Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno M Din nedoljslta Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, aca Inozemstvo loo D Cene oglasov I stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1 SO ln 2 D. ved|l oglasi nad 43 mm vltlne po Din 2-50. vellltl po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pr1. vetlem □ naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondellke ln dneva po prazniku S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo le v Kopltar/evI ulici »t. 6/1/1 Soltaplul se ne vračalo, netranhlrana pisma se ne aprelema/o - Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2328 Uprava le vKčpltarlevI ul.šl. 6 * Ce h ovni račun: Clubllana štev. lO.est In <0.34» xa tnaerate, Saralevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Praga tn Dunal št. 24.797 za slovenski narod Poštnina plačana v flotovlnl LetO LV. V Ljubljani, V četrtek, dne 15. septembra 1927 St. 208. Posamezna številka 2 Din Potrebna ugotovitev Zdi se, da je dozorel čas, da sc med Italijo in Jugoslavijo poravnajo računi tako daleč, da bo med obema državama dejansko nastopilo normalno razmerje, tako da bo Evropa glede Balkana lahko pomirjena. Evropske velesile hočejo politiko na dolg rok, ker so vse preko glave zaposlene s svojim lastnim gospodarstvom in jim kaki zunanji za-pletljaji nikakor ne gredo v račun. Zato hočejo na podlagi dalekosežnih kompromisov izgladiti in poravnati kolikor mogoče vsa viseča nasprotja med evropskimi državami. In tu je eno najbolj občutljivih mest razmerje med Italijo in Jugoslavijo. Trenotno nam ni znano, v koliko so se velesile te dni v Ženevi • angažirale v tem vprašanju, to je v koliko se je v Ženevi govorilo o poravnavi nesporazuma med Italijo in našo državo. Nekateri viri so poročali, da so sc vršila formalna pogajanja in da je vsa stvar tik pred ugodnim zaključkom. Po drugih virih je naš zunanji minister te vesti zavrnil kot netočne. Kaj je rcsnica, zaenkrat — kakor rečeno — ni znano. Vendar pa niti najmanj ni dvomiti, da so v teku prizadevanja za uvedbo normalnih italijansko-jugoslovan-skih odnošajev. Naša stranka je iskreno miroljubna, kakor je iskreno miroljubna tudi naša državna zunanja politika. Tako politiko zahtevajo naši narodi: tako srbski kakor slovenski in hrvatski. Zato prizadevanja za sporazum z .'talijo pri nas nikjer ne bodo zadela na odpor, marveč bomo ta prizadevanja vsi iskreno podprli. Mi hočemo mir. Toda na eno opozarjamo: sporazum mora biti res sporazum po duhu in resnici, to je ostati ne sme med nami ničesar, kar bi razburjalo, kar bi žalilo našo državno, pa tudi narodno vest in zavest. Da je treba razčistiti albansko vprašanje v smislu statusa quo pred tiranskim paktom, je jasno. Ne dvomimo, da bo Italija na to brez posebne bolesti pristala, ker se je že lahko uverila, da ji je tiranski pakt dejansko prinesel mnogo manj koristi, nego je mislila, da ni izpolnil njenih političnih teženj in pričakovanj, da o gospodarskih koristih niti ne govorimo. Sploh se g. Mussoliniju njegova balkanska politika ni posrečila in bo le v korist Italije, ako svoje dosedanje smernice izpre-meni. Mi spora z Italijo sploh nismo iskali in bomo z veseljem pozdravili tostvarni preobrat v italijanski politiki. Ampak z albanskim vprašanjem naši računi z Italijo nikakor ne bodo urejeni. Tu so še nettunske konvencije, ki se moraio revidirati tako, da ne bodo rezale v naše meso-Grški parlament je nedavno odklonil Panga-lasovo pogodbo z našo državo in temu je ploskala vsa italijanska javnost. Enaka pravica čuvati in braniti interese naroda in države se mora priznati tudi naši narodni skupščini. Potem pa je široko odprta pot za gospodarske dogovore na podlagi popolne enakopravnosti obeh pogodbenikov. Oboji moremo drug drugemu nuditi toliko gospodarskih ugodnosti in koristi, da se bomo lahko sporazumeli, ne da bi hoteli drug drugega preteči. Ne dotikamo sc ostalih vprašanj predvsem splošne balkanske politike, ki so s tem v zvezi, za nas in za celo državo obstoja Se eno vprašanje: vprašanje položaja naših krvnih bratov v Italiji. Naj si nihče ne dela no benih iluzij: od pametne, poštene rešitve tega vprašanja je končno odvisno razmerje med Italijo in Jugoslavijo. Prvotno se je ravno Italija udajala zmotnemu mnenju, da bo šla jugoslovanska državna politika enostavno preko vprašanja slovensko-hrvatske manjšine v Italiji, češ: jugoslovanska država so Srbi in le-tem je malo mar za pol milijona Slovencev in .Hrvatov! Italija je na to trdno gradila in nekaj časa — žali — tudi uspevala Rappai-ska pogodba in nettunske konvencije so iz tistega časa. Toda poslej se jc v jugoslovanski zunanji politiki mnogo izpremei-ilo — na zahtevo ne samo Slovencev in Hrvatov, marveč tudi na zahtevo Srbov. Italija je imela pos'cj dovolj prilike, da se je prepričala, da stoji za našimi brati v Italiji vsa Jugoslavija strnjena. Italija danes lahko ve, da skele rane, ki jih zada goriški prefekt prosvetnemu društvu v vipavski dolini, prav tako v Belgradu kakor v Zagrebu in Ljubljani. Ce Italija tega še ni izprevidela ali noče izprevideti, 10 bodo prepričala dejstva. Ne samo Italiji, ampak vsej evropski javnosti povemo jasno in odločno: razmerje med [talijo in Jugoslavijo je odvisno od položaja slovensko-hrvatske manjšine v Italiji. Nikdar in nikdar ne bo priateljskih ali vsej normalnih odnošajev med nami in Italijo, ako Italija ne izpremeni svojega ravnanja nasproti slovanski narodni manjšini. Kdor posreduje med nami in Italijo, da se izravnajo obstoječa nasprotja v interesu evropskega miru, mora to vzeti resno v poštev in hvalabogu je Evropa danes o nekulturnem postopanju fašistovske ga režima napram Jugoslovanom v Italiji že toliko poučena, da so tudi državniki že pri-morani računati s tem faktorjem. Pa tudi gospod Mussolini mora uvideti, da ne gre ponujati naši državi roko v spravo, obenem pa dovoljevati, da njegovi organi istočasno divjajo proti kulturnem organizacijam naših bratov in z njihovim zaplenjenim premoženjem ustanavljajo fašistovske pohujševalnice :n RAZPIS OBČINSKIH VOLITEV V ČSR. v Praga, 14. sept. (Izv.) Kakor doznava Vaš poročevalec od dobro informirane strani, se bodo vršile češkoslovaške občinske volitve, kj so bil© po splošnem mnenju določene za konec oktohra, že začetkom oktobra, in sicer verjetno 9. oktobra. Ministrski predsednik dr. Svebla se vrne iz Italije v Prago 15. septembra. potujčevalnice. Italija more dobiti prijateljstvo samo pod pogojem, da zagotovi svojim Slovencem in Hrvatom svobodo narodno-kul-turnega žitja na podlagi narodne avtonomije To je cot.ditio sine qua non za vsako našo zvezo z Italijo. Jugoslavija ne more dovoliti, da se na barbarski način ubija narodna kultura Slovencev in Hrvatov v Italiji in še ponižujejo na stopnjo poldivjih narodov. Nobene vlade ne bo več v Jugoslaviji, ki bi to vprašanje izločila iz svojih političnih smernic napram Italiji. Ne bo tudi nobene velesile v Evropi, ki bi ta problem prezirala ČimKolj uprizarja fašizem v Primorju orgije svojega nacionalizma, tembolj bo Evropa prepričana, da je on glavna ovira sporazumu na jugovzhodu Evrope. CORRIERE DELL A SERA O IZIDU NAŠIH VOLITEV. v Milan, 14. septembra. (Izv.) Iz izida volitev v narodno skupščino v Jugoslaviji sklepa >Corriere della Sera<, da ustavni problem Jugoslavije tudi tokrat ni bil rešen. Zato nove voldtve glede odnošajev Jugoslavije z inozemstvom, posebno z liaiijo, niso baš koristna. Zasedanie društva narodov. Konferenca zun. ministrov Malo Antanto. — Marinkovič proti direktnim korakom proti delovanju Rothomera. v Ženeva, 14. septembra. (Izv.) Na konferenci ministrov Male antante je češkoslovaški minister dr. Beneš predlagal veliko akcijo protj liujskajočemu delovanju lorda Rothennera. Tudi romunski minister Titulescu ni proti temu, da se priključi pod gotovimi pogoji akciji, ki ne bi vzbujala preveč pozornsti, da se napravi konec Rothermerovi akciji za revizijo trianonske pogodbe, nasprotno pa se dr. Marinkovič z vso odločnostjo brani vsakterega direktnega koraka proti lordu Rothermeru. Dr. Marinkovič je poudarjal, da osebnost lorda Rothermera nima tolikega pomena, da bi bila upravičena državna akcija, dalje pa je dal razumeti, da bi bili morda s hrupno demaršo proti lordu Rothermeru angleški krogi žaljeni, ker ne pritrjujejo lordu Rothermeru v vseh točkah. Zato je akcija izostala in vse, kar je po konferenci Male antante izšlo glede te toč-ke, je bil majhen komunike, ki je bil objavljen v Ženevi in ki v splošnih izrazih govori o delovanju gotovih krogov, ki motijo mir in ki hoče izrabiti nezadovoljnost nekaterih držav, da bi v kalnem ribarile. Ta komunike je ostal popolnoma neopazen in je bil tudi namen ministrov Male antante, da se čim manj razširi. Seveda se pripravljalna komisija v spornih vprašanjih, ki ji še ostanejo glede izvežbanih rezerv, glede civilncga zrakoplovslva, mornarice itd. ne bo mogla v par tednih sporazumeti, vsled česar je primerno, da se zadnja seja raz-orožitvene komisije odgodi. Delo pripravljalne komisije mora še dalje biti javno in sc mora še bolj pripraviti potom pogajanj od vlade do vlade. Grški delegat Politis jc izjavil, da je primerno, da se vsi ukrepi glede varnostnega vprašanja odstopijo pripravljalni komisiji. S tem bi bil ves problem združen v rokah pripravljalne komisije, ki bi s tem postala politična komisija prvega reda. Komisija jc nadaljno razpravo odgodila na petek ob 10 dopoldne, ker je jutrišnji dan prihranjen za sejo plenuma in sveta. Ob 10 dopoldne bo seja plenuma, na kateri sc bo sklepalo o dopustnosti^zopetne izvolitve, ob 11 pa bo seja sveta, na kateri se bo razpravljalo o gdanskem vprašanju in morda tudi še o madžarsko-romunski zadevi. Popoldne bo volitev treh nestalnih članov sveta in druga plenarna seja. Italijansko-jugo.slovanskj odnošaji in Cham-berlain. v Ženeva, 14. septembra. (Izv.) Poročila o posredovanju Chamberlaina med Italijo in Jugoslavijo so izzvala poz -nost. Temu nasproti pa je na podlagi zanesljivih vesti ugoto-»Iti, da gre samo za kombinacije. Italijanski državni tajnik Grandi tekom svojih dveh obiskov pri Chamberlainu niti z besedico ni omenil italijansko-jugoslovanskih odnošajev, dočim jugoslovanski minister za zunanje stvari dr. Marinkovič, ki je včeraj odpotoval, že z ozirom na konference z ostalima ministroma Male antante ni imel časa. Razen tega se naglaša, da sedaj nc more biti govora o kakem konfliktu med obema državama. Vsako poseganje s tretje strani bi razvoj stvari samo motilo. Tako naziranje belgrajske iu posebno tudi rimske vlade je znano tudi Chamberlainu, ld je mnogo preveč previden, da bi se brez poziva lotil take naloge. Rnzorožitvcna debata. — Italija, Madjarska, Norveška, Romunija za razorožitev. _ Danes plenarna seja. — Odgoditev sej razouožitvenc komisije. v Ženeva, 14. sept. (Izv.) Razorožitvena debata v tretji komisiji polagoma dovaja vprašanje do večje jasnosti. Danes popoldne je general de Marinis podal izjavo, da bi italijanska delegacija, če bi bila zagotovljena, da s poljsko resolucijo ni nobene nevarnosti za slabilno interpretacijo pakta, bila pripravljena sprejeti poljsko resolucijo. Sokal se je zato zahvalil in pripomnil, da ni nikdar dvomil, da se pakt niti ne sme kršili niti oslabiti. Madjarski delegat general Tanczos je izjavil, da je prišel čas, da se končno opusti razlika med zmagovalci in premaganci, ter da se države več ne delijo v one, ki se sinejo oboroževati, in v druge, ki se ne smejo. Ako pakt zadostno varuje razoro-žene države, mora njegovo varstvo zadostovati tudi ostalim državam. Od akademičnega razpravljanja so mora končno priti do praktičnih rezultatov. V pričakovani« nove vlade. TRDNA POZICIJA VOJE MARINKOVIČA — SODELOVANJE DEMOKRATOV Z RADIKALI JE GOTOVA STVAR — DAVIDOVIČ STAVLJA VPRAŠANJE OSEBE ŠEFA BODOČE VLADE. Marinkovič prispe« v Belgrad. NR KLUB IN JUGOSLOVANSKI KLUB V TEM POLOŽAJU ENA POLITIČNA CELOTA — »NE GRE VEČ ZA KOMBINACIJE, AMPAK ZA IZVRŠITEV NAZNAČENEGA DELOVNE-NEGA PROGRAMA-INTRIGE PROPADLIH PAŠIČEVCEV. PRIBIČEVIČ HOČE SKUPAJ Z RADIČEM! SLOVENSKI SDSARJ1 HOČEJO PRIBIČEVIČA ZAPUSTITI. Belgrad, 14. sept. (Izv.) Kakor smo že poročali, je v ospredju političnih vprašanj vprašanje razmer med obema vladnima strankama. Demokrati ventilirajo vprašanje skupščinskega predsednika, ki ga zahtevajo za sebe. Radikali pa jim ponujajo le podpredsedniško mesto. Zdj se, da demokrati iz tega ne bodo napravili načelnega vprašanja. Druga stvar je ra.zmerje med Marinkovi-čem, Spahom in Davidovičem. Spahov prihod se v Belgradu z napetostjo pričakuje. Voja Marimkovič je v stranki trden radi tega, ker je njegova zasluga, da so demokrati v volivni vladi. Tudi v slučaja, če bi se postavilo vprašanje Davidovič—Marinkovič, za kar za sedaj ni podlage, se zatrjuje, da bi bil Marinkovič v klubu trdnejši, kajti zdi se, da bi Spaho sledil Mnrinkoviču. Klub kot celota izjavlja svojo popolno pripravljenost za sodelovanje z radi! ali. Zdi se pa, da se Lo eventuelno stavilo vprašanje pre:'se in: a >.lade,'cpš dn bi Lihi denivl rnlska stran'a, ki je vodila delni b j proli Vukiče-viievi o-,ebi,' kompromitirana, če bi oslal Vukičevič še nadalje predsednik vlade. Imenovati bj se morala torej druga osebnost v radikalnem klubu. Kot prvo bodoče delo se naglaša sprememba volivnega zakona po glavarstvih in gospodarsko delo vlade. r Belgrad, 14. sept. (Izv.) Razumljive je, da se veča zanimanje za blejski sporazum in njegovo izvršitev. Tisti nasprotniki, ki so dosedaj podčrta vali osebi Vukičeviča in dr. Korošca, so obmolknili. V opozicicnalnili strankah je prenehalo intrigantstvo s posameznimi osebnostmi. Od te strani se jemljota v kombinacijo obe skupini kot politični celoti. r Belgrad, 14. sept. (Izv.) Danes ob 5 je prispel v Belgrad Voja Marinkovič. Časnikarji so mu šli nasproti v Zemun, vendar v teh ra-govorih ni Marinkovič dal niti o notranji niti o zunanji politiki naše države nobene natančne izjave. O zunanji politiki je dejal, da je že povedaJ, kar je imel za časnikarje. Sedaj mora najprej poročati kralju in vladi, potem pride na vrsto tisk. Glede notranje politike se je Marinkovič sploh previdno izognil vsem odgovorom. Ko ga jo na kolodvoru sprejel pomočnik Pavlovič z uTadništvom zunanjega ministrstva, se je Marinkovič takoj odpeljal na stanovanje. Prihod zunanjega ministra je važen in se je napeto pričakoval radi novega položaja v medr.arodmi politiki in radi razmer v demokratski stranki. Marinkovičev položaj v stranki je zelo trden. Tudi sam Davidovič je čakal na njegovo vrnitev, ne da bi bil preje brez njega postavljal kakšne kombinacije. r Belgrad, 14. sept. (Izv.) Kakor izvemo, je Marinkovič takoj po prihodu v Be.lgrad imel sejo z demokratskimi ministri. Po seji je šel Marinkovič k Vukičeviču in mu poročal o delu naše delegacije. Jutri bo dal javuosti obširno poročilo. Šef demokratske strank e Davidovič je imel popoldne dolgo konferenco s poslanci, ki so prišli v Belgrad. r Belgrad, 14. sept. (Izv.) Poleg prihoda zunanjega ministra je bil drug važen političen dogodek konferenca radikalnih ministrov v predsedništvu vlade. Radikalni ministri so sicer odklanjali izjave, vendar je nek časnikar dobil cd nekega ministra izjavo, da so se na tej konferenci posvetovali o izvršitvi vladnega programa, predvsem o resornih zadevah. >Mi smo pripravljeni delati za večno. Ne gre več za ko b:naci o, ampak samo za izvršitev del,-t Je i avil. Kakor smo z druge strani zvedeli, se je na o tudi vprašanje Nastasa Petroviča v radi, a!; em 1 lui.u. Vukičevič ni hotel dati čaen:' ar„em nolenih izjav ter se je poslovil: j Lepo je vreme. Pojdite se sprehajat.« r Belgrail, 14. sept. (Izv.) Politično kame-leonstvo samostojno demokratske stranke je danes doživelo novo barvo. Vodja stranke Pribičevič se je danes v razgovoru s časnikarji naravnost zavzel za zvezo z Radičem. Včeraj je izšla v »Vremenu« ped naslovom »Iz Pribi-čevičeve okolice« vest s tovrstnimi namigava-nji, katere je dal Pribičevič snim. Pribičevič pravi, da je za sodelovanje z Radičem, ker ni po njegovem mnenju mogoča nobena druga kombinacija. Sedaj so, tako zatrjuje, v parlamentu razmere povsem drugačne.. Raditega se je omilila ostrina nasprotja med njim in Radičem. Ce vsi sodelujejo z Radičem, zakaj ne bi mogel on? Glede slovenskega dela te stranke se vzdržu e vest, da se nameravajo štirje slovenski poslanci, da bj v demokratski stranki intrigirali proti Korošcu, odcepiti od SDS in se priključiti stari stranki r Belgrad, 11. sept. (Izv.) Propadli pašičevci še vedno niso prišli do sape. Opozicijo-nalnim strankam dokazujejo, da je v novem klubu čez 30 njihovih pristašev. Danes je glavni tainik radikalnega kluba Ivkovič razširjal med časnikarje vest, da bodo pašičevci začeli z akcijo, čim pride v Belgrad Nastas Petrovič. Nadalje so širil; vesti, da se .bodo vršile nove volitve v Vojvodini, kjer mora biti izvoljen Trifkovič. Na te notranje razprtije delajo propadli, ne pa izvoljeni radikalni poslanci. Predlog ima sledeče glavne točke: Podpisane države se obvezujejo, da vsa sporna vprašanja, ki se ne morejo rešiti diploinatičnim potoni, predložijo, ali v rešitev mednarodnega sodnega dvora, ali pa v rešitev po aledečem postopku; za vsa pravna sporna vprašanja priznavajo vse države brez vsega pristojnost mednarodnega sodnega dvora. V dvomljivih slučajih odloči sodni dvor o značaju spornega vprašanja. V vseh drugih spornih vprašanjih, v katerih Svet D. N. ne more privesti odločitve po čl. 15. pakta, se prepusti odločitev raz-sodiščnemu odLoru, katerega lahko postavi Svet D. N. Stranke se obvezujejo sprejeti odločbo razsodiščnega odbora. Na noben način pa se ne dotaknejo žo obstoječe razsodiščne pogodbe, ali one, ki se bodo sklenile. Nansen iz Norveške je k svojemu načrtu konvencije pripomnil, da se njemu in norveški vladi samo na ta način zdi mogoče, priti iz zagate, v kateri se nahaja danes vprašanje razorožitve in z njim tudi problem današnje mednarodne politike sploh. Za njim je govoril romunski delegat Com-nene: Pripravljalna razorožitvena komisija, katere član je on, je izjavila, da je vse dokumente, ki so potrebni za pojasnilo tehničnih predpogojev splošne razorožitve, sestavila v takih okolnostih, kakor dosedaj še niso eksi-stirale, in da je navzlic vsem ugovorom proti njenemu delu vendar že dosežena prva etapa na potu razorožitve. Kar je včeraj bila še utopija, je danes že jasno in dosegljivo. Romunski finančni minister v Parizu. — Pridružuje se Briandovi mirovni politiki. — Za romunsko zunanjo politiko ni več dinastičnega vprašanja* v Pariz, 14 sept. (Izv.) Romunski finančni minister Bratianu, ki se vrača iz Ženeve, je bil danes v Parizu in izjavil novinarjem, da se v zunanji politiki brez pridržka pridružuje Briandovi mirovni politiki, zahteva pa podporo Francije pri spremenitvi donavskega statuta, ki jo zahteva Romunija. Ta statut utesnuje glede mednarodne ureditve prometa v donavski delti Romunijo tako, da je celo prepovedano čistiti rečno strugo. Posledice tega statuta je, da je celo glavna struga Donar ve tako zasuta s peskom, da ne more pluti nobena velika ladja več. Dalje je Bratianu izjavil: Za romunsko zunanjo politiko sedaj ne j obstoji nobeno dinastično vprašanje več. Odločno protestira, da neavtorizirani krogi v Pa- j rizu ta problem vedno znova načenjajo. O fi- j nančni in gospodarski bodočnosti Romunije se je izrazil Bratianu precej optimistično. Mnogo je še dela za obnovo in za novo organizacijo železnic in vsega ostalega gospodarstva, Ako hoče Francija pri tem Romuniji pomagati, bi bila Romunija rada pripravljena, dovoliti francoskim interesentom veliko udeležbo pri romunskem gospodarstvu. Chamberlain in Briand odpotujeta koneem tedna. v Ženeva, 14. sept (Izv.) Chamberlain se hoče udeležiti posvetovanja o madjarsko-ro-munskem vprašanju optantov, in ostane zato v Ženevi do sobota Briand bo žo v petek odšel v Pariz k ministrski seji. Ali se bo zopet nato vrnil v Ženevo, še ni gotovo. Nemška delegacija ostane bržkone* v Ženevi do srede prihodnjega tedna. v Pariz, 14 sept (Izv.) »Intrasigeant« do-mava, da je bila v Moskvi radi afere Rakov-skega zelo burna razprava v svetu ljudskih komisarjev. Večina komisarjev se je ostro pro-tivila kaznovanju ruskega poslanika. v Pariz, 14. sept (Izv.) Kakor poročajo jutranji listi, potuje Briand v Pariz, da se udeleži ministrske seje v soboto, zato, ker se ima likvidirati afera Rakovskega. Dasi o tem še ni nobene francoske izjave, se ne dvomi več, da se more afera odpraviti samo s tem, da se Imenuje druga osebnost za ruskega poslanika. Pogajanja Zaleski-Stresemann. v Varšava, 14 sept. (Izv.) Poljski zunanji minister Zaleslri bo imel v Ženevi razgovor s Stresemannom o visečih nemško-poljskih vprašanjih. Romunija sc je umaknila z grožnjo o izstopu iz Društva Narodov. v Ženeva, 14. sept (Izv.) Komite juristov, ki se peča z madjarsko-romunskim vprašanjem op tar tov, razpravlja strogo tajno ter je vprašanje danes prišlo v odločilni stadij. Vendar se čuje, da je verjetno, da bi komite predlagal Svetu Društva Narodov, da se predvprašanje o pristojnosti madjarsko-romunskega razsodišča odstopi mednarodnemu razsodišču v Haagu. Smatra se, da se bo romunska vlada even-tuelno zadovoljila s to predložitvijo. Vesti o tem, da je Romunija grozila z izstopom iz Društva Narodov, ako bi Svet odločil proti romunskim željam, se z romunske strani same označujejo kot absurdne. Ako komite juristov danes popoldne konča svoja posvetovanja, bo spor najbrže jutri prišel že pred Svet Društva Narodov. TRI FKO VIČ OBOLEL. — LJUBA JOVANOVIČ SE JE VRNIL. r Belgrad, 14. sept. (Izv.) Marko Trifko- vlč jc danes obolel. — Ljuba Jovanovič se je vrnil v Belgrad popolnoma zdrav. ODOBREN KREDIT. r Belgrad, 14. sept. (Izv.) Minister za javna dela je danes odobril kredit 2 milijona :?78 tisoč za zgradbo stavbe državnega arhiva. Prosvetni minister je vzel na znanje ostavko prof. Polzelnilia na državno služba Slovenci v Italiji Nasilstva proti slovenski prosvetni organizaciji. Ni še konec. Dan za dnevom Dovi dekreti o rajjpuščanju slovenskih prosvetnih društev, dan za dnevom se ponavljajoče tragedije v srcih naših prosvetnih delavcev po deželi. In ne l>o še konec. Vseh 6000 fantov in 5000 deklet, ki so se zatekali v prosvetna društva, da bi se ogreli nb kulturnem delu, se razveselili ob slovenski besedi in pesmi, ki jo fašizem tako kruto preganja povsod, vseh teh 11.000 mladih src, žejnih izobrazbe, bodo razgrnili, pogasili prosvetno ognjišče, ki jim je dajalo toliko blagodejne toplote. Katoliška prosvetna društva na Goriškem segajo prav y prvega katoliškega shoda. Delo je sijajno uspevalo, uspehi so bili razveseljivi. Kot dedščimo SKSZ je prevzela prosvetna društva v 1. 1021. Prosvetna zveza v Gorici. Gibanje je zlasti po vojni zavzelo najširše dimenzije. Skoro v vsaka vasi oziroma večjem kraju se je osnovalo katoliško slovensko izobraževalno društvo, tako da je bilo letos pred začetkom razpuščanja včlanjenih v P. Z. 164 društev, 42 dekliških krožkov, 12 telovadnih odsekov. Zveza, kakor tudi posamezna društva so se držala ves čas strogih mej zakonitosti. Oh-lastva so neprestano kontrolirala društveno delovanje, nadzorovala poslovanje, zahtevala vpogled v vse zapisnike, knjižnico in celo blagajniško knjigo. Zato je ^čitek. s katerim jih razpuščajo, da je namreč njihovo delovanje v nasprotju z državnim redom, tem bolj zloben. Marsikateri list zgodovine šestletnega delovanja goriške Prosvetne zveze je napisan s krvjo. Zdravnik D'Ottone v Brdih je do krvi pretepel zvezinega tajnika. Predsednika društva gori nekje v tolminskih gorah so uklenili v verige in ga po neprestanem napadanju in šikaniranju prisilili, da je morai zapustiti dom. Drugje nekje, na Krasu, so nekega člana zaprli trikrat samo zato, ker je bil vnet društven delavec. In takih slučajev naštejemo lahko še mw>», z imeni, pa še priče zraven. Na deželi so jemali koncesije onim gostilničarjem in trgovcem, ki so se udejstvovrli pri prosvetnem delu. Karabinierji so udirali v privatne hiše in med grožnjami vršili hišne preiskave, ki so izkazale seveda popolno nedolžnost. Kjerkoli mogoče so ovirali društvene pri- reditve. Ubogi fantje ao »mudili po cele dneve, da so hodili v Gorloo prosit dovoljenja. Komisar goriški je ravnal z njimi kot z zločinci, vpil nad prosilci jn jih zlohno zmerjal. Zadnje čase, od meseca avgusta dalje, oblastva spk>h niso dovoljevala društvenih prireditev, če so jih pa dovolila, so zahtevala ogromne pristojbine z« Balillo in Dopolavoro. P prvotno gilutnje na Goriškem nosi torej znake mu-čeništva. Vsak, kdor se je hotel udejstvoviati, je moral biti pripravljen na persekucijo. Na enako nekulturen način ravnajo karabinierji sedaj, ko razpuščajo posamezna društva. Ponekod sa šiloma udrli v društvene prostore in grozili s smrtjo f lanom, ki so ugovarjali proti takemu surovemu ravnanju. Za-ros, kakor bi udrli v lokal kakih anarlustov in državnih prevratnežev! Nekje nad Idrijo je brigadir karnbinierjov na nesramen način grozil eelo tamkajšnjemu župniku in občinskemu tajniku! Pa kar je najkrivičnejš"; z razpustom društev uničujejo Italijani naše knjižnic" odvzemajo godala, klavirje, telovadno orodje, sekves tri rajo denar. Vos društveni inventar oblastva svojevoljno razdeljujejo, ponekod so ga rezervirala za ustanovitev fašističnega društva Dopolavoro, ki ga mislijo uvesti po vsej deželi. To društvo bi prirejalo prireditve v italijanskem in deloma slovenskem .jeziku. Dovoljevalo bi telovadbo z italijanskim poveljem in nudiilo ugodnost polovične vožnje po železnici vsem. ki bi hoteli obiskovati italijanske lunoipredstave v Gorici. S lem pripravlja fašistična vlada linvnnico slovenskemu ljudstvu, ki ga skuša tudi sicer demoralizirati s številnimi plesi, ki jih uvaja po deželi, ker ve iz dosedanjih skušenj, da so odpadli le tisti Slovenci, ki so v borbi za kruli ali pa v moralni propasti izgubili smisel za višje vrednote, za materni jezik, za svojo narodnost. S tako kruto samopašnostjo torej gospodari nad našim goriškim ljudstvom italijanski nacionalizem, kd mu je vsa vsebina v tem, da peklensko sovraži vse, česar ni rodila italijanska mati. A ve naj gospod Mussolini, vedo naj vsi opričniki na Goriškem: Kakor stoglavi zmaj je naš rod,in če mu odsekajo eno glavo, mu iz nje vzraste sedom novih! Važne zunanje politične izjave Marinkoviča. Voja Marinkovič je v Ženevi izjavil madjar-skim časnikarjem, da so odnošaji med Madjar-sko in našo državo zelo dobri in da upa, da se bodo še izboljšali. Za to zboljšanje bo on delal z vsemi silami. 20. septembra se prično jugoslovansko-madjarska pogajanja v Belgradu Dr. Marinkovič je prepričan, da se bodo ta pogajanja končala v zadovoljstvo obeh držav. Marinkovič je naglašal zgodovinske vezi, ki spajajo obe državi. Mnogi srbski narodni junaki so tudi madjarski. To prijateljstvo, ki so ga gradila stoletja, ne morejo uničiti kontro-verze zadnjih desetletij. Srbsko - madjarsko nasprotje obstoja iz 1. 1848., a Marinkovič je odkrito dejal, da Srbi takrat niso imeli prav. Glede akcije lorda Rothermera je dr. Voja Marinkovič poudaril, da v Jugoslaviji ni napravila skoro nobenega vtisa. Jugoslovansko časopisje fe bilo .tako v volitvah, da niti ni imelo prostora za to akcijo. Dr. Marinkovič gleda na to akcijo le kot na časnikarsko kampanjo, ne more pa si misliti, da bi ta kampanja kakorkoli mogla vplivati na izpremembo sedanjega stanja. Jugoslavija vodi napram Madjarom in drugim narodnim manjšinam politiko največjega liberalizma. Glede gospodarstva je dr. Marinkovič dejal, da ima madjarska trgovina in industrija svoj naravni trg v Jugoslaviji. Spor radi optantov je brezpomemben. Budimpeštanski listi prinašajo to izjavo našega zun. ministra v senzacionalni obliki in ji pripisujejo veliko politično važnost. Pred odhodom iz Ženeve je dr. Marinkovič dal našim časnikarjem še tole izjavo: V soboto smo se sestali jaz, g. Titulescu ln g. Beneš. Ta sestanek je bil nekako nadaljevanje konference v Jachymovu. Pregledali smo položaj in smo ugotovili močnejšo kampanjo proti obstoječemu stanju. Zato smo se dogovorili, da svoje akcije spravimo v skladnost in soglasje. Storili bomo vse potrebno, da preprečimo akcijo proti obstoječemu stanju. V drugi vrsti smo pretresali izpremembe v gospodarstvu v srednji Evropi in govorili kako vstvariti kar najbolj zanesljiv položaj in liberalno razmerje z vsemi našimi sosedi. Podrobnosti ne morem povedati, toda imeli smo v mislih gotove stvari, ki jih lahko takoj udejstvimo. Z izmenjavo misli smo se znatno približali rezultatom. V Društvu narodov je naS položaj točno označen in izvira naravno iz naše vloge kot enega glavnih čini-teljev miru in obstoječega reda v Evropi. Prihodnji sestanek Male Antante bo v Bukarešti, dan pa še ni določen.« Dr. Voja Marinkovič »e je sestal tudi z bolgarskim zunanjim ministrom g. Borovim in je o tem sestanku izjavil: »Skupno sva pregledala situacijo v naših državah in si razložila politiko, ki jo vodiva vsak v Imenu svoje vlade. Ugotoviia sva, da ni nikakih izprememb. Med vladama v Sofiji in v Belgradu se čuti zbliževanje in razmerje se boljša. Senzacionalnih preokretov ni treba pričakovati, toda vztrajno se trudimo,^ da te na vseh poljih gospodarskega in državnega življenja vstvarijo novi dogovori in pogodbe, da se odnošaji še izpopolnijo in izboljšajo. Posebno je treba podčrtati in naglasiti, da niti ena niti druga vlada ne dopuščata, da bi se kaj zgodilo, kar bi moglo zbližanje zavlačevati ali celo kompromitirati.« To dr. Marinkovičevo izjavo prinašajo vsi listi v naši državi in jo toplo pozdravljajo. Pred odhodom iz Ženeve je na zadnji seji članov naše delegacije dr; Marinkovič dal navodila glede nadaljnega dela, zlasti glede nastopanja delegacije pri volitvah treh novih članov- v svet Društva narodov. Napredek pa tak. Časopisje SDS . uganja sedaj po volitvah novo komedijo s svojimi glasovi ter nepoučenim dokazuje, kako strašno je pri teh volitvah narasla SDS. V ta namen primerja sedanje številke z onimi iz 1. 1925 ter ugotavlja »ogromen napredek SDSu Pri volitvah L 1925 je po zatrdilu tega časopisja dobila SDS 117.953 gla-glasov, letos pa kar 204.534 glasov. Pravilno pa bi bilo. ko bi to časopisje priznalo, da je 1. 1925 vsaj v polovici volivnih okrožij SDS oddala svoje glasove kompromisnim listam radikalov in SDS pod firmo nacionalnega bloka. Sedaj se štejejo izza volitev 1. 1925 le tisti glasovi za SDS, kjer je SDS sama kandidirala. Pri teh volitvah pa je povsod nastopila sama (na Slovenskem pravzaprav ni nastopila sama, ampak jo svoje častivredno firmo skrila za »napredni blok«), zato so te številke seveda res njene, v kolikor niso pridobljene na način, ki so ga Ljubljančani ugotovili v nedeljo. Zato so sedanje Številke res višje, toda to ne dokazuje, da je SDS res napredovala. Koliko je vredno njeno »napredovanje« v državi, naj ugotove naslednji podatki iz Hrvatske: V zagrebški županiji je SDS 1. 1925 dobila 27.365 glasov, letos pa 21.063. V varaždinskj županiji je leta 1925 >naci-onalni blok« dobil 9222, letos pa SDS 8102. V Bjelovaru SDS 1. 1925 14.041, letos pa 9399. V Požegi 1. 1925 15.000, 1. 1927 pa 7.207. V Virovitici je 1. 1925 »nacionalni blok« dobil 17.464, letos pa SDS 5593 glasov. (Jutro bi reklo, da je SDS tu napredovala za 5593 glasov.) Ker so letos tu radikali dobili 7231 glasov, je jasno, da je firma PP tu nazadovala saj za 5000 glasov. — Isto je v Sremu. Najbolj značilno je, kako je ta stranka »napredovala« v svojih glavnih kulah v Liki. j Tu je SDS 1. 1925 dobila 32.209 glasov, letos pa le 18.043 glasov. In to v domovini bratov Pri-bičevičev. Tudi v modniško-rsški županiji je SDS pod firmo »nacionalnega bloka« L 1825 dobila (18.216 glasov, letos pa pod svojo le 9.126. Tud» ta Zupanija je bila domena SDS! Tudi številke iz Srbije dokazujejo ne napredek, ampak poraz SDS! Da je SDS letos v celem Belgradu dobila le 582 glasov, tega noben pameten človek ne bo'smatral za uspeh. Saj je SDS letos v celi Srbiji dobila le okrog 20-000 glasov, a izgubila vse mandate, medtem ko je 1. 1925 pod tujo firmo v Srbiji vendarle dobila nekaj mandatov. Zato naj SDSarsko časopisje molči o »napredku! Dejstvo je, da bi bila SDS tudi v mandatih padla, ko bi ji g. Urek, Kušar in nekateri od TPD odvisni bivši komunisti na Slovenskem ne bili pomagali do novih 2 mandatov ter jI tako obvarovati tudi dosedanja dva! Glasovi HPS. Bratska HPS je tudi pri teh volitvah pokazala zdrav sistematičen napredek, ki se radi volivnega reda ne kaže toliko v mandatih kakor v narastku glasov. HPS je dobila v posameznih županijah glasov: Zagrebška 2446, varaždinska 4478, sremska 1147, modruško reška 1907, virovitiška 1697, požeška 2054, bjelovarsko - križevska 1555, banjaluška 646, sarajevska 543, travniška 731, subotiška 1082. mostarska 3937, splitska 6672, šibeniika 3049, skupno 34.102 glasov. To lepo število, pridobljeno v najtežavnejših razmerah, je sigurno znamenje, da je HPS utrjena med hrvatskim narodom in edina hrvatska stranka, ki bo strla Radiča, zbrala sedaj zbegano hrvatsko ljudstvo , in ga vodila k novemu vstajenju. Koliko glasov so izgubili radičevci. Nobena stranka ni pri teh volitvah ua en mah tako nazadovala kakor Radičeva. Na Štajerskem je leta 1925. Radič dobil 16.421 glasov, sedaj le 4377, v varaždinski žt»-paniji 1. 1925. 73.950 glasov, sedaj le 46.559, v zagrebški županiji 1. 1925. 84.126 glasov, sedaj 63.294, v virovitiški županiji leta 19i5. 34.945 glasov, sedaj le 16.017, v požeSki županiji 1. 1925. 38.379, sedaj le 24.012 glasov, v Sremu 27,359, sedaj le 18.375, v modruSko-reški županiji 1. 1925. 22.849 glasov, sedaj ie 17.459, v Liki 1. 1925. 13.925, sedaj le 12.671 V belovarsko-križevski županiji je izgubil Radič okoli 12.000 glasov, v Zagrebu samem pa je padel od 16.092 na 3507 glasov. V Dalmaciji je v severnem volivnem okrožju Radič padel od 22.745 glasov na 13.175, v južnem okrožju pa od 34.387 na 24.809 glasov. V Bosni in Hercegovini je izgubil Radič nad 13.000 glasov. Skupno je Radič v državi izgubil okoli 170.000 glasov.—.. Poslanci, ki so propadli. 9i Izmed bivših ministrov in javnosti bolj znanih dosedanjih poslancev so propadli: Od radikalov: bivši predsednik skupščine Marko Trifkovič, dr. Velizar Jankovič, dr. Voja Janjič, Jovan Cirkovič, Aleksa Žujovič, dr. Oton Gavrilovič, dr. Ljuba Popovič, Dragiša Leovac, dr. Dušan Grgin, dr. Slavko Mi-letič, dr. Jovan Radonjič, dr. Momčilo Ivko-vič glavni tajnik radikalne stranke, dr. Niko Novakovič. Od demokratov: Arsa Lazič (najstarejši poslanec v bivši skupščini), dr. Miloš Radosavljevič. Od samostojnih demokratov: Gligorijc Božovič, dr. Ivan Paleček. Od radičevcev: dr. Benjamin Superina, dr. Nikola Nikič, Derviš Hadžioman. Od HFSS: dr. Milovan Zanič, dr. Albert Bazala, dr. Ladislav Polič, Mate Jagatič n Stjepan Uroič. Kredit za most čez Savo pri Litiji. r Belgrad, 14. sept. (Izv.) Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit 180 tisoč za most čez Savo pri Litiji. Z delom se prične koncem tega meseca. OBLASTNI PRORAČUNI. ' r Belgrad, 14. sept. (Izv.) Fin. ministrstvo je izdalo vsem obl. odborom naredbo, da pošljejo predloge o proračunu za bodoče leto. Obenem je dalo navodila, po katerih naj se proračun sestavlja. Oster nastop litvanske vlade proti vstašem. v Kovno. 14. sept. (Izv.) Politična situacija na LItvanekem je pod velikim pritiskom. Udeležba socialističnih strank pri puču Tnu-roggenu je dalo litvanski vladi zaželjeno priliko, da ostro nastopi proti socialistom. Policija je včeraj nenadoma izvršila hišno preiskave v tajništvu soclnlistične stranke in socialistične mladinske zveze Cibureli, knkor tudi v redakr ciji socialističnega lista »Socialdemokrata«. Aretiranih je bilo pet bivših socialdemokratskih sejmskih poslancev, tajniku stranke pl se je posrečilo uiti. Ostro se nastopa tudi proti litvanskim ljudskim socialistom, stranki prejšnjega ministrskega predsednika Griniti-sa. Aretiranih je bilo 10 bivših poslancev, ki pripadajo tej stranki. Mnogo prejšnjih socialističnih funkcionarjev in poslancev je zbežalo v inozemstvo. Najtežje so zadeli litvanski socialni demokrati, ker so bile aretirane nji hovo najboljše glave Od njih je že U nsoh obsojenih ua smrt, in od teh že 6 usmrčeuih. Kaj se godi doma Velika škoda po poplavah. Savinjska dolina. Nenadni narast Savinje vsled preloma oblakov v gornji Savinjski dolini je povzročil zlasti na regulačnih napravah ogromno, večmilijonako škodo. Neprecenljiva pa je tudi škoda na zemljiščih, zamočvirjenih cestah, razdrapanih mostovih in odnešenem lesu, V torek popoldne so si ogledali uničevalno delo vodnega elementa narodni poslanec g. dr. Jakob Hodžar, oblastna poslanca gg. prof. Anton Cestnik in Miloš Levstik ter tajnik SLS g. Ivo Peršuh. Ogled se je pričel pri Goričarjevi žagi v Letušu v brastovški občini. Voda je tu razdrla na desni strani toka nkoli 20 m betonskega jeza. Tako oproščena voda se je z vso silo zagnala v desni breg in v dolžini kakih 200 m odtrgala rodovitne zemlje v širini 10 m. Pod letuškim mostom je jez vodne zadruge Letuš-Preserje sicer ostal nepoškodovan, zato ra je voda na levem bregu pod jezom odtrgala obrežni jez v dolžini okrog 150 m in odnesla rodovitno zemljo v globini do 30 m, tako da teče voda sedaj tik ob vrtu posestnice Marije Humer p. d. Novakove. Ob ponovni poplavi je Novakova hiša v nevarnosti, da jo voda izpodkoplje. Vsled od-trganja zemlje trpe na tem mestu posestniki občutno škodo. Obrežni jez vodne zadruge na desnem bregu je razrušen. Le nadčloveškemu trudu domačinov gre hvala, da so zabranili, da ni voda odtrgala ogla na desnem bregu, ki je last celjske hidrotehnične sekcije. Drugi jez pod letuškim mostom je izginil brez sledu. Pravtako se je zgodilo 200 m dolgi obrežni škarpi na desnem bregu. S škarpo je izginil tudi dobršen del hmeljskih njiv. Malobras-lovško brv je odnesla žc lanska povodenj. Letošnja povodenj je iztrgala zadnje ostanke oporišč. Del »kašte« Goričarjevega jezu je voda izvrgla na desni breg pri Malih Braslovčah. Ta kompleks lesa bi bil pri nadaljnjem plavanju lahko usoden za obstoj nižje ležečih mostov. Škarpa pri Malih Braslovčah je v dolžini 100 m izginila in se je voda do 4 m globoko zajedla v rodovitno zemljo. Jez Podvinske vodne zadruge nad Polzelo odvaja vodo v kanal, ki se izliva v Savinjo šele pri grižkem mostu. Ob tem kanalu leži kakih 20 manjših mlinskih, lesnih in električnih industrij. Ta važni jez je sedaj povsem razrahljan, ena izmed srednjih »kašt« je dvignjena, desni del jeza jc odtrgan. Na desnem bregu od jeza dalje v dolžini 200 m je voda odtrgala izredno močno grajeno škarpo in odnesla ob celi tej dolžini rodovitne zemlje do 20 m na široko. Vsled tega razdejanja bo ob padcu vode vsa ob omenjenem kanalu ležeča industrija brez vode. Razdejanje obrežnih varnostnih naprav je zlasti hudo tudi pod polzelskim mostom. Vse te naprave so novejšega datuma, a so sedaj uničene ali pa tako poškodovane, da jih bo končno uničila prva prihodnja povodenj. Izmed mostov sta močno trpela most pri Grižah in pri Levcu. Pri Grižah je voda odtrgala »joho« na desnem bregu in z njo popolnoma odplavila okoli 20 m mosta, tako da je vsak promet izključen. Podobno se jc zgodilo mostu v Levcu. Odtrgalo mu je dve »johi« v sredini in manjka tako okoli 30 m mosta. — Brv, ki vodi v mestni park v Ccliu, je istotako izgubila eno »joho« in je začasno za promet nesposobna. Nepregledna je škoda, ki jo imajo posestniki obrežnih zemljišč. Voda jc segala izredno daleč v polja, iztrgala in odplavila hmeljske nasade, krompir, zelje, peso; kar pa je pustila, je zasuto s prodom ali pa tako zamočvirjeno, da bo vse segnilo. Zlasti občutno je prizadet tudi celjski mestni park, ki je bil baš letos izredno lepo urejea. Večina nasadov jc uničenih, pota naplavljena, celi park pa močvirje. Poslanci so obljubili vso svojo podporo. V Levcu je poslance pričakovala skoro cela vas in sta zbrane nagovorila ter dala primerna navodila za prijavo škode posl. Hodžar in tajnik Peršuh. Ta povodenj je pokazala, da vsa dosedanja obrežna obrambna dela niso kos močnemu navalu vode in da bo treba ta dela v bodoče izvrševati velikopotezncje in solidneje. Ljudstvo pričakuje, da bodo naši poslanci regulaciji Savinje posvetili vso pažnjo. Selca nad Škofjo Loko. V nedeljo zvečer je začelo silno deževati in Je deževalo, potem celo noč od nedelje na pondeljek. Vode so začele silno naraščati. Sora je dosegla tako višino, kakor je ne pomnijo ljudje: voda se je razlila čez struge fn poplavila polja (krompir, ajdo, turščico, korenje, repo itd.). Silne mase vode nosijo s seboj na stotine smrekovih hlodov, izrvanih dreves. Bati sc jc, da bo odnesla Pora mostove, ki so jih ljudje lansko leto nove napravili z velikimi žrtvami. Ob bregovih voda odnaša rodovitno zemljo. Videl sem, kako ie voda odnesla jablano, ki je stala dva do tri metre od vode. It nekaterih hiš so se ljudje morali ie izselit), ker so hiše resno ogrožene. Na več krajih je cesta Škofja Loka-Železniki pod vodo. Silno so prizadete vasi Ševlje, Dolenja vas, Selca, Buko-vica. Iz drugih vasi šc ni poročil. Danes se šolski pouk ni vršil, ker ni bilo nič otrok. Je -zelo nevarno za otroke, ker so vse grape polne vode. Skrajni čas je, da se Sora regulira. Prosimo na tem mestu vse oblasti, da se zavzamejo za to nujno j>otrebno akcijo. Naj bi se takoj poslal izvedenec, ki bi na licu mesta videl, kako potrebno je, da sc Sorina struga uredi. Danes, 12. septembra, teče Sora na več krajih po 100 m na širokem. Da se dela ogromna škoda, ni treba posebej pisati. ŽM. Vsled nedeljskih nalivov je Rakulščica pretrgala nasip na več krajih in sc razlila po poljih ln travnikih; ponekod je odnesla z njiv prst, prinesla pa kamenje. Razdrla ali zasula je tudi vso letos narejeno strugo v Rakulku. Precej škode je naredila tudi po cesti na Dobračevi, kjer je šc v 1 ponedeljek zvečer drla voda. Pravtako je razsajal na selu hudournik Zabrežnik; le s težavo se je posrečilo odvrniti ga, dn ni odnesel nckai hiš. Škoda je tem občutneiša, ker se posestniki po večini še niso opomogli od lanske katastrofe. Kamnik in okolica. Prošli pondeljek zjutraj jc v Kamniku in okolici vsled neurja narastlo vse vodovje. Cesta v Tuhinjsko dolino je bila vsa preplavljena, v Soteski je drla voda preko ceste do četrt metra visoko. Kleti so bile v vsej dolini v vodi, ki je v mnogih poslopjih udrla cc'o do stanovanjskih prostorov in so se ljudje rešili z največjo težavo. Po nekod so se sprožili maniši plazovi in mnogi večji i so nevarno grozili. Nevljica je silno narastla in l se v Kamniku umazana izlivala v Bistrico, ki je tudi narastla v veletok. V Črni nad Kamnikom so drli iz vseh bregov hudourniki in zasipali ter razdirali cesto. Voda je cesto na enem kraju popolnoma razdrla v dolžini 100 m, da je svet više gori od sveta odrezan. Industrija Črna - Kalin je utrpela veliko škodo in je obrat skoro povsem ustavljen. Parna žaga v Kamniku, ki eksploatira škofijske gozdove na Črnivcu, nc more dovažati lesa v Kamnik na svojo žago in bo morala vsled pomanjkanja lesa ustaviti obrat. Na ta način bi bili mnogoštevilni delavci brez zaslužka. Enako so zelo ovirani kmetje v Stranjah in okolici, ker je voda razrušila most pod Prelesnikom in morajo vozila voziti mimo Bodlaja na desnem bregu Bistrice. Prav tako je za vozila zaprta cesta iz Strani v Kamnik mimo smodnišnice. Škoda jc velika, grozi pa šc večja radi brezposelnosti, ki bo v kratkem zavladala v Kamniku, ako ne bo hitre pomoči. Apeliramo na vse mero-dajne faktorje, da sc z vso vnemo zavzamejo za opu«tr>šen" kraje in razdrta prevozna in -ron^et^a sredstva. Ravnokar izvemo, da se je prip.lial v Črno g. veliki žu^an, ki si v spremstvu f. okrajnega glavarja ogleduje po povodnji poškodovane kraje. Upamo, da bo g. veliki župan skupno z ostalimi poklicanimi faktorji izposloval tudi pomoč, i Grajati pa moramo zanikrnost vojaške upra- ! ve, ki v celi dolgotrajni dobi lepega vremena ni našla prilike, da bi bila popravila svoje jezove na Bistrici, ki so bili poškodovani po lans-ki pov>d-nji in jih je zadnja zelo demolirala in uničila, ! tako da je v nevarnosti že največji jez zgoraj smodnišnice. Škoda je vedno večja, popravila bodo vedno dražja. Vsled podrtih jezov je odnesla voda tudi slavni »viseči« most pri Vesni, tako da i zdaj delavstvo zamudi mnogo časa s hojo po ovinku preko brvi pri Keršmancu. Naj se vsaj zdaj zgane vojaška uprava in popravi jezove, sicer se zna pri nevarni Bistrici ob prvem večjem vodovju zgoditi nesreča, ki bo imela katastrofalne posledice za ves Kamnik in bližnjo okolico. Prav tako naj bi se zganila železniška uprava, ki so jo morale izkušnje zadnjih let izučiti, in naj bi dvignila za par centimetrov progo pri Trzinu, da ne bo ob vsaki najmanjši poplavi pretrgana zveza s Kamnikom, kakor zadnji pondeljek, ko je bilo občinstvo tik pred odhodom kamniškega vlaka iz Ljubljane obveščeno, da pelje Kopališče Lipik i Nrnadkrlljtvl uspehi zdravljenja. Moderne naprav« aretovnecr« kopallMa. Opozarjamo nu Izredne ugodnosti Jexeiuke sezone (peionAt od 1. septembra). Popolni peuzijon. sestoieč f/. Ht inovunju n poMreibo in razsvetljavo, dobre In izdatne hrano, kopeljl s perilom, plofila zdravniških In glasbenih pristojbin ter enkratnega /.dravnUkrga pregleda, znaša za osebo in tedei: zu državne in občinsko uradnike, častnike, vpokojence, invalide ln Mano bolniških blaKaJri Din JM- JM. zu vse ostale Din 45« 7M. Zahtevajte prospekte od uprave kopališka Lipik. Ob 30 letnici smrti male Sv. Terezije. Selo pri Mostah, 14. septembra. 30. septembra je 30 let, kar je umrla kair-meličamka mala Sveta Terezija v Lisieuxu. Za vse njene častivce pomenljiv dan. Matd Agneza, rodna sestra svetnice, sedanja prednica karmeličank v Lisdeimi, nam je ohranila v dragocen spomin najpodrobnejše podatke o bolezni male sv. Terezije. Kei ji je stregla, je sproti zapisovala od 1. maja do 30. septembra 1897. vse besede svetniške bolnice. Vedela je, da je njena sestrica izredna ljubljenka božja. Saj ji je svetnica sama priznala: »O, mamica, (redovna), tako kot vi ni nihče poznal moje duše!« Mati Agneza pripoveduje: »Smrtni dan male cvetke je bil četrtek. Zjutraj je bila silno izmučena. Trpela je nedopovedljivo. Zavratna kostna jetika jo je popolnoma izčrpala. Vendar se je v naše veliko začudenje sama zravnala v postelji, česar že dolgo ni bila več mogla. Materi prednici je rekla: »O, čas!Ha mati! Kelih je do roba napolnjen, a ljubi Bog me ne zapusti. Nikoli me ni zapustil.. .< »Da. n oj Bog. Vse, kar ti hočeš, — vendar usmili se me! Sestrice, sestrice, molite zame! Moj Bog, — ti, — ki si tako dober... Da, dober si... In čez nekaj časa: »Ne obžalujem, da sem »e posvetila ljubezni.« Nekoliko pozneje: vlak samo do Črnuč, dalje pa ne. Tam se niti s prestopom iz vlaka v vlak ni bilo možno spraviti čez, ker je bila ccsta 40 cm pod vodo. G. poslanec Štercin si je že ogledal največje poškodbe in obljubil vsem svojo pomoč. Enako sc je g. okr. glavar, vladni svetnik Ogrin, takoj po prvem poročilu podal v Trzin in si ogledal ta-mošnje poškodbe. Upamo, da se bo posrečilo doseči zadostno podporo za težko prizadeto prebivalstvo. Mariborski oblastni odbor za poplavljence. Kakor je časopisje že poročalo, je zadela v nedeljo in pondeljek vse kraje, ki so ob Savinji in njenih pritokih, vsled deževja zelo občutna nesreča poplave. Največ je trpela Gornja Savinjska dolina in tamkaj je najbolj prizadet gornjc-grajski okraj. Mariborski oblastni odbor je priskočil poplavljencem v gorn|egra)skem okraju takoj na pomoč in nakazal denarno podporo v znesku 50.000 Din. Šef oblastnega gradbenega oddelka Fišer se je odpeljal v poplavljene kraje, da si ogleda na licu mesta nesrečo, ugotovi škodo in poroča o nezgodi oblastnemu odboru. Za pomo£ poplavljencem v Selške dolini. Povodenj v pondeljek, dne 12. septembra t. !., je zopet povzročila večjo škodo v Škof ji Loki in po Selški dolini. Odneslo je mostove v Škofji Loki, Krcvsov most, most v Veštru, ood Hrastnikom, v Scvljah, poškodovalo mosta na drž. cesti v Škofji Loki in na Piaprotnem. Voda je naredila škodo na polju, vzela drva, trame, hlode itd. Ker voda vsled slabega, po prejšnjih povodnjih žc poškodovanega mostu v Železnikih ni mogla odtekati, je poplavila ves trg. Ljudstvo jc vsled ved-nih nesreč zbegano, posebno v krajih, kjer je že nevarnost, da sc porušijo hiše, posebno v Puštalu. Radi tega se je oblastni poslanec g. Lovro Planina obrnil na merodajne faktorje za nujno pomoč, da se pospeši regulacija Sore in vnese primerna vsota za to v državni proračun; da se preskrbi primeren znesek okr. cestnemu odboru v Škofji Loki za popravo ceste in zgradbo novih mostov v Škofji Loki in na Praprotnem, da sc zgradita nova mostova v Šcvljih in Železnikih; da se zgradc obrežni zidovi pod vasjo Puštal in da se pomaga po poplavi prizadetim posestnikom. Čudna pota strele. V ponedeljek, 12. t. m. ob štirih popoldne je strela udarila v zvonik župne cerkve na Blokah. Cerkev je orientirana in njen zvonik stoji na zahodni njeni strani. Tik zvonika proti zahodu stoji župnišče in hlev g. Modica, vulgo Župana. Proti jugu od nje pa se razprostira pokopališče. Ko je streia udarila v strelovod, se je razletela na pet isker, ker se je žica od strelovoda pretrgala. Ena iskra je ši-n;la po žlebu v župnikov vodnjak, razkopala pod-?.'rašanje ni reagiral, ga je prijel za ramo, na svoje začudenje pa je ugotovil, da je mož mrtev. V njem je spoznal 1. 1886. v Ljubljani rojenega brezposelnega pleskarja Josipa Lipovška. Na lice mesta je dospela policijska komisija z zdravnikom dr. Polenškom, ki je ugotovil, da je Lipovšku otrpnilo srce. Lipovšek jo bil zadnje čase brez zaslužka ter je prenočeval skoraj vedno na prostem. Službe ni mogel dobiti radi splošne brezjKiselnosti v njegovem poklicu, deloma pa tudi radi tega, ker jo bolehat za rakoin, ki mu je razjedel obraz. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Revež, ki ni užil v življenju nič dobrega, naj mirno v Bogu počiva! Strah Dolenjske. Po kočevskem in črnomaljskem okraju se ie dalj časa klali neki 28 letni Matija Žnidaršič, rodom iz Kompolj. Žnidaršič ima na vesti celo vrsto vlomov in tatvin. Med drugim je vlomil v hišo posestnice Ane Zupančičeve v Babni gori, kjer je pokradel več obleke in dragocenosti v v rod nosti okrog 10.000 dinarjev, posestniku Francu Gregoriču v Orlakah je ukradel v isti noči kol. Zupančičevi istotako mnogo obleke v vrednosti 9000 dinarjev, posestnici Katarini Klemenčičevi v Jugorju pa je ukradel 1600 dinarjev vredno kravo. Žnidaršič se skriva navadno pod imo-nom Ivan Tomšič, doma iz Trebnja ali pa iz Žužemberka. uporabljajte za čiščenje »Furmoto«. Cerkveni prt neznanega izvora Prod dobrim tednom je bil v Konjicah aretiran neki 50 letni Franc Š..' ker je bil v konjiški župni cerkvi zasačen, ko je ukradel 450 Din vreden cerkveni prt. Ob priliki aretacije so našli v paketu, ki ga je nosil s seboj, 11 oltarnih prtov razno velikosti in kakovosti, dve cerkveni proginjali, dva prtiča za monštrance, predpasnik, dva rokava in še 9 metrov raznih čipk za Tkvena pregrinjala Aretiranec trdi, da je prte kupil od neznanega človeka v Slovenjgradeu in da izvirajo prti iz Avstrijo. Najbrže pa so bili ti prti ukradeni v kaki cerkvf v Sloveniji. Če bi kak žunni urad pogrešal omenjene prte, naj to sporoči oblastem. Da ustrežemo cenj. odjemalcem, smo otvorili mehanično Ekspres-popmvlfalnico čevljev naših in drugih izdelkov. Čevlji se takoj popravijo. — Stranka lahko kar počaka na izgotovitev VOiKA-C^Viji Mesfnecm doma To vem ..,« »Nikoli nisem mislila, da je mogoče toliko rpeti! Nikoli, — nikoli... To si razlagam le vsled silne žeje, ki sem jo imela, da bi mogla rešiti duše.. .< Nato boječe: >Ne morem dihati, — ne morem umreti.« Kmalu pa j« vdano pripomnila: »O, še hočem trpeti!« »Moje najmanjše želje so se izpolnile. Torej, največja: umreti ljubezni, se bo tudi.. .< Ob 5 popoldne je pričel smrtni boj. Mali Agneza je bila sama pri bolnici. Obraz se ji jo predrugačil. Ko 90 vse sestre prišlo v bolniško sobo, jih je smehljaje sprejela. V roki je držala križ in ga neprestano motrila. Obraz ji je gorel v rdečici; roke so postale modrikaste. Noge so oledenele. Tresla se je po vsem životu. Mrtvaška pot ji je rosil v velikih kapljah raz čelo in drsel po licih. Radi vedno naraščajoče tesnobe se ji je včasih nehote izvil bolesten vzdih. Usta so bila vsa izsušena. Sestra Genovefa, njena rodna sestra Celina, ji je dala košček ledu. Nikoli ne pozabimo pogleda itn smehljaja, s katerim je naša mala svetnica v tem trenotku osrečila Celino. Ta pogled je bfl kot vzvišeno bodrilo in zadnji pozdrav. Ob 6 je zvonilo Angelovo češčenje. Tedaj je odprla oči ni se proseče ozrla na Marijin kip. Nekaj minut po 7 je častita mtfti priorica odslovila navzoče sestre, meneč, da še ni konec. Bolnica je zavzdihnila: »Prečastita mati, ali to še ni smrtni boj?... Ali ne umreni še?... »D«, moj otrok, je smrtni boj, a ljubi Bog ga morda še podaljša par ur.< Pogumno je menila: »Dobro. — Pojdimo! 0, ae, — ne hotela bi manj časa trpeti.. x Zoipet je pogledala svoje Razpelo: »Oh, ljubim Ga! ... Moj... Bog... Jaz... te .., ljubim .. Bile so njene zadnje besede. Takoj nato ' je padla nazaj, glava se ji je obrnila na desno. Mislili smo, da je mrtva. Prečastita mati je br/. j velela zvoniti in poklicati sestre. »Odprite I vsa vrata,« je dejala. V bolniški sobi so trojna vrata. Te besedo so bile zek> slovesne. Mati Agneza si je mislila: sedaj — jili v nebesih ponavlja tudi Gcspod svojim angelom. Sestre so kleče obkolile posteljo in so videle ekstazo zadnjega trenotka 01.raz naše svetnice je postal lilijsko bel, l<< t ! !.rat, ko je bila popi lncma zdrava. Gledal,i j( navzgor, i Pogled je izžareval srečo, ki pri1 .-'a vse nade... Zamaknjen je je trajalo ta d< !go, kot molimo apostolsko vero. Nato je !a oči in izdihnila. Bilo je približno ob 7.2 Tudi mrtva je ohranila angelski nasmeh in nedopovedljivo lepoto. »Tako tesno je oklepala križ, da smo ga komaj vzele iz rok, predno smo jo s sestro Marijo od presv. Srca (rodno sestro Marijo) in s sestro Amato Jezusovo dele v rakev ...« pripoveduje M. Agneza. »Takrat je izgledala, kot hi imela 12 ali 13 let. Ko smo jo prenesle v kor, to je v molitvenico, pa je bil njen izraz impozanlen. Udje »o ostali gibčni do pogreba, ki je bil 4. oktobra. Mati Agneza navaja še dve zanimivosti. »Med smrtnim bojem sv. Terezije se je zbralo na drevesu nasproti široko odprtemu oknu bolniške sobe mnogo ptičkov. Na ves glas so prepevali, dokler ni umrla. Nikoli ni smo slišale na našem vrtu takega koncerta. Težko mi je bilo lo nasprotje: tukaj toliko trpljenje, — tam taka radost. Starejša sosestra me je gin jena vprašala: Ali ste slišali ptičko? 0, to je bilo izvanredno!« * Med boleznijo je rekla sv. Terezija, da bo ob njeni smrti lepo vreme. 30. septembra jo ves dan deževalo. Okrog 7 se je nenadoma zjasnilo. Zvezde so blestele na jasnem nebu. Čudovit je G o sip od v svojih svetnikih. (Glej: Novissima Verba. Office Central de S. There-se. Lisieux.) Lansko leto smo sv. Terezijo za god počastili z lepo slovesnostjo blagoslovljenja rož. Tudi letos jo 1. in. 2. oktobra obnovimo v karmeJski cerkvici na Selu. 1. oktobra bo ob 4 popoldne pridiga v čast sv. Mali Tereziji, Nato blagoslovi jen je rož in M lani je. V nediljo 2. oktobra bo ob G tiha sv. maša, ob pol 8 pridiga. Ob 8 slovesna sv. maša. Nato več tihih sv. maš. Popoldne ob 4 pridiga, blagoslovljenje rož Ln litanije. Rože bodo že preje ua razpolago pri karmelski vratarki in sicer papirnate in iz blaga. Upali smo, da poklonimo sv. Mali Tereziji že za letošnji god novo kapelico, tik karmel-ske cerkve. Zal ni bilo mogoče, ker je natrosila še premalo rož. Vendar sc delo prične prihodnjo pomlad. Mala Cvetka bo pomagala, da prekrasen načrt g. profesorja Plečnika tudi krasno uspe. S kolikim navdušenjem bomo prihodnje leto blagoslavljali rože sv. Terezije v novj kapelici, ki raj bo na splošno željo naš mali, slovenski Lisieux. Pridite 1. iu 2. oktobra mnogoštevilno na Solo. Sveta Terezija pripravlja nebeških rož! Ob 30 letnici smrti male cvetke izide tudi nova knj i žica: »Rože sv. Male Terezije^., ki navaja razne zglede čudovite priprošnje karmel-ske svetnicc. Dobiti bo v Karmelu na Selu za ootkom oktobra. Bneme novice + Odlična obilna. Najbolje v celi Sloveniji je v odstotkih volila občina Polica, sodni okraj Višnja gora, ki je dala SLS 98.24 (.<1 stotka, vsem drugim strankam pa le 1.76 odstotka. Na ta dokaz politične zrelosti in eno-du.šnosti so poliški občani lahko ponosna. •k Ponedeljkova izdaja >Slovonca< je radi nedeljskega počitka, ki traja do polnoči, mogla iziti Šele v jutranjih urah, vsled česar za progo Ljubljana—Zagreb in Ljubljana—Karlovec list ni mogel biti razposlan s prvimi jutranjimi vlaki. ic Blagoslovitev novega »Društvenega doma«. Na B r e z n i c i se vrši v nedeljo popoldne blagoslovitev z vs porodom: ob 3 slavnostni nagovor in blagoslovitev, nato tombola v prid novemu Domu, ob petih orlovska telovadna akademija s prosto zabavo. Sodeluje gi dba kat. del. društva iz Jesenic. -k Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani obvešča svoje člane o sledečem: Kongres »Jugoslovanskega zdravniškega društva« se vrši letos, kaikor znano, v Rogaški Slatini, in to od 24. do 28. septembra. Člani, ki se hočejo udeležiti kongresa, naj javijo najkasneje do 20. t m. ravnateljstvu zdravilišča, če pridejo sami ali pa z družino, v drugem slučaju naj navedejo točno število članov družine. Za priglašene udeležnike so stanovanja brezplačna. Kdor prispe dne 23. oeptembra v Rogaško Slatino, dobi nakazilo za stanovanje na kolodvoru; pozneje se dobijo nakazila v stanovanj ekem uradu zdravilišča. Člani udeležniki dobijo legitimacije za polovično vožnjo na železnici pri tajniku društva gosp. dr. 0. Hausu, Poljanska c. št. 16, od 10 do ali od 3 do 5. Karte velja ludi za nacaj, zato jo je treba čuvati. Važne točke dnevnega reda izvedo člani v »Glasilu zdravniške zbormce za Slovenijo«. — Odbor. * VIT. kongres Zveze apotek, sotrudni-kov v kraljevini SHS se bo vršil letos v Zagrebu in to v nedeljo, dne 18. septembra. Kongres se otvori tega dne ob 9 v prostorih Rad-ničkega doma Ilioa 55, II. Na dnevnem redu so osobito važna ekon' mska vprašanja apotek. sotrudnikov, a razen tega tudi vprašanja splošnega značaja, kakor novi načrt aipot. zakona, lekarniški študij, nadzorstvo nad lekarnami itd. Računa se, da bo to dosedaj najšte-vilneje obiskani kongres apotek, sotrudnikov naše države. * Mednarodnega kongresa državnih nameščencev, ki se vrši od 17. do 20. t. m. v Norim l posebni deputaciji, v kateri bo zastopal SI venijo na elnik »Zveze drž. nameščencev za Slovenijo« g. rač. direktor Milan P a ter-n o s t e r. ir Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča ponovno vse tožilce pijač, da vlože do 20. t m. zanesljivo prijave radi odmere točilne takse. Prijave je vlagati pri pristojnem oddelku finančne kontrole. Načelstvo. * Morebitne darove za pogorelca gozdarja Špina v Kamniški Bistrici sprejema drage-volje župni urad v Stranjah p. Kamnik. Naj vsi obiskovalci Kamniške Bistrice in gostoljubne Spinov« hiše pokažejo, da zanje ne velja pregovor: Dobrta je sirota. Zato: odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze... * Prazgodovinska najdba. Posestnik Martin : trle iz Blatene pri Igu je pri kopanju jarka na svoji njivi zadel na čoln, ki izvira še iz dobe stavb na koleh. Čoln so izkopala popolnoma ohranjen, da bi se za silo še sedaj lahko vozil v njem. Čoln je dolg 9.5 m, 1 m širok in tzdollien in i/žgan iz enega hrastovega debla. V zemlji je bil 1.6 m globoko. ir Razpis ustanov trgovca Aniona Kolenca. — Kuratorii ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za srednje šole za zimski tečaj 1927/1928. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim Antonom Kolencem, vele-tržcem v Celju v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne elede na spol. Za posamezne štipendije ni določena nobena vsota, temveč kuratorii določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnične imovine višino posameznih naklonitev in osebe štipendistov. Ta ustanova je namenjena dijakom erimnazije, trgovske šole ali drugih šol v Celju. Sorodnikom pok. gosp. Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja. Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju, do dne 30. sept. 1927. Prošnjam je priložiti zadnje spričevalo; pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gomjegraj-skeea okraja, tudi listino, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo županstva ali župnika itd.) Tudi je treba v prošnji navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični Soli ali dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsoj priliki trajale študije; nadalje je treba priložili popis njegovih osebnih razmer ter jih posve-dočiti z uradno listino (ubožnim spričevalom). Vpo-Stevajo se samo pismene prošnje. Osebna intervencija je brezpogojno izključena. * Dunajska vremen, napoved za 15. september: Vreme se bo poslabšalo. V severnih Alp.V' zaenkrat še topli vetrovi. ir Tatvine v celjskem okraju. Pos «tniku Vin' u Janžekoviču v Petrovčali je bilo dne 8. t. ni. pokradene več obleke v vrednosti F/050 Din. — V isti noči je bilo vlomljeno v liiš i pose-talec Marije St&aierjeve v Gorici in od >i -eno 1500 Din gotovine, več obleke, ne-I nj osi vin ter drarjocen« sti v skupni vrednosti ■ 'Mn Din. Obeh tatvin je osumljena neka družba dveh 30—35 M starih moških ter ene, okoli 40 let stare ženske, ki wo pred omenjeno nočjo klatile v Petrovčali. + Pomnit«! Pralni prašek >2enak a h v a 1 a< razkraja nesnago. KUSAK0VIČA KAL0D0NT najboljša pasta sa sobe * Pri haemeroidih, zaprtju, ranitvS črevesa, tvorih, krvavenju debelega črevesa, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z vporabo naravne »Franz-Josef«-grenčice vselej prijetno polajšamje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovna zdravniki »a notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »F r a n z - J o s e f« -vode. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in speoerijskih trgovinah. Cfublfana 0 Nova vrtna kolonija na Viču. Stavbna in kreditna zadruga »Stan in Dom«"gradi v Mali vasi nad Rožno dolino svojo drugo vrtno kolonijo, kjer bo zgrajenih trideset novih stanovanj. V nedeljo dne 18. t. ni. se vrši na tej vrtni koloniji vzidava vogalnega kamna. Pričetek te slavnosti je ob ob pol treh, po slav-nosti se pa vrši na čast vseh »Stan in domar-jev« in prijateljev te agilne zadruge vrtna veselica v Zadružnem doum. Ta zadruga se je ustanovila koncem leta 1924. V tem kratkem času je sezidala 44 hiš z 90 stanovanji in 6 lokali. Sedaj pa zida na Viču to novo kolonijo in več manjših eno- in dvodružinskih hišic. Še to jesen pa prične zadruga graditi z državnim posojilom v znesku 2 milijonov Din v Šiški 20 stanovanj, kasneje pa namerava sezidati kolonije ob Dunajski cesti, v Vodmatu in v Šiški, če bo našla tudi v nadalje razumevanje pri merodajnih faktorjih. Na sedanji pokrajinski razstavi na Ljubljanskem velesejmu bo razstavila načrte, ki jih je projektirala že priznana tehnična pisarna arhitekta Ivana Zupana. Zadruga »Stan in Dom« vabi vse svoje članstvo, vse prijatelje zadružnega gibanja in vse interesente, da se udeleže zgoraj omenjene slavnosti in da si ogledajo načrte in publikacije na Ljubljanskem velesejmu. 0 V pokoj je šel danes po 49 letnem službovanju g. Edmund Schott, šolski sluga na humanistični gimnaziji v Ljubljani. Na tej gimnaziji je služboval 12 let, poprej pa v Novem mestu. Gospod Schott je še čil in zdrav, mož odločnega katoliškega prepričanja in dolgoletni naročnik »Slovenca«. Mnogobrojni njegovi prijatelji in znanci žele, da bi g. Schott še dolgo vrsto let zdrav in srečen v krogu svoje družine užival zasluženi pokoj v rojstnem Novem mestu, kamor se preseli. O Pogreb f S- Lovro Seliškarja je preložen na 3. uro popoldne, na kar posebno opozarjamo člane K rižanske moške Marijine družbe, ld se udeleže pogreba z zastavo. Zbirališče pred hišo žalosti Kolezijska uliGa št. 14. © Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga« opozarja svoje člane pevce in pevke, da se vr-še pevske vaje v ponedeljkih od 19. do 20. ure za ženske, v torkih od 19. do 20. ure za ženske in od ?0. do 21.30 za moške ter v četrtkih od 19.30 do 20.30 za mešani zbor. Do konca meseca septembra se sprejemajo še novi pevci in pevke, ki naj se blagovolijo zgla-siti ob zgoraj omenjenih dneh v Ljubljanskem dvoru, glasbena soba, vhod iz Pražako-ve ulice. 0 Posctniki ljubljanskih gledal, predstav se opozarjajo, da se vrši predprodaja vstopnic za predstave tekom jesenske razstave od petka dalje vsak dan od 10—12 in od 3—5 v opernem gledališču. Od pol 8 dalje pa pri večerni blagajni v operi. Vse predstave, dramske in operne se vrše ta teden v opernem gledališču. O Sestanek trgovskih nastavljencev. Krajevna sekcija trgovskih nastavljencev »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« v Ljubljani sklicuje za v petek dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije pri »Levu« na Gosposvctski cesti št. 14, sestanek trgov-rkih nameščencev. Na dnevnem redu je tudi odpiranje ln zapiranje trgovin v Ljubljani. O >;i ši j dezijanski gojenci in oratori-janci so vljudno vabijo na redno letno zborovanje, i,i se rši v nedeljo dne 18. t m. na Rakovniku. Ob devetih sv. maša, nato zborovanje m skupen obed. Popoldne prirede bivši gojer i veseloigro »Zgubljeni nečaka. Pridite vsi i' prijavite se čimproje ravnateljstvu zavod;, da so more pripraviti zadostno število kosi!! Na eselo svidenje! 0 M onje živali. Na Tržaški cesti je neki hlapec lal kravo. Ker mu je šla prepočasi, jo je začel tolči po rebrih s kamnom. Na zahtevo pasantov, ki so se splošno zgražali nad neusmiljenim človekom, je stražnik zapisal ime suroveža. Slučaji mučen,ja in trpinčenja živali bi res lahko izpadli iz policijske kronike. Najbolj zdravo pa bi bilo, če bi priobčili imena takih rurovežev v časopisu, kar bomo tudi storili, akr se bodo taki slučaji še ponavljali. (Dobro bi bilo tudi zdravilo s pendre-kom.) O Pogrešan. Ze delj časa pogrešajo sorodniki 20 letnega Stanka Novaka, v Ljubljani rojenega in pristojnega ključavničarskega pomočnika, stanujočega v Krakovski ulici 33. Kdor bi vedel o njem kake podatke, naj spo roži policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. © Dr. Bleiweis pričonši s 16. t. m. ne ordinira do preklica. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. 0 Matična knjigarna na Kongresnem trgu ima največjo in najbogatejšo izbero muzikalij v Sloveniji. Posebno opozarjamo cenjene učitelje glasbe na našo veliko zalogo Lnstruktiv-nih del za vse instrumente in petje po najnižjih cenah. Za naročila z dežele zadošča dopisnica s točnim naslovom. Občinske volitve po vsej mariborski oblasti razpisane. Maribor, 14. sept. 1927. Komaj smo končali ene .volitve, že prihajajo nove in sicer občinske volitve. Kakor smo zvedeli, bodo to volitve v kratkem razpisane za vso mariborsko oblast, torej tudi za Prekmurje. Vršile se bodo v začetku novembra. Maribor □ Sestanek raupnikov in odbornikov SLS v mestu Marib:*ru je v petek" ob 7 zvečer v sobi Koroška c. 1. Ker je sestanek zelo važen, prosimo, da pridejo vsi, posebno tudi ona, ki so vodili volivne pisarne, ki so bili predstavniki na voliščih ali v komisijah. □ Zahvala volivcem v Mariboru in v okraju Maribor levi breg. V inestu Maribor je Slovenska ljudska stranka združila nase nepričakovano lepo število glasov: 1505 volivcev iz mesta stoji v naših zmagovitih vrstah. Če pomislimo, s kakimi ogabnimi sredstvi so delali proti nam socialisti in demokrati, je izredno veselo dejstvo, da smo dobili v samem mestu Maribor tako ogromno število glasov. To je naš ponos! In v okraju samem so tekmovale vse občine in župnije, katera bi priborila naši stranki večje število kroglic. V celi Sloveniji stoji ravno naš okraj na prvem mestu. Za našo stranko je glasovalo v okraju Maribor levi breg in Sv. Lenart 8479 volivcev! Naš okraj ima celo sam volivni količnik! V tem okraju je dobila naša stranka sama več glasov, kakor so jih dobili socialna demokrati v vseh okrajih Štajerske skupaj. Posamezne župnije so vzorno tekmovale med seboj, katera bi spravila več volivcev na volišče. Nepričakovano veliko število so dosegle nekatere župnije.' Na čelu tem vzornim našim narodnim in strankinim irdnjaviam stoji naš Sv. Jakob v Slov. goricah, kjer je bilo poleg mesta Maribor oddanih največ glasov za našo stranko, namreč 593. V svojem in v imenu Slovenske ljudske stranke se tem potom najiskreneje zahvaljujem vsem našim zvestim volivcem, agitatorjem, prijateljem, ki so tako požrtvovalno delovali za našo zmago! Bog Vam povrni, kar ste storili za našo pošteno krščansko stvar! — Framjo Žebot, narodni poslanec. □ Kako so socialni demokrati v Mariboru volili. Socialni demokrati se imajo samo svoji nepošteni agitaciji zahvaliti, da so dobili v Marboru par glasov več kot SLS. Socialni demokrati so volili za mrtve, pa tudi veliko število takih, ki so se izselili iz Maribora. Nadalje so socialisti volili tudi za one, ki še dopoldne niso volili. Vpokojeni strojevodja g. Jakob Kristian v Loški ulici je bolehen, ker je bil nedavno operiran. Hotel je iti še le popoldne volit. Za to s« zvedeli v socialističnem agitacijskem lokalu in so poslali volit namesto Krisliana nekoga driigega. Ko je prišel popoldne Kristian sam na volišče, da odda svoj glas, je zvedel, da je že nekdo volil zanj. In socialisti so se še hvalili, da so poslali ponarejene volivce volit za druge. Tako so poslali drugega volit tudi za našega pristaša Fr. Mar-kota iz Melja. Takih slučajev je mnogo in jih bo treba natanko dognati in rdeče volivne sleparje 06tro kaznovati. Socialisti so vodili evidenco o onih volivcih, ki so umrli in o onih, ki so se preselili. Pošiljali so volit druge na njih imena. In še na ta način so dobili komaj par glasov več nego naša stranka, □ Dvakrat volili? Mnogo je takih volivcev, ki s« bili vpisani v Mariboru in v Ljubljani. Za več slučajev smo dognali, da so dvakrat volili, in sicer najprejo v Mariboru, nato pa »o so odpeljali v Ljubljano. Da so ti strici demokrati, to je jasno. Upamo, da si bodo drugič kaj takega premislili. □ Demokrati upajo, da bodo s socijalisti vladali občino. Kdor opazuje tesne osebne zveze med demokrati in socijalisti ter še k temu doda »Jutrova« blagohotna poročila, ta mora opaziti nakano demokratov, ki hočejo vladati v občini s pomočjo socijalistov. Jasno pa je, da mnogo demokratov te zveze ne mara, da jo pa bo delavstvo obsodilo, je pa še bolj jasno. So pa bernotovci v tem oziru že bolj pošteni kot pa »čisti« socijalisti. — Vsaj načelni so! □ Za aocijaliste ima »Jutro« vedno kako dobro besedo. Zdaj obžaluje, da niso Bernotovci glasovali za Petejana, ker je s tem propadel en poslanec g. Grčar. Zakaj se »Jutro« ravno v ttm oziru tako poteguje za te »socialiste«, delavstvo že ve in ne bo več nasedlo socijalističnim priganjačem za SDS. Kakor je svoj čas imela SDS samostojno kmetijsko stranko, da bi z njo kmete spravila pod svoj klobuk, tako ima /daj socijalisti eno »čisto« grupo, da razdvajajo delavstvo ter ga tirajo pod knuto SDS kapitalistične buržuazije. □ Velika invalidska tombola. Združenje vojnih invalidov krajevni odbor v Mariboru priredi v nedeljo, dne 2. oktobra 1927, ob treh popoldne na trgu Svol>ode javno veliko tombolo v korist najrevnejšim članom. Glavni do-bitki ao: prva tombola: kompletno opremljena spalnica iz trdega lesa. Druga tombola: moško kolo. Tretja tomliola: kuhinjska oprema. Čelrta tombola: voz premoga. Peta tombola: vreča fine nioke. Razven tega je še nad 500 manjših krasnih dobitkov, tako da bo vsem interesentom v veliko presenečenje. Cena srečki 3 Din. Dobijo se po vseh tobačnih trafikah mesta Maribora iu v pisarni Združenja vojnih invalidov, Rotovški trg 6 med uradnimi urami vsako sredo, soboto in nedeljo od 9 do 11. Ker ima prireditev socijaien in človekoljuben namen, se naproša cenj. občinstvo, da to prireditev iz sočutja podpre. Vsem dobrotnikom in darovalcem, katere bomo o priliki na tem mestu objavili,, so že v naprej prav srčno zahvaljujemo za njihovo naklonjenost. Vsa nadaljnja darila in dobitki se tudi lahko pošLejo ali dostavijo v invalidske pisarne odnosno se na željo pride iskat v trgovino ali na dom. O nadaljnjem glede prireditve bomo še poročali. Vsa društva in korporacije pa prosimo, da na ta dan ne prirejajo veselic. □ Poprava ulic. Mestni stavbeni ur."d je zaprl za vozovni promet Frančiškansko ulico radi temeljite poprave. □ Studenci pri Mariboru. Vsem zavednim Studenčanom, ki so kljub pritisku in nenavadni protiagitaciji od strani naših socijalistov vrgli dne 11. sept. volivne kroglice v 1. skrinjico, ter s tem pokazali svoje zaupanje g. dr. Korošcu, iskrena zahvala! — Krajevni odbor SLS v Studencih. □ Blagoslovitev križa. Občina Pobrežje pri Mariboru je dala lepo prenoviti križ pred pokopališčem. Slovesna blagoslovitev prenovljenega znamenja bo v nedeljo ob štirih popoldne. Pri slovesnosti bo svirala godba Kat omladine. Treba še tudi poudariti, da sta prispevali k prenovitvi znatnejše denarne svote Spodnještajerska iposojilnica in Hranilnica v Mariboru. □ Neznan utopljenec. V torek popoldne je Drava naplavila utopljenca tik pod čoln, ki je vedno pripet ob bregu pri vrtnariji na Koroški cesti. Takoj pozvana komisija je dognala, da ima utopljenec opasana ledja s predpasnikom, sicer je pa brez obleke, dokaz, da ga je zalotila smrt pri kopanju. Neznanec bo star kakih 35 let in je moralo ležati truplo že kaka dva meseca v vodi. Utopljenca so iprepeljali v mrtvašnico na Pobrežje, kjer se je vršila sodnijska obdukcija. Odkod bi naj bil ponesrečeni, je dosedaj čisto neznano. □ Nečloveška mati. V vojašniški ulici prebiva rodbina, ki je imela malega otročiča. Nečloveška mati je pustila otroka stradati tako dolgo, dokler ni umrl. Otroka so po smrti sodno obducirali in je dognala komisija, da je umrl reva radi stradanja. □ Pevci in pevke 1 »Maribor« začne v ponedeljek z rednimi vajami. Za ženske ob 6, za moške ob 8 v pevski sobi Slomškov trg 20. Priglasite se vsi dosedanji, iskreno vabljeni novi! Združimo svoje pevske moči v mogočen naš zbori □ Pred Cirilovo tiskarno je videl »Ju-trov« poročevalec veliko množico ljudi, ki so se — poparjeni razšli. Ugotavljamo, da pred Cirilovo tiskarno ni bilo nikakih ljudi in se pred Cirilovo tiskarno niso objavljali izidj volitev. Jutrov poročevalec ima resnično jutrov-sko fantazijo. Iz našega SCorofana. Spomin padlim vojakom. V nedeljo, 4. sept-, 9e je vršila na skrajni meji zahodne Koroške, na sedlu Pleken, velika slavnost, ki je privabila okrog pet tisoč ljudi v izredno Jepo planinsko pokrajino. Pleken je stari znani prehod iz Ziljske doline v Italijo (Paluzza). ki je igral v svetovni vojni važno vlogo. Na tem sedlu in na visokih hribih v bližini (Celou, Pal) so se vršili hudi boji, v katerih so se odlikovale vse narodnosti bivše Avstrije ter odbijale napade Italijanov. V spomin na te junaške boje se jo zgradila krasna cerkvica, ki je pravi biser, posebno v tako veličastni okolici. Na priprostem oltarju počiva padli vojak, nad njim veliki križ, iz katerega gleda Zveličar na umrlega vojaka Pod oltarjem je vdolbina, v katero se bodo položile kosti padjih vojakov. Tudi marsikateri slovenski vojak bo spal tu večno spanje. Škof Ilefter je posvetil cerkvico in je daroval prvo sv. mašo. Zastopane so bile vse oblasti, tudi vojaške. Nehote je ta slavnost bila neka liha in prikrita manifestacija proti Italiji in deželni glavar dr. Lemisch ii je primešal nekaj vsenemškega. pelina. Na poljedelski Soli v Celovcu se vrši od dne 26. septembra do 10. oktobra tečaj za pogozdovanje. Kmečki fantje, ki se žele udeležiti tečaja, dobijo v šoli prosto hrano in stanovanje. Nekaterim se bodo celo vrnili potni stroški. Tečajniki hodo delali tudi skupne poučne izlete. Teh tečajev se bodo gotovo udeležili tudi nekateri fant je iz slovenskega dela dežele. Prva gorska ieleznira na Koroškem. — Blizu Beljaka je krasna razgledna točka po imenu -Kan-zelc, nn katero gradijo Beljačani železnico. Oelo se je pričelo pred dvema mesecema in bo dovršeno do Božiča Gotovo bo tudi jnnogo jugoslovanskih izletnikov prihajalo na Koroško, da se popeljejo v višin skoro 2000 metrov in da potem zgradijo prav kmalu železnico na Golico od jeseniške strani. Nemško in avstrijsko plan. društvo io ur. zne valo 4. septembra na Dunaju svoj 53. občni zbor. Ta zbor se je razvil v manifestacijo nemštva. Predsednik dr. Sydow jo protestiral proti nasilju, ki ga Italijani vršijo proti južno-tirolskim Nemcem in ie ugotovil z zadovoljstvom, da se je na mednarodnih kongresih (Berlin in Madrid) izrekla huda obsodba italijanskih metod. Vzkliknil je: »Nikdar so ne ln posrečilo poilalijančili Tirolca.c — Skoraj še bolj jasno je govoril avstrijski minister dr. Soiillrff '•■ t zastopnik zveznega predsednika dr. Ilainiseha. Izjavil je, da je planinsko društvo veliko opori?te nefnStva v srednji Evropi in: »Ni mi trebi va-i povedati, kam merijo ležnie močnega, na zedinjenje usmerjenega neinštva,< tako ie končal. Ni «« čuditi Schichtov način pranja Namočiti v eks traktu za \ pranie »ŽENSKA HVALA" J Izprati s Schichtovim TEPPENTINOVIM MILOM. da so ge ua tem obenem zboru spremenila pravila v tem zmislu, da bodi namen planinskega društva no samo spoznavanje planin, ampak tudi gojitev ljubezni do nemške domovine. Proračun za L 1028 j predvideva 835.000 mark dohodkov (okrog 12 mili- I jonov dinarjev). ■Štiri ljudje se zadušili. V K ruskem Gradu j blizu Gospesvete se je zgodila 7. septembra strašna nesreča. Posestnik Jurij Krašl je hotel popraviti deset metrov globok studenec in je zapalil slaiuo v njem. Na dnu studencu so se razvili močni plini (ogljikov dušik). Šli so zaporedoma štiri ljudjfe, trije domačini in podjetnik iz Celovca Perschak v studenec in so se vsi štirje zadušili. Sele požarni brambi iz Celovca se je posrečilo s pomočjo plino vih mask spraviti trupla na svetlo. Kranj kar bi povodnji pospeševalo. A za naš magistrat menda to ne velja. Sredi Mežo pri mostu je hlod še od lanske povodnji, tam »e nabira vedno več vej in druge navlake, tako da bo to v slučaju narasle vode nevarnost zn mostove. Nikakor tudi m prav, da se vse smeti spravljajo v vodo. Nameravanega, zidanja delavskega doma na stroške občine menda ne bo, ker je vse utihnilo o tem. Neurje. Dne 12. t. m- po noči jo bilo na Ur-šelski gori veliko neurje; potoki so zelo narirli. Meža je dosegla skoro lansko višino. Volivni komisar v Kotljah zaradi povodnji ni mogel odpotovati v Maribor. Poročil se je 8. t. m. tukajšnji ključavničarski mojster Hubert Legnar z gospodično Marijo Kotnik-ovo. Bilo srečno. Dopisi Za revijo narodnih noš na Ljubljanskem ve-lesejmu, katero priredi slovensko ženstvo, se vršijo v mestu in okolici z vnemo vse potrebne priprave. Na pretekli ponedeljek je sklical pripravljalni odbor informativen sestanek, na katerem se je sklenilo, da se prijavi deset parov v narodnih nošah za tekmovanje. Prijavljenih je tudii več tekmovalk in tekmovalcev. Ponovno poživljamo tudi vse ostale lastnike narodnih noš v mestu in zlasti v okoliških vaseh, da se pridružijo kranjski skupini, da bi dosegli v Ljubljani čim sijajnejši nastop. — Skupina se zbere v nedeljo dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne pred mestno hišo v Kranju, odkoder odkoraka na kolodvor. — Pripravljalni odbor. Noro mesto Smrtna kosa. Umrl je dne 9. septembra t. 1. po dolgi in mučni bolezni daleč naokolu znani po-sesnik in lesni trgovec g. Peter Malenšek iz Kan-dije. Kako priljubljen jo bil rajnki, je pokazal njegov veličastni pogreb, ki se je vršil ga šolskega poslopja. Vse stroške nosi ob?;na. S pnVdkom 6 razredov, 2 kabinetov in novih stranišč sta dobili osnovna kakor meščanska šola lastni poslopji, kjer je dovolj lepih in primernih prostorov za oba zavoda. Meščanska šola se je to šolsko leto lahko razširila v 4 razredno, osnovna šola pa ima 12 razredov, ekskurendo in otroški vrtec. Vsa slavnost v nedeljo se vrši pri šoli, in sicer po sledečem sporedu: služba božja na prostem pri šoli — med mašo poje šolska mladina, blagoslovljenje, nato otvoritev z raznimi govori in deklamaeijnmi. Pričakujemo, da bo rodila vzgoja in izobrazba v novih lepih prostorih dobre sadove, M bodo obilo poplačali požrtvovalno delo in stroške 1 Orel V Dramljah pri Celju se v nedeljo, 18. sept. izvrši slovesna ustanovitev orlovskega odseka in orliškega krožka. Spored: ob pol 10 sprejem gostov, ob 10 sv. maša, ob 11 ljudski tabor pred cerkvijo, ob 2 popoldne večernice in ob 3 javni telovadni nastop. Bližnji in daljni odseki in krožki vljudno vabljeni. Izstopna železniška postaja Št. Jur ob južni železnici. Bog živi! Polovična vožnja na Zbor delegatov JOZ ozir. občni zbor OP je dovoljena in velja od dne 22. do 27. septembra t. 1. — Prosimo zastopnike odsekov in zastopnice krožkov, da voznih liskov v Ljubljani ne oddajo in da prinesejo s sabe od odseka potrjeno izkaznico, za polovično vožnjo. — Kdor nima dokaza, da je delegat, mora plačati celo vozarino po tarifi. 4 Novi Vadnik za redovne vaje, III. razširjena izdaja, izide prihodnji teden. Dobival se na dan občnega zbora OP v nedeljo 25. t. m. po znižani ceni. Znižana cena se dovoli odsekom in krožkom, ki najkasneje do tega tedna kupijo in plačajo vsaj dva izvoda. Redna cena bo okoli četrtine višja. — Novi Vadnik vsebuje znatne spremembe. Vseskoz vlada siner, da se uveljavljajo slovenski ljudski izrazi in da se vaditelju dajejo praktična navodila za poučevanje in vaje. Ljubljana, Št. Jakob. Danes točno ob 8. uri zvečer se vrši pri g. Šerjaku, Florijanska ulica 11, redni občni zbor orlovskega odseka L jubljana -Sv. Jakob. Obvezno za vse redne člane in starešino! Vabljeni so tudi podporni člani. — Odbor. .' ^ras ueto Belgrajska univerza v letu 1925'26. Rektor.it belgrajske univerze je izdal kot svojo 18 publikacijo svoje letno poročilo prosvetnemu ministra za leto 1925/26. Poročilo dopolnujejo podrobna poročila dekanov in nekatera druga poseDna poročila. Publikacijo, Id obsega 163 strani, daje globok vpogled v življenje in snovanje belgrajske univerze in njenega dijaštva. V naslednjem le nekaj podatkov; Profesorsko osobje je štelo koncem navedenega leta: v Belgradu 202, na modroslovni fakulteti v Skoplju 13 in na pravni fakulte j v Sul>otici 13 skupaj 228 oseb; od tega je bilo rednih profesorjev 88 (kontrakt. izrednih 7), izrednih 44 (kontrakt. izrednih 3), docentov 4', honorarnih 59, lektorjev 7 in 2 učitelja. Skupno število slušateljev je znašalo v zimskem semestru 5634, v letnem 5193. od tega 4463 odnos. 4094 moških in 1171 odnos. 1099 ženskih. Posamezne pokrajine so bile zastopane sledeče: Srbija 3642, Vojvodina in Baranja 437, Črna-gora 303, Južna Srbija 218, Bosna 111, Dalmacija 114, Hercegovina 57, Hrvatska 35, Slavonija 42 in Slovenija 26; tuje države so imele: Rusija 961. Ogrska 25, Bolgarija 21, IUlija, Avstrija 16, Poljska 13, Grčija 11, Romunija 11, Češkoslovaška 9, Nemčija 6, Turčija 5. Švica 1, Albanija 5 in Bavarska 1 slušatelja. Po fakultetah je bilo: na modioslovni 475 moških in 715 ženskih, na pravni 'akuMeti 1459 moških in 198 ženskih, na tehnični fakulteti 1625 odnosno 50, na poljedelski 206 odnosno 1, na medicinski 579 odnosno 205, na bogoslovni 69 moških in 2 ženski slušateljici. na modroslovni fakulteti v Skoplju 144 moških in 78 ženskih, na pravni v Su-botici 319 moških in 293 ženskih. Celokupni uspeh vseh fakultet je bil: 3 promocije iz modroslovja, 49 iz medicine, približno 450 diplomskih izpitov in približno 5000 izpitov iz posameznih naučnih skupin in pripravljalnih; nepoloženih izpitov (izpitov, Sri katerih so kandidati propadli ali pa odstopili) > bilo 2723. — Posamezna poročila dekanatov na-glašajo, da je »pri slušateljih odpadla želja in zanimanje za resno delo«. V moralnem pogledu in vedenju pa je opažati stalen napredek. Gmotno stanje dijaštva je V pretežni večini skrajno težko, kar vpliva tudi na nezadostne naučne uspehp; znatno zboljšanje »e pričakuje z otvoritvijo Kraljevega dijaškega doma. Nemška sodba o Grivčovi »CnrkvU. Dr. Valentin Holzer (Krem« ob D.), znani odlični nemški pisatelj, duhovnik in iskren prijatelj Slovencev, objavlja v št. 36 »Kath. Kirchenr.eitnng« poročilo o prof. Grivčevi »Cerkvi«. Dr. HoUer pravi, da je Grivčevo_ delo edino svojo vrste. Ugotavlja, kako je doslej Traciatus de Eociesia na oogosiovnicah obravnaval le protestantske cerkvene teorije, pri čemer so se globlja vprašanja o notranji zvezi s Kristusom skoraj popolnoma zanemarjala. O vzhodna cerkvi pa bogoslovec ni veliko več odnesel ,i2 bogoslovje, nego kar mu je ostalo iz dobrega verskega penka na gimnaziji. To veliko verzel, ki je danes, ko se že liberalni tisk peča z vprašanjem verskega zedinjenja, tem vidnejša, izpopolnuje dr. Grivčeva »Cerkev«. »Kot prvi« — piše dalije prelat dr. Holzer - >se je pečal z vzhodnim vprštanjem ITer-bignv. Profesor Grivec, ki je poleg llerb:gnyja in Palmierija najboljši pozna vavec vzhodne teologije, je šel dalje: ni le uporabil vse toslvamt< literature, marveč se je tudi v metodi ravnal po Vzhodu. Dodal je razpravi o hijerarhični ustavi cerkve krasno poglavje o Corpus Christi mysticuni, ker ni pred njim še nihče storil. V poglavju o primatu prinaša novo argumente iz življenja in spisov sv. Cirila in Metoda, dokazuje razliko med vzhodnim, bizantinski ni in današnjim disidentnim razumevanjem o pri p-a! u. Tako nudi knjiga toliko obilico novega, da je takoj po objavi vzbudila pozornost najvišjih cerkvenih mest.« Dr. Holzer navaja nato kako je našla knjiga zaradi duha miru in ljubem1'. ki jo preveva ugedrn odmev tudi med pravoslavnimi, kako je de'j prevedeno že v latinščino in ruščino in da se uvede kot učna knjiga v romanskih in slovanskih deželah. »Slovenci morejo biti na svojega Bina Grivcn ponosni! Deli dejansko casluži, '1* se preveč v nemščino in nvedrs kot učna knjiga ca bogoslovne faku!l"(o. Upajmo, da se za lako iiujno potreben prevod najde nemški založniki« — Tako šarijo slovenski katoliški učenjaki sloves naše kulture. Naši domači nasprotniki, ki prav te dni zopet proglašajo sebe kot edine nositelje in zaščitnike slovenske kulturo, vce katoliško misleče ljudi pa za roakcijonarje in sovražnike kulture — naj si dr. Holzerjevo oceno Grivčeve »Cerkve« vtaknejo za ogledalo. Kmji@:i ne sme manjkati v nobeni šolski knjižnici, kjer se poučujejo ženska ročna dela. Vsak ubod. Iti ga dandanes naredi doma pridna roka gospodinjina pomeni razbremenitev gospodinjstva, kateremu v današnjih težkih časih povsod primanjkuje inatorijelnih sredstev. To knjigo, s pomočjo katere si vsaka gospodinja po priiežni meri potrebne kroje sama nariše, mora imeti vsaka nevesta, ki si dela in šiva svojo balo, potrebuje jo vsaka gospodinja ali dekle, ki si hoče omisliti perilo ?a se ali svojce. Knjiga je strokovno na višku. Sestavljena je vzorno, pisana jasno in pregledno, snov je obdelana strokovno. Glavni oddelki knjige so žensko, moško in otroško životno j perilo in hišno perilo. Tu najdeš navodila za šivanje i in prikrojevanje srajc, koinbinež, predpasnikov, bluz itd., itd., itd. Skratka vse kar oblačimo in rabimo na postelji in na mizi. Slog je lepa slovenščina in vrhu tega preprost in vsakomur umljiv, poljuden. Za marsikak šiviljski izraz je uvedena nova beseda, ki ni skovana tjavendan, ampak strokovno brezhibno tvorjena in prikrojena po slov-niških pravilih v pristnem slovenskem duhu. Kar daje knjigi posebno vrednost, so nazorno in jasno risane siike raznih krojev, ki ilustrirajo strokovno mrtvo besedo. Takih krojev je pridejanih nad 50, tako da tudi v tem pogledu imenujemo knjigo lahko prvovrstno. Oprema je razkošna. Založništvo ni hranilo s papirjem, zato je pa tudi snov že na prvi pogled pregledno in nazorno razpredeljena. Arkove knjiga »Prikrojevanje perila« nt samo kulturno delo, ampak tudi vrio praktičen spis, ki ga boš našel prav v vsaki hiši, kakor najdeš Kalinškove »Slovensko kuharico«. Misijonar. Roman s slikami. 5. zvezek Misijonsko knjižnice je Izšel in je odposlan vsem. ki so ga naročili. Stane 15 Din (za stalno naročnike knjižnice 12 Din). Poštnina poEebej. Naroča se na naslov: »Katoliški masijoni«. Ljubljana, Tabor 12. Prosvetni glasnik, službeni organ ministrstva prosveto kraljevine Srba. Hrvata I Slovenaca, Beograd 1927, sveska 5. i 6. Zvezek obsega uredbe, na-redbe, razpise, odloke in oglase, tičoče šol In učnega osobja, ki so izšle približno od maja do konca julija t. 1. Fr. Semrov: Ljubljanska poŠta. Zgodovinski opis ob 30 letnici njene stavbe. V Ljubljani 1927. Založila »Oblastna organizacija ptt. uslužbencev v Ljubljani«. 98 strani. — Pisatelj zasleduje razvoj ljubljanske pošte od preprostih njenih početkov koncem 15. stoletja pa do njenega obsežnega modernega razmaha ter nam na podlagi dostopnih viTov odkriva bogat kos domače »godovine, ki bo poleg poklicnih poštarjev zanimal tudi širše sloje, saj ima vBak skoraj dnevno opravka s iem, poleg železnice najpotrebnejšim prometnim sredstvom. Podrobneje razpravlja z razvojem poŠte v 19. stoletju za časa Francozov, v predželetiiiški dobi, nato v dobi železnico in breojava, ki sta povzročila nove panoge v poštni službi, razne reforma in novo organiziranje pošte, kaka je bila njena usoda pod tujo streho, za časa potresa, med svetovno vojno in sedaj po ujedinjenju; hvaležno se tudi spominja zaslužnih moj, ki so služili pri poŠti ali brzojavu. Opisuje pa tu '.i zgodovino ljubljanska poštne ]>ala-čo, pripravo in dovršeni dom. Bodočnost pošle in brrojava pa je v zračnem prometu in radiotelegra-liji; želeti je, da postane v dogledneni Času teh naprav deležna tudi ljubljanska pošta. — Živahno pisano razpravo, ki je izhajala razkosano v »Poštnem glnsiiikiu in sedaj izšla v popravljenem ponatisu, priporočamo našemu občinstvu najtopleje. — Naroča se pri avtorju ali založniku. Cena 10 Din. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča za piuznik Sv. Terezije Deteta Jeiusa: Bernau M., Mit Dir stil Gottl Wie bete und lebe ich lin Geist der kleumeui hI. Thoresia. 470 str, vez. Din 68.— . Bernau M., Kleine bi. 'Iheresia Dir nach! Herz Jesu-Betrachtungen fUr jeden Tag des Monate im Geiste der hI. Theresia vom K. J., 288 str., vez. Din 34.—. Bierbaum P. A., Theresienbtichlein. AndachtsbOch-lein fUr Verehrer der heiligen Theresia v. K. J., 191 str., vez. Din 15.50. Bierbaum P. A., Die Ordensfrau aul den Pfaden der heiligen Theresia vom Kindo Jesu. 223 strani, vez. Din 31.—. Gedanken und Ausspriiche der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. 390 str. vez. Din 34.—. Dor Geist der hciligcu Theresia vom Kinde Jesa. Nach iliren Schriften und den Aufzeicluiungen aus ilirem Leben. 223 strani, nevez. Din 54.—. Gerard P. A., Thoresicn-Gebelbuch. Ervvligungen und Gebete zu Ehren der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. 280 strani, vez. Din 39.—. Laveille, Das Leben der heiligen Theresia vom Kinde .lesu. 500 strani, vez. Din 75.—. Schmitt P. S., Novene zu Ehren der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. 31 str., nevez. Din 5.—. Die heilige ThereRia vom Kinde .fesu. Gescliichte einer Seele. Volksausgabe. 391 str., vez. Din 84.—. CfuTblfansIto oledišče PRIPRAVE ZA NOVO SEZONO V LJUBLJANSKI DRAMI. Ljubljanska drama je že mesec dni v vročem delu za bodočo sezono. Pripravlja se šest dramskih novitet, ki p>o svoji raznolikosti kažejo nekako skrčeno sliko vse letošnje igralne dobe. En stari Grk (Evripidova Medej«, izza poskusa s Sofokleje-vo Antigono, in če odštejemo dijaške vprizoritve v Št. Vidu in Ljubljani, prva staroklasična drama na našem odru); en Shakespeare v novem prevodu; en Cankar v Skrbinškovi dramatizaciji; en Wilde; en moderen Srb — Kulundžič in ena slovenska novost — Leskovčeva drama iz beraškega življenja »Ne čez most«. Poleg tega tri veseloigro na skušnjnh za Ljubljanski velesejem — res velika poizkušnja za sposobnost, discipliniranost in živce našega dokaj maloštevilnega ansambla in njega štirih režiserjev Lok se boči od prvih vrhov evropske drame v starem veku preko bujno objestne renesančne komedije in lahne paradoksalne salonske konvemcije do naše najnovejše produkcije. Od vzvišeno resnih tonov Evripidovih preko skoraj burkaste polnokrvnosti Shakes|)earove do zadnjega utripa našega povojnega človeka. Repertoarni načrt razodeva stremljenje, pokazali poglavitne smeri vse svetovno drame, odpreti poglede na znamenite pojave pri .vseh narodih, predvsem slovanskih. Jasno jo. da ena, dve in več sezon to stremljenje lahko samo naznuči, in da je treba za izvedbo lel in let in desetletij in desetletij: neumornega, smotrenega napora generacij. Ciklične vprizoritve, kakršne so v navadi pri Cehih, Nemcih, Francozi!, bodo, kakor drugod, tudi pri nas šele zreli plod dolgotrajnega prizadevanja V9eh faktorjev, ki tvorijo gledališče: igralcev, vodstva in občinstva, ki hoče dobro slovensko narodno gledališče, in sme, ako se aktivno udeležuje dola pri vstvarjanju naše kulture, zahtevali od igralcev in vodstva vse dobre volje in napora vseh sil. »Trubadur«. Na dan otvoritve jesenske raz-stave na Ljubljanskem velesejmu v ooboto dne 17. t. m. so poje v ljubljanski operi Verdijeva opera »Trubadur« v sledeči zasedbi: Leonoro poje gost gdč. Ida KarolyJeva iz Zagreba. Azuceno ga. Vilma Thierry in Inez ga. Ribičeva. Grofa Luno poje prvikrat na našem odru g, Ilolodkov in Maurica g. Gospodinov. Ferrando jo g. Rumpelj, Ruiz g. Mo-horič, sel g. Simončič, poglavar ciganov pa g. l'er-ko. Režijo vodi g. šubelj, dirigira pa delo kaiiel- nik Neffat Začetek točno ob 20. uri. » » » Gledališka razstava, ki se bo vršila na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra t 1. bo razdeljena v 6 večjih oddelkov: Literarni del bo obsegal rokopise, odloke in bteraturo; vodi ga tajnik Narodnega gledališča gospod C. Debevoc. Pod vodstvom »Organizacije gledaliških igralcev« stoji drugi del »Naši igralci« rn bo vseboval slike, fotografije in razne zanimive osebno predmete slovenskih igralcev. Tehnični del bo vseboval pripomočke scemičnih efektov, garderobo, lasulje, načrte, aparate Itd. Četrti oddelek, ki bo za široko javnost gotovo najzanimivejši, tvorijo 08uu'ki raznih vprizoritev na narodnem gledališču, modeli z lučnimi efekti in pa ona dela, ki bodo vposlana povodom natečaja. V oddelku »Naša opera« bodo razstavljene partiture domačih kom-ponjstov, slike pevcev in pevk, dirigentov in komponistov. Kot zadnji oddelek je zamišljena zbirka vaeli vidnejših dol naših oblikujočih umetnikov, ki se nanašajo na gledališčo. Pri razstavi sodelujejo: Uprava Narodnega gledališča, Združenje gledaliških igravcev, Zveza prosvetnih društev in Zveza kulturnih druStev, poleg mnogih uglednih posameznikov in domačih tvrdk. DOLGOTRAJNI PROCES PROTI VOHUNOM. DA VISOV POKAL PRIDE V EVROPO! v Moskva, 14. sept. (Izv.) Veliki proces proti 26 angleškim in finskim vohunom je trajala šest dni. Na smrt obsojenih je bilo 9 obtožencev; 3 ženske v pet do desetletni zapor, ostali v ječo od pet mesecev do enega leta, pet obtožencev pa je bilo oproščenih. Proces nedvomno dokazuje angleško-finsko vohunstvo, pri čemer se je pošiljal denar in pismena poročila preko finskega konzulata v Leningradu. Gigantski boj je končan, Francozi so zmagali, 3:2, pokal bo prišel v Evropo, vsn Evropa se veseli. Leta 1926 so bili Francozi jioniženi 5:0. leta 1926 4:1, sedaj so zmagali. In sicer so tako zmagali kot je prerokovala Suzana Računila je s 3 zmagami v boju posameznikov. Francozi sploh niso računali na zmago v tekmi parov: rekli so, da bo Coclie* gotovo premagal Johnstonn in Lacoste zadnji dan Palača češkoslovaškega poslaništva v Belgradu, ki se kmalu tudi Tlldena, ki bo Je ntrujen, dočim ho imel La- dOgOlOVi, Znamenita pO SVGjciTi priprOSteiTi ffiOnuffienidinem slogu. coste en dan počitka vmes. Tilden je mislil, dn bo jeziček ena tehtnici boj parov, upal je na zmago slavonskih šumah do leta 1870., ko je nastopil vo jaško službo pri 12. artiljerijskem regimentu v Wienerneustadt-u in bil leta 1871 prestavljen s polkom v Ljubljano. G- Reder je bil leta 1871. v francosko-nemški vojni, leta 1875. v rusko-turški vojni in se je tudi udeležil leta 1878 okupacije Bosno in Hercegovine, ob kateri priliki je bil od izstrelkov ranjen v glavo- Razun v času navedenih vojn je bil od leta 1871. stalno v Ljubljani. Opravljal je službo komornega sluge pri grofih Aleksandru in Alfonzu Auerspergu in nato pri državnem glavarju Kaltenoggerju. V železniški službi oa je od 1. IV 1883 — torej dolgo dobo 44 let Službo mora opravljati, da se lahko preživlja, ker po raznih nnključjih ni bil nikoli nastavljen (detinitiven) in bi ne dobil pokojnine izvzemši morda malo miloščino, ki bi bila premajhna za živeti, a prevelika za umreti. Če izgubi službo, mu ne preostane drugega, kot da se poda z bolno ženo v hiralnico. Po 44 letnem železniškem službovanju v starosti 77 let še vedno vrši za malenkostno plačo svojo železniško službo vestno in marljivo, menjajoč dnevno z nočno službo Želeti bi bilo. da mu država vsaj na večer njegovega življenja odvzame skrb za vsakdanji kruh! ..Saturnia". 21. t. m. bo odplavala iz Trsta največja in najlepša motorna ladja sveta, »Saturnia*. last tvrdke Cosulich. 24.000 ton po 2.83 m8 vsebuje novo morsko čudo, 200 m je ladja dolga, 25 m široka. 28 m se dviga visoko gor do poveljnikovega mostička. Velike so njene izmere. a jih ne vidimo, vse skupaj je lepa estetična celota. Dim ti ne bo več nagajal, ladjo kurijo s petrolejem, namesto dimnikov vidiš na vrhu gori velik belordeč stožec Skoz stožec vejo zrak v spodaj se nahajajoče strojno prostore. Električni lift te pripelje dol, kot hiša visoke so motorne naprave, 15 m široke. Par prijemov in 28.000 konjskih sil proizvajajoči Dieselovi motorji poženejo ladjo naprej ter jo peljejo s hitrostjo 21 milj ali 34 km po valovih morja. 150.000 je na ladji svetiljk, dvanajst kuhinj, 700 kabin. 40 dvoran, mogočna radiopostaja, vsak dan novo tiskan Časopis, kino, cerkvica (vsak dan služba božja), plavalnica v pom-pejanskem slogu, telovadnice, vse naprave proti potapljanju, dvojna tla, motorni rešilni čolni, povsod topla in mrzla voda itd. itd. Mirno drči ladja naprej, nič se ne trese, tako moderno je vse urejeno. O prehrani niti nt govorimo. Notranjosti si predstavljati ne moreš, misliš, da si v bajnem začaranem gradu Skoz to pravljično kraljestvo hodiš lahko ure in ure. Devet ie krovov, spojeni so s krasnimi stopnicami, iz orehovega lesa in s pozlačenimi balustradami, in spojeni so tudi z električnimi dvigali, štiri razrede ima ladja, prvi, drugi, srednji tretji; v tretjem se voziš udobnejše kot svojčas v prvem. Prvi razred ima prostora za 276 popotnikov, drugi za 257, srednji za 309 S popotniki tretjega razreda in s posadko naraste prebivalstvo ladje na 3000 oseb V prvem razredu si lahko najameš posebne luksuzne prostore, obstoječe iz salona spalnice, kopalnice itd., vse v harmoničnem slogu. Mnogo je kabin z balkoni nad morjem; prosto sediš tam zunaj, ločen od ladje, in uživaš vedno se menjajočo sliko morskih vodft in mimo tebe hitečega obrežja. Slavnostna dvorana je 20 m dolga in 15 m široka velika steklena kupola se dviga nad njo; toliko je notri štukatur, rezbarij in bleščečega zlata, da se čisto lahko zamisliš na dvor Ludovika XIV., ki je ta dvorana posneta po njem. Jedilnica prvega razreda ti kaže novi klasični slog, z velikim kaminom opremljeni grillroom te vodi nazaj v 15. stoletje (Quattrocento). hodniki te spominjajo na orient. pisalnica in kadilnica na čas angleških Tudorjev. knjižna dvorana ie podoba angleškega gradu. Slavospev mnogobarVnosii ti udarja v oči v jedilnici drugega razreda stene so odičene s keramikainL kažočimi nam motive dalmatinske tkalne umetnosti, stenski stebri so pa iz orehovine in poživljeni z okraski iz ebenovine in belega javorja. Glasbena dvorana nam predočuje ono lepo dobo, ko so Beethoven in Schubert, Rossini in Bellini zlagali svoje ognjevite skladbe. Kopalnica je vsa iz marmorja in mozaika številna električna solnca se zrcalijo v njeni vodi Otroci imajo svojo igralnice, športniki svoje športne krove, fotografi svojo temnico, v prodajalni si kupiš opojnih cvetlic in sanjaš ob njih vonju c časih kalifa Harun-ar-Rašida. Sanje trajajo od 21. septembra do 4. novembra, ko pride »Saturnia« nazaj v Trst, iz Buenos Aires v Južni Ameriki. Naročajte ,Slovenca'! Dr. Korošec v krogu časnikarjev, ki so ga spremljali na volivni turneji po Sloveniji. od leve na desno: Oton G. Ambrož za zagrebške >Novosti« in »Vreme« — Hugo Kern za »Politiko« — dr. Korošec — Josip Petrič za »Obzor« in »Jutarnji list« — Mihael Krek, urednik »Slovenca«. Zadnje vesti. Strašen vihar na Japonskem in v Mehiki. v London, 14. sept. (Izv.) Včeraj je nad japonskim otokom Kiušiu divjal strašen tajfun z veliko morsko bibavico. Pri tem je po zadnjih poročilih poginilo okoli 1200 ljudi. Skoro popolnoma so uničena mesta Kojima, Nakamura in Nagasaki. Preden je nastopila bibavica, se je čulo strahovito grmenje. Morski val je bil visok več kot 25 čevljev ter sc je razlil preko mestne promenade, po ulicah obeh mest do riževih polj. Val je vrgel razbite ladje dve milji daleč v riževa polja. V Kojimi in Naka-muri je razrušenih okoli 1000 hiš, v Omuri pa je poplavljenih nad 5000 hiš ter je 15.000 ljudi brez strehe. Začasno so jih spravili v templje, šole in druga javna poslopja. Tajfun je divjal trinajst ur. Vse zveze s središčem, kjer je vihar najbolj divjal, so večinoma porušene in se vesti o človeških izgubah ne daj« še kontrolirati. Vsekakor pa je na stotine mrtvih. Posamezne vasi so popolnoma uničene. Ob reki Arioki so obsežna riževa polja, katera so bila pridobljena iz morskih tal, popolnoma poplavljena ter znaša škoda mnogo milijonov. Tajfun se je potem obrnil na sever in je davi težko zadel Joko-hamo, dočim Tokio ni bil toliko poškodovan. v London, 14. sept. (Izv.) Tajfun in bibavica sta se danes razširila na sever in opustošila tudi Tokio in Jokohamo. Škoda se zaenkrat ceni na 2 milijona funtov. Dosedaj se ceni: 3000 oseb mrtvih in 1000 pogrešanih. v Newyork, 14. sept. (Izv.) Zahodno obalo Mehike je zadel velik orkan. Razširil se je tudi v notranjost dežele in zadel mesto Mehiko. Po vsej deželi so velikanske povodnji, ker so se tekom štiridnevnega viharja utrgali oblaki. Okolica Veracruza je pod vodo. Žetev je večinoma uničena, stanje prebivalstva je obupno, ker pomoč ne more priti. Železniška zveza med Veracruzom in Chiapo je pretrgana. Bibavica v Mehiki je obsegala več kot 1000 milj in napravila neizmerno škodo. Najbolj prizadeta so pristanišča na Pacifiku, Guajama, Monzanalla in Salina Cruz. Vsa morska plovba na obali Tihega morja je ukinjena. PRENOS SMRTNIH OSTANKOV KARDINALA LED0CH0WSKEGA V DOMOVINO, v Rim, 14. sept. (Izv.) Včeraj so bili od-kopani telesni ostanki kardinala grofa Halka Ledochowskega, ki je meseca julija 1902 umri v Rimu. Kardinal je pred smrtjo izrazil željo, da želi biti pokopan v domovini, ako bi se poljsko kraljestvo zopet vzpostavilo. Ker je po mirovnih pogodbah poljska država zopet oživljena, se je sestavil komite z nalogo, da smrtne ostanke kardinala prepelje v domovino. Kardinal Ledochovvski je bil rojen leta 1822. ITALIJA ODKLANJA EVROPSKI VARNOSTNI PAKT. v Milan, 14. sept. (Izv.) »Popolo J'Italia« odklanja evropski varnostni pakt, ki ga predlaga Paul Boncour. Italija nima interesa, da bi šla na roko francoski potrebi za olajšanje vojaških obveznosti napram Poljski, Češkoslovaški, Jugoslaviji in Romuniji. Dalje je pristanek Italije nemogoč brez pristopa Anglije, ker je mirovna varnost Evrope brez Anglije nemogoča. Zavarovanje Rena je maksimum onega, kar more Italija storiti. Z obveznostjo Italije za oboroženo pomoč v okviru Boncourjevega predloga bi bilo zavarovanje italijanske meje na Bren-nerju predrago plačano. Spori Hašk v Ljubljani. V nedeljo 18. t. m. bo gostoval v Ljubljani zagrebški Hašk. Hašk je klub, ki spada po svoji kvaliteti brezdvomno med vodilne jugoslovanske športne klube, kar pričajo tudi rezultati, ki jih je baš v državnem prvenstvu dosegel. Haškovci pa ne prednjačijo samo v nogometnem športu, nego tudi v ostalih športnih disciplinah imajo visoko razvite športnike ter so temu primerno dosegli tudi krasne uspehe v raznih tekmovanjih zn državno prvenstvo in za prvenstvo svojih podzvez. Od vseh vodilnih prvorazrednih zagrebških klubov stoji Hašk na prvem mestu, ki mu tudi po svojem znanju pripada. V prvenstvenem tekmovanju je zgubil eno tekmo ter je prednjačil nad Gradjan-skim za 7 točk, kar dovolj jasno osvetljuje njegovo sposobnost V Ljubljani bo trčil Hašk na trdega nasprotnika, ki je tejinično dovoljno razvit, kar se lahlio Irdi o moštvu ASK Primorja. Primorjaši so zadali tudi zagrebški Concordiji občuten poraz ter pričakujemo, da bodo tudi v nedeljo častno zastopali naš šport SK Jadran. Danes ob 17. uri na igrišču Ilirije trening z Ilirijo Na igrišče morajo priti Ix)gar II, Zor, Steiner, Rogač. Bončina, Pokom, Znidarič, Jamnik, Januš, Brcar, Kos, Sommer Logar I, Bano-vec. Jerina, Benedetič in Giirtner. Training za vse navedene igralce radi nedeljske prvenstvene tekme brezpogojno obvezen. — Načelnik Ilirija : Borac 4 : 1. Revanšna tekma pretekle nedelje med Ilirijo in splitskim Borcem je prinesla Iliriji zasluženo in sigurno zmago. Njeno I moštvo, razen Ciroviča v kompletni sestavi, je tvorilo nogometno celoto z dobro kombinacijsko igro ter potrebno brzino in vztrajnostjo. Srednjemu delu napada je pred golom v nekaterih slučajih sicer manjkalo odločnosti in strela (šiškal), toda drugače je igrala enajstorica Ilirije dober nogomet, razvila smotreno taktiko ter pokazala tudi solidno tehnično znanje Borac je bil v splošnem Iliriji ena-kovrsten protivnik. V prvem polčasu je vzdržal odprto igro, dočim se je moral v drugem omejiti bolj na obrambo. Mnogoštevilne napade domačih je razdirala ožjn obramba, na čelu z levim branilcem Antoninijem in vratarjem Culičem dolgo časa s polnim uspehom. Srednji lialf Sardclič je enako koristno podpiral obrambo kot napad. Tehnično najbol.jši mož v napadu je bil desna zveza Šakič. Tekma se je pričela z vehementnimi napadi Ilirije. Šiška dospe večkrat v izgledni poziciji pred Borčeva vrata, a okleva in Antonini v zadnjem hipu prepreči uspeh Ilirije. V 19 minuti zada Šiška vendarle 1 gol za Ilirijo. Kmalu nato diktirano enajstko proti Borcu radi foula nad Vercvškom krasno ubrani Culič. Malo pred odmorom izravna Borac po Šakiču iz enajstke radi Jenkove roke Z 1 : 1 gresta moštvi v odmor. V drugi polovici igre Ilirija prevladuje v polju in neprestano napada. V 12. minuti doseže Verovšek 2. gol, v 24. minuti Doberlet 3. in v 37 Šiška še 4. iz enajstke. — Igro je vodil dobro in energično ss. Vodišek Ha-rangiranje gostov s strani gotovega dela publike mu je zelo otežkočilo posel Borac se je koncem igre žal pokazal kot nedisciplinirano in infair moštvo, s čemur je popolnoma pokvarilo dober utis svojega ljubljanskega de-buta v sobotni igri FINALE ZA JUNIORSKI POKAL SK ILIRIJE. Ilirija : Maribor 3 : 2. V odločilni tekmi za juniorski prehodni pokal, ki ga je razpisala Ilirija leta 1935, da pripomore klubom k vzgoji nogometnega naraščaja, sta se sestala v nedeljo na igrišču Ilirije juniorska teama Ilirije in SSK Maribora. V zanimivi tekmi, ki so jo motila nekoliko le vsled dežja spolzka tla, so pokazali juniorji obeh moštev lepo, docela fair igro in dobro tehnično izvežbanost. Neznatni tehnični plus Ilirije so Mariborčani izenačili s hitrejšo in vztrajnejšo igro. Juniorji Ilirije so imeli na svoji strani tokrat tudi srečo in z.maga je tako ostala njim Prvi polčas je ostai brez rezultata. Iliriji, pa tudi Mariboru so se nudile pred golom nekatere ugodne šanse, toda na spolzkih tleh jih napadalci niso znali pravi čas izrabiti. Šele sredi drugega polčasa je dosegla Ilirija dva zaporedna gola vsled taktičnih pogrešk mariborske obrambe Maribora to nikakor ni deprimirnlo. nasprotno podvojil je nato svoje napore in posrečilo se mu je skoro izravnati v 2 : 2. Par minut pred koncem je Ilirija po Čeraetu D. končno dosegla še tretji, zmagoviti gol in z njim srečno zmago — Sodil je dobro ss Pevnlek nad Lacosteom. Meisl je dejal: Najbrž bo rezultat 3:2, negotovo pa je, kdo bo imel 3 točke in kdo 2 točki Pokal je podaril leta 1900 F. Daviš, sedanji ameriški državni podtajnik. Mislil je na tekmovanje Amerikancev in Angležev, in ni niti najmanje slutil, da bo postala tekma za pokal najbolj mednarodni športni dogodek, poleg olimpijskih Iger. Sicer so je pred vojsko udeleževala tekem poleg imenovanih dveh držav res samo Avstralija, enkrat tudi Belgija, a po vojski je raslo število udeležencev od leta do leta. Nad 20 držav se je borilo letos za pokal, 30 jih bo tekmovalo v prihod, letu. »Samo živčni orjaki zdržijo ta boj.« Tri leta je imela jiokal Amerika, leta 1903 je šel v Evropo, po zaslugi slavnih Dohertyjev, in je po znslugi teh igravcev ostal v Angliji do leta 1906. Njegovo pot naj nam poda seznani vsakoletnih finalnih bojev: 1900 Amerika—Anglija 5:0; 1902 Amerika— Anglija 3:2; 1903 Anglija—Amerika 4:1; 1904 Anglija—Belgija 5:0; 1905, Anglija—Amerika 5:0; 1906 Anglija—Amerika 5:0; 1907 Avstralija—Ang. 3:2; 1908 Avstr Ani 3:2; 1909 Avst. Ani 5:0; 1911 Avst Am 5:0; 1912 Angl. Avstr 3:2; 1913 Am. Angl. 3:2; 1914 Avst. Am. 3:2. Od 1915 do 1918 se tekme niso vršile. 1919 Avstralija—Anglija 4:1; 1920 Amer. Avstr 5:0; 1921 Am. Japon. 5:01 1922 Am Avstr 4:1; 1923 Am Avstr 4:1; 1924 Am. A vsi. 5:0; 1925 Ani. Francija 5:0; 1926 Amerika— Francija 4:1; 1927 Francija—Amerika 3:2. Po letu 1912 bo prišel pokal letos prvič spet v Evropo. Drugo leto se Francija tekmovanja ne bo udeležila in ji bo prihranjena vsa dolga tekmovalna pol Samo na končni boj jo bo pozval zmagovalec iz obeh pasov, in proti njemu bo pokal branila. Ponosna je lahko Evropa; sedem let po vrsti je tmela pokal Amerika, in trdovratno ga je branila tudi letos. Letošnji boj se je tako-le vršil: Tilden—Cochet 6:4, 2:6, 6:2. 8:6; zelo hud boj. Lacoste—Johnston 6:3, 6:3, 6:2, lahek boj, Johnston je popolnoma odpovedal, in so gn izžviž-gali, kar v teh bojih ni običajno. Tilden Hunter—Borolra Brugnon 3:6, 6:3, 6:3, 4:6, 6:0; nepričakovano lahka zmaga Amerikancev. Pochet—Johnston 6:4, 4:6, 6:2, 6:3; lažja zmaga, kot jo kažejo številke. Lacoste—Tilden 6:3, 4:6, 6:3, 6:2; Tildenu se je res poznala utrujenost. Skupaj torej 3:2 za Francoze. Redek jubilej. 5. julija letošnjega leta je obhajal 77. rojstni dan g. Jakob Reder, izklicatelj vlakov na ljubljanskem glavnem kolodvoru, znan širom Slovenije pod imenom »Jaka« z veliko brado. (Ob prevratu so vzklikali srbski vojaki, ki so prišli na ljubljanski glavni kolodvor in zagledali Jakata z belo brado: »Eto ga našega Pašičak) Rojen je bil 1850. leta v Slavoniji pri Osijeku. Kot 7 letni deček si je pričel sam služiti kruh. Služil je v Osijeku in drvaril v Gospodarstvo Letošnja kmetijska razstava. Ugodni uspehi, ki »o jih dosedaj dosegle jesenske kmetijske ra-/.stave, so dali upravi velesejma in meroditjnim gospodarskim organizacijam nadalj-no pobudo za prirejanje takih razstav, ki so poklicane, da pomngajo našemu kmetijstvu do novih uspehov. Letošnja razstava, ki se bo vršila od 17. d" 26. septembra ima namen, dvigniti trgovino s tistimi pridelki, pri katerih je zavisen nadaljnji razmah produkcije pred vsem od boljše trgovine. Vn-žen namen zasleduje po tudi g tem, da se producenti t ogledovanjem in primerjanjem dotičnih pridelkov navdušujejo za izboljšanje dosedanjih uspehov. Ker trna razstava trgovski značaj, bodo vsi razatavljemi pridelki na prodaj ln se bodo obenem sprejemala naročila na razstavijeno vzorčno blago. Kmetijska razstava šteje Bkupaj 6 oddelkov. Na prvem mestu je sadjarska razstava, ki bo vzbujala največ zanimanja, ne le po mikavnosti raznovrstnega Badja, ampak tudi zaradi tega, ker bo to sadje na prodaj v zabojih po 20 do 50 kg. Pred tremi leti se je vršil na tem mestu sadni sejem, ki je imel v celem 10 vagonov sadja nn ponudbo in ki je nepričakovano dobro napel. Tudi letos je ta razstava zamišljena kot sadni sejem. Vse sadje bo razstavljeno v zabojih, kakor so predpisani v trgovini za namizno sadje. Po raznih krajih naSe dežele je letos sadje tako obrodilo, da upravičeno pričakujemo najboljše udeležbe.-Naši sadjarji naj se na lastne oči prepričajo, kako je treba namfe-no sadje odbirati tn v zabojih pošiljati, da zadov>,> Ijujemo odjemalce in dosežemo ugodnejše cene. N« razstavi bodo zastopane vse boljše vrste domačega sadja. Med sortimentnim sadjem moramo pokazati zlasti tudi naše domačegrudne sorte, kakor so: dolenjska voščenka in štajerska mešauka. Zelo zanimiva obeta biti telonjadna razstava, ki bo prva te vrsto v LjubljanL Ljubljanska oko-Hca ima prvovrstno zemljo za pridelovanje različne zelenjadi in je po svojih prirodnih pogojih poklicana zalagati ne le ljubljansko mesto, ampak spričo bližine morja tudi razna obmorska kopališča ln druga letovišča. V tom pogledu čaka ljubljansko cfcolico še lepa bodočnost. Letošnja razstava naj pokaže, kakšno zelenjad pridelujemo in katere sorte ene in druge zelenjadl gojimo z najboljšim uspehom. Važen je pri njej tudi vzgojni moment, saj se moramo drug od drugega učiti in so talce razstave najbolj nazorne knjige za praktičen pouk. Po svoji vsebini bo ta razstava najbolj zanimala ženski svet, ki bo našel na doseženih uspehih mnogo nove pobude za nadaljni napredek. Seveda bodo kinčale to razstavo tudi razne poletne in druge cvetlice, da bo vsa slika čimbolj pestra. Tretji oddelek Kmetijske razstave bo zavzemata mlekarska razstava, 'H je vzbujala ie lani splošno zanimanje in priznanje in ki obeta tudi letos najlepši uspeh. Tudi to pot zasleduje razstava predvsem trgovske cilje. Pričala bo pa tudi o neprestanem hotenju naših atrajev in maslarjev po Izboljšanju domačih izdelkov. Naš domač bohinjski sir uživa ie sedaj sloves, ravnotalco znani so pa tudi drugi mlečni izdelki. Razstava naj na novo potrdi, kako se naši siri v medsebojni tekmi od leta do leta izpopolnjujejo in kako pridobivajo na svoji vrednosti za zunanji trg. Mlekarske rrzstave se udeleže s svojimi izdelki vse večje sirarne in mlekarna Treba le, da jo obiščejo poleg domačih tudi man jI odjemalci in da porabijo to ugodno priliko ■a nakup naših izdelkov. Važen del razstave bo predstavljala čebelarska razstava z letošnjimi pridelki medu in voska. LetoSnja letina ni obilna, vendar je toliko izdatna, da bo kaj prida postaviti na prodaj. Razstava medu tn voska je letos prvič vprizorjena im bo nosila pogodbe, nabavke ter zaključke o posojilu uad B milijonov Din. V upravnem svetu še osnuje odbor 8 članov. Kontrolo nad upravo izvršuje nadzorstvo, ki je sestavljeno iz zastopnikov prometnega in fin. ministrstva, Drl liip. banke in Glavne kontrole. Proračun izdela uprava v sporazumu s prometnim miriistrom in ga predloži skupščini v odobritev. Po zaključnih računih se vsako leto da 1 odstotek (česa, čistega dobička? Op. uredn.) za amortazasij-ski fond prog ter voznega parka. Razstava konj. Dne 17. septembra se otvori na prostoru ljubljanskega velesejma 1L Pokrajinska razstava, ki bo obsegala zlasti kmetijstvo. Ob tej priliki priredi Kolo jahačev in votačpv T Ljubljani vzajemno s sejmsko upravo razstavo plemenskih, ko»»j. Upravi velesejma moramo biti kmetijpi, zlasti mi konjcrejci prav hvaležni, da nam je tako naklonjena in da v to svrho vf.losojmskl prostor na razpolag-v Za n naš- konjereje, ker vlada med naSimi konjcrejci prccei zanimanja zanjo. Ob priliki premovan) plemenskih konj trm dezr-.l, da sc ie konjski materijal zholj-ial in znatno dvignil, 'ako da šo konjcrejci v okraja Veliko Loka in St. Jcrnci iahko ponosni, ker racu r«či, da jc tam na(bolj5\ d* prvovrstni toplokrvni konj ljubljanske oblasti doma. Za ljubljansko oblast »beta postati Št. Jerne) to, !cir je za mariborsko oblast Ljutomer. Da sc bodo te krasne živali razstavi \ je želeti, da jih lastniki pravočasno prijavijo, ako tega šc niso storili. Odbor razstave ima mnogo posla s prir?ditvijo in porazdelitvijo materiiala, zato mora imeti prijave konj, ki so namenjeni za razstavo, pravočasno ▼ rokah. Prijava, ki sc naj vpošlje državni žrebčarni na Sclu pri Ljubljani, naj obsega: rod fpo katerem žrebcu), rojstvo, spol, barvo ter ime in bivališče lastnika. Prijava se moin vposlati, ker se mota za razstavo sestaviti točen seznam Sn določiti Število stojišč, da se zemorejo potem konji po teh pravilno porazdelili. Konjerejo* si pa dovoljujem ob tej priliki opa* rtro-je in orodj«. Dniia-mje kmetijstvo je n^veze-^" na stroje, r-I sikaj dobrega kj jc že doseglo s stroji, rendnr še i premalo. Stroji se v svoji sestavi in delu «1 ibčni zbor za 20. t. m.. Kakor nadalje doznavamo, bo predlagano zvišanje kapitala od 2,500.000, ozir. 4,687.500 Din na zaokroženih 5 milijonov Din. Emisijski kurz teh delnic so določi kasneje. To zivišanje kapitala bo provedeno radi valorizacije nepremičnin zavoda ter se tudi radi tega zvišajo rezerve zavodu na okroglo 8 milijone dinarjev. Z ljubljansko borze. Na temelju zaključka borznega sveta z dne 13. t- m. se 1 črta kota-cija Merkantilno banke z dnem 15. t m. ter 2. bodo stalno obrestonosni vrednostni papirji trgovali brez obresti počenši s 16. sept. Dobavitelji obvotilncga maiorijala so opozarjajo na razpis dobave obvezilnega materi jata Oicrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki jo izšel v »Uradnem listu« št 85 z dne 10. sept. 1927. Računski zaključek za 1924/25 ter za 1925/2& Kakor poročajo iz Belgrada, je dovršen zaključni račun za 1924 in 1935, ki bo v kratkem objavljen Začeli so v tin. ministrstvu delati tudi zaključni račun za 1925-26, ki bo gotov v 4 mesecih in bosta oba skupaj predložena skupščini. Jugoslovansko-nemška trgovina. V prvi polovici t. L je znašal izvoz iz Nemčije v Jugo«la\ijo 26A v prvi polovici lani 33.8 in v prvi polovici 1925. leta 48.6 milijona mark. Uvažala pa je Nerr* čija v Jugoslavijo za 89, ozir. 34.7, ozir. 40Ji milijona mark. Horsza Dne 14 septembra 192X DENAR. Na danaSnJi borzi je bil promet živahneJS! kakor včeraj. Narodna banka je dala Curih in nekaj Dunaja, dočim je ostale potrebe krila privatna ponudba Učvrstila se je Italija, dočim je popustil Berlin in neznatno tudi Newyork- Ljubljana. Devize: Amsterdam 22.765 -22.826 (22.795), Berlin 18.51—13.54 (18.525), Curih 10.94 —10.97 (10.955), Dunaj 7.9925—8.0225 (8.0075), London 275.85—276.65 (276.25), Newyork 56.64— 56.84 (56.74), Praga 168.05—168.85 (168.45), Trst 308-310 (309). Zagreb. Berlin 13.61—13.54, Curih 10.94— 10,97, Dunaj 7.991—8.021, London 275.85—276.66, Newyork 56.63—56.83, Praga 168.05—168.85, Trat 308.16-310.16. Curih. Belgrad 9.135, Amsterdam 207.80, Berlin 123.36, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.09, London 25.215, Newyork 518.55, Paria 20.38, Praga 15.37. Trst 28.2125, Sofija 3.75, Varšava 58, Madrid 87.75. Trst Belgrad 32 30-33.30. London 8450-89.35, Newyork 18.35—18.38, Pariz 71.90. Dunaj. Devize: Belgrad 12.49, Kodanj 189.80, London 34.48, Milan 38 00, Newvork 709.30. Paria 27.81, Varšava 79.22. Valute: dolarji 707.20. angleški funt 84.44, lira 88 00, čeekoslovaSka krona 21.01. Praga. Devize: Lira 183.85, Belgrad 59.40, Pariz 132.35, London 164.02, Newyork 33.75. Dinar. Neiz.premenjeno. t2 Mark Twain: Kraljevič in siromak. Pravij'ica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. »Moj oče!< je vzkliknil Tomažek, apozabivši se ta hip. »Jaz mislim, da še svojega ne zna govoriti tako, da bi ga človek razumel, kvečjemu svinje, ki bivajo v svinjaku; in kar se tiče učenja in najsibo kakršnokoli--< Ozrl se je kvišku in opazil v oceh grofa St. Johna svečano svarilo. Umolknil je, zardel, nato je tiho in žalostno nadaljeval: »Ej, bolezen me zopet muči in v glavi se mi meša. Nisem hotel biti nespoštljiv do kraljevega veličanstva.« »Saj vemo, gospod,< je rekla kraljičina Elizabeta in vzela spoštljivo a ljubeznivo roko svojega »brata« mod dlani; »ne boli si glave s tem. Krivda ni tvoja, bolezen je kriva.« »l.epo znaš tolažili ljubka gospica,« je rekel To mažek hvaležno, in srce mi pravi, da naj se ti zahvalim za to, in jaz se drznem to storiti.« Nekoč je lahkoživa gospica Jana obsula Tomažka s ploho grških besedi. Bistre oči kraljičine Elizabete so hitro opazilr, da se ga besede niso prijele, in je mirno odgovorila z enako ploho grških besedi za To-mažkft, noto pa nentegoma zasukala pogovor na druge stvari. Oas je na splošno prijetno in precej gladko mineval. Grče in sipine Izpotike so postajale vedno bolj redke in Tomažok je postajal vedno bolj domač. Ko je slišal, da ga bosta obe mladi gospodični spremljali na pojedino, ki jo zvečer priredi londonski župan, mu je srce poskočilo od radosti 'n olajšave, ker je spoznal, da ne bo sam in brez prijatelja med tisto množico neznanih ljudi, dočim bi mu bila pred eno uro misel, da pojdete gospodični ž njim, naravnost nekaj groznega. Tomažkova angelja varuha, namreč oba grofa, sta bMa s tem razgovorom manj zadovoljna kot oni, ki so se ga udeleževali. Bilo jima je precej tako, kakor da bi vodila veliko ladjo skozi nevaren prekop; venomer sta bila budno pazna in sta spoznala, da njuna naloga ni bila olročja igrača. Zavoljo tega sta naposled uvidela, ko se je obisk kraljičin nagibal h koncu in je bil oznanjen prihod nekega grofa, da je njuni varovanec imel za enkrat vsega dovolj, in pa tudi, da onadva sama nista bila več v najboljšem stanju, da bi vozila svojo ladjo nazaj in iznova naredila vso pot. Zavoljo tega sta spoštljivo svetovala Tomaž-ku, naj se oprosti pri tem grofu; Tomažek je prav rad to storil, dasi je bilo na obrazu gospice Jane opaziti rahlo razočaranje, ko je slišala, da tistemu lepemu mladeniču ni bilo dovoljeno stopiti v njihovo družbo. Nastal je premor, nekako čakanje in tišina, ki je Tomažek ni razumel. Pogledal je grofa Hertforda, ki mu je dal neko znamenje — vendar tudi tega ni razumel. Tedaj mu je bistroumna krajličina Elizabeta prišla na pomoč s svojo navadno lahkoto in milino. »Ali nam njegova visokost kraljevič dovoli, da odi demo? f »Hvala za vprašanje, ampak gospici lahko zahtevati od mene, kar jih je volja. Vendar bi jima rajši dovolil vse drugo, kar jc v moji moči, kakor da bi pripustil, da bi odnesli od tukaj svetlobo in milino svoje navzočnosti! Želim vama vse najboljše in Bog hodi z vama!« In nasmejal se je v svojem srcu, ko mu je šinila v glavo misel: »Ej, nisem se v svojem branju zastonj pečal s kraljeviči in privadil svoj jezik, da zna vsaj nekoliko govoriti tako lepo in umerjeno kot oni.« Ko sta prosvltli pnprioi cdšll, sp b Tomažok utrujeno obrnil do svojih varuhov ia rokek »Prosim gospoda grofa, da bi mi dovolila, da bi se podal v kak kot in se odpočil.« Grof Hertford mu je odgovoril: »Kakor je drago tvoji visokosti; ti zapoveduješ, najina dolžnost je, da ubogava. Resnično ti je potreben počitek, posebno ker bo kmalu treba oditi v mesto.« Pozvonili je in prikazal se je paž, kateremu je ukazal, da naj pozove grofa Herberta. Ta gospod je nemudoma prišel in peljal Tomažka v neko notranjo sobano, čim je Tomažek bil v sobi, je segel z roko po kozarcu vode; v svilo in žamet oblečen strežaj pa ga je prehitel, prijel za kozarec, se spustil na kolena in mu ga ponudil na zlatem pladnju. Nato je utrujeni ujetnik sedel in že s prosečimi očmi boječe vzdignil nogo, da bi si sezul čevlje; kakor bi mignil, se je drug slačilec, tudi ves v svili in žametu, spustil na kolena in mu prevzel delo. Poskusil je še dvakrat, trikrat, da bi si sam pomagal, ampak vselej so ga prehiteli, tako da je naposled udano vzdilinil, se udal in zamrmral: »Zlomek naj me, čudim se le, da še dihati nočejo namesto mene!« Z lepimi šolni na nogah in ovit v dragoceno haljo je navsezadnje legel k počitku; vendar ni zaspal; glava mu je bila preveč polna raznih misli in sot)a prepolna drugih ljudi. Misli se ni mogel otresti in tako so ostale; ni pa vedel, kako bi odpustil strežaje, in ti so tudi ostali v veliko žalost njegovo in — svojo. Po Tomažkovem odhodu sta ostala njegova dva plemenita varuha sama. Nekoliko časa sta razmišljala, zmajevala z glavo in hodila po sobi gor in dol, tedaj pa je St. John rekel: »Povej mi odkrito, kaj misliš o tem?« »Odkrito j>ovedano, tole: Kralj ne bo več dolgo; mojemu nečaku se je zmešala pamot — z zrno :lnno pametjo bo zasedel preslol in zmešan ostal. Bog (tivnj ant?;' sko državo, kajti zelo bo potrebna Nje gove pomoči.« 111=111= s w > E - * • s B-m p Itk o- ¥ ° B trt '»SI* ^fii ^ 3r -i (» N" g IjE- S I ' S * 9 ° I -o S > SgS Jf 3 * - | i S I" I S- O 01 » 9 m B N C S n B S 5* f j n m S It n m pr K o 4- o ar P? I s sp ; ? " io S 9 r • S m 3 er KI ® < mi & 5 .g > B K ± » « £ S? j n "S-i« = 111 = 111 VREDNOSTNI PAPIRJI. Na efektni borzi v Ljubljani se nadalje nudijo Strojne pa 80 bi., Kranj. ind. pa po 400 bi. Jutri pfeneha kotiranje MerkamiLne banke. Nadalje se pni nas kakor tudi v Zagrebu uvede praksa, dn notira jo papirji s stalno obrestno mero ne po tečaju tel quel (t. j. z obrestmi vred), ampak brez obresti, iz česar bo jasno razviden ren-dit papirjev. V Zagrebu so se vsi državni papirji zopet učvrsSili. Ljubljana. Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 140 den., Merkantilna 75 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 80 bi., Vevče 135 d., Kranj. ind. 400 bi., Ruše 260—270, Stavbna 56 d, Sešir 104 den. i Zagreb. 1% invest. posoj. 87.50, agrari 53 55, vojna odškodnina okt. 380 bi., nov. 380 den., Hrv. esk. 91, Hipobanka 55. Jugobanka 91, Praštediona 850—855, Ljublj. kreditna 140—147, Šečera-na 545—550, Drava 565—570, Slavonija 12, Trbov lje 461—475, Vevče 135—140. Trst Adria 161, Assicuraziond Generali 46.40. Cosulich 196.50, Tripcovich 259, Split cement 190, Trž. Lloyd 735, Oceania 110. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.75, Hrv. esk. 10.85, Alpine 48.40, Trbovlje 58.75, Kranjska ind. 40.90, Mundus 162.50, Slavonija 1.55. BLAGO: Ljubljana. Le6: Išče se: Brusni les fko Jesenice ter taninski les, fko vag. naklad, post, trami filerji po noti kupca 240 den., testoni fko naklad, post. 400 den. Zaklj. —, tendenca neizpremenjena Dež. pridelki (vse samo ponudbe, 30 dni plač., dob. prompt): Pšenica bačka 78—79 kg, 2%, ml tar. 340.50-342.50, bačka 78—79 kg, 2%, ml. tar. za oktober 355—357.50, sremska 78—79 kg 2%, ml. tar. 337—339, slavonska 78—79 kg, 2%, ml. tar. 334—338; koruza bačka nav. tar. 245—250, bačka ml. tar. 240—245, moka pšenična fko Ljublj. pri odjemu cel. vag., plačilo po prejemu 500; zaklj. 2 vag, tendenca mirna. Novi Sad. Pšenica ban. 297.50, bač. 300, ban. 295—297.50, srb. 292.50—295. Rž bač. 280—290 Oves bač. 200—205, srem. 205—207.50, slav. 205— 207.50. Koruza bač. 192.50—195, bač. okrogla 198, ban. 192.50—197.50, sivm. 192.50—197.50. Ječmen bač. 65—66, 260—265, srem. 65—66, 200—205. Moka 0 g bač. 427.50-440, bač. 427.50, ban. 192,50— 196. ^t 2 bač 407.50—115, št. 5 bač. 380—390, št. 6 bač. 327.50—337.50, št. 7 bač. 270—280. Otrobi bač, v juta-vrečah 185—186. srem. v juta-vrečah 175— 180. Tendenca neizpremenjena. Promet: 5 pšenice. 2 ovsa, 38 koruze, 2 moke, 2 otrobov, skupaj 49 vagonov. PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 315.8, Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8, Schenectady 379.5, Stuttgart 379.7. Tonlouse 392. Hamburg 394.7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458, Oslo 461.5, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Munchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava 1111 Carigrad 1230, Konigsvvusterhausen 1250. fetrtek, 15. septeml ra. Barcelona: 21 koncert (Berlioz, Faure. Saint-Saens, Franck, Lalo). — Praga: 13.15 industrija, trgovina in obrt, 13.30 in 16.45 borza, 19.30 simbolični koncert češke filharmonije (Berlioz: Fantastična simfonija, Foerster: Cyrano de Bergerac, Suk: Meditacije, Weinberger: uvertura k marijo-netni igri), 22 čas. signal, poročila, 22.20 prenos iz Narodnega doma v Vinohradyh. — Leipzig: 20.1o simfonični koncert. — Stuttgart: 20.15 odlomki iz oper (Maseagnli: CavaUeris irusticana, Bizet: Carnien, d'Albert: Dolina, Offenbach: Hoff-mannove pripovedke, Verdi: Aida). — Touloiise: 10.15 Ave Maria (Schubert), 12.45 in 20.45 koncert. — Rim: 21.10 orkestralni in vokalni koncert. — Pariš: 14 koncert (Mignon, Habanera, španska simfonija, Žongler Naše ljube Gospe). — Berlin: 20.10 Tisoč in ena noč. — Dunaj: 20.50 koncertna akademija. — Varšava: 20.30 koncert. Petek. 16. septembra. Barcelona: 18. kvintet. — Praga: 13.15 poročila o industriji, trgovini in obrti, 13.30 in 16.45 borzna poročila, 20 vremenska napoved. — Leipzig: 16.30 koncert, 20.15 »Potovanje v Babilon«, groteska. — Frankfurt: 11.55 zvonenje z darm-etadtskega gradu, 19.45 napredek v znanosti in tehniki, 20.15 Karneval v RimiK, opereta v 3 dej. — Brno: 14.30 praška borza, 19 koncert (Čajkovski: uvertura 1812, op. 49, Rubenstein. perzijske pesmi. Borodin: v samostanu, Ralimaninov: pre-ludij, Ruske pesmi, Čajkovski: fantazija iz opere: knez Onegin). — Rim: 21.10 odlomki iz opere Dreimaderlhaus (Schubert). — Berlin: 20.30 simfonični koncert (Dvorak, Rubinstein, Sibelius), 22.30 odlomki iz nemških oper. — Dunaj: Postopač, opereta v 2 dej. — Munchen: Sevilski brivec, kom. opera v dveh dej. (Rossini). MALI OGLASI Vsaka drobna vrsllui 1-30 »In ali vsaka besedo SO par. Na|man|il oglas 3 ali H Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo više. Za odgovor znamko? Na vpraianja brez znamke ne odgovarjamo I STOI | J^- Išče se prvovrstna moč KUHARICA i zmožna stenografije, slo-I venščine, nemščine ter s svojim stanov., poštena ; srbohrvaščine. Reflektan-in varčna, izvežbana v Knje naj se oglase pri k u h i, gospodinjstvu in Iv. Magušar, Vrhnika P. vseh hišnih opravilih, išče službe za ves dan ali • dopoldne. - Naslov pove uprava lista pod št. 7199. Kot hišnica išče mesto vdova. - Dopisi na naslov: Terezija Čaks — Ljubljana, Stari trg št. 15. 7211 4 letno DEKLICO oddam za svojo dobrim ljudem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7176 se sprejmejo v Mariboru. — Sodna ulica itev. 25, II. nadstr., vrata štev. 9. USNJARSKO POSESTVO 20 km od Celja, hiša, delavnica, vodna sila itd., za ca. 100.000 D. Dobra TRGOVSKA HIŠA, 14 km od Celja, pri po staji in tovarni z inventarjem, za ca. 140.000 D naprodaj pri FRANJO JAGER, CELJE, Dolgo-polje št. 1. 7116 Dijakinja išče stanovanje brez hrane. Ponudbe na upravo pod: »Dijakinja« št. 7214. Stanovanje 2 sobi, kuhinja in priti-klinc, se odda s 1. oktobrom mirni stranki v Sp. Šiški. - One z odraslimi otroci imajo prednost. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 7212. /Vasa o M RAZPISUJEMO dobavo 6 komadov raznih gasilskih lestev - Ponudbe je vložiti do 27. sept. t. 1. — Več se izve pri Direkciji držav, rudnika Zabukovca, pošta Griže. 7208 Objava mlinarji! HJ, proso, ajdo ln Ječmen kupite na leenp.lt' pri A. VOLK. LJUBLJANA veletrgovina žita ln moke Stavbno Podjetjo flCCETTO & drugoui družba 7. o. 7. Maribor. ICoroščnva ul. na vogalu Tržaške in Ble iweisove ceste — se proda. — Ponudbe pod šifro K. T. V. Stev. 7210 na upravo »Slovenca«. Polhove KOŽE in vse ostale kupuje skozi celo leto v vsaki količini ter zanesljivo dobro plača D. Zdravič, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Flonjana ul. 9 po znižanih cenah vsakovrsten suh (enan in žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija in trgovina, darna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta štev. 12. Cene/še kot prt RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo Dr TRPIN. MARIBOR, Glaonl trg šteu. v "ČEVLJARJI! Potrebujem večje množine otroških čevljev, visokih v teksu in kovanih, hišnih čevljev (Hausschuhe) iz ševroja in filca, ter raznih juht-čevljev. Ponudbe: ŠTEFAN CENCIČ, Beograd, Cika Ljubina ulica 18. Naprodaj lepo kmečko POSESTVO 20 minut od farne cerkve in šole in 1 uro od žel. postaje, okrog 36 oralev gozda, njiv, travnikov in sad. vrt, prehrani se lahko 10 glav živine; obstoji iz šestih gospodar, poslopij, vse v dobrem stanju, ter 1200 komad, nasajenega hmelja, sc proda za ceno 135.000 D. - Več pove Franc Kmet, Trbovlje II. 7166 solnčno, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, išče mala družina v Mariboru (mestno okrožje). - Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Čimprej«.' Gramofonisti! Vsa popravilo vseh vrst gra-. mofonov in drugih različnih godbenih aparatov izvršim strokovnjaško solidno, ceno in pod jamstvom v moji špecialni delavnici za fino mehaniko. A. Rasberger Ljubljana, Tavčarjeva ulica Stev. 5. Z dežele prinesena popravila izvršim, Če je le mogoče, še isti dan. Peresa, zobna kolesa in različni posamezni deli so vedno v zalogi. 67S2 I Svetovno znane iz Bludenz-a iu emajl-tab£ice z napisom ima v zalogi od 1. oktobra 1927 dalje ing. Kaša GussSf, Ljubljana-Šiška. Jernejeva cesta 5 — tik stare cerkve Naročila se že zdaj sprejemajo. Priprosto DEKLE sprejmem za majhno gostilno na deželi, ki mora biti vajeno domačega dela in v gostilni. - Naslov v upravi št. 7185. "t^mbumrarco perfektno moč sprejmemo takoj za s t a 1 n o i službo. — Naslov pove j uprava lista pod št. 7173. i PLETILKO j dobro izurjeno, sprejmem j takoj. - Naslov v upravi I »Slovenca« pod št. 7215 Najboljše za oddajo zakupne pravice velikoprodaje tobačnih izdelkov cigaretnega papirja in vžigalic za dobo dveh let 1928/1929. Dne 1. oktobra 1927 se vrši v pisarni Uprave Državnih Monopola v Beogradu prva ofertalna licitacija za oddajo zakupne pravice velikoprodaje tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja in vžigalic v prodajnih reonih za čas od 1. januarja 1928 do 31. decembra 1929 pod pogoji, ki jih je predpisala Samostalna Monopolska Uprava pod Mbr. 14.000 od 12. avgusta 1927. Ponudbe za to licitacijo se sprejmejo odrejenega dne do 11 dopoldne v pisarni načelnika Odelenja Prodaje Uprave Drž. Monopola v Beogradu, a odpiranje istih se vrši istega dne pri seji Upravnega Odbora Samostalne Monopolske Uprave v Beogradu. Kavcija za to licitacijo se polaga počevJi od 1. septembra 1927 pri depozitni blagajni Uprave Državnih Monopolov v Beogradu, a prejema se pod predpisanimi pogoji uključno do 30. septembra 1927 do 5. ure popoldne. Tisk;mi pogoji za to licitacijo se dobijo pri Upravi Državnih Monopolov — Odelenje Prodaje — v Beogradu, pri Oblastnem Monopolskem Inšpektoratu v Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Skoplju ter pri Tobačni tovarni v Ljubljani. — O tem se obveščajo interesenti radi znanja. Pr. Br. 24.132 od 20. avgusta 1927. IZ PISARNE UPRAVE DRŽ. MONOPOLA V BEOGRADU. M. Rerdič^ Zagreb poobl. borzni mešetar zagrebške blagovne borze. Agenturni in komisijski posel se priporoča za posredovanja pri nakupu in prodaji vseh vrst d€2elnlh, gospodarskih, miinshiti in (fozanlti arol#vodov, opoinlh pijač. umetnih gnolii in vinogradshih polreDSCin na zagrebški blag. in efektni borzi, kakor tudi v prostem prometu s tu- in inozemstvom. Brzojavni naslov: »Kerdit*, Zagreb. Telefon interurban štev. 9-31. ■ Uradni prostori Ulica Račkoga štev. 1 (Borzna palača). — Glavni dobitek drž, razr. loterije zadel kupec srečke 12.950 pri »Komercijalni banki« d. d., Ljubljana, Dunajska cesta. SREČKE ZA 4. RAZRED 14. KOLA NA RAZPOLAGO K za likanje prodaja VZGOJITELJICO iščem k 9 letni deklici. Poleg slovenskega mora biti zmožna tudi francoskega in nemškega jezika kakor tudi glasovirja. — Nastop po .možnosti takoj ali s 15. novembrom. Ponudbe na upravo pod: »Vzgojiteljica« št. 7190. v Mariboru! Samo-prodaja ■.a S. H. S. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša dobra soproga, mati, stara mati, sestra, teta in svakinja, gospa Meta Zemljak soproga mestnega kurjača dne 14. t. m. po dolgi in mukapolni bolezni, previdena s sveto-tajstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši v petek, dne 16. septembra ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Vidovdanska cesta št, 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. septembra 1927. Globoko žalujoči ostali. KUHARICA ki bi opravljala tudi druga hišna dela, se išče za v Maribor. - Ponudbe na Mima Pogačnik — Pod-brezje, Podnart. 7200 sprejmemo v stalno službo. - Ponudbe na: »Uni-tas«, Mojstrana 81. 7182 Izurj. pietiSko za jopiče, plete, nogavice itd. sprejmem takoj. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši, služba trajna. Širina strojev 35 do 100 cm. - Ponudbe je poslati na; Ivan Lavrič, trgovec — Cerknica pri Rakeku. 7226 Otvoritev trgovine slino. Dovoljujem si naznaniti cenjenim krojaškim mojstrom, da sem odprl v Mariboru, Aleksandrova c. 28, trgovino specialnega sukna. V zalogi bom imel samo prvovrstno angleško in češkoslovaško blago, kakor vse potrebščine po brezkonkurenčnih tovarniških cenah. Vzorci se bodo razpošiljali. FRANC BEDIČ razpošiljalnica sukna, MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 28. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč. a detajlnih trgovcev , Selenburgova uBica šf. 7/1. (Nabavna organizacija za odjemalce) Naslednje ijju&ljanske detajlne trgovine: Baraga Lud., pisalni in šivalni stroji; Bar Franc, radio-potrebščine, pisalni stroji; Bizjak Filip, krznarstvo; Bohinec Viktor, kolesa in gumijevi izdelki; Breznik & Fritsch, kuhinjska oprema, železnina; Cešnik Janko,, manufaktura; Čebin Dom., drva, premog, koles; Eger T., modna trgovina; Fabiani & Jurjovec, manufaktura; Florjančič Stanko, alunin. posoda; Gričar & Mejač, konfekcija; Grobelnik I., manufaktura; Damami J. C., perilo, modna trgovina; »Ilirija«, drva, premog, koks, oglje; Ivančič Josip, konfekcija in modni salon: Kenda II., galanterija; Kette J., modna trgovina; Kollmann Franc, steklo in porcelan; Kostevc J., manufaktura; Kozina Peter & Co;, čevlji; Krisper Ant., galanterija in čevlji; Maček I-, konfekcija; Magdič P., modna trgovina; Mayer J. C., manufaktura; Miklavc R., manufaktura; Mikuž L.,- dežniki; Naglas J. J., pohištvo; Pauschin A., steklo in porcelan; Petričič Vaso, nasl. I. Samec, galanterija; Prelog Kari, volna in nogavice; Rasberger A., gramofoni; »Sanitas« drogerija, B. Gregorič, fotogr. aparati; Sedej-Strnad, ženski klobuki; Schmitt F. M., galanterija; Schneider & Verovšek, kuhinjska oprema in železnina; Schwab Drago, konfekcija, krojaštvo; Skaberne A. & E., manufaktura; Soss' K. A. Šinkovec nasl., modna trgovina; Souvan Franc Ks., manufaktura; Urbane Feliks, manufaktura; 2ibert A., modna trgovina in čevlji. so ustanovile lastno Ks*editsi© zadrugo, ki naj omogoči vsem slojem prebivalstva, da si nabavi potrebne predmete, ako tudi ne razpolaga momenlano s potrebnim denarjem. Zadruga dovoljuje kredite proti odplačilu v mesečnih obrokih na popolnoma nov način, ki nudi odjemalcem izredne ugodnosti in jim da možnost nakupa v zgoraj navedenih trgovinah pod ravno istimi pogoji, kot jih uživa vsak kupec z gotovino. Ako se hočete poslužiti ugodnosti tega novega -sistema, zahtevajte takoj ustmena ali pismena pojasnila od Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v l/ubljani Selenburgova ulica Stev. 7, I. nadstr. Važno za državne uradnike, privatne nameščence, starše itd., sploh za vse, ki bi hoteli kupiti takoj, odplačevati pa v ugodnih mesečnih obrokih. Vprašanja iz province rešujemo z obratno pošto.