kašelj. Po skrbnem izprašanju (ustnem in pisnem) množice virov in analizi odgovorov sem doumel, da bo ob Muri v prihodnje vse drugače, kot je bilo. Prvič in ekskluzivno namreč objavljamo fotokopijo dokumenta, po katerem bo rajnko Pomurje po novem administrativno razdeljeno v štiri regije. Stvar je videti takole: Lokalni politični faktorji se bodo torej (kot kaže) obrisali pod nosom - ne bo ne Velike Prlekije, še manj Velikega Prekmurja ali (bognedaj!) ostalin komunističnega Pomurja! Vest je toliko bolj presenetljiva in žal tudi alarmantna, ker kaže na nevaren razmah ljubljanskih centralističnih teženj. Zemljevid je namreč zrase! na tamkajšnjih zeljnikih zagovornikov močnega centra in slabih regij (pokrajin). Zato tudi ni čudno, če so napravili tako skrpucalo, kot so ga. Pomurje (dovolite, da v tem članku še zadnjič uporabljam to preživelo socrealistično skovanko!) so enostavno prerezali po dolgem in počez, da bi s tem namesto nekdanje ene relativno močne dobili štiri povsem nemočne pokrajine. Pri tem niso upoštevali naslednjih determinant, brez katerih si sodobna Evropa in svet ne predstavljata oblikovanja regije: naravne danosti (vodotoki, hribi in doline, vključno z grapami in gozdnimi jasami), starostna struktura prebivalstva, demografska ogroženost, obmejnost, tradicija z ljudskimi verovanji in običaji ter, kar je najbolj grozno, obstoječe občinske meje. Najbolj skrb zbujajoča je usoda dosedanjega regijskega središča, MURSKE SOBOTE. Prav skozi mesto namreč poteka ločnica vseh Štirih novih pokrajin, to pomeni konec kulturne, politične, gospodarske in športne prevlade, ki si jo je MS ustvarila kot jedro Pomurja. Ker župan ANTON SLAVIC o dokumentu ni vedel še nič, tudi uradne reakcije nimamo, vsekakor pa je pričakovati njegovo takojšnjo protestno pot v Ljubljano. Če zemljevid pogledate natančneje, vam bo jasno, da sestavljalci niso imeli pojma, kako bodo razburili pomursko javnost. Njihov prvi (in verjetno edini) cilj je bil, razbiti potencialno močno severovzhodno regijo. Morda bo prav, da vam natančneje navedem, kako si centralisti zamišljajo atomiziranje morebitne stabilne pokrajine ob Muri. Nova pokrajina na severozahodu glave kokoške, kot pravijo 1. ZAHODNOGORIČKO-GORNJERADGONSKA POKRAJINA S SEDEŽEM GORNJA RADGONA. -Strategi iz Ljubljane načrtujejo, naj bi v tej regiji največ naredili za promoviranje mlade slovenske države. V ta namen je najustreznejši kmetijski sejem, ki ga kanijo oplemenititi z lepimi mladenkami, ki bi proslavljale slovensko državnost 2. VZHODNOGORICKO-KOBILJANSKA POKRAJINA S SEDEŽEM KOBILJE - Gre za hribovit (gričevnat) svet, kjer meteorologi v naslednjih 50 letih pričakujejo občutnejše spremembe v mikroklimi, predvsem naj bi bile močnejše zime. Načrtovalci zato opozarjajo na razmah zimskega turizma s snežnimi radostmi. vsaj na otvoritvi sejma. Liebau leichenberg Neuhaus Kaleh šuzmai nna Frulten Krta ijšavci KercaszTTTO? Kozmadombj >lževcl Magyarszombatfa Porszo idon Szentgyorgyvolgy .Csesztreg MURA Apače loraVsl Banovci. Zbilje Bogo] LeMikapoln Resznek iane iTA%. J Dobrovnl Petanjci le^ti .ihalvfa nlca lenci 'Ih o v; Jpovct mšče ancani Negovi Bako ile^ovje iorčlt Velika 'Cogetinci-/" Jrojic^r lOVCl Borec. tngova .ahoi Urban Plešk Lopati .Železna \Gora^ MJOpilill čvci :miirek'Stogovci Spodni'. —Ivaniči Mostja; MURSKA .Gorice ' u , k Lov: ■Redtcs Kerkateskand)) aborianhazaV// Murrwr # .X/ N V i/LENI^lJ^Kntl- Llpa’*^^/ 'Lod jancl ■'e Hadgon^L GoTfija-Bdgona CN Puconci let, ovci—MPola' 3. SVETOZDRAVILIŠKO TIHA POKRAJINA S SEDEŽEM RADENCI - Logično bi sicer bilo, da bi tu skrbeli predvsem za zdraviliški turizem, a so vrli snovalci ob “skrbi” za propad mesta Murska Sobota pohiteli. Tako naj bi se del industrije - na primer ostanki mesnopredelovalne tovarne - preselil prav v to regijo (šušljajo o SV. JURIJU). 4. PRLEKIJA Z DODATKI S SEDEŽEM V LJUTOMERU -Osnovna dejavnost v tej pokrajini: krepitev vojaških (obrambnih) sil in budnost v vsakem trenutku na vsakem koraku! Pokrajina bo namreč obdana s hrvaško in madžarsko mejo, poleg tega ne bodo zanemarljiva notranja nasprotja! našemu delu dežele, naj bi se imenovala ZAHODNOGORIČKO-GORNJERADGONSKA POKRAJINA. Od sedanjih sedežev komun bi bili v tej regiji CANKOVA, PUCONCI, ROGAŠOVCl, KUZMA IN GORNJA RADGONA. Nova severovzhodna pokrajina ima analogno ime: VZHODNOGORIČKO-KO-BILJANSKA POKRAJINA s sedeži občin GORNJI PETROVCI, HODOŠ - ŠALOVCI, MORAVSKE TOPLICE in KOBILJE. Na jugozahodu govori dokument o SVETOZDRAVILIŠKO TIHI POKRAJINI s TIŠINO, RADENCI IN SV. JURIJEM, na jugovzhodu pa naj bi oblikovali PRLEKIJO Z DODATKI - kaže, da bi bila ta regija najmočnejša z BELTINCI, LJUTOMEROM, LENDAVO, TURNIŠČEM, ODRANCI in ČRENŠOVCI. Seveda ni potrebno trikrat zapisati, da ob nastajanju zemljevida ljudi nihče nič ni vprašal. Zato omenjamo samo nekaj od množice dilem - nikogar na primer ne zanima, ali sta bila (in sta še!) KROG in BAKOVCI naselji v Mestni občini Murska Sobota - zdaj so ju v regijskem smislu lepo zapisali v SvetozdraviliŠko tiho pokrajino, katere sedež bo najverjetneje v RADENCIH. Birokrati prav tako niso niti najmanj mislili na CANKOVČANE in TIŠINČANE, ki so bili doslej srečni in enotni v eni občini, zdaj pa so jih razdelili v dve regiji. Ali pa VERŽFJCI in KRIŽEVČANI (na desnem bregu Mure) - ne krivi ne dolžni se bodo morali posloviti od Prlekije z dodatki, poleg tega pa tudi ob sožitje z občino LJUTOMER, saj bo sedež njihove pokrajine prav tako v Radencih. Sam LJUTOMER bo verjetno zadovoljen - bo na čelu relativno močne pokrajine, kjer pa se bodo ubadali s Številnimi problemi, predvsem narodnostne narave (Slovenci, Hrvati, Madžari). Ob tem bo moral župan LUDVIK BRATUŠA računati z močno opozicijo, predvsem z LENDAVSKEGA konca, v osebi tamkajšnjega liderja JOŽETA KOCONA. Še vedno je vprašljivo, kje bo sedež Vzhodnogoričko kobiljanske pokrajine. Kot zdaj kaže, je temu še najbližje zasanjano KOBILJE. To bo gotovo marsikomu dvignilo pritisk, saj so bili doslej druga najmanjša občina v državi, zdaj pa so dobili kar svojo regijo. Razočaranje bo največje v MORAVSKIH TOPLICAH, kjer imajo za regijskosrediščno dejavnost primernejše in sodobneje opremljene pisarne. Samosvoj paradoks je zahodno Goričko, ki so mu pridružili GORNJO RADGONO - župan MIHA VODENIK utegne pristati na zadevo pod pogojem, da mu v centru ob tem obljubijo discipliniranje občinskih svetnikov, kar pa ne bo mačji kašelj. Kot tudi ne pričakovano močno nasprotovanje '‘zahodnih’ Goričancev z izkušemim JANKOM HALBOM na Čelu. Tole branje naj vam bo v dokaz, kako malo je potrebno, da čez POmurje naredijo ali naredimo križ, če analiziramo podobne dogodke v zgodovini in jih apliciramo (le kaj pomeni ta tujka?) na sedanjo slovensko geopolitično stvarnost, ni potrebno biti Einstein za ugotovitev, da podobno čaka tudi druge pokrajine, kjer tečejo reke s PO-ji. Kako dolgo Še torej bodo POdravje, POsočje, POsavje? To naj raziskujejo tamkajšnji Peni! P.S. Avtor BO P iz REGIJE ni napisal navodila za branje. Če ga potrebujete, nekaj dni pozorneje opazujte ravnanje vaših političnih veljakov! VESTNIK 37 P®«* KAJ SE DOGAJA PRI NAS SASO, POTRJEN SI junij '97 — Iv VERI Kot strela z jasnega nas je ondan preletelo nekaj šokantnih in grozljivih novic. Da je skupina vrhunskih alpinistov, gorskih reševalcev v trenutku umrla zaradi usodne napake enega od njih. Pri vaji s helikopterjem. Tisočkrat preigrana akcija, imeli so jo v krvi, je zaradi ene same napake zahtevala pet življenj. Niso še do konca izzvenele žalne slovesnosti, že je odjeknila nova nesreča. Avtobus z otroki drugih razredov ene od ljubljanskih osemletk je doživel hudo prometno nesrečo na točki, kjer celo domačini ne upajo več živeti, toliko nesreč sredi vasi se dogaja tam. Voznik znanega turističnega giganta je umrl kmalu po nesreči, čez nekaj dni še deklica, ena od dveh huje poškodovanih. V slovenski vojski so dolgo premlevali, kako je lahko prišlo do nesreče pri vadbi v streljanju s havbico, ki je zahtevala življenje mladega fanta, vojaka. V skrivnost je zavit tudi samomor vojaka le nekaj dni pred koncem služenja vojaškega roka. Njegovi najbližji zatrjujejo, da ni dal slutiti niti z najmanjšo gesto, ko je bil ob koncu tedna doma, da je z njim karkoli narobe. Po belem svetu, v Evropi, v drugih svetovno razvitih deželah, smo ob branju agencijskih novic, da se je zgodilo kaj podobnega, kot se je nam v nekaj tednih, navajeni prebrati tudi suhoparen dodatek takim vestem, da je odstopil minister, direktor, odgovorna oseba. Ne zato, ker bi bil sam kaj konkretnega zakrivil ob nesrečah, ki se dogajajo, ampak ker ni v organizaciji služb, ki jih vodi, za katere odgovarja, storil vsega, da do takih napak ne bi prihajalo. Pri nas takih novic doslej nismo mogli zaslediti. Prometnemu ministru ob hudih prometnih nesrečah, za katere je dokazano, da KOM Pen TAR so posledica slabo urejenih cest, pri nas ne pride niti na misel, da bi zaradi tega ponudil odstop. Da bi obrambni minister ali vsaj kak državni sekretar rekel, če top ni dobro deloval, jaz pa sem podpisal pogodbo o nakupu teh topov in streliva, nimam več mesta na tej funkciji, To se pri nas ne dogaja. Da bi šolski minister zahteval od ravnateljice, ki dovoli, da se otroci na Pohorje pozimi peljejo z avtobusom, ki ima zlizane gume, da svoje mesto prepusti drugemu, v Sloveniji ni v navadi. Pri nas direktorji ne odstopajo, ko je jasno, da so s svojo nesposobnostjo firme pripeljali v bankrot. Ne, v žep spravijo svoje desettisočake v markah in skomignejo z rameni: pač ni šlo’ Delavci ostanejo na cesti, direktorji pa gredo za direktorje drugam. V najbolj perverznih primerih celo vodijo sanacijske postopke v podjetjih, ki so jih zavozili. Moji gorički kmetje verjamejo v rek, da kmet, ,, ki je zapravil eno kmetijo, tudi druge ne more voditi bolje. Morda bi vsaj kanček te modrosti prišel prav, ko želimo preprečiti č oveš e in materialne katastrofe, ki so posledica nepravni ljudi na pravih mestih ali pravih ljudi na nepravi i mestih. Vsi imamo pravico narediti napako. Z višino položaja, ki ga na hierarhični lestvici za^ zemamo, bi po logiki stvari morala rasti tac i naša odgovornost za dejanja in njihove rezultate. Pri nas je žal obratno: če delavec zara< i malomarnosti uniči delovni stroj, mora poravnati škodo, če ga ne doleti izguba delovnega mesta. Vodilni škode, ki jo povzročijo, ne vračajo nikoli. MARJAN DORA V nedeljo, 15. junija, na vidovo je bil za družino Zrimovih iz Gederovec velik dan. Njihov sin Sašo, osmošolec, ki bo jeseni nadaljeval šolanje na soboški srednji strojni in tekstilni šoli, smer elektro, je bil birmanec v tišinki cerkvi device Marije. Na Tišini je birma vsako tretje leto in skupaj z njim je potrditev v veri doživelo čez sto mladih. Zakrament birme je opravil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej ob navzočnosti domačega župnika Janeza Gregorja, kaplana Ivana Kranjca in gostov iz drugih župnij. Pozornost je pritegnil z izborom pridige. Odločil seje namreč za poanto iz Jezusove pridige o rastočem pšeničnem zrnu: birmanci so v svoje srce položili zaobljubo veri, in to zrno bo poslej samodejno raslo in rodilo. Za enega najpomembnejših cerkvenih dogodkov zadnjega časa je označil papeževo razglasitev dveh žensk za bleženi. Zgodilo se je na Poljskem. Birma pa ni samo verski dogodek. Iz leta v leto postaja to vse bolj zanimiv posel za podjetne ljudi. Začenja se pri oblačilih, nadaljuje pri darilih in dodatnem ceremonialu. Nekateri prav pretiravajo in veseli smo bili, da Saševi starši in boter temu niso slepo sledili. Fanta so oblekli v sproščenega mladega moža, z botrovim darilom bo lahko obogatil svoje delo z računalnikom, le kosilo je bilo preobilno, to pa je že kar prekmurska navada. V oči so nam padli fotografi. Na tišinski birmanski nedelji si jih je svoj kos pogače skušalo odrezati več kot deset, vsak Na birmanca je položil roko pomožni škof dr. Jožef Smej. v svojem priložnostnem ateljeju in s posebno ponudbo. Prišli pa so od Maribora sem. Vsaj ena fotografija je potrebna za spomin, bilo pa jih je veliko več. Navsezadnje pa je tudi tolikšna konkurenca prinesla nekaj dobrega - pri tistih z zasoljenimi cenami ni bilo gneče. Zanimivo, da so bili oblegani domači fotografi. Lokalpatriotizem pač in prav je tako. Saševa birmanska fotografija bo s starši in botrom nastala pri Fotu Zau neker. Boter in birmanec med obredom v cerkvi device Marije na Tišini. Pred odhodom k birmi se je družina skupaj z botrino zbrala v kuhinji in nazdravila. Od leve proti desni so dedek Stefan Karaš in babica Jožica, botrova soproga Melita, birmančeva sestra Ksenija, boter Bogdan Lemut, birmanec Sašo (Aleksander uradno) ter starša Tanja in Jože. Hrbet pa sta fotoreporterju Juretu obrnila Lemutova Maša in Miha. Zadnje popravke je naredila mama Tanja. Da bo njen Sašo ja v redu ... Z ODGOVORNOSTJO? Penovci smo za birmanca izbrali nekonvencionalno birmansko da_§ rilo. Na ušesa nam je prišlo, da rad S igra nogomet... »Ampak ta žoga bo ® samo za spomin,« je bil njegov p komentar. — Vsaka birma se konča s slavnostnim kosilom. Zrimovi so nas povabili v domače gostišče Vereš, kjer se je začelo z aperitivom in nadaljevalo z govejo in gobovo juho, govedino s hrenom, raznimi vrstami mesa, solato, prilogami, »retaši«, pecivom.... Vse, kot je treba, in vsega obilo za okrog trideset povabljenih. Na posnetku je del dobro razpoložene družbe v trenutku, ko je bil med gosti nekdanji tišinski kaplan Marijan Fesel. Del popoldneva je z družbo preživel tudi sedanji tišinski kaplan Ivan Kranjec. Pomembno je, s čim birmanca obdari boter. Sašo je z izborom očitno zadovoljen. V velikem zelenem paketu je vse, kar je še pogrešal pri računalniku. Boter Bogdan je dobro izbral in posel opravil do konca, z montažo vred. Sam je namreč računalnikar. junij '97 p®" VESTNIK 38 o smo smo iskali človeka, s katerim bi se pogovarjali, kako je bilo v Radgoni v času vojne, so največkrat omenjali takratnega komandirja postaje milice v Gornji Radgoni. Pa smo rekli, bo že pravi, če drugi tako pravijo. i----------- Stankom Sakovič PANIKE INI BILO Je bila takrat vojna ali je ni bilo? Nekateri ji pravijo desetdnevna vojna, rekli so ji že tudi operetna vojna. Hrvaški predsednik pravi, da je sploh ni bilo ... 46 let smo živeli v miru, potem so se nekega dne pojavili na ulicah tanki, streljalo se je, hiše so gorele, nizkoleteči reaktivci so mitra-Ijirali tovarno. Tudi mrtvih je bilo nekaj. Kdaj se je za vas začela vojna? Začeta se je že 1. decembra 1989, ko je bil v Ljubljani napovedan miting resnice. Samo policija se je bila takrat organizirala tako, da je lahko branila meje. Mislim, da je bil to takrat prelomen dogodek za policijo. Ravno tako je bilo pomembno, ko je takratna JLA sprejela odločitev, da bo sama izvajala nabor. Naborna evidenca je bila shranjena na policiji in bila je nevarnost, da bo seznam nabornikov nasilno odvzet. Tudi orožje iz skladišč teritorialne obrambe se je počasi prenašalo v skladišča policije. To so bili torej trenutki odločitve, ko si se moral odločiti za pravo stran. Kdaj pa je šlo zares? 27. junija 1991, en dan prej, ko je bila bitka na ormoškem mostu, se je v Radencih pojavila predhodnica enote polkovnika Popova. Tja so prišli s »kom-panjolo« (terensko vozilo) trije vojaki in podpolkovnik druženje Jovovič. Njihova naloga je bila zbiranje podatkov in usmerjanje tankovske kolone. To skupino smo blokirali, teritorialci pa so jih še isti dan aretirali in predali štabu TO v Mariboru. Postalo je jasno, da se spor z JLA ne bo končal na miren način? Da, takrat se je že približevala tankovska enota. Policija ni imela protioklepnega orožja, le pehotno. Naša naloga je bila, da skupaj s TO organiziramo barikade in spremljamo gibanje enote. Potem so tanki predrli barikado na progi pred Radgono. Se prej, moram povedati, je ena naša enota sodelovala pri oviranju tankovske enote v Radencih. JVM Kaj se je dogajalo tam? - V Radencih, od križišča proti Šoli, so naši odprli ogenj iz pehotnega orožja. Ravno v tistem času se je mimo pripeljal občan Alojz Gaude. Zadet je bil z rafalom iz tanka in je pozneje umrl. Na tem območju je to bila prva žrtev. Delovali ste torej na več krajih? Večji del policijskih sil smo imeli na mejnem prehodu v Radgoni. V bistvu sta bili dve policijski enoti. Ena je bila redna, druga pa posebna policijska enota iz Murske Sobote, ki je bila bolje izurjena in tudi bolje opremljena. Tankovska enota je potem, ko je predrla barikado na mostu pred progo, dokaj enostavno zasedla mejni prehod. Takrat smo ocenjevali, da bi bil večji spopad v mestu zelo tvegan. Mesto bi porušili, bilo bi veliko civilnih žrtev, kakšnega velikega učinka pa z našo oborožitvijo ne bi dosegli. Zato Srno se večjemu spopadu izognili in tako so tanki z lahkoto prebili zadnjo barikado pred mejnim prehodom in ga zasedli. Ko se je enota utaborila, je še isti dan proti večeru priletel iz Zagreba helikopter JLA z oznako Rdečega križa. Pristal je med osnovno šolo in karavlo. V njem je bil polkovnik Džurovič - pomočnik komandanta armijske oblasti, odgovoren za meje. Povedal je, da je prišel po ranjene in ubite vojake iz Popovičeve enote. Odločeno je bilo, da ga aretiramo. Mrtvega vojaka smo izročili in helikopter ga je odpeljal. Kdaj je umrl ta vojak? Točno ne bi vedel povedati. Morda je bil zadet že v m'ih. možno pa tudi, da v Radgoni. Oni so začeli uporabljati orožje že v Radencih in od takrat je ves čas pokalo. V Radgoni je bilo zažganih več vozil iz kolone. To so storili prostovoljci iz El-rada. Vozila so zažgali z doma na- rejenimi molotovkami, akcijo pa so izvedli na lastno pest, brez dogovora z nami. Je bilo kaj žrtev? Ugotovili smo, da so bili v enem od uničenih vozil ostanki zoglenelega trupla. Med prostovoljci žrtev ni bilo. Kako $e je v tem času obnašala vojska v stražnici pri pokopališču nad avtobusno postajo. Karavlo smo skupaj s TO ves čas blokirali, da je niso mogli zapustiti. So pa organizirali obrambo. Ste imeli z njimi kakšne stike? Že ko je priletel helikopter, je komadir stražnice, poročnik Vulin, prišel do helikopterja in polkovniku Džuroviču opisal stanje. Džurovič je izdal navodilo, naj vojska ne začne streljati prva. Vulina smo ves Čas nagovarjali, naj se preda, vendar ni hotel. Predvsem zato, ker je bila uskladiščena velika količina razstreliva. Grozil je, da bo eksploziv aktiviral in porušil pol Radgone. Pozneje, ko smo karavlo zavzeli, smo povsod videli žice. Mislil je resno. Koliko ste tiste dni spali? Večji del kolegov zelo malo. Zanimivo pa je, da panike ni bilo, bila je visoka zavest. Kdaj je padla stražnica? To je bilo 2. julija. Odločitev je padla potem, ko je Popov razstrelil zvonik radgonske cerkve. Kako se je začel napad na karavlo? Postavili smo ultimat, naj se predajo, vendar, kot že rečeno, poročnik na to ni reagiral. Začeli smo streljati, vendar - nad okna. Vojake smo hoteli le prestrašiti. So odgovorili z ognjem? Bolj malo. Ko so videli, da gre zares, so se vseeno predali. To je bila zadnja karavla v Pomurju, ki je prišla v naše roke. Pri tem napadu smo sodelovali s pripadniki TO. Karavla je bila zavzeta po dveh urah. Zaradi tega sta dva aviona raketirala Avto rad gono. Popov je bil tačas na mejnem prehodu. Tam smo postavili barikade, da se ni mogel umakniti. Tudi z njim ste se pogajali? Z Ljubom Dražnikom, predstavnikom TO iz Ljutomera, sva se šla prvič pogajat 29. junija okrog 8. ure. Kje ste se srečali s Popovom? Pogajanja so potekala na sredini Panonske ulice. Popov s še enim oficirjem je prihajal z ene strani ulice, midva z druge. Na sredini smo se srečali. Ste se rokovali? Segli smo si v roke in se predstavili. Kako dolgo so potekala pogajanja? Kakšnih 15 minut. Popov je bil aroganten. O predaji ni hotel slišati-Zahteval je, da mu omogočimo stik s karavlo, na kar seveda nismo pristali. Popov mi je dal vedeti, da dovoli policijsko delo v okolici mejnega prehoda, vendar brez orožja. Povedal je tudi, naj opozarjamo ljudi, naj zaradi varnosti ne hodijo v bližino prehoda. Želel je tudi videti požgana vozila iz kolone. Nekaj vojakov je namreč pobegnilo iz kolone in tako ni imel pregleda nad stanjem. Še isti dan smo mu to omogočili. Kako je odšel Popov iz Radgone? Takrat so ves čas potekali pogovori na državni ravni, ravno tako tudi brionski pogovori. Sprejeta je bila odločitev, da se Popov lahko umakne z vsem orožjem. To je imelo zelo negativen odmev med prebivalstvom, saj je naredil veliko gorja. Pa še z naropanim blagom iz brezcarinske prodajalne je odšel. Kaj se je še dogajalo tiste dni? junija ponoči smo v hotelu Radin aretirali zvezne carinike, ki so bili poslani iz Beograda, da prevzamejo posle na carini. Poleg njih so bili aretirani tudi trije domačini, ki so bili osumljeni sodelovanja z vojsko. Naslednji dan jih je preiskovalni sodnik izpustil. Eni so po vojni odšli, nekateri pa še zdaj živijo tukaj. Kdaj ste prvič mirno spali? V bistvu je bilo po odhodu Popova še en teden nemirnega Vsekakor moram omeniti TO, civilno zaščito, gasilce, občane ... Bila je velika enotnost in pripravljenost za sodelovanje. spanja. Na območju mejnega prehoda je bilo potrebno opraviti pirotehnične preglede, prihajale so različne delegacije in še kup drugih stvari je bilo za opraviti Kako gledate na tiste dogodke danes? Bi ukrepali drugače, da bi se stvari enostavneje in učinkoviteje razrešile? Ponosen sem, da sem bil poleg, tudi vsi policisti. Mislim, da smo v danih razmerah in glede na oborožitev nalogo dobro opravili. Tudi zato, ker v lastnih vrstah nismo imeli žrtev. Marsikatero stvar bi se verjetno dalo narediti tudi drugače, vendar mislim, da ne bistveno. Znano pa je, da so po vojni vsi generali pametni. Jožo Penadžič VESTNIK 39 — junij '97 Lainšček Nadzirani tokovi cigaret- nega dima Saj si zlahka zamislite usodo gostilničarja, ki bi neko pomlad mize* na terasi pred svojo dotlej še kar priljudno gostilnico označil kot tiste »za kadilce« in tiste »za nekadilce«, obenem pa bi od gostov potem celo terjal, naj tako njegovo zamisel spoštujejo? Prav kmalu bi namreč njegovi bližnji in daljni, kadilci in nekadilci, posumili, da s tem njegovim nadziranjem zračnih tokov na terasi ni vse, kot je treba, in samo še ena taka prismuknjena bi nemara zadoščala, da bi mu izglasovali pomoč na kakem bolj ali manj zaprtem oddelku. Ampak, ali si lahko, prosim, zamislite zdaj še državo, ki bi tako urejanje tokov in oblačkov cigaretnega dima po gostinskih terasah in vrtovih celo uzakonila, obenem pa bi razposlala čisto resne in za nameček še prek-lemano mrke inšpektorje, ki naj »štos« nadzirajo in kršitelje kajpada sank-conirajo? Seveda razumem, da stežka. A oprostite, jaz vem zanjo. Ravno te dni posedam po vrtovih, kjer se gostje muzajo gostilničarjem, ti pa inšepktorjem, oboji pa, če je to le mogoče, prestavljajo »znake za usmerjnje tokov cigaretnega dima« z napisom »nekadilci« na mize, ki so še prazne. Posedam pač in se potim ob poslušanju komentarjev. Ob tem, recimo, ki je prav slasten: »Pobudah bre Slovenci, vidi ti, sasvim su šenuli. Pa ne bi to mogli, brate, ni Mujo i Haso zajedno smisliti!« Ali ob bolj po-litikanskem, s patino prejšnjih časov: »Pa sej nas samo probajo. Merijo pač, kolk centi v živi mozeg se nam bo dalo še štemati.« Ali, recimo, ob tem, nič nianj poznavalskem: »Pa jim res že zmankuje zdravih idej, kako napolniti državno blagajno!« Posedam torej in se presedam in res ne vem, kaj naj si sploh mislim. Nebuloznost je najverjetneje taka, da se lahko ozrcali le v nebuloznosti komentarja. Saj ne, da ne bi bila že to kar žalostna reČ, če se kdaj zblodi gostilničarju, ampak, je pa le neprimerljivo bolj zagatno, če pade tak sum na državo. Razumem, res, strast nekadilcev, ki lahko končno z zavarovanimi hrbti osvobajajo nove in nove kubike ozračja. Razumem celo, da se jih pač na tem osvobodilnem pohodu kdaj pa kdaj poloti bolehna sla Po trpinčenju ozloglašenega nasprotnika. Razumem seveda tudi kadilce, ki posihmal tod pač dihajo na robu zakona in jim gre tak občutek o drugorazrednosti včasih na živce. Ne razumem pa kajpada ne prvih ne drugih, ki so ‘ ob vsej razpravi o zdravju telesa — ker: za to naj bi tu vendarle šlo -, ob očitni manifestaciji omreženega duha tako malomarni ali prostodušni. --------------Pen- Murska Sobota, 28. junija 1991, nekaj po 17. uri Te dni mineva šest let od slovenske osamosvojitvene vojne. Čudni časi so bili to. Komaj smo verjeli, da se okrog nas res dogaja vojna. Prava vojna v mirni Evropi po pol stoletja. Stara celina je ranjena. In vsi mi. V EVROPSKI V petek, 28. junija, je bil vroč poletni dan (čez trideset stopinj) in tretji dan agresije Jugoslovanske armade na Slovenijo. O njem Vestnik, 29. junija 1991, v posebni izdaji, ki je bila zaradi nevarne •izpostavljenosti tiskarne Pomurskega tiska natisnjena šele v redni izdaji v četrtek, 4. julija 1991, med drugim piše: Ze od zgodaj zjutraj je bila postavljena blokada vojašnice v Murski Soboti. Zaradi tega so letala Jugoslovanske armade trikrat bombardirala položaje teritorialne obrambe ob vojašnici. Prvi bombni napad, ki so ga izvedli, je bil namenjen uničenju blokade vojašnice proti Markišavcem Izstrelili so štirikrat po dve raketi, ki pa niso zadele cilja. Po tem napadu je teritorialna obramba okrepila blokado pred vojašnico. Drugi bombni napad je bil namenjen uničenju dodatne blokade pred vhodom v vojašnico. Poleg raket so tokrat napadalci uporabili tudi mitraljezno orožje in streljali po položajih pripadnikov teritorialne obrambe in po vozilih blokade. Pri tem je bi! zadet vhod v vojašnico in ranjena dva vojaka Jugoslovanske armade, eden je pozneje podlegel poškodbam. Med pripadniki teritorialne obrambe ni bilo žrtev. Poškodovana so bila vozila in DVE HIŠI. Tretji letalski napad je bil zopet namenjen uničenju blokade, vendar pa ni naredil škode. V povzetku kronologije dogajanj po informacijah Radia Murska Sobota (zdaj Radio Murski val) v isti številki Vestnika: - 1700 - Čez Krapje so poletela letala, kam so namenjena, pa v tistem trenutku še ni bilo znano. - 17.03 - Ker sta nad Mursko Soboto prileteli dve letali, je poteka!program iz studia Radia Slovenija. Letali sta nekaj časa krožili nad mestom in potem izstrelili rakete v bližini vojašnice. Zadeli sta eno od barikad pri vojašnici. Javljanje gospoda Perša iz Naselja mladinskih delovnih brigad v Murski Soboti, kjer je letalo mitraljiralo sosedovo hišo in jo Iz arhiva Vestnika: Blokada pred soboško kasarno, 28. junij 1991, dopoldne, foto: Nataša Juhnov poškodovalo. Kot zanimivost: naselje je od vojašnice oddaljeno 400 metrov. Po šestih letih se začne govoriti, da je 28. junija 1991 nad Soboto agresor v Evropi prvič po drugi svetovni vojni iz zraka raketiral po civilnih objektih. O tem pripovedujeta pisatelj in publicist Branko Šomen in sodelavec Endre Gonter, ki ga je na dogodek opozoril upokojeni zdravnik iz Pečuja na Madžarskem. Samo podtem pozna Mursko Soboto in Slovenijo. Če je res, da ima Sobota prvo tovrstno rano stare celine , dogodek zasluži novo ovrednotenje in kaj več pozornosti kot nekaj časopisnih stolpcev in odstavek v knjigi Janeza Švajncerja Obranili domovino (1993). Tudi na sedežu 75. območnega poveljstva SV ni kaj dosti druge dokumentacije. So pa tu živi viri, ljudje, ki so bili na kraju samem. Morda bodo prav ta pričevanja dogodek na novo ovrednotila? Morda mu bo Sobota postavila spomenik? Morda bo celo kdaj prav ta dan izbran za občinski praznik? Morda bo naše mesto kdaj v Evropi cenjen zgodovinski kraj? KELHARJEVI IN FLISARJEVI JANEZ BOHAR, major, takrat eden od poveljujočih v teritorialni obrambi: 26. in 27. junija smo blokirali dostop do vojašnice in vhod vanjo. 27. junija je Mursko Soboto obkrožilo letalo in odvrglo letake z namenom zastraševanja ljudi. Naslednji dan je bil okrog dvanajstih prvi nalet Štirih avionov, ki jih nihče ni vzel resno. Pred soboškim zdravstvenim domom je bilo nekaj sto ljudi Prvič so nas samo obkrožili, vendar je nekaj v meni na glas reklo: »Fantje, stanje bo!« V naslednjem naletu je že ropotalo: prvi, drugi in četrti avion sta raketirala, tretji ne. Ljudje so bili tam in na srečo se ni zgodilo najhujše. Največ ognja so spustili na barikado na železniški progi. Tam so delci kar frčali in priznam, med teritorialci je bilo tudi nekaj panike. Drugi nalet aviona je bil ob 17 15 Letali sla mitraljirali in raketirali- Ubit je bi) vojak armade in eden ranjen. Mi smo pomagali, poklicali smo rešilca, vojakom ntso dovolili, da bi pomagali kolegoma. Povsem, kar se je dogajalo, bi sodil, da se je povelje glasilo: Raketirajte in uničite barikade! Vendar je letelo tudi po civilnih objektih. Moram reči, da nisem verjel, da bodo res udarili. MILAN KELHAR, lastnik raketirane zasebne hiše v Ciril-Metodovi ulici: Raketa 5 fotografijeje sla skozi streho, potem skozi steno, po otroški sobi skozi vrata, po hodniku do vrat in skoznje v spalnico, nato v vrata omare in v bočno steno omare za ogledalo, kjer se je ustavila Ogledalo je ostalo celo. Pot druge je bila skozi streho ob dimniku, potem pa je obtičala nekje v izolaciji. Vsi smo bili doma, eni v kleti, ker je bil alarm, hčerka z vnukico pa je bila še v otroški sobi. Ko smo pozneje spremljali pot izstrelka, nas je zajela prava panika, kajti za las sta ušli najhujše mu Posebna komisija je ocenila škodo na takratnih 120 tisoč dinarjev, Iz sklada za elementarne nesreče smo dobili zdi se mi da 27 tisoč dinarjev, in to je tudi vse Popravili smo streho, drugi sledovi pa so še vedno tu. Na steni, v vratih, v omari. Naša ložba za dejanje, ki ga je povzročil neznan storilec, je še vedno na državnem tožilstvu v Murski Soboti, šest let po dogodku’! Vem, da so mnogi utrpeli še hujšo Aodo. tudi invalidi so, pa se za njih stvari niso uredile, in to zamerim odgovornim v novi slovenski državi. V našem primeru bi lahko naredila vsaj moralno gesto’ Kot zanimivost pa še tole: v slovenski vojni nas je oplazilo raketiranje, tik po drugi svetovni vojni pa je v bližini strmoglavilo ameriško letalo, na hišo mojega dedka na tem mestu pa so padla vrata, ki jih hranimo kot spomin Irma Benko MARTIN BURJAN, brigadir, vojaški ataše Slovenije v Bonnu, do prestopa pilot v Cerkljah: 28. junija pravzaprav nisem bil več pilot Jugoslovanske armade. 27. junija sem dobil nalogo, da med 15. in 17 urostolčemmostvGomji Radgoni in Šentilj Odkloni! sem, vzeli so mi ključe in me priprli. Takrat je bilo na letališču v Cerkljah 70 do 80 leta! in 20 do 30 helikopterjev Teritorialna obramba je z minometom zadela začetek pristajalne steze, zato so vso aviacijo do naslednjega dne preselili na letališči v Zagreb In Bihač, meni pa je v tej paniki uspelo prestopiti. O letalskem napadu na Soboto mi je znano samo . da so letala poletela iz Zagreba in da je bila verjetno to 238. lovsko-bombniška letalska eskadrilja (moja je bila 237.) Tudi ta je bila zaradi odpovedi pilotov operativno okrnjena in ne vem, kdo so biii piloti v teh avionih. Cilj je bilo zastraševanje teritorialcev in meščanov, da ne bi napadli vojašnice. Raketirali so prostor ob vojašnici, civilni objekti pa so bili verjetno zadeti naključno. Verjetno je raketiral OREL, s katerim ni mogoče natančnoiadeH in ni primeren za tovrstno operacijo. DANIJEL HORN, upokojenec, takrat komandant soboške kasarne JA: Major Drezgič je stal zunaj, ko je prvič počilo. O dejstvovanju nismo bili obveščeni. Mislili smo, da je nalet psihološkega značaja. Po starih vojaških pravilih je bila uporaba aviacije v domeni poveljstva. O tern je odločal Kolšek in s časovne distance sodim, da je zavestno ravnal tako, da napad ne bi povzročil tragedije. Posledica neinformiranosti o dejstvovanju je bila za nas v vojašnici tragična Vojak je zapustil svoj položaj, in ko se je vračal v zaklonišče, je bi! smrtno zadet, eden pa ranjen. Krivda je pilotova, zgrešil je cilj - barikade V vojašnici sem imel tri predpostavljene in sem bil samo formalno poveljnik. Ravnati sem moral po Popadičevih navodilih, dejansko pa sem jih kršil. Vojakom sem omogočil, da so zapuščali kasarno, vse sem storil, da bi izpolnil obljubo, dano staršem na Ptuju, da se bodo njihovi fantje brez skrivljenega lasu vrnili domov To sem tudi izpolnil. Ubiti ali ranjeni so bili vojaki, ki so jih pripeljali iz Maribora, moji ne. V nekem trenutku sem se odločil za prestop, pa mi je Popadič rekel: »Zar baš moraš, da ideš!-To je bil signal Za armada sem bil odstreljen in še danes se sprašujem, zakaj me niso likvidirali. Dr. ALEKSANDER ŠIFTAR, direktor soboškega Vrtnarstva: Jože Pojbič nas je obvestil, da moramo domov, ker se pričakuje napad na kasarno, mi pa smo prvi sosedje. Tako da v času dejstvovanja letal nisem bil v neposredni bližini Doživljal sem ga v mesnici v Lendavski ulici. Sicer pa so imeli vojaki obrambne rove skopane ob živi meji in nekaj pobegov je bilo prek naše vrtnarije. V letalskem napadu škode na naših nasadih in objektih ni bilo, nam je je pa precej naredil helikopter, ki je dovažal orožje in hrano. Smo pa spremljali tre nvtke, ko so ob koncu vojne ka samo zapuščali še zadnji vojaki in starešine Vse so uničevali. Za spomin sem si vzel zajemalko (porcijo) brez ročaja, ki jo imam doma, in po naših nasadih in dvorišču sem nabral raztrganine, ki jih imam še vedno v pisarni v predalu. Od sončnega zah 40-- med kateri Da zgodba z mobilnimi telefoni ni naključna, dokazujejo pokrivala prvobitnih prebivalcev, ki že imajo “antenico” na vrhu. Takle nakup pri ženici na tržnici je obvezen, opravijo pa ga moški. Poleg Elanovih smuč* težko najdemo slovenski izdelek. Ob sloviti jadrnici Sig^n, ki je obplula svet, in ker moraš tam nekje med Švedsko in Finsko premakniti kazalce *a uro nazaj, se marsikomu zazdi, da je sonce prej vzšlo kot zašlo. Okrog polnoči, ko uradno nastaja nov dan, staroselec in staroseli-a po stari navadi posedita pred skromno leseno hišico in dostojanstveno opazujeta rojstvo. zasidrani v vendarle tu mestu Turku, pa je - zabojnik Iz Gornje Običajna smer potovanja na Finsko z našega konca je od zahoda proti vzhodu. A tu se lahko zaradi zahajajočega sonca tudi zmedeš. “športnik stoletja” Paavo Nurmi, rojen pN V zadnjem času iščejo določene družbene plasti nove dokaze za verovanje v božje, nadnaravno in nedokazljivo. V Rusiji se je v iskanju človeških in moralnih vrednot pesnik Jevgenij Jevtušenko izrekel za Jezusa, ob razpadanju nekdanje Jugoslavije se je v Medjugorju otrokom prikazala devica Marija ... (Spomnimo se: po vsaki človeški apokalipsi je prišla katarza in ljudje, ki so zgubili vero v pravičnost, so iskali uteho in nadomestilo v verovanju.) Po drugi svetovni vojni se je devica Marija prikazala tudi nad gozdom v Rad-možancih. Verniki so pripravljali romanja čez prekmurska polja, vendar so jih miličniki preganjali, kajti nov politični sistem, komunizem v svoji ateistični ideologiji, ni priznaval nikakršnega boga. Se več: sedem let po vojni so v Soboti porušili tudi judovsko sinagogo!) Te dni Tom Cruis je dal med snemanjem filma v Pragi 250.000 čeških kron dobrodelne pomoči za otroško bolnišnico v Pragi. poročajo iz Nepala, da so nasb rojstni kraj velikega Bude. Odkritje kraja, kjer se je 623 let pred Kristusom rodil Buda, bo vsekakor povečalo zanimanje za budizem. Dva ameriška profesorja Paul Mirecki in Charles Hedrich sta pred kratkim sporočila, da sta med ostanki koptskega rokopisa v berlinskem muzeju Egipta našla odlomke izgubljenega evangelija. Gre za Jezusove misli, ki so gnostičnega izvora. Znanstvenika trdita, da gre za zapise manjše krščanske skupine gnostikov, ki so živeli v vzhodnem delu Sredozemlja v drugem in tretjem stoletju. O rokopisni najdbi je zelo malo podatkov. Knjiga o tem odkritju naj bi izšla šele jeseni, ko bosta znanstvenika razvozlala večino citatov. A že to, kar sta doslej objavila, je več kot zanimivo. Znanstvenika trdita, kako v nekem citatu Jezus govori svojim učencem: »Tisti, ki je blizu mene, je blizu ognja. Tisti, ki je daleč od mene, je daleč od življenja-* Drugi doslej objavljeni citat posredno govori o gnostičnem izviru besedila: »Znanje, a ne vera, vodi k odrešitvi.« Znanje je namreč imelo za gnostike drugačen pomen od tistega, kot ga poznamo danes, saj je predstavljalo zanje skrivnostno in mistično učenje izbranih. Danes bi težko na kratko in pregledno zapisali, kako se je razvijala človeška zavest, naslonjena na verovanje v vidni in nevidni svet okrog sebe. Z leti in tisočletji so se izoblikovale religije, ki še danes vladajo nad ljudmi. Kasneje so se razvile številne kultne vere in verske sekte, ves čas pa so navzoče tudi najrazličnejše misterije oziroma skrivnosti. Razvoj religij je znan, saj so na primer o hinduizmu, budizmu, judoizmu, krščanstvu ali islamu napisane številne knjige, vernike posameznih religij pa lahko srečamo povsod okrog sebe. Čeprav podatki niso najbolj zanesljivi, je znano, da so lani registrirali po svetu približno 22.000 sekt. Sociologi, sociologi religij in celo velike religijske skupnosti vsak dan ugotavljajo, da jim najrazličnejše sekte »trgajo« posamezne člane iz njihovih vrst. Astrologi so že ugotovili, da postajajo ljudje ob koncu tisočletja čedalje bolj živčni in negotovi vase, saj je bilo to tisočletje v astrološkem znamenju ribe (ki je simbol krščanstva), a tisto, ki prihaja, sodi v obdobje vodnarja oziroma Luciferja in »prosvetljenca«. VESTNIK 43 Pen junij '97 scientologi nami?! Večina verskih sekt deluje javno, njihovi duhovni voditelji so napisali številne knjige in razglase, nase pa so opozorili Predvsem s kolektivnimi samomori. Leta 1078 se je v Gvajani po pretresljivi ceremoniji ubilo 912 moških, žensk in otrok. Bili so privrženci sekte Hram naroda. Njihov voditelj je bil »prečastiti« Jim Jones, ki so ga kasneje našli mrtvega s prestreljeno glavo, vendar se ne ve, ali se je ubil ali je to storil kdo drug. Leta 1985 se je kolektivno ubilo šestdeset pripadnikov Plemena Ata z otoka Min-Janaoa. Spili so strup, ker jim je njihov vodja Datu Manga-Vanon obljubil, da bodo tako tahko videli »Božjo podobo«. Leta 1987 so v bližini Seula našli trupla 32 samomorilcev, Pripadnikov »svečenice« Park SoonJa. Leta 1993 je na farmi v teksaškem mestecu Wacu z°glenelo več kot osemdeset Pripadnikov verske sekte Davida Koreshija. Več kolektivnih ^momorov so naredili na različnih krajih sveta (Švica, Francija, Kanada) člani sekte Red sončnega hrama. Aprila 'etos je v elitnem delu Rancho Santa Feja v bližini San Diega storilo samomor 39 ljudi (21 žensk in 18 moških), ki so bili ys’ izobraženci, člani tako imenovane »računalniške sek- Utemeljitelj scientološke cerkve Ron Hubbard duh!« Danes mu njegovi nasprotniki pripisujejo izjavo: »Če hočeš v Ameriki hitro obogateti, ustanovi lastno cerkev!« To je Hubbard tudi storil. Danes vemo, da so se v njegovo cerkev vpisali številni javni delavci, igralci, pevci, kot na primer Tom Cruis, John Travolta, Chick Corea, Priscila Presley, Oliver Stone, Goldie Hawn, Dustin Hoffman ... Trdijo, da imajo na svetu več kot osem milijonov privržencev, da imajo na voljo več kot dva tisoč cerkva, da okrog trinajst tisoč duhovnikov prostovoljno širi njihovo vero. Scientološka cerkev naj bi bila navzoča že v več kot sto državah, rek lamni oglas za cerkev pa se Prostor, v katerem so našli mrtve samomorilce tako imenovane računalniške sekte«. Vidijo se njihove obredne črne hlače in črni copati. ,e“- Svoje smrti so uskladili s Pojavom kometa Hale-Bopp. vs' člani so se pred smrtjo ^otekli v črne majice, črne °lače in črne copate ter se Strupih s posebnim strupom, Pomešanim z alkoholom Ver- so, da se bliža konec sveta, ''oteli so se pridružiti letečemu tožniku, ki naj bi bil privezan tep omenjenega kometa, t^dsednik Clinton je ob do-S°dku izjavil: »Žalostno, pret resljivo in zame zelo vznemirljivo. Najti moramo motive, ?akaj so ljudje to storili. Najti Moramo tudi druge, ki so Osarnljeni in ustvarjajo svoj svet s^tno zase Američani so upravičeno ^nemirjeni: V Hollywoodu, Predvsem med filmskimi zvez-Jpfki, se je uveljavila nova sekta 5r'entologija. Scientološka £erkev, njen utemeljitelj je bil L. Hubbard, avtor psevdo-^anstvene knjige Dianetika, se * razmahnila v Evropi po Padcu berlinskega zidu. Glavni Ogovor scientologije je, da je ^goče osvoboditi in sprostiti c'°veški duh. Hubbard je do Sv°je smrti leta 1986 izpisal kar Precej znanstvenofantastičnih 'Pjig in brošur o spoznanju, »da clovek nima duha. On sam je je pred nekaj leti pojavil tudi v hrvaških časopisih. Prve probleme s cerkvijo imajo v Avstriji in Nemčiji, kjer so delovanje scientologov najprej javno ožigosali, zdaj pa bi radi njihovo delo omejili. [n zakaj doživlja cerkev javne napade? Scientološka cerkev zavrača ortodoksno krščansko doktrino, njeni člani verjamejo, da je človek sam sebi odrešitelj, zato je njihovim članom prepovedano obiskovati katoliške m protestantske cerkve. Scientologija trdi zase, da je utemeljena na »uporabni religiozni filozofiji«. Torej: njem pripadniki ne verjamejo v boga, marveč vase. Prav zaradi tega so jih nekateri naspn . niki že označili za nove no ce fašizma ... Kljub vsem , scientološka cerkev trenu no na vrhu lestvice moderni »religioznih gibanj« po svetu in po vsej verjetnosti se bo kmalu pojavila tudi pri nas. Cerkev sama je namreč zelo bogata, z denarjem pa lahko kupiš vse, ne samo Človeka, marveč tudi njegovo prepričanje, posebno tam, kjer ljudje nimajo temeljnega religioznega znanja. B. Šomen Tretja najstarejša lekarna v Evropi AFRODIZIAK ZA SAMOSTANSKIMI ZIDOVI Točno ob 10. uri, kakor je sicer določeno z odpiralnim Časom, so se odprla vrata cerkve Marijinega Vnebovzetja v Olimju pri Podčetrtku in pater Janez Žurman, član minoritskega reda, je pozdravil skupino kakih desetih obiskovalcev, potem smo vstopili v baročno cerkev. Mogočno olimsko cerkev so v | letih 1665-1675 zgradili redovniki - pavlinci, seveda s pomočjo številnih dobrotnikov. Rabila naj bi predvsem samostanskim potrebam, a so čez čas začeli prihajati tudi Mar mandragora res pomaga pri ljubezni? romarji. Pavlinci so delovali kakih 120 let, potem so morali oditi, kajti cesar Jožef 11. je samostane razpustil. Potem je (1785. leta) postala cerkev župnijska in prvi župnik je postal Janez Pavel Ješenak. Od takrat pa do 1990. leta, ko je župnijo prevzel minoritski red, ki ima sedež v Ljubljani, je v Olimju delovalo na desetine župnikov in pomočnikov. Med tistimi, ki so bili v letih 1970-1973, je bil tudi Friderik Gumilar, ki je sedaj župnik v Pečarovcih na Goričkem. Olimska cerkev je verski in kulturnozgodovinski spomenik. Biser pa je tudi nekdanja samostanska lekarna. Že najstarejša redovna pravila pav linčev so predpisovala, da mora imeti vsak samostan bolniško sobo, kjer so bolnike zdravili z zdravilnimi zelišči. Pavlinci so si uredili celo lekarno, in sicer v pritličju okroglega stolpa, ki so ga prizidali k cerkvi. Danes v njej ni ravno veliko zdravil, kajti poleg že omenjenega meniha Žurmana deluje v Olimju le Še njegov redovni brat pater Gavdencij Skledar, pa vendarle: cerkev in samostan ter lekarna so vzorno vzdrževani. Tudi skupina, v kateri sem bil, si je z zanimanjem ogledovala zlasti lekarno. Obokano lekarniško sobo razsvetljujejo tri okenca, ki so vzidana v obokanih vdolbinah, V dveh vdolbinah, ki pa nimata oken, so bili verjetno nekdaj regali in omare, Nad vhodom v lekarno in nad okni so napisi v latinščini, ki opozarjajo: Sin, v svoji ljubezni ne podcenjuj samega sebe, ampak prosi Gospoda in on te bo ozdravil! -Vsako zdravilo je od Boga! - Najvišji je ustvaril zdravila iz prsti! Ne le po stenah, ampak tudi na stropu so freske. Tam je pravzaprav največja stenska slikarija, ki predstavlja ustvarjanje zdravilnih snovi. Stvarnik gleda iz oblaka na zemljo, kjer je ustvaril zdravila iz prirodstev: živali, rastlin in rudnin. Na desni strani slike vidimo med drevesi nekatere živali, od katerih so nekoč dobivali zdravila. V ospredju cvetijo nekatere zdravilne rastline. Na levi strani je slika, ki prikazuje rudarje, ki na strmem bregu kopljejo rudo. Stvarnik je prikazan kot vsemogočni zdravnik - gospodar zdravja in bolezni... Nadvse zanimive so slike na stenah. Ne levi je malus (jablana), pod njo sta Adam in Eva - svetopisemska človeka, ki sta grešila. Ne manjka tudi (prekleta) kača. Uživanje njenega mesa naj bi bilo zdravilno. Slikarje v olimski lekarni upodobil seveda tudi nepogrešljivo Od leta 1990 upravljajo župnijo Olimje spet redovniki - minoriti. Na fotogtafiji je pater Janez Žurman, ki je skupini obiskovalcev razkazal baročno cerkev, pripovedoval o obnovitvenih delih, nato pa odprl še vrata v pritličju okroglega stolpa, kjer je prostor nekdanje samostanske lekarne, ki je vsa poslikana s freskami. vinsko trto. Zdravilno naj ne bi bilo le vino, ampak tudi sok iz trtnih listov in vitic pa posušene jagode, semena in vinski kamen. še nekaj drugih slik! Bršljan, Tega so uporabljali že stari Grki za zdravilne namene. Kristus kot zdravnik. Slika | spada v vrsto znanih in podobnih, ki prikazujejo Kristusa kot najboljšega zdravnika ali lekarnarja. Kozma in Damijan. Nekoč sta res živela in zdravila. Sta zavetnika sedanjih zdravnikov. Hipokrat. Slavni zdravnik Paviinski samostan v Olimju pri Podčetrtku je spadal v hrvaško redovno provinco. Večina redovnikov je bila iz Lepoglave. Težišče njihovega delovanja so bili: gradbena dejavnost, lekarna in gospodarska prizadevanja. V pritličju prvega stolpa (na fotografiji od leve proti desni) so uredili lekarno, ki je med najstarejšimi v Evropi. starega veka. Še bi lahko nizal, ampak potem bi zmanjkalo prostora za opis freske, pod katero je napis: DA MIHL PARTEM DE MANDRAGORIS FIL1I TUL Umetnostni zgodovinar je o tejle (za mnoge še posebej privlačni) freski zapisal: »Mandragora. Slika nam kaže Rubena, Jakobovega sina in njegovo prvo ženo Lijo, ki prinaša svoji materi v času žetve s polja mandragoro. Knjiga geneze poroča, da je Rahaela, mlajša in lepša Lijina sestra in druga Jakobova žena, rekla Liji, naj ji da nekaj mandragore. Lija je odgovorila: ,Ali je premalo, da si mi vzela moža? Ali mi hočeš vzeti še mandragoro mojega sina?’ Rahela je odgovorila: ,Zato pa naj bo nocoj pri tebi za mandragoro tvojega sina.’ Ko je prišel Jakob tisti večer s polja domov, mu je šla Lija naproti in rekla: ,K meni pojdeš, kajti polno plačo sem plačala za tebe z mandragoro svojega sina.’ Isto poglavje geneze poroča pozneje, da je Lija svojemu možu Jakobu rodila še štiri otroke in tudi Rahela, ki do tedaj ni imela otrok, mu je rodila dva sina.« Mandragora (latinsko mandragora officinarum) je, kot piše v Leksikonu CZ, strupena razhudnikovka, njeno razraslo koreniko, ki spominja na človeka, so že v starem veku uporabljali v čarodejstvu kot afrodiziak (sredstvo za vzbujanje spolnega nagona). Tudi so jo nosili kot talisman (predmet, ki prinaša srečo oziroma nosilca varuje zla). Seveda se je glas o »čudežni« rastlini prenesel v poznejša obdobja, zlasti v vzhodne dežele. Mandragora naj bi imela magično moč in v možu naj bi vzbujala ljubezen in ugodno vplivala na ženino rodovitnost. Mandragora žal ne raste ne v Prlekiji ne v Prekmurju, pač pa v toplejših krajih, na primer na Primorskem. Nekoč pa so jo nosili naokrog krošnjarji. Od hiše do hiše sojo prodajali za drag denar. Ljudem naj bi ta korenina, ki so jo obrezali in je bila tako podobna človeškemu telesu, prinašala zdravje, ljubezen, srečo in blaginjo. Sicer pa je bilo svojčas mogoče korenine madragore kupiti tudi v naših lekarnah. Korenine so predpisovali zdravniki proti nesprečnosti in hudim bolečinam. Ranocelniki so dajali bolnikom piti vino, pripravljeno z mandragoro kot mamilo pri operacijah. No, madragora pa velja med ljudstvom (podobno kot španska muha in Še kaj) predvsem kot sredstvo, ki pripomore k vroči ljubezni. Ljudje božji, zakaj tak afrodiziak za samostanskimi zidovi? Besedilo: ŠTEFAN L. SOBOČAN Fotografije: JURE ZAUNEKER junij '97 Pen VESTNIK 44 Iz krajev pri Novi Gorici je prinesel Štefan Žiško trto na Goričko " NADALJEVANJE — (odlomek iz neobjavljenega romana)--------- MERLOT IN MALVAZIJA IZ ADRIJANEC ZA ZDRAVJE IN MOČ Štefan Žiško iz Adrijanec številka 8 na Goričkem bo letos izpil kozarec svojega merlota na zdravje ob 74. rojstnem dnevu. Deset let je poteklo, ko sije prislužil pokojnino kot vinogradnik in traktorist Kmetijskega kombinata Vipava. Polnih 22 let je delal v obratu Biljenski griči. To je vinorodno območje med Šempetrom in Mirnom pri Novi Gorici. Ko se je ob upokojitvi vrnil v rojstni kraj, je občutil praznino. Ni ga več obdajala trta, ki jo je dolga leta negoval. Ni pustil malodušju, da bi dolgo gospodarilo nad njim. Iz okolice Nove Gorice si je dal pripeljati nekaj sadik merlota in malvazije. Ko je po treh letih trta bogato rodila, je bil presrečen. Našli so se ljudje, ki so se mu nasmihali, češ: Le kaj te je prijelo? Posadil bi rajši domačo šmarnico. Merlot in malvazija potrebujeta več sonca in drugačno zemljo ... »Oštarija« je bila odprta do leta 1935. Nekoč sta bila posestvo in gostilna v lasti grofa od Grada_ na Goričkem. Stefanov dedek je potem odkupil hišo in dva hektarja graščakove zemlje. Ob vinogradu je gozd in v njem so srne. Prija jim mlado trsje. starejšo trto pa pusti divjad pri miru. Verjetno je preveč trpkega okusa. Stefan si da pogosto opravka s trto. Potrebno jo je skrbno obrezati, vršičkati, krajšati podivjane poganjke, gnojiti, okopavati, škropiti ... Najbolj je vesel, ko se začno grozdne jagode razkošno debeliti in veseli se sončne pripeke. Zadovoljen je, ker pridela dovolj vina za domače in Opazil pa sem belkast dim, ki se je dvigoval med akacijami. Kot da bi se dvigovala megla. Obstala sva pred skupino ljudi ob akacijah. Stali so v krogu okrog nečesa. Sinic si je s komolci utiral pot k tistemu. Obstala sva pred letalom. Ali je to letalo? Velik kup zverižene pločevine, razmetane vse naokrog, velika gmota železja. V nos mi je udaril smrad po ožganem, po olju, po sajavem. Vidim nekaj moških, ki so s koli drezali po pločevini, kot da nekaj iščejo. »Ne rovarite po ostankih, mogoče kaj eksplodira ali pa koga nabodete,« sem slišal moškega, ki je stal nedaleč od naju. Vroče mi je bilo. Od letala je valovala vročina. Sinic si je z žepnim robčkom brisal obraz. Prijel me je za ramo in potegnil vstran od letala ter dejal: »Tu nimava kaj videti.« »Ne, Sinic bači, prosim vas, še malo ostaniva - rad bi videl pilote.« »Ti ,nimak nori’, saj pilotov ni - so zgoreli ali pa pobegnili,« in me vlekel za roko. »Sveta Marija, gledajte« zaslišiva glas moškega. Iztrgam se Sinicu in zbežim nazaj proti letalu. Prerinem se, da bi bil čim bližje. Neki moški je drezal z dolgim kolom po pločevini. Vidim plamenček, ki je za trenutek zasvetit in nato ugasni). Pokadilo se je. Sinic je že bil ob meni. Ko je moški s kolom dreznil v večji kos pločevine, je ta zdrsnil in nastala Je velika odprtina In tu naj bi bil pilot. V nas je strmela okrogla ožgana glava brez oči, nosu, las. Moški je drezal še naprej. »Glejte, še eden je.« Ko je s kolom odmaknil večji kos pločevine, zagledamo še eno glavo in ob njej v zemljo zarito opečeno pilotovo telo. Moški je dreznil v pečeni hrbet. Strnjena temnokrvava sokrvica je Merlot in malvazija zorita v hrastovih sodih, ki so bili narejeni v Gornjih Slavečih na Goričkem. POSADIL JE 700 prijatelje IS OBRNI PLAŠČ Silna eksplozija je Liberator več kot razpolovila. Ostanki letala so bili razmetani po travnikih in gozdu. Iz ostankov se je celi dan valil dim in smrad po ožganem ... Letalce so 8. julij 19441. takratne vojaške oblasti dale pokopati na soboškem pokopališču. Pogrebni obred je opravil vojaški duhovnik Juhasz Mahahj. Poznani soboški obrtnik Dittrich je iz ostankov izdelal nadgrobne lučke, ki so krasile grob vse do leta 1946 ko so bili letalci prepeljani na angleško pokopališče v Beograd. Viri: Muraszombat es Videkem, julij 1944 ing. A. Benčevič, Beograd, 1982 Kovač Dezider, Lončarovci, 1980 TRSOV Blizu doma v Adrijancih je marljivi Stefan pripravil zemljišče za vinograd. Iz trsnice v Vipavi je pripeljal 700 sadik metlota in malvazije. Merlota je posadil največ. Ko je poletje dovolj sončno, kar v Prekmurju ni redkost, je pridelek obilen .in odlične kakovosti. Če so letine deževne, je vino slabše, a vseeno je dovolj dobro in da človeku zdravje ter moč. Morda je prav v tem vinu skrivnost. da je gospod Žiško tako mladostnega videza? Težko bi mu prisodili, da je že prekoračil sedemdeseto leto. VINA JE DOVOLJ ZA DOMAČE IN PRIJATELJE Merlotu in malvaziji posveča gospod Žiško toliko nege, kot je potrebujejo druge vinske sorte, ki jih običajno vzgajamo na našem območju. Škropi šest- do sedemkrat v sezoni. Tudi količina pridelka je podobna kot pri drugih sortah. Hrastove sode napolni z okoli tisoč petsto litri merlota in osemsto litri malvazije. Izpod nove hiše je stara »vel-bana pivnica«. Nekoč je bila nad njo gostilna. Gostilničarja sta bila že pradedek in poznejši rod. NA GORIŠKO GA JE PRITEGNILO DELO Prijazen sogovornik je včasih za hip utihnil. Ob sprehodu skozi življenje je bilo na njegovem obrazu opaziti žalost. Na Goriško ga je pred mnogimi leti pritegnilo delo. Leto pred njim je tja odšla žena. Bila je kuharica. Štefan se ji je pridružil, ko so na tistem območju potrebovali vinogradnike in traktoriste. Na območju Biljenskih gričev so trto na novo sadili. Delo je bilo težavno. Zemljišča je bilo potrebno pripraviti za nove nasade trte. Sadilo se je na stotine trsov. V tistih časih je bila ob njem razumevajoča žena. Žal je življenje nepredvidljivo. Žena je legla k preranemu večnemu počitku pred osmimi leti. Zdaj živi prizadevni vinogradnik v sožitju s sinovo družino. MERLOT JE ZA SLABOKRVNE Črno vino, ki domuje v lesenih »lagvih« v prijetno hladni Žiškovi kleti, je zdravilo za ljudi, ki so slabokrvni. Če si privoščiš kozarec ali dva merlota, se ti krvni tlak dvigne in bolje se počutiš. Zapisal, fotografiral in z merlotom dvigoval pritisk: FRANČEK ŠTEFANEC privrela in kamorkoli je dreznil, je privrela. Le zakaj ga prebada. Moški z očali mu je iztrgal kot in zavpil: »Kaj niste človek, zakaj ne pustite mrtvega pri miru, kaj pa vam je naredil, kaj ..J« Bil je zdravnik iz zdravstvenega doma, h kateremu hodimo iz naše šole večkrat na pregled. Zdravnik je odvrgel kol na ostanke letala. Zakričal madžarsko, z roko pomahal vojakom, ki so se pogovarjali nedaleč od nas v akacijevi senci. Ob sebi so imeli psa. Velik črn je bil. Odmaknili smo se. Vojak s psom je stopil bliže. Zdravnik mu je nekaj govoril in kazal proti tisti veliki luknji, kjer so bili piloti. Pes je ovohaval, renčal, migat z repom in se zaganjal proti zveriženi pločevini. Potem so nas vojaki razgnali. Ves omotičen sem sedel na vozu. Krave so potegnile. Peljala sva proti polanskim travnikom, kjer bi morala naložiti travo. Tudi tukaj opazim več skupinic ljudi, ki so stali v krogu in nekaj gledali. »Si videl, letalo je najbrž eksplodiralo, zato je razmetano po travniku,« mi je govoril Sinic. Pripeljala sva do njive, ki je mejila na travnik. Na njej so tudi stali ljudje. Sinic je skočit z voza, me dvignil in postavil na tla ob sebi. »Kaj ti je slabo, da si tako bled .... če ne moreš gledati, potem počakaj tu ob kravah.« Oklenil sem se ga za roke. »Ne, Sinic bači, z vami grem, prosim,« sem zajecljal. Prijel meje za roke in me peljal na njivo. Tukaj ni bilo letala. Videl sem le temnozeleno plahto, ki je bila vržena na nekaj visokega. Ob plahti so stali moški in se pomenkovali. Obstala sva. K nama je pristopil neznani moški. S Sinicem sta se pozdravila. Torej se poznata. »Tu leži padalec, ki se mu je vžgalo padalo, ko je skočil iz letala,« je razlagal neznanec. Potegnil je Sinica bliže k plahti in jo odgrnil. Na tleh je ležal človek. Eno nogo je imel spodvito pod drugo, bil je brez čevljev in z nabuhlimi ožganimi nogami. Odprte oči so strmele v nas, osmojena glava je bila brez las. »Nekdo ga je že sezul,« slišim neznančev glas. »Naši ljudje so hujši kot živina. Niti mrtvemu niso dali miru. Veš, Lajči,« je dejal Sinicu, »ta ni umrl v zraku. Tukaj na zemlji je umrl. Zgodaj zjutraj je še dihal.« Pripognil se je k Sinicu in zašepetal: »Jaz sem bil tukaj že zgodaj zjutraj, mrak je šel bil. Videl sem tistega iz Male Polane, ki je pod pazduho nesel .bundaste’ padalčeve čevlje.« Nato se je obrnil proti travnikom, z roko kazal proti akacijam in dejal; »Tisti tam so pa vsi zgoreli. Najbrž sta jih videla. To je bila vročina. Toliko bencina pa še streliva. Če bi padlo na hiše, bog nam ne bi mogel pomagati.« Odprtih ust sem posluša) zdaj že znanega neznanca. »Zakaj pa niso skočili, ko je bil še čas,« je vprašal Sinic. »Tudi jaz sem o tem premišljeval. Če bi zapustili letalo, bi padlo na Soboto ali kakšno bližnjo vas. To so piloti zagotovo vedeli. Nekaj časa so krožili nad mestom, videli so te velike travnike, saj je bila lepa svetla noč. Hoteli so pristati. Toda letalo je že gorelo, in ko je ogenj prišel do rezervoarjev, je eksplodiralo. Dosti ljudi so rešili, pa tudi dosti so jih s svojimi bombami ubili.« Sede) sem na vozu na kupu vlažne trave. Sinic je šel ob vozu, da krave ne bi zbezljale. Kakor prej neučakan, da bi videl letalo in pilote, sem sedaj želel čimprej domov. V moji otroški duši se je nekaj premaknilo. Tisto, kar sem videl, da bi naj bilo letalo, leteče ptice, ki smo jih otroci občudovali. In piloti, ki so bili nekoč živi, sedaj pa pečeno meso. Ti, ki bombardirajo Budimpešto, Angloameričani, ne bodo nikdar zmagali. To je torej vojna, ki je šla čez nas, naše mestece, pokrajino. In mi smo molili, da bombe ne bi padle na nas. Je bila molitev uslišana? Učiteljica je imela prav. Ne bodo zmagali. In zakaj bombardirajo, zakaj je vojna. Vse to se mi je mešalo v glavi. Rad bi bil čimprej doma, v maminem objemu, na varnem, da ne bi videl vojne in mrtvih pilotov. Očeta pa moram vprašati, zakaj je vojna. Pred našo hišo je voz obstal. Sinic me je dvignil s trave. Nisem tekel na dvorišče. Moji koraki niso bili poskakujoči, otročji. Težki so bili. Na stopnišču sva se srečala z mamo. Pogledal sem jo, jaz velik otrok. Zdelo mi f®' da iz mene prihaja debelejši zamolkli glas, obtožujoče vprašanje: »Mama, zakaj si me pustila, da sem videl letalo ... in mrtve pilote. Vrgel sem se ji v naročje in zajokal ------------------------------KONEC - VESTNIK 45 Pe" junij '97 MURA Navijaška skupina Black Gringos. Sobota, 7. junija. Igrišče NK Mura. Tradicionalni piknik. Množičen obisk navijačev iz Celja, Tržiča, Škofje Loke, Velenja, Polzele in Novega mesta. Morda se vam bo zdelo čudno, da smo pogrešali letos najboljše nogometne navijače v Sloveniji - mariborske Viole. No, same navijače to ne čudi, saj skoraj vsi slovenski navijači Mariborčane sovražijo. Zvečer, ko je svoje naredil še alkohol, so družno zapeli tisto znano: Jeb... vam Maribor ob Dravi... Navijači so se med seboj pomerili v malem nogometu, popoldne pa še v raznih zabavnih igrah. Zal je ekipa domačih navijačev zasedla slabo uvrstitev, kar ni presenečenje, saj je igrala v povprečju z najmlajšo ekipo. Edini »starec« v ekipi je bil maskota Gringosov, Šiker, hkrati pa tudi najboljši posameznik med domačini. Nasploh lahko rečemo, da so Gringost igrali zelo dobro, a kaj ko so težko dosegli zadetek. Izgleda, da se je bolezen igralcev Mure prenesla še na navijače. Črni Gringosi so bili zelo razočarani nad slabim obiskom nogometašev Mure. V vodstvu navijaške skupine so povedali, da so bili Ervin Kerčmar, Erik Cirkvenčič in Adamo Baranja edine svetle izjeme, ki so se spomnile svojih zvestih navijačev. Upamo, da nismo pomotoma koga pozabili. Op- G. Turner oziroma Trnek, kot ga kličejo, je bil prava atrakcija. Lahko bi rekli, da se talent prenaša iz roda v rod, saj je znano, kakšen »show« priredi na koncertih njegova daljna sorodnica, pevka Tina Turner. Mimogrede, na pikniku je Trnek izgubil kapo (na sliki) Poštenega najditelja prosi, da mu jo vrne TI SI NASA KRI, ČETUDI REZULTATOV NI! roščeno je upravičeno odsotnim (Alihodžič, Vučičevič...). Sicer pa nas glede na odnos do igre nekaterih posameznikov skozi prvenstvo njihova odsotnost niti ni začudila. Ekipo Black Gringos so zastopali: (od leve proti desni) zgornja vrsta. Muza (navijač HK Jesenic) - športni manager. Marjan Gumilar. Aleš »Zupa-Županek, Aleš Sčančar, Jože Turner;spodnja vrsta: Gyorek. Tomi Torok, Jože »Šiker« Šarkezi in Jure Skaper. Na sliki manjkajo nekateri igralci in šef strokovnega štaba Trnek. Navijači iz drugih krajev Slovenije so na piknik prispeli z tremi avtobusi in mnogimi avtomobili, večina pa v glavnem že krepko zdelanih od alkohola. Nekaterim ni padlo na pamet, da bi se podili za žogo, ampak so se raje ulegli ob vreče s smetmi in zaspali. Navijača H K Jesenic ni zbudila niti glasba z bližnjega odra skupine Plava laguna. oddaljenega cilja, kjer jih je za Pri eni od zabavnih iger so se morali tekmovalci zavrteti desetkrat okoli kola, nato pa v ravni črti bežati do 50 metrov nagrado čakalo mrzlo pivo. Le redko katerim je uspelo priti do cilja. Šaleški graščak iz Velenja žaluje za izgubljenim pivom, ki bi bilo zastonj. ACI Od 26. Junija do 29. julija HOROSKOPE7V Pripravlja: Agencija Hogod l OVEN (21. III.-20. IV.) adeva, ki jo že dolgo pripravljate, bo zrela sredi meseca, vpndar poiščite pomoč pri partnerju ali prijatelju. Tisto, kar 9°vorijo, je le delno res. zato tem govoricam ne posvečajte Posebne pozornosti. Nekdo pričakuje pozornost, zato mu jo Posvetite in dvakrat bo poplačana Ne pretiravajte z alkoholom. Četrtkih imate možnost, da se laže poškodujete.___________________ LEV (23. VII. - 22. VIII.) STRELEC (22.XI. - 21. XII.) N BIK _________________(21. IV.-21. V.) apako, ki ste jo pred kratkim zagrešili, lahko popravite. ■’ boste posebno prizadevni, pa iz tega naredite še dobiček. Po-se ne veselite preveč, tudi sami pa morate nekomu nekaj sporočiti V ljubezni ne pričakujte večjih sprememb. Darilo bo 'JMo dvojni pomen, ravno tako obisk, ki vas bo sprva presenetil. driska v belem. iVOJČ (22. V.-21. VI.) Avas je ne boste izpeljali tako, si zamišljate, se to lahko tudi zgodi. Malo vec poguma >n stvari fodo dobro potekale. Vaše slutnje se bodo uresničile. Pri ^reševanju problema se bosta pokazali dve moznos i. z eri e ki se vam bo zdela manj verjetna. Če se oste pravi bočili z'a frizerja, boste zvedeli nekaj pomembnega. N RAK (22. VI. - 22. VII.) _ a svoje probleme gledate preveč sentimentalno, kot a 1111 drugi ne bi imeli. Prepričani ste, da se je ves svet zarotil prot’ m. Bolj vestno izpolnjujte delovne obveznosti in v trenutku bodo ^oblemi začeli izginjati drug za drugim Zaradi nekaj nespretnosti zamudili veliko priložnost, vendar se bo kamlu pojavila nova, ^0 takrat ukrepajte veliko bolj premišljeno. P^n e boste manj trmoglavili in včasih sprejeli kompromis, ki ne bo ravno po vaši želji, boste živeli z manj stresi. Na splošno poskrbite, da boste do okolja prilagodljivejši. V neki družbi vas pogrešajo. Na potovanje se ne odpravljajte pred koncem meseca Finančne zadeve se bodo ustalile, na ljubezenskem področju bo precej razburkano. ^kosvetite malo več pozornosti osebni negi Prvi konec tedna v mesecu bo prinesel zanimiv razplet, ki pa se bo pokazal v pravi luči Šele proti koncu meseca. Pri neki odločitvi predolgo mencate, zato se lahko zgodi, da vam upanje splava po vodi. Od prijaznega nasmeha in pomenljivega pogleda ne pričakujte preveč, da ne boste naivni. __________________ M DEVICA (23. VIII. - 22. IX.) KOZOROG alo manj se ozirajte na preteklost in energijo usmerite v prihodnost. O vsakem nasvetu, ki bo prišel iz vašega delovnega okolja, dobro premislite, vsekakor ukrepajte šele naslednji dan. Partner pričakuje, da prevzamete neko obveznost. Sredina meseca je primerna za sklepanje novih poznanstev, zadnja dekada za večje nakupe. (22. XII. - 20. I.) WFerjetno ste najhujše težave že prebrodili, zato začnite gledati v prihodnost. Nekomu ste dolžni odgovor. Če mislite, daje dobro, da se držite svoje prvotne odločitve, čeprav so tudi druge možnosti, potem vedite, da se motite. Spomnite se pregovora, ki pravi, da zmagaš, če popustiš. Na neko družbo boste naredili dober vtis. M TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) orda vas res kdo izkorišča, vendar to še ne pomeni, VODNAR da morate biti do vseh nezaupljivi. Vsako dobro delo je prej ali slej dobro poplačano, zato naj vas nekaj nehvaležnosti ne moti. Pri osvajanju simpatije pokažite več poguma, tudi za ceno, da boste morda izgubili. Ne mešajte osebne in poslovne zadeve. Predlog bo zanimiv, vendar z odločitvijo ne odlašajte predolgo. (21.1. - 19. II.) vami je velika preizkušnja. Pripravite se, razmišljajte, iščite nasvet, odločite se pa le po lastni presoji. Velika možnost je, da boste uspešni. Pri delu ste lahko bolj optimistični. Razmišljajte o svoji samozavesti. V ponedeljek ne obljubljajte, ob petkih bodite zadržani. Preberite knjigo in nekomu sporočite veselo vest. ŠKORPIJON (23. X. -21. XI.) eboste čutili, da vam je sreča naklonjena, jo poskušajte izkoristiti v največji možni meri, kajti pred vami bo obdobje, ko tega ne bo. Spremembe pri zdravju. Dogodek v veseli družbi ne bo imel posledic, vseeno naj vam bo to šola, da česa takega ne ponovite več. Čas si je potrebno bolje razporediti, če želite manj stresov. Pred dežjem zanimivo srečanje. “ ” ’ ’ " ZZL in ima tudi sicer zvezo z naravnim Pen je, krulite rečeno. Vestnikoma rnesecna p ■ s .menom jn asoridcljami, učinkoval mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil. da bi, v b;| poln fotografij, kakor se za knt časopisni (tnalo) in penetrantnež (prodira tabloid spodobi RIBI (20. II. - 20. III.) ri delu ne dosegate rezultatov, kot bi radi. Uredite si čas, saj ga izkoriščate zelo neracionalno. Prosti čas posvetite nekaterim nepomembnostim, tako boste zbrali več energije za pomembne zadeve. Nekdo vas ogovarja, vendar boste hitro ugotovili, da je s tem naredil več škode sebi kot vam, zato se na takšne govorice ne ozirajte. Izdaja ga Podjetje za informiranje.Odgovorni urednik maltcnega časopisa je Jarke Votek, uredniki Pena sn Bujan Peček, .inže Rituper in Irma Benko Oblikuje ga Endre Gonter, ia fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Za on p ker. lektorira Nevenka Emri. Računalnike ga oblikuje Robert J Kovač Za Pen ni posebne naročnine! P^n junij '97 Pen VESTNIK 46 ZVEZDNI Brez nekdanje Juge slovenski glasbeniki oziroma tisti, ki se za to imajo, pač ne morejo. Zato nič čudnega, če si Je D. J. Herbi izbral za naslovno pesem svojega prvenca pesem beograjske skupine Idoli z naslovom Čokolada. Vse skupaj je seveda v dance ritmu, tako kot se za D. J,-je seveda spodobi. Temu primerne so tudi pesmi, katerih avtorje bil D. J. Herbi. Janko Ropret je letošnjo pomlad dočakal svojo jesen. Kako jesenska je njegova plošča, na kateri je sodeloval z ravno tako jesensko, če ne že zimsko pozabljeno skupino Don Mentoni band, si boste lahko pričarali ob poslušanju 14 skladb, ki pa so bolj ali manj že znane oziroma stare, kajti nastale so že pred petimi leti in so se že lajnale po radijskih valovih. Tudi tiste, ki so nastale lansko jesen, so pravzaprav že znane, saj gre za priredbe tujih avtorjev, in sicer Claptona, Bowlinga, Kennerlyja in Gibsona. Na kratko povedano pa bo plošča všeč prav gotovo vsem, ki ljubijo pridih countrvja. Trenutno preplavlja Slovenijo Mišo Kovač. Pa ne samo na glasbenem prizorišču, ampak tudi duševnem. S sabo je namreč pripeljal svojo psihoanalitičarko, ki ga je zdravila in ozdravila depresije po smrti njegovega sina in zaradi katere je zapustil svojo ženo. Sylvia Conte Calvi, tako je ime Mišovi psihoanalitičarki in življenjski sopotnici, se je trenutno nastanila za kakšno leto v Ljubljani in tam odprla svojo ordinacijo. Torej, če imate probleme, ji lahko pišete in poklicala vas bo. In če boste imeli srečo, boste morda še slišali ali celo videli Miša Kovača. Še naslov: Sylvia Conte Calvi, Puterlejeva 23,1110 Ljubljana Moste. Najstnice imajo še eno konkuretko. Stara je petnajst let, ime ji je Klavdija Kerin, poje in izdala je kaseto z naslovom Za trenutek le pozabi na vse. Za njo stoji Edvin Fliser, ki se pojavlja kot skladatelj in produent. Če jo želite podrobneje spoznati, ji lahko tudi pišete v Gorenjo vas 23, 8273 Leskovec. Aniko Horvat je prav tako zajela disco oziroma D. J manija. Njene pesmi naj bi v dance ritme spravil Valentino Kocijančič D. J. Upravičeno se lahko vprašamo: Tudi ti, Anika? r Nesreča nikoli ne počiva. Prav zares to velja za moža Marte Zore, ki se ne piše Zore, ampak Juvan, ime pa mu je Miran. Miran bi moral igrati evropskim županom ob kosilu na srečanju v Portorožu. Ker je nekoliko zamujal, je od parkirišča ubral bližnjico čez ograjo. Bližnjica pa je bila resnično bližnjica, saj se je hitro za tem znašel v bolnišnici na operacijski mizi. Miran je čez ograjo namreč padel 4 m globoko na beton, in ker tudi sreča nikoli ne počiva, je imel Miran srečo v nesreči in si pri tako hudem padcu zlomil le nogi. Prsti so ostali celi, tako da bo lahko igral naprej. Do septembra sicer na vozičku, bo pa zato imel več časa za ustvarjanje novih pesmi za Marto. Deja vrača udarec Zgodbo o Dejini odstavitvi od karaok že poznamo. Roko na srce: treba je tudi povedati, da so z Dejo karaoke izgubile bistven čar. Ja, a ker se Deja ne da kar tako, si je omislila svoje karaoke. Za začetek bodo Dejine karaoke v Ljubljani v klubu El Dorado. Potem ko bo zbrala dovolj sponzorjev, pa bo začela obiskovati tudi druge kraje po Sloveniji in ni treba dvakrat reči, da se bo prej ali slej znašla tudi na ekranih kakšne konkurenčne televizije. Na kratko povedano — Deja je nacionalni televiziji napovedala vojno. Drago osvaja Slovenijo Ce si podoben zmaju, si D. A. Z In če si D. A. Z., si malo Chateau in malo pop duet. Dojeli ste, saj smo že pisali o tem. Dadi Davidovič in Zvone Hranjec, sicer sta pevec in kitarist pri skupini Chateau, a krožita po diskotekah v duetu D. A. Z. Sedaj se lahko pohvalita tudi s singl CD-ploščo s štirimi skladbami ter z verzijo karaok pesmi Srečen. Če jo boste želeli prepevati, pa nimate zanjo besedila, nič hudega. Pišite jima v Fan Club, Na klanski ulici 2,1215 Medvode, in dobili ga boste po pošti. Pravzaprav pa bi lahko rekli, da ko poslušamo D. A. Z., poslušamo M. Z. Hektorja, to pa zato, ker je on tisti, ki za njiju piše pesmi. Njihovo prijateljstvo izhaja še iz tistih časov, ko je bil Matjaž Zupan alias M Z. Hektor pevec skupine California. Če se v življenju sprašujete, zakaj je nekdo podoben zmaju, prisluhnite naslovni skladbi D. A. Z.-ja in v vašem življenju bo en odgovor več. Vse kaže, da drago Jošar - en mož orkester svoje glasbene kariere ne bo končal v Moravskih Toplicah, kjer že deveto leto zabava tamkajšnje goste. S svojo novo kaseto Vračam se v Prekmurje (le kje za vraga je bil, da se zdaj vrača) je zbudil zanimanje poslušalcev številnih radijskih postaj v Sloveniji in tudi med zdomci, ki ga kar dobro dobro poznajo. Kaseta je »kriva«, da ga vedno pogosteje kličejo tudi na Gorenjsko. Oni dan se je zadovoljen vrnil iz Predvora pri Kranju, še pred tem je imel uspešen nastop v novi Avsenikovi dvorani v Begunjah. Tako je zaposlen, da mora paziti, da se njegova najbolj znana pesem s kasete - Vsi gučijo, ka me varaš, gda ges delan v Nemčiji - ne bi slučajno uresničila ravno pri njem. Sedaj pa nekaj Počitnice v Dalmaciji Ker se je Sendi pred kratkim slekla za hrvaške revije in za prilogo Moški svet, so se fantje iz skupine Leteči potepuhi odločili, da ji bodo delali konkurenco. Posebej za Pen so se slekli tudi oni in pokazali svoje prsi. Da pa ne bi bili preveč pohujš-Ijivi, so pokazali samo eno bradavičko. No, pa povejte, ali niso seksi! Zaradi pričakovanega navala ženskih oboževalk so se odločili, da bodo po objavi te slike spremenili vse svoje naslove in telefonske številke. Pa še ena zanimivost. Tisti, ki je označen s puščico, je Aleš Čadež, ki je igral klaviature in pisal pesmi za skupino Victory si lahko pričarate brez večjih stroškov s skupino Klapa Ankora. Na njihovi kaseti boste našli prave dalmatinske pesmi, kot na primer Večeras je naša fešta, Tri sulara su, pa Marijana ..., da ne naštevamo naprej. Pri Klapi Ankora boste lahko spoznali Franka Marziča kot prvega tenorista, Josa Gringoviča kot drugega tenorista, Tomislava Braliča kot baritonista, Mladena Brižiča kot basista ter Tomislava Miliča kot klavia turista. _ Za kaj drugega nam ni treba izgubljati besed, saj gre za vsem dobro znano pristno dalmatinsko fešto. Sicer pa fantje Klape Ankora pravijo, da če pečete ribe ob njihovi glasbi, bodo te prav gotovo boljšega okusa kot sicer, saj bodo imele priokus Dalmacije. Vredno je poskusiti. VESTNIK 47 Pen Katera je žensk! in katera Shane? Komaj smo v prejšnji številki napisali, kako v redu so Špice Girls in kako velike načrte^^^^. imajo, že moramo vse skupaj popraviti, saj po navadi dogodek kot je poroka razbije še tako veliko prijateljstvo. pogovora s producentko Barbaro Broccoli je bilo vse zmenjeno ...« vilo da * Pier že dobra prijat«1)8 Prva Špice Girl se ženi Jutio Iglesias nikoli ni skrival, da ima rad ženske, da je vodil točno evideco o tem, s kom, kje in kdaj je spal, pa človek tudi ne bi pomislil. Pa je tako. Do nedavnega jih je imel natanko 2950, do danes že verjetno kakšnih deset več. Vse skupaj je prišlo v javnost pred nedavnim, ko sta istočasno izšla njegov album “Tango« in knjiga Neizpeta zgodba avtorice Daphne Lockyer. V knjigi lahko preberemo, da je izgubi! nedolžnost pri dvaindvajsetih letih, da so se v postelji z njim znašle zvezde, kot so Priscila Preslet/, Diana Ross, Bianca Jagger, da se je sredi osemdesetih let boril z drogo (in zmagal!) pa tudi kako je zapadel v krizo, ko se ponesrečil.in bil nekaj časa impotenten. Nekdanji nogometaš nima problemov z denarjem in tudi soproga Miranda ga ljubi kot bi bil samo njen. Pravijo, da ga vedno več videvajo z mladimi dekleti in da ta dekleta poleg ljubezni zahtevajo tudi honorar... 29-letni, skoraj dva metra visok Otto Gotz je postal najnovejši sovražnik št. 1 Jamesa Bonda. Fant je pridno študiral na igralski akademiji v Miinchnu. kjer je tudi igral po raznih gledališčih. Pred dvema letoma ga je videla Debbie Williams iz Londona, agentka, ki išče mlade’ talente, in to je bilo takrat tudi vse. V tem času je začel Oto igrati tudi v filmih. Ko so ga vprašali, kako je prišel do te pomembne vloge, je rekel: »Enostavno. Bil sem na derbiju med domačima kluboma 1860 in Ba vernom in so me poklicali po telefonu iz Londona. Bila je ravno Debbie, ki je iskala nasprotnika Bondu in se spomnila name. Takoj sem moral v London. Po dvajsetih sekundah Otto Gotz Pa saj ni važno! Recimo, da je Sia na desni strani. Potem je od svoje sestre dvojčice starejša celih sedem minut. Svet ju je spoznal, ko sta se pojavili na velikem reklamnem panoju v Holywoodu. Zaradi njiju se je zgodilo na tistem delu avenije kar nekaj karambolčkov, vendar ju to takrat ni več zanimalo kakor tudi ne trebušni vzhodnjaški ples, s katerim sta si služili vsakdanji kruh. Dobili sta pogodbo od Playboya za naslovnico in slava jima je bila zagotovljena. Pravijo, da sta si tako podobni, da se včasih sami ne prepoznata na fotografijah, čeprav Sia rada pravi: »Tista debelejša je zanesljivo Shane. In katera je to po vašem mnenju? $r«čnež (Victoria je lepa, pametna, mlada in bogata) je David Beckham, ki ga ^orda ljubitelji nogometa poznajo, saj so ga nedavno videli ko se je kar dobro l*atal, ko je Manchester United na tekmi s Poljsko zmagal z 2:0. Victorijina mama je ob veseli novici povedala: Mislim, da hčerka boljšega ‘boža ne bi mogla dobiti.” Če mati tako rečejo ... Zanimivo je, da so bili vsi dosedanji nasprotniki Jamesa Bonda Nemci. V filmu Gokifinger je bil nasprotnik Seanu Co-nneryju Gert Freobe, v filmu Vohun, ki me je ljubil Curd Jiirgens proti Rogerju Mooru, v filmu Nikoli ne re« niko,i Wa-us Maria Branduer proti Seanu Conneryju in Pel je v vseh največjih dvoranah sveta in v rekordem času prodal dva milijona zgoščenk. Rad vozi hitre motorje, jaha in tudi smuča. Vse skupaj ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi šlo za An-drea Bocellija, 38-letega tenorista iz majhnega mesta Lajatica v italijanski pokrajini Toscana. Živel je normalno kot drugi otroci, vendar se je neozdravljiva bolezen oči kaj kmalu pokazala. Ko mu je bilo dvanajst let, je popolnoma oslepel. Vendar ni popustil. Začel se je ukvarjati z glasbo. Igral je flavto, klarinet, trobento in saksofon, rad pa je tudi poslušal plošče in oponašal pevce. Pozneje je končal pravo kot najboljši študent v svoji generaciji. Vseeno se je posvetil glasbi. Najprej je pel in igral klavir v majhih kavarnicah, potem se je začela kariera vrtoglavo dvigati. Ko ga je slišal Pavarotti, je rekel: »Boccelli poje o tistem, kar vidi. A vidi mnogo več od nas ...« Sam pa pravi, da ne bi bilo takega uspeha, če ne bi ob njem stala soproga Enrica. ki je opustila svoj zlatarski poklic in se posvetila samo svojemu s o p j, rogu. K* ’****> najnovejSemu Bondu 3000 007 dobil novega nasprotnika Andrea in Eriča Vse kaže, da bo Larry King, pri triinšestdesetih poskusil znova. Skorajda zaščitni znak CNN-a je to mimogrede omenil, ko je proslavljal 40-letnico novinarskega dela in imel ob tej priložnosti gosta na CNN-u, koga drugega ce ne ameriškega predsednika. Nova mladoporočenka bo Shawn o-uthivick (37) ki jo je spoznal, ko je svoji, zdaj ze ♦ soprogi v Tiffanyju kupoval diamantni prstan. župan, župana, županu, župana, Pe" pri županu, z županom, od župana Zino se s slatino pokvari,! Štefan Smej, zdaj že pokojni član Penove trojke, je imel presneto prav, ko je nekoč zapisal, da je Kobilje najlepši kraj v Sloveniji. Mislim, da se ni veliko zmotil. Kot samoten, mirni otoček sredi razburkanega morja je ta kraj. Že če pogledate na zemljevid, opazite, da je nekaj posebnega. In tisti dan se mi je celo dozdevalo, da tam čas teče počasneje. Župana smo prestregli, ko je šel v otroški vrtec. Ni šel tja kaj urejat kot župan. Povsem navadno nalogo je imel — kot tisoče dedkov na tem svetu: šel je po vnučke, ker je bil sin na službenem potovanju. Pridružili smo se mu in kar na poti zvedeli vesel podatek, ki se v naših krajih pa tudi v naši državi, kar se natalitete tiče, bolj redko sliši; lansko leto so končali s »plusom«. To modrost smo slišali, ko smo obredli Kobilje po dolgem in počez in se že rahlo utrujeni pa tudi žejni udobno namestili v prijetni zidanici predsednika sveta kobiljanske občine Gustija Gjereka. Alije to modrost povedal kobiljanski župan Pavel Nemet ali gospod Gusti, se danes ne bi mogel spomniti, saj smo morali poleg Gustijevega pridelka — bilo je kar nekaj sort -pokusiti še vino njegovega zeta Andreja Maroše, ki je v teh zadevah regijski prvak, to pa je bila, morate priznati, dokaj naporna zadeva. Tako je Penova trojka tisti dan trpela za svoje bralce, samo da bi jim bilo lepo, kajpada. Meni še drugi dan, blago rečeno, ni bilo lepo ... ris IS ' L Turistično-vinogradniški dom, bodo začeli urejevati. ki nosi letnico 1901. Še letos ga Kobiljanski župan in dedek Pavel Nemet s soprogo ter nova generacija Kobilja nča rje v: trojčki Urška, Aleš in Marko. Kot kaže, je za nataliteto v Kobilju dobro poskrbljeno. Ko smo se peljali mimo Malega Kobilja proti mejnemu prehodu z Madžarsko, sta mi z Gustijem kar mimogrede natrosila nekaj podatkov: 235 hišnih številk šteje vas, ki ima 645 občanov. V šoli je 56 otrok, 30 pa v vrtcu, vendar vsako leto več! Dograjujejo telovadnico, na Martinovo bo zdomec odprl moderen gostinski lokal, pripravljajo muzejsko zbirko, obnovili bodo staro hišo, v kateri bo turistično-vinogradniški dom. Skratka, nekaj se dogaja. Malo pred rampo, v nekdanji stražnici imajo svoje prostore kobiljanski upokojenci. Letos avgusta bodo imeli že četrto srečanje. Čez 700 jih bo prišlo iz Pomurja in sosednjih krajev Madžarske. Na meji smo naredili manjši prekršek, če bi ga naredili pred 40 leti, bi nas morda stal življenje: ker na naši strani ni rampe, smo se šli slikat k madžarski. Zdaj dela prehod le občasno, želijo, da bi bil meddržavni. Letos bo že morda delal 8 ur dnevno. Kar nekaj izobražencev premore Kobilje, ki so vsi lepo navedeni v knjižici Kobilje nekoč in danes. Da lahko listamo po tem zanimivem delu, se Kobiljan-čarji lahko zahvalijo patru Pavlu Berdenu, prvemu slovenskemu jezuitskemu predstojniku. Pa so se mu tudi. Lep doprsni kip stoji pred cerkvijo oziroma čez cesto pred njegovo domačijo. Iz te knjižice lahko Mejni prehod, Penova trojka pred madžarsko rampo, zaklenjeno z verigo in obešanko. Slovenske še ni. Vse kaže, da bo že letos na ten1 prehodu živahneje. skrivati v konjskem gnoju, da jih niso pobili. Poleg »svetovnoznane’ pesmi Odo san po Kobilji, pijan kak žandar je nekoč krožila o Kobiljančarjih naslednja šala: Zakaj v Kobilju zvonijo ob polnoči? Zato, da se takrat Kobi-Ijančarji obrnejo na drugo stran, da jim šmarnica ne bi želodca prezrla, Ta šala dandanes zanesljivo ne velja. Lepo urejene gorice na bregu pri Sv. Martina (tam so našli predmete iz kameri Spomenik zaslužnemu Ko-bitjančarju p. Pavlu Berdenu. Za kipom je lepo vidno drevo brekanica (breka). Je največje in najstrejše drevo te vrste v Sloveniji, ki je raslo tukaj že najmanj leta 1700. zvemo na primer, da so na Kobilju živeli Slovenci še leta 1242, ko so Tatari pustošili v teh krajih, in kot ljudsko izročilo pravi, so se morali xlobe) in sposobni vinogradniki, ki so letos na tekmovanju v Dobrovniku dobili šest zlatih in šest srebrnih kolajn, zgovorno priča, da s° se Kobiljančarji za vedno poslovili od šmarnice. D končno, kot ste že v uvodu prebrali, lahko to zanesljiv0 potrdi tudi Penova trojka. Jože Ritupet Foto: Nataša JuhnoV V kleti Gustija Gjereka, predsednika sveta občine, na Martin bregu: Penova trojka jc strokovno opravila pokušnjo vin. Ko smo prišli do zadnjega soda, smo soglasno izjavili« da več ne bi pokušali in da naj raje natoči liter vseeno katerega vina, saj je bilo eno boljši od drugega. POPRAVČEK; Gospod Movrin iz Hrastja Mote nam je sporočil, da je bila vrtina na sliki, ki je bila objavljena v prejšnjem Penu. na njegovem travniku izvrtana leta 1952 in ne med vojno, kot smo zapisali.