LtftO LXXn. it 29S PotnlM * gotortml ~ DU PortgebBkt Preis - Cena L 2 Orednlitre • apravn Ljubljana, Kopitarje*« t Teleta ti-61—U M. Uaceftoa aaro&oina B lit, ■ Oek. r»4. Ljubljani 106JC ta naročnino U> 104B4 M Uuerat*. UklJnAno u-■topetvo u oglate ls Italije ia laosomatvai DPI a A. Mllano. Bekepteti nitint Dt)CEM3ER-l94' Sturm-Wikinge versenkten vor der Scheldemtindung unter Selbstaufopferung iiber 40.000 BRT [NVeitere Fortscbritte zvvischen Stavelot und Marche — Sowjetlsche Durchbruchsversuche zvvischcn Platiensee und Donan im deutschen Abwehrfeuer liegengeblieben — Besatzung von Budapest behnnptet Stadtkern gegcn heftige Angriffe In ganz mittelitalien \var dio Ana dem Fiihrerhauptquartler, 20. De-zember. Das Oberkommando der \Vehr-macht gibt bekannt: Im belgiscb-lnxemburgi-sehen Raum kam es gestern in allen Abschnitten iu schvveren Kampien, ohne dass sich die Lage im grossen veriinder-te. Von den im Westen eingesetzten 44 amerikanisehen Divisionen sind nun-mehr 26 in diesem Kampfraum festge-stellt. In deo Ardennen wnrden rwi-schen S t a v e lo t und U a r e h e wei-tere Fortschritte erzielt. Gegonangriffe bei Rochefort zerschlagen. Erneute amerikanisehe Gntlastungsangrille stid-westlich und siidlich B a s t o g n a und an der luxemburgischen Sauer drangen gegen unsere Abvvehr nicht durch; nur in einzelnen Abschnitten ge-wann der Feind ortlich Boden. In den schweren Kampfen vvurden gestern 36 feindliche Panzer und PanzerspShwagcn erbeutei oder vernichtet, am 27. und 28. Dezember ausserdem dnreh Verbande des Heeres 50 feindliche Flugzeugo und Lastensegler ahgeschosscn. Von der gesamten iibrigen Westfront werden nar Gefechte von ortlicher Be-dcutang gemoldct. Das Fernfeuer anf London, L il t -t i ch und Antwerpen wurde fortgesetzt. Sturmwikinge der Kriegsmarine ha-ben mit ihren Kleinst-U-Booten und Kleinkampfmitteln vor der Schelde-■n ii n d n n g den leindlichen Schiffsver-kehr tagelang angegriffen unt unter Selbstaufopferung schwer getrolfen, Nach ltisher vorliegenden Meldungen haben sie aus der Nachsrhubflotto des Gegners ueit mehr als 40.000 BRT versenkt. war Kampfiiitigkeit gestern gering. Verein-selte hritiseho Vorstosse nordostiich P a-e n i a scheiterten vor unseren Stellun-gen. In Ungarn lilieben die erneuten Durchbruchsversuche der Bolschewisten zwischen P 1 a 11 e n b e e und D o n a u im Abvvehrfeucr unserer Divisionen lio-gen. Niirdlirh der Donau hat sich der Uferwechsel unserer Truppen iiher den G r a n trotz starken Eisganges ohne wesentliche Einhiissen vollzogen. Die Besatzung von Budapest behauptcte den Stadtkern gegcn die heftigen Angriffe der Bolschevvistcn Siidlich der s I o -wakisehen Grenzc blieben die zwi-schen der E i p e I und dem (Jucllgehiet des Sa j o gefiihrten feindlichen Angriffe ohne nennensvverten Erfolg. In K u r I a n d setztcn dio Bolschevvistcn ihre Grossanitriffo fort. Truppen des Heeres, der WaffenSS und lettisrhe SS-FroiwiI!igen-Verbando vvehrten die iiberall wicderum mit starker Artillerie-nnd Panzerunterstiitzung angreifenden sovvjetisrhen Divisionen in harten, aher erfolgreichen Kiinipfcn ab und ver-nichtcten ernout zahlreiche fcindliche Panzer. Bei den gestrigen Elnfliigen vvarfen anglo-amerikanisehe TcrrorTlieger Bomben vorvvicgend auf Orto in W e s t -und Siiddeutschland. Vor allem in den Stfidten K o b I e n z und K a i -scrslautern, dio in den letzten Tagen* schon mehrfach angegriffen wur-dcn. entstanden erneut Schaden in Wohngebleten. In den friihen Abend-stunden richteten sich Angriffe britiseher Terorboniber gegen da9 w o s 11 i c h e Reichsgebiet. Izredni nemški uspehi v Ardenih Berlin, 29. dec. Bitka z močnejšimi sovražnimi 6ililmi v Ardenih je bila tudi v četrtek izredno silovita. Na severnem krilu je moral sovražnik kljub silni obrambi pustili nadaljnje ozemlje. Z močnimi napadi, ki so jih podpirali oklepniki in nizko leteči letalci pa se mu je posrečilo z juga zabiti ozek klin v smeri proti Bastogni. Nadaljnji trdi boji so razvijajo v srednjem Luksemburgu. Da lahko dovolj cenimo izredne uspehe nemških čet, moramo upoštevati tudi posebne ozemeljske razmere na tem bojišču. Ardeni obstajajo iz visokih planot, iz katerih se dvigujejo široki, do 000 metrov visoki gorski grebeni. Med njimi leže globoko urezane doline , obširni gozdovi z gostim grmičevjem se raztezajo med St. Hubertom na jugovzhodu in Malniedyjem na severovzhodu. Gorsko ozemlje Ardenov je razdeljeno z ozkimi dplinami in več manjšimi rekami. Vzhodno ležita dolini Ambleve in Salma, nato sledi proli vzhodu dolina gornje Ourthe, v kateri tudi'leži v vojnem poročilu večkrat omenjeni kraj Laroche. Ozemlje med Salmom in Ourtho se imenuje Pla-tean des Ailles. Pokrito jo z resjem in močvirji ter. je v zadnjih dneh prizori- šče ogorčenih za nemško čete uspešnih napadalnih bojev. Dalje proti zapadu križajo Ardene rečice Le Homnie, Lesso in Semois. Deloma so pogozdena obrežja izredno strma ter imajo le ozke prehode. Zaradi teh glokobih dolin s strmimi pobočji sc morale izvesti napredujoče nemške čete često izredno težke naloge, toda kljub temu niti te zemeljske ovire niso mogle preprečiti vdora nemških čet na področje, ki ga je držal sovražnik. Slič-no ozemlje kot v Ardenih je tudi v' srednje luksemburškem področju, kjer skušajo severnoameriški oddelki, ki so jih odvzeli od Saare, prekoračiti reko Sauer ter stisniti nemška mostišča južno od reke. Južno od \Vitza ter na področju Echternacha so se menjavali v četrtek sovražni napadi z nemškimi proti-sunki, iz česar so se razvili zopet trdi boji, ki do večera še niso bili zaključeni. Na bojišču ob Saari in v Pfalškem obmejnem ozemlju so nemške napadalne skupine nadalje pritiskale, no da bi se tamkaj razvili večji spopadi. Tudj v gornji Alzaciji, kjer je moral sovražnik se-verozapadno od Kolmarja radi nemških protinapadov opustiti nekaj ozemlja, 60 ostali boji krajevno omejeni. Napadalni Wikingi so potopili pred izlivom Schelde ž žrtvovanjem samega sebe preko 40.000 ton Nadaljnje napredovanje med Stavelotom in Marcliom — Sovjetski probojni posknsi med Blatnim jezerom in Donavo so sc zrušili v nemškem obrambnem ognju — Posadka Budimpešte drži mestno področje kljub močnim napadom Fiihrerjev glavni stan, 29. dec. NDB i nasprotnikove oskrbovalne Vrhovno poveljstvo oboroženih sil jav lja: Na belgijsko-Iuksembnrškem področju je prišlo včeraj na vseh odsekih do težkih bojev, ne da bi se položaj v glavnem spremenil. Izmed 44 na zapadu uporabljenih ameriških divizij smo jih sedaj na tem bojišču ugotovili 26. V Ardenih smo med Stavelotom in Marchom nadalje napredovali ter razbili protinapade pri Koche-fortu. Ponovni ameriški razbremenilni napadi jugozahodno in južno od Bastogna ter ob luksemburškcm Sauer ju niso prebili naše obrambe. Samo na posameznih odsekih je sovražnik krajevno napredoval. V težkih bojih smo včeraj zaplenili ali uničili 36 sovražnih oklepnikov in oklepniških izvidniških voz, 27. in 28. decembra pa so razen tega oddelki vojske sestrelili 50 sovražnih letal in tovornih jadralnih letal. Z vsega ostalega zapndnega bojišča javljajo samo o spopadih krajevnega pomena. London, Lifcge in Anvers smo nadalje obstreljevali z daljnostreluim ognjem. Napadalni-Vikingi vojne mornarice so s svojimi najmanjšimi podmornicami in majhnimi bojnimi sredstvi več dni napadali sovražni ladijski promet pred izlivom Schelde ter gn z žrtvovanjem samega sebe težko prizadeli. Po dosedanjih poročilih so potopili iz mornarice daleč preko 40.000 ton. V vsej srednji Italiji je bilo bojno delovanje včeraj majhno. Posamezni britanski sunki severnovzhodno od F a en z e so se izjalovili pred našimi postojankami. Na Madžarskem so se zrušili ponovni boljševiški probojni poskusi med Blatnim jezerom in Donavo v obrambnem ognju naših divizij. Severno od Donave so prešle naše čete kljub močnemu ledu brez bistvenih izgub na drugo obrežje Grana. Posadka Budimpešte jc obdržala mestno središče kljub silnim boljševiškim napadom. Južno od slovaške inejc niso imeli sovražni napadi med Eipe-lom in izvirom reke Saj o nobenega omembe vrednega uspeha. V K u r i n n d i j i so .nadaljevali boljševiki s svojimi velenapadi. čete vojske, orožja SS in lntvijski SS prostovoljski oddelki pn so povsod v trdih toda uspešnih bojih odbili sovjetske divizije, ki so napadale z močno podporo topništva in oklepnikov ter uničili ponovno številne sovražne oklepnike. Anglonmeriški strahovalni letalci so vrgli bombe predvsem na kraje v zapadni in južni Nemčiji. Posebno v mestih Koblenz in Kaisers-lautern, ki sta bili v poslednjih dnevih že večkrat napadeni, je nastala ponovno škoda v stanovanjskih predelih. V zgodnjih večernih urah so napadli britanski teroristični bombniki področje znpadne Nemčije. »Alliance France-Allemagne« Berlin, 29. 12. List »La France« objavlja manifest novega združenja »Alliance France-Allemagne«, katerega sta pravkar osnovala zveza bivših borcev proti boljševizmu ter v Nemčiji navzoči departementni šef tako imenovane »Groupe Collaboration«. Manifest pravi, da je na nemških tleh združenih okrog 2 milijona Francozov, ki so v skrbi za francosko usodo in ki žele, da bi bila Francija zopet velika in mogočna. Novo osnovana francosko-nemška zveza hoče združiti vse resnično revolucionarne francoske sile. Svojo akcijo hoče osnovati na razumu in ne na sentimentalnosti. Ako bodo vsi Francozi spoznali resnično veličino sedanjega spora, ki zdaleka prekaša staro in sterilno nasprotstvo med Francijo in Nemčijo, bodo razumeli nujno potrebo zveze, ki bo važen pogoj za obrambo Evrope. Francozi nočejo, da bi bila njJihova dežela izročena boljševizmu. De Gaul-lov eksperiment pomeni pričetek komunistične revolucije. Človek mora biti ali za boljševizem ali pa proti njemu. Druge možnosti ni. Biti proti boljševizmu pa pomeni stati ob strani Nemčije, ki se bori z brfezprimernim Fiihrer Najnovejši članek ministra dr. Gobbels« v listu »Das Reich« jasnosti njegovih Si>db in daljnovidnosti njegovih odredb. Ni ga na svetu človeka, ki bi znal tako počakati na svojo uro ter biti navidezno pasiven v pravem času, a v primernem trenutku tudi dejansko aktiven. Fiihrer je mojster temeljitosti. Z ničemer ga ni mogoče preslepiti Škoda je, da ne vedo njegovi sovražniki, kako globoko prezira nje in njihove mistične metode v politiki in vojskovanju. Lahko si dovoli, da molči cele mesece, ako bi ga radi prisilili h govorom, da bi mogli iz njegovih besed sklepati o njegovih namerah. Za njim stoji njegov narod kot zid. On je čudo Nemcev. Vse ostalo si pri nemškem narodu lahko razložimo iz njegovih vizrokov in povodov. Edino on je nekaj nerazumljivega, on je tajnost in milost nemškega naroda. Dočim se je narod spričo sile njegove volje iz temeljev spremenil, je ostal sam neizpremenjen. Kakšen čudež, da postaja ta mož neizčrpen v množici svojih misli in v svoji globoki veri, da gre, ne da ga bi bilo mogoče in ne da bi se pustil emotiti, po svoji poti ter da se čuti v rokah višje Previdnosti, ki ga, čeprav včasih tudi po ovinkih, vedno varno pelje do cilja. Človeku 6e zdi, da nima ta mož sploh nikakih osebnih želja, razen te, da bi sam znova izgradil naš porušeni svet. On stoji onstran vsega običajno človeškega, da postanemo spričo tega popolnoma majhni. On je utelešena skromnost. Stanuje in živi z osebno preprostostjo, ki je več kot vredna vojaka. Njegova spalnica ni mnogo prostornejša kot oddelek spalnega voza. V njej stoji le vojaška postelja in majhna miza, ki je do vrha polna spomenic, zemljevidov in statistik. Berlin 29. dec. Dr. Gobbels piše v j svojem članku v najnovejši številki ted- I nika »Das Reich«x o Fiihrerju naslednje: »Ako bi- svet resnično vedel, kaj mu ima Fiihrer povedati in dati ter kako globoka je njegova ljubezen poleg ljubezni do lastnega naroda tudi do vsega človeštva, bi se v tej uri poslovil od svojih krivih malikov ter mu izrazil svojo po-klonitev. Zakaj on fe največji med osebnostmi, ki ustvarjajo danes zgodovino. Vsem prednjaiči s ločnim predvidevanjem dogodkov, ki bodo prišli. Ne prekaša jih le v genialnosti in političnem instinktu, temveč tudi v znanju, značaju in moči volje. Mož, ki si je postavil za cilj odrešitev svojega naroda ter poleg tega novo oblikovanje podobe naše celine, preživlja svoje dneve in večino svojih noči brez spanja v krogu ožjih in najožjih sodelavcev, med katerimi stoji vendar v ledeni samoti genija, ki se zmagovalno dviga nad vse l'udi in vse stvari. Nikdar ne pride iz njegovih ust beseda «avisti ali nizkih nagonov. On je utelešena resnica. Iz njega izhaja neprekinjen tok vere in trdne volje po velikem. V njegovem širokem okolju ni nikogar, ki ga ne bi vše to prevzelo. Fiihrer ima šesti čut, to se pravi dar, da vidi, kar je očem ostalih ljudi prikrito. S kretnjo roke ali z enostavno besedo lahko razreši problematiko, s katero so si strokovnjaki t?dr.e razbijali glave. Bilo bi neumno trditi,' da je šlo 5 let vojne brez sledov mimo Fiihrerja. Tozadevno je duševno preveč zvezan s trpljenjem, ki ga doživlja njegov narod in človeštvo. Zato je bil med možmi, ki so načelovali narodom, odhajajočim leta 1939 v vojno ont, ki se je z naravnost s fanatično odločenostjo zavzema! ea mir. Toda Fiihrer 6e zaradi vojne hi postaral kot vsi ostali ljudje; ki čutijo, na svojih ramah njeno breme. Ako je njegova glava lahno sklonjena, potem prihaja to od stalnega preučevanja zemljevidov, kajti z vojno se bavi bolj resno, kot kateri koli drugi državnik. Nič mu ne ostane zamolčano ali prikrito, ne v srečnih in ne v neprijetnih okoliščinah in dogodkih. »Nikogar ne poznamo, piše dr Gobbels, »ki bi odšel z razgovora pri Fiihrerju nezadovoljen. Kdor ga vidi prvič, j® ves prevzet od njegovega znanja na vseh področjih, od njegovega naravnost fenomanalnega spomina, spričo I Izgube ameriških divizij Berlin. Po zanesljivih ugotovitvah je nemški nnpad na zapadnem bojišču, ki so je pričel 16. decembra zelo prizadel številne severnoameriški divizije. Kakor jo izvedel DNB, so bile 0. severnoameriška oklepniška divizija ter 4., 28. in 10(3. severnoameriška pehotna divizija uničene ali popolnoma razbite. Močno sla trpeli 3. in 7. severnoameriška oklepniška divizija ter druga in 90. pehotna divizija. Zelo visoke izgube so imele nadalje 5. oklepniška divizija, 18.. 78. in 83. pehotna divizija ter 82. in 101. ameriška padalska divizija. Balkansko bojišče Berlin, 29. 12. Z Balkana poročajo prav tako le o krajevnih obrambnih !n čistilnih bojih. V trikotu ined Drino in Savo so vrgli oddelki vojuške SS tjakaj prodrle tolovajske sile nazaj v ifločvirja ob Drini. Poraženi sovražnik je izgubil preko 500 mrtvih, številne topove in ostalo orožje ter ' mnogo prntežnih vozil. Po nadaljnjih vesteh se ie zaključilo za božične B rožnike tudi v nepreglednem gorovju linarskih Alp večje čistilno podjetje, v katerem so imele komunistične tolpe 1250 mrtvih in runjenih. Izgubile so številne ujetnike, 7 topov, mnogo ostalega orožja, razstreliva in mnogo žita. Tudi v gorah okrog Zenice 60 imeli bolješviki pri večdnevnih napadih proti tamkajšnjim nemškim zapornim črtam zelo težke izgube. Eisenhower klican na odgovor Ženeva. V Združenih državah že iščejo krivce za sedanjo neuspehe. Vojni minister Stimson jo zahteval od generala Eisenhovverja poročilo o nemški zahodni ofenzivi ter imena vseh onih častnikov, ki so, neglede na svoj čin, »krivi neuspeha«. • Dr. Gobbels zaključuje: »Bolečine, ki spremljajo ta divji čas, so porodni krči nove dobe. Nekega dne bo prišla nad nas kot veliki dar, ki smo ga zaslužili in ki nam ga bo usoda darovala. Tedaj šele bomo lahko v politem obsegu spoznali, kaj pomeni Fiihrer za naše stoletje. Dobilo bo od njega ime in odraz. Med živečimi državniki je zgodovinsko največja oseba, kar so že izrazili naši sovražniki, ne da bi to izrecno povedali, s tem, da so se kljub najglobljim notranjim na-sprotstvom strnili, da bi imeli sploh upanje, da ga premagajo. A to se ne bo izpolnilo. Ta mož je zanje prevelik.« junaštvom proti sovjetskim silam na vzhodu in boljševiškim zaščitnikom na zahodu. »Alliance France-Allemagne« hoče zagotoviti bodočnost Francije ter ji prihraniti sovjetski eksperiment. Zato je treba brez pomislekov končati de Gaul-lovo pustolovščino ter se boriti z Nemčijo za zmago oblegane Evrope. Francija, ki jo je leta 1940. premagula narodnosocialistična Nemčija, bo izbrisala svoj. vojaški poraz z udeležbo v evropski križarski vojni proti boljševizmu. Poziv se končuje z besedami: »Francozi, zveZa Francije z Nemčijo je temelj evropskega miru. Edino ona bo omogočila revolucionarnim silam, da ustvarijo znova močno, cvetočo in srečno deželo«. Pobiiia je zopet v nemških rokah Stockholm. »Manchester Guardian« Eravi v članku o nalogah in možnostih NRE, da je sedaj zelo neverjetno, da bi igrala UNRA večjo vlogo na evropskih področjih. Amsterdam. Nemško letalsko delovanje le bilo po Reuterjevem poročilu v zadnjih 24 urah usmerjeno proti južni Angliji. Nastala je škoda. Eerlin, 20. dec. Z vojaškim položajem ob koncu leta se bavi glavni urednik lista »Voiiklecher BeobachteT« Vilhelm \Veies v seriji člankov z naslovom »Znova v posesti iniciative«. V prvem članku piše Weias: Po letu, polnem vojaških kriz in udarcev resnega značaja, se je dogodil na nemškem bojišču izpad, katerega svet ni več pričakoval. Imponirajoče dejanje obstaja že v okoliščini, da je bila nemška vojska sposobna napraviti z atlantskega branika ob Renu neposredno iz obratpbo to ofenzivo. Ni dvoma, da je sovražnik spremljal svoj napad s potratno uporabo gradiva ter je stavil nemško obrambno črto pred najtršo preizkušnjo. Dogoditi zadnjih dni pa eo znova potrdili vojaško izkustvo, da ni odločilen poraz na bojišču kot tak, temveč njegove po-siedice. Zato moramo izhajati pri presojanju vojaškega položaja iz vprašanja, kake operativne cilje si je postavil eo-vražui'k in kaj mu je uspelo doseči. Ko se je napredovanje Angloamerikancev konec avgusta zaustavilo ob meji Rena, se je napravilo na bojišču več težišč. Kmalu se je pokazalo, da ima sovražno vodstvo namen, polastiti se naravnih vdornih vrat, po katerih so že od nekdaj korakale napadajoče vojske z zahoda v Nemčijo. Pri tem je trpelo to napredovanje proti novoosnovanemu nemškemu bojišču že od pričetka na vidni lepotni na-paki: severno napadalno krilo sovražnih armad je ostalo občutno zadaj ter se ni moglo prebiti na isto višino, kot so prišle ameriške armade od Rormonda pa do švicarske meje S tem je nemško vojno vodstvo z uspehom preprečilo zaokrenitev Montgomeryjevih armad na desno, ki je tvorila važen pogoj za nameravani zavezniški napad na nemško vojsko zahod- no od Rena. To je sovražnik tudi pravočasno spoznal, ko je 17. in 18. septembra v zaščiti svojih mnogo močnejših letalskih 6il pričel s padalskimi nastopi pri Nij-megnu in Arnheimu, koder mu je kljub najtežjim izgubam izostal odločilni uspeh. Za nadaljevanje sovražne ofenzive jo bila škodljiva ludi še druga okoliščina, namreč zdsedba Anversa. Odločni nemški odpor pred izlivom Schclde vse do prvih tednov septembra je izpolnil važno prvorazredno nalogo. Preprečil je sovražnemu poveljstvu oskrbo bojišča s potrebnimi dovozi in rezervami, ki so nujne za resnično veliko ofenzivo na široki črti. Tudi navidezno neizčrpna tvama premoč zahodnih sil postane lahko problematična, ako nalete na žilavo se borečega nasprotnika, ki jih sili, da hitreje zapravljajo gradivo in strelivo, kot ju je mogoče nadomestiti. V 06talem pa je trajal nemški odpor pred Anversom prav do trenutka, ko je bilo Nemcem omogočeno, da prično s presenetljivo uporabo svojega daljnostrelnega orožja obstreljevati anverško luko. »Sudan Egipčanom« Stockholm, 29. dec. Britanski imperializem na afriški celini se je skušal prikupiti Sudanu na ta način, da je sklical zborovanje, kjer naj bi razpravljali o .vprašanju sudanske narodnosti. Kakor javlja agencija Ueuter iz Kaira, je egiptsko časopisje mnenja, da nameravajo na ta način storiti nadaljnji korak za zasedbo Sudana. V Kairu so se vršile dijaške demonstracije, pri katerih so demonstratni klicali: »Sudan Egipčanom!« Zmešnjava na Balkanu Dunaj. Sofijski radio objavlja poročilo komunističnega lista »nubotni-česko delo«, ki poroča, da se je vršila v četrtek v Skoplju druga »ljudska skupščina« svobodne, federativne države Mucedonije. Vest je v toliko zanimiva, ker obstaja trenutno v Grčiji velika zaskrbljenost zaradi Titovih in-vazijskih namer z maccdonskcgu področja. Anglosasi prosijo pojasnila Ženeva. »New York Times« javlja iz Wasliingtona, da sta prosili Velika Britanija in Amerika Sovjetsko zvezo, naj pojasni, čemu je odstranila razne napravo z romunskih petrolejskih polj. Poročilo pravi, da \Vashington no ve točno, kaj se trenutno dogaja, >ker Sovjeti niso dovolili našim zastopnikom v zavezniški nadzorovalni komisiji, da bi šli v Romunijo.« Ameriški general nc veruje v zmago Ženeva, 29. dec. Ameriški šef generalnega štaba iz prve svetovne vojne, general Peyton March, je podal izjavo k nemški ofenzivi na zahodu, v kateri jo ostro kritiziral angloameriško vojno vodstvo. Med ostalim je izjavil, da bi že končno lahko prenehali s tem, da bi proglašali slabo vreme in nepregledno ozemlje kot odgovorno za vojaške težkoče. Nikdar so še ni dogodilo, da bi ležal sneg samo na eni strani. Leta 1043. je izjavil, da Nemci v letu 1914. ne bodo poraženi. Tem bolj pa se brani danes prerokovati zavezniško zmago za leto 1043. Churchill odpotoval iz Aten Ženeva, 29. dec. Churchill in Eden sta v četrtek zvečer zopet zapustila Atene. Napori ministrskega predsednika, da bi dosegel sporazum s pristaši ELASa, so se torej dokončno izjalovili. Kot poroča Reuter, je pozval predsednik konference nadškof Dnmaski-nos v četrtek vse voditelje strank, naj mu sporoče pismeno svoja mnenja o KAM -ovih predlogih, proti katerim je del odposlancev protestiral v sredo že s tem, da je zapustil posvetovalno dvorano. Zahteve upornikov, zlasti 50% udeležbo v vladi in izvedbo volitev brez pritiska v nekaj tednih, so o/načile ostale stranke kot nesprejemljive. S tem rezultatom jo odšel Du-maskinos v četrtek k Churchillu. Obenem mu je i/.razil željo udeležencev konference, naj bi se takoj osnoval re-gentski svet. Churchill in Eden sta prevzela nalogo, da bosta sporočila grškemu kralju gornji predlog. V Atenah je nastala spričo neprestanih bojev že taka zmešnjava, da računajo britanski vojaški zdravniki z izbruhom epidemije tifusa. Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter iz Aten, je ponudil Papadreu v nekem telegramu grškemu kralju svoj odstop ter. istočiftno predlagal ustanovitev regentskega sveta, ki bi obstajal iz treh članov. Stockholm. Reuterievo poročilo o bojih britanskih padalcev v nekem atenskem industrijskem področju zapadno od Trga Ustave pravi: »Ves-okraj je le še gmota razbitih hiš, raztrganih cest, visečih električnih napeljav in drugih podrtij.« Bratislava. Vojaško edinice Illinko-ve garde, ki so se že izkazale v boju proti tolpam, so bile sprejete v slovaško vojsko. Vrhovni poveljnik teli edinic je poveljnik Illinkove gnrde Ka-bala. ii im kapitalizem še bodočnost? Kapovedi clavr.sga gospodarstvenika in sociologa o bodočem razvoju gospodarstva Ko stopamo v novo leto, nas vprašanje gospodarskega razvoja prihodnosti zanima še bolj Kot sicer. Prinašamo zato nekaj misli, ki jih je v razpravi že pred leti priobčil nedavno untrli znameniti sociolog Werner Sombart. 0 tem vprašanju mora človeštvo svobodno odločiti Že takoj na začetku ugotavlja avtor nasproti marksističnemu pojmovanju, ki vidi v gospodarstvu popolno determini- Ne konservativnost, ne reakcionarnost. ampak pametna reforma 1. Mogoče si je misliti, da bi ostalo vse pri starem ali le pri reformah in krpanju kapitalizma brez celotnega, dobro premišljenega načrta. To je konservativno stališče. Zadovoljiti ne more to stališče nikogar. 2. Teoretično si tudi lahko zamislimo povratek nazaj v popolnoma prosto viui v guspuuursivu pujiuiuu ueiei umu- urv , ran proces, da je gospodarstvo odvisno i gospodarstvo. To je reakcionarno stall- od svobodne odločitve človeštva. Gospo- I šče. Oklepa se pa velik del podjetnikov, darstvo ni naravni proces, ampak je po- ' Stališče je zmotno, ker temelji "na na- euKnn nn^i.n^io c, .■ n ! - n ,*n b . i I f 11 >-., , ir» n .*•>, i nPO.1 vlf i Hi) nhstmi flpU Ii JI T'J|- sebno področje človeškega kulturnega udejstvovania. Zato bodočnost gospodarstva ni vprašanje znanja (ker ni determinirano, zato ne moremo napovedati, kako se bo oblikovalo v prihodnosti), marveč je to vprašanje svobodne odločitve. Znanost lahko ugotavlja glede bodočnosti gospodarstva: 1. Kakšne so možnosti za izbiro ciljev v gospodarstvu; 2. kakšne so naravne in duhovne potrebe, na katere je navezano uresničevanje teh ciljev; 3. kakšna je verjetnost, da bo izbira ciljev in sredstev taka in taka. Za presojo teh vprašanj pa je treba najprej vedeti, kakšna je celotna pregledna slika dejanskega stanja sedanjega gospodarstva. Sombart je pisal svojo razpravo seveda še v mirnem času. Takrat gospodarstvo še ni poznalo vseh mogočih omejitev, ki jih prinaša vojna. Vendar, vojna ie nekaj prehodnega, in ko bo prestana, bo slika gospodarstva imela podobne noteze in težnje, kot jih je imelo predvojno gospodarstvo. Sodobno stanje kapitalizma Somharta imenujejo klasika kapitalizma. Svetovnoznano je njegovo delo o kapitalizmu. In ta klasik kapitalizma ugotavlju, da je čas po prvi svetovni vojni Čas poznega kapitalizma, čas zatona starega gospodarskega reda. Kapitalizem je ie izgubil svojo popolno prevlado, ki jo je včasih Intel. Ostali so ponekod še sledovi starega sistema, toda razvile so se v njem samem nove, kapitalizmu nasprotne oblike, kakor so zadruge in javne družbe. Pa tndi kapitalistični sistem sam se je v marsičem izpremenil: spremenila se je gospodarska miselnost, spremenil se je gospodarski red in spremenila se je tehnika. Gospodarska miselnost — pod tem pojmuje Sombart kapitalističen duh, ki prehaja v zmeraj večjo in preračunano racionalizacijo. — Nova gospodarska miselnost se kaže v koncentraciji kapita-lov. v kartelih, v delniških družbah itd. Gospodarski red kapitalizma je bil individualizem, svobodni red. Novi čas pa kaže precejšnje omejitve svobode. K omejitvam individualne svobode lahko štejemo čedalje večjo birokratizacijo obratov, zvez? podjetnikov in vezi, ki jih nnlaga kapitalu država: zaščita delavcev, delavsko zavarovanje, kontrola čeri, vezanost od strani delavcev, ki se kaže v kolektivnih tarifnih pogodbah Itd. Tehnika gospodarjenja se je bistveno spremenila. Namesto naravnega prostega poteka gospodarskih procesov je stopila kopica urejajočih posegov. Namesto gibljivega sistema stopa togi sistem. Tržni mehanizem je prenehal delovati. Cene določajo karteli ali države. Delavske plače se urejajo čestokrat ne glede na trg in tržno stanje. Vse to kaže značilnosti poznega kapitalizma. Ko kapitalizem prehaja v zgodovino kot preživel sistem, je vetiko vprašanje, kakšne možnosti preostajajo za prihodnji Fazvoj. Komunisti v beograjski židovski sinagogi pačni predpostavki, da obstoji nek nara ven red gospodarstva, ki se ostvari sam od sebe, če pustimo gospodarstvu popolnoma prosto pot. To stališče je moglo prodreti takrat, ko je svobodna trgovina služila intsresom kapitalizma. Takrat je bilo še mogoče verjeti — bilo je to v 18. stoletju, da so interesi kapitalizma isti kot interesi skupnosti. Danes svobodno gospodarstvo ni več mogoče. »Svobodna trgovina pomeni za celotno gospodarstvo približno to, kar pomeni za vozni promet opustitev vsakršnega reda. Kaj takega je mogoče, 6eveda v omejenem obsegu, pri počasnih konjskih vpregah, celo v mestu. Mogoče je to tudi v širni ravnini, čeprav gre za hitra motorna vozila. Blaznost pa je kaj takega v gosto obljudenem mestu, kjer se vrši promet s hitrimi avtomobili.« Vendar povratek v neurejeno gospodarstvo ni verjeten. Nemogoče si je namreč misliti že to, da bodo popustile vse vezi, ki si jih je kapitalistično gospodarstvo samo naložilo — da se bodo odpravili karteli in razne gospodarske družbe. Razen tega bi se proti odpravi državnih vezi dvignili premočni protesti večine družbe. Končno pa bi zopetna uvedba svobodnega gospodarstva nasprotovala koristim skupnosti. Zato bodočnost ne bo šla v smer breznačrtne svobode in ne v smer breznačrtnega vezanja gospodarstva, ampak v načrtno gospodarstvo. NI upravičeno ne konservativno ne reakcionarno staliSče, marveč Je na mestu teženje po reformi. Zanemarjanje reform pa le- pospešuje revolucijo. Načrtno gospodarstvo Načrtno gospodarstvo nI zmeraj tn nujno nasprotje svobodnega individualnega gospodarstva, pač pa je nasprotje divjega, kaotičnega, neurejenega, breznačrtnega in nesmiselnega gospodarstva. Vse to velja seveda, če gledamo s Rta-lišča celotnega gospodarstva ali 6 stališča velikega kroga gospodarečih ljudi. Saj je značilnost kapitalizma ravno režeče nasprotje med skrajno načrtnostjo posameznih gospodarstev in breznačrt-nostjo celotnega gospodarstva. Lahko bi torej govorili namesto o načrtnem vezanem gospodarstvu o urejenem smiselnem gospodarstvu, ki bi bilo podobno organizmu. Načrtno gospodarstvo pa mora biti obsežno. Obsegati mora večji krog gospodarstev. Urejati mora proizvodnjo, kroženje, razdelitev in porabo gospodarskih dobrin. Bili mora enotno vodeno. Biti mora raznoliko po posameznih državah, primerno njihovi velikosti, njihovi različni družabni strukturi, njihovemu različnemu narodnemu značaju, kulturni stopnji in zgodovinskemu razvoju. Gospodarstvo, ki bi bilo enotno vodeno za ves svet iz enega samega središča, je utopija. Zato je utopija tudi marksistična zamisel načrtnega svetovnega gospodarstva. V načrtnem gospodarstvu bo obstajala privatna ia kolektivna lastnina, kmetijstvo in obrt, zadružništvo, državno in občinsko gospodarstvo. Tudi neka konkurenca bo morala ostati, seveda umerjena in urejena. Sredstva za gospodarsko ureditev Med sredstvi za dosego načrtnega gospodarstva našteva Sombart na prvem mestu moralna in vzgojna sredstva. Ta prihajajo v poštev zlasti pri načrtnem urejanju konsuma. Tako sredstvo Je na j primer odločitev posameznika, da bo sam izbral tak način življenja, ki bo koristil skupnosti. Drugo sredstvo je vzgoja mas. Presenetljivo Je, da Sombart, ki je bil protestant, našteva tukaj kot pomočke nujno sodelovanje društev, redov in bratovščin. Kajpak ne bo mogoče uvesti novega gospodarstva brez avtoritativnega poseganja oblasti, ki se bo izvršilo bodisi na posreden ali neposreden način. Neposredno s podržavljenjem ali komunalizacijo celih gospodarskih panog. Z monopoliza-cijo, s kontrolo, uvedbo koncesij, z gospodarskim poukom in z urejanjem preseljevanja prebivalstva. Posredno poseganje se izvrši tako, da delegira država svoja opravila primernim nižjim organom. Nadvse važen način posrednega poseganja države je njena davčna, trgovinska, carinska in valutna politika. Svobodna odločitev za načrtno gospodarstvo Potem ko Sombart analizira pogoje, ki so omogočili razmah kapitalističnega sistema, prihaja do zaključka, da so ti pogoji v sodobnosti izginili in bo z njimi zamrl tudi kapitalizem. Zamrl bo, ker so ljudje spoznali njegovo pogubnost in iščejo iz težavnega položaja izhod. Izhod ne bo prišel sam, kot je nekoč napovedoval Marx, ko je zmotno učil, da bo kapitalizmu po zgodovinski nuji sledil socializem. Izhoda v marksizmu sploh ni mogoče najti. Mogoče pa je stanje izboljšati z odločitvijo za pametno načrtno gospodarstvo. H koncu znameniti avtor še enkrat poudari, da zavisi prihodnja oblika gospodarstva od svobodne odločitve ljudi. Ta odločitev, pravi, pa ne bo Izhajala iz gospodarskih razlogov, marveč iz svetov-nazorskega prepričanja, ki daje smer tudi gospodarstvu. Pomembna beseda velikega moža je to, ki nas opozarja, da je tudi v gospodarstvu, kakor povsod, osnovnega pomena svetovni nazor. In le, kdor bo imel pravi svetovni nazor, bo mogel pravo zadeti pri iskanju novih poti. Katoličani imamo pravi svetovni nazor. Imamo pa tudi načrt za pravo socialno ureditev na temelju tega nazora. Ta načrt nam je dal papež v okrožnici Quadragesimo anno. Nam Je treba samo, da ga proučujemo, da razmotrimo, kako bi ga uvedli pri nas in ob primernem času začnemo z izvajanjem. —■ Le tako bomo namesto nesrečnega kapitalizma ostvariti lepši, srečnejši red. »Mucenistvo francoskih mest« Bern. 0 »mučeništvu francoskih mest« javlja švic. poročevalska agencija iz Pariza: Mesto Brest je popolnoma uničeno. Ljudje živijo v razvalinah pod nepopisnimi pogoji. V Caenu sta bili dve tretjini mesta izravnani z zemljo. Plina, električnega toka in premoga sploh ni. Več kot polovica Le Havra.je razrušenega. Velika normanska luka je doživela preko 150 bombardiranj, najmočnejšo je bilo 5. septembra. Takrat je bilo v dveh urah porušenih 12.000 stanovanj ter je ostalo preko 35.000 ljudi brez strehe. Smatrajo, da pogrešajo se več kot 1000 oseb, čijih trupla ležijo večinoma še pod razvalinami. Japonska pomorska zmaga Tokio, 29. dec. Kakor je razvidno iz poročil cesarskega japonskega glavnega slana je zadalo japonsko letalstvo 28. decembra veliki sovražni spremljavi v Mindanau morju težke ladijske izgube. Posebni zbor letalstva je potopil 6 velikih prevoznih ladij s po 10.000 ton ter poškodovaJ dve nadaljnji. Spremljava je obstojala Iz približno 30 prevoznih ladij ter 20 bojnih ladij, v glavnem križark in rušilcev, ki so varovali spremljavo. V noči od 27. na december so plule te ladje skozi morsko ožino Suligao, naslednjega jutra pa so jih Japonci odkrili in takoj napadi^ v Mindanau morju. Boji še »'ajajo. Računajo, da se bodo sovražne izgube Se povečale. Kaj pomeni boljševizem Madrid, 27. dec. ^Boljševizem pomeni korupcijo, sovraštvo, .akoto in državljansko vojno,« Piše veiiki .politični tednik »E1 Espanol« v svojem uvodniku. Po štirih letih boljševiške nadvlade ie na bogatem ozemlju ob /olgi umrlo 5 milijonov ljudi od lakote. Ista gladovna epi demija se razširja danes v Grčiji in v zasedeni Italiji, koder umira po poročilih severoameriških 'novinarjev vsak dan več sto oseb. V Rimu so napovedale fladu-joče množice demonstrativni oDiioa, ju bi pred očmi Bonomija in zavezniške nadzorovaln? komisije pokazale svoja shujšana telesa« »S tem nismo računali« Ženeva. Močni nastopi nemškega letalstva na zapadnem bojišču so tako vplivali na ameriškega vojnega dopisnika Jamesa Cassedyja, da je v sredo kar v treh poročilih izrazil Nemcem svoje priznanje. Zapisal ie: »Nenadna pojava nemškega letalstva je naše vojake na zapadnem bojišču močno presenetila. S tem nismo računali. Mnogi naši tovariši so bili mnenja, da ireM1 ostali Ribničani, zla» spada nemško letalstvo že v pretek- I ]iških vasehi pa s0 že takrat 1 lost. Sedaj pa se je zopet pojavilo ter ka2aU ^ ^v^ajo vse nji predstavlja v okviru podpore, ki jo daje nemškim kopnim operacijam na zapadnem bojišču, ofenzivo, katere odkrito rečeno nismo pričakovali.« 2. decembra je bila v Beogradu zanimiva slovesnost. Ta dan so Titovi najožji pajčlaši pri uničevanju vseh narodno zavednih ljudi — Judje otvorili v Kosmajski ulici št 19 svojo sinagogo. K otvoritvi sinagoge so poleg Židov, ki imajo sedaj v Beogradu razen komunistov glavno besedo, prišli tudi številni predstavniki najbližjih židovskih sodelavcev pri uničevanju krščanske Evrope — komunistov. K tej judovski slovesnosti je prišel tudi znani 2id, sedaj podpredsednik AVNOJ-a komunist Moia PijntleJ Židovski književnik Zak Konbina je^pri otvoritvi imel slovesen nagovor na zbrane poslušalce. Z vso svojo židovsko zmožnostjo zgovornosti je v svojem govoru prikazoval, kako veliko so Zidje trpeli za »narodno stvar«. Na koncu pa se je seveda z vsem svojim bogatim zakladom hinavskih besed poklonil v imenu židovske občine Titu, komunističnim tolpam in Rdeči armadi. Ta otvoritev židovske sinagoge je lepo pokazala, kako se komunisti - ze od vseh početkov bratijo z največjimi izžemalci našega narodnega premoženja — brezvestnimi Judi. S tem so naši komunisti na ta način potrdili, da gredo zvesto za tradicijo komunizma, kakor jo je začel Marx, ki je bil sam židovske krvi. Zato ni čudno, da so že od vseh začetkov imeli Judje v komunistični organizaciji glavno besedo. To nam potrjuje tudi primer sovjetske re- volucije. Te revolucije niso organizi. ral" Rusi, ampak Zidje. Ce ne Di bilo Zidov, bi ruskega naroda nikdar ne doletela tako strašna nesreča komunističnega jarma. V dokaz, da so Zidje pripravljali ruskemu narodu komunistično nesrečo, naj navedemo le dva primera. Da so mogli izvršiti komunisti v Rusiji tako številne umore, jih je denarno podpiral ameriški Žid Sif, V tridesetorici prvih vladajočih sovjetskih komunistov je bilo 29 Zidovi Tudi pri nas so bili od prvih začetkov glavni zavezniki komunistične revolucije židovski izžemalci. Komunisti so sevVda zvezo z njimi — kakor tudi zvezo s savojci — skrbno prikrivali, da so mogli pred narodom ohraniti čist obraz. Sedaj pa so tudi naši komunistični zločinci pokazali vso svo-jo nropalo naravo, ko sodelujejo z največjimi naroduimi pijavkami. Io so si upali pokazati Šele sedaj, ko mislijo, da je Beograd za vedno prišel v njihovo oblast. S tem dejanjem javnega bratenja z Židi so se komunisti seveda hudo prenaglili. Slovenski narod je sedaj dobil dokaz za drugo komunistično sodelovanje z onimi narodnimi sovražniki, proti katerim so v besedah celo sami komunisti vodili borbo »za nov pravičnejši red«. Komu se ob tem komunističnem paktiranju ne bi odprle oči? Kje je tistn pravica, ki so jo komunisti vedno tako sveto oznanjali za svojo stvar? Letošnji božični prazniki v škofji Loki Skofja Loka, 28. dec. 1944. Naše mesto je letošnje božične praznike praznovalo v lepem božičnem miru in tihoti. Vendar so bili ti dnevi popolnoma drugačni od lan-koletnih. Lani so komunistični priganjači in domači terenci prav ta čas izrabili za najhujšo gonjo za komunistične zločince, tako da se je sveta tihota praznikov popolnoma izgubila med strastnim ščuvanjem in agitacijo. Letos tega več ni bilo« V glavnem so ljudje že spoznali in še vedno spoznavajo, da je borba domobrancev borba zdrave »lovenske skupnosti za nnrodov obstanek Zato so tudi prazniki bili pri ljudeh iskreni in lepi. Polnočnica pri nas je bila ob pol petih zvečer v župni cerkvi. Posebna novost in prisrčnost pri polnočniei je bila v tem, da so male deklice, oblečene v angelčke, pred začetkom pol-nočnice v sprevodu prenesle malega Jezuščka iz jaslic na glavni oltar. Lepo so praznovali svoj prvi sveti večer lo&ki domobranci. Zbrali so se v veliki dvorani prosvetnega doma, v katerem imajo tudi svojo postojanko. Ob pol enajstih zvečer so prižgali vse lučke na božičnem drevesu. V zboru so fantje zapeli kot uvod domobransko pesem »Legionarji, domobranci«. Nato je z lepim nagovorom voščil loškim domobrancem veselo praznovanje njihovega prvega domobranskega božiča priljubljeni poveljnik. Želel je vsem navzočim, da bi svete dneve res praznovali v duhu praznika in času ter dnevu primerno. Za njim je povedal nekaj priliki primernih misli še zastopnik nemške oblasti ter končal z božičnimi voščili. Božični evangelij je prebral in ga razložil z lepimi ter domobrancem primernimi besedami kurat g. Klobovs Anton. Nato so domobranci iz srca veselo zapeli nekaj božičnih pesmi. Najlepši del večera pa so preživeji ob jaslicah, ob katerih so prepevali božične in slovenske narodne pesmi. Prav lepo so preživeli te praznike tudi fantje na novi postojanki v Sopotnici nad ftkofjo Loko. Na sveti dan je prišel mednje g. kurat ter jim jc maševal. Ali imate že januarsko številko novega verskega lista »RAST fff Vsebina je zelo pestra, poživljajo jo pa tudi lepe nabožne slike lz našega cerkvenega slikarstva. Storite tudi vi nekaj za svojo versko vzgojo, ki je posebno danes zelo potrebna. Četrtletna naročnina za novi list znaša 25.— lir. Naročajte list pri UPRAVI »RASTI«, Ljudska tiskarna. Etibntea v letu 1944 Letos ]e bila Ribnica osvobojena komunistične strahovlade in je postala oporišče protikomunističnega boja na Dolenjskem Ribnica, 25. decembra. Prav je, da v teh dneh, ko eahaja leto 1944., ki je prineslo mnogim slovenskim krajem tešiteV, tudi Ribnica v zahvalo za rešitev poda obračun o svojem delu v boju proti komunističnim uničevalcem. Po lanskem osmem »eptembru so komunistične tolp® sedem mesecev gospodoval« nad Ribnico. V teh sedmih mesecih »o komunisti ribniško dolino kar preplavili 6 številnimi mitingi, kajtt komunisti so dobro v^edeb, da je njihovo gospodarjenj« kratko, zato pa so v tem kratkem času z vsemi močmi delali, tla bi č:m več ljudi z;istrupili. To se jim je pri nekaterih .judeh v Ribnici tudi posrečilo, ostali Ribničani, zla»ti po oko-~ ' * t komunistom njihove vabe. ženeva. Kot poroča ameriško finančno ministrstvo, je izdal Roosevelt L 1944, več denarja, kot kdaj koli v ameriški zgodovini. Dohodki finančnega ministrstva so znašali 45 milijard, izdatki pa 97 miljjard dolarjev. Javni dolg se je povečal za 62 milijard na 232 milijard dolarjev. Šanghaj. Vrhovni poveljnik ameriških čet lia Kitajskem divizijskl general Wedemeyer je odklonil po Reuterjevi vesti iz Cungkinga naziranje, da bi bila vojna na Kitajskem vojna Združenih držav. Poudaril je, da mora voditi čung-kinška Kitajska svojo »lastno vojno«, v kateri ji Združene države lahko pomagajo le kot zaveznik. Stockholm. Diplomatski zastopnik de Gaullove vlade Coupe je prispel v Lublin, eastopnik lublinskega odbora Štefan Jendrychowski pa v Pariz. S tem je de Gaulle uradno priznal lublinski odbor. Ženeva. »New York Herald Tribune« piše med drugim: Polagoma spoznavajo tudi široki krogi, da se je Rooseveltova evropska politika zrušila. Mislil je, da se bo lahko izmazal s splošnim govoričenjem o Atlantski listini. Sedaj pa je moral na podlagi Poljske, Italije in Grčije spoznati, da tako več ne gre. Varajte z vodo! Pred 19. marcem pa «o domobranci prinesli Ribnici rešitev izpod komunističnega jarma. V Ribnici in po okolici (O zopet nastopila svoboda, ki so jo komunisti prej tako zatirali. Nastopila pa je tudi ea ribniško dolino doba obnove vsega tistega, kar so komunisti v času svoje strahovlade pokvarik in uničili. Z domobranci je prišlo novo življenje Po vsej dolini je znova zaživelo gospodarsko življenje, kajti domobranci so radi pomagali ljudstvu pri obnovi zastalega gospodarstva. Dolge kolone avtomobilov so v ribniško dolino redno vozile hrano. S to zvezo je ribniška dolina tudi dobila stik s svetom. Ta nova zveza s svetom je bila za ribniško ljudstvo Kakor svež zrak, kajti v sedmih mesecih komunistične strahovlade so komunisti vsako zvezo z Ljubljano In svetom onemogočili. Kakor hitro so domobranci utrdili svoje nove položaje, so takoj pričeli ljudem pomagati pri obnovi opustošeoih domov in kmetij. Kmetje *o bili veseli te pomoči, dolina > kmalu zaživela v novem gospodarskem razvoju in mnoje kmetije so zopet postale pridobitne. Tako so avtomobilske kolone kmalu mogle do-važati v Ljubljano na trg tudi pridelke, ki jih je nudila Ribniška dolina. S prihodom domobrancev pa ie v Rib-nižki dolini nastopila še druga obnova, ki je bila za mnotf« še boli potrebna kakor prva, — obnova prave narodne I vesti. In prav o tej obnovi hočemo danes i na koncu leta nekoliko spregovoriti Pogled na protikomnnistično delo Skozi v«e polatie so ee tudi po Ribniški dolini VTŠila protikomunutična zbrr-rovanja, $ katerimi j« ljudstvo protestiralo proti uničevalcem slovenskih domov, ki so se takrat še klatili po obrobnih ribniških gozdovih. Ljudje so rada hodili na te pfotikomunistične shode. To nam potrjuje tudi dejstvo, da so hodili nekateri na shode iz po več kilometrov oddaljenih vasi. Zborovanja so »o vršila ob nedeljah po maši. Kako so ljudje vzljubili ta zborovanja, naj povemo za primer, ko so ljudje v nekaterih vaseh, n. pr. v Sodražici, kamor so domobranci takrat še redkp zihajali, kar jokali, ko ' so prvič slišali ubrane domobranske pesmi. Veeh protikomunističnih zborovanj je bilo v Ribniški dolini 9. Protikomunistični shodi so bili dvakrat v Jurievici, enkrat v Nemški vasi, enkrat v Sodražici, enkrat v Velikih Poljanah, enkrat v Novi Štifti, enkrat v Ribnici in dvakrat v Dolenji vasi. Ta zborovanja so pokazala, da je protikomunistična misel aajela vse ljudstvo. Da pa 60 se zatrli ostanki komunističnih privržencev v Ribniški dolini, so veliko pomagali tudi številni letaki, ki so bili izdelani v Ribnici. S pomočjo domobrancev 90 Ribničani mogli na tisoče letakov s orotikomunističnimi gesli in idejami razdeliti tudi po onih vaseh, ki so se jih takrat še upali obiskovati komunistični tolovaji. Na ta način so Ribničani pomagali k resnici tudi mnogim zapeljoncsm, ki so takrat še begali v komunističnih tolpah. Šolska mladina v boju proti komunizmu Slovenski mladini se je v boju proti komunističnim uničevalcem slovenskih svetinj pridružila tudi ribniška šolska mladina. Tudi ribniški ljudskošolski otroci so se vsak teden učili spoznavati najrazličnejše komunistične nakane. Pouk, h kateremu so hodili ti otroci, je bil v prostorih Mladinskega doma dvakrat na teden. V teh urah so jtrocl predelali knjižico »200 ? — S0F«. Po pouku so otroci prirejali raane igrice, včasih pa so poslušali skioptična predavanja. Ko »e \e začel pouk tudi na meščanski šoli, so tudi tam uvedli tedensko protikomuni stično predavanje. , Ribnica v čast jelendolskim Žrtvam 3. oktobra pa ie itfbnica najlepše pokazala svojo protikomunistično pripad nost. Takrat se je Ribnica v čast proti komunističnim žrtvam odela v žalost in z velikimi slovesnostmi pokopala te junake. Pri teh slo.vesn»stih so sodelovali vsi, od šolskih otrok do njihovih staršev. V teh dneh je vsa ribniška dolina pokazala, kako odločno se je postavila v boj proti komunističnim zločincem, in pokazala tudi pot, po kateri bo hodila tudi v letu, ki nam sedaj prihaja naproti Za ranjene domobrance Za Podporni fond Slovenskega domobranstva, to je za ranjence in invalide Slov. domobranstva je darovalo Društvo za zgradbo delavskih hiš v Ljubljani 10.000 lir na ček. račun št. 11.048. Podporni fond SD se v imenu ranjencev in invalidov cenj. društvu iskreno zahvaljuje. RdeČi križ poroča Paketi: Vrstni red za sprejemanje pa ketov za čas od 2. do S. januarja 1945 ji sledeč: V torek, dne 9. januarja 1945, do poldne se bodo sprejemali paketi za naslov Ijence s črkami A, B, 0, C, in D, popoldni od 3 do pol 5 pa s črkami E, F, G ln H nadalje v sredo, dne 3. jannarja 1945, paketi za naslovljene« s črkami X, J in L, v četrtek, dne 4. januarja, • črko K in v petek, dno 5. januarja, s črko M dopoldne in P° poldne. — Cenj. občinstvo se ponovno na proSa, da pazi na vrstni red, ki ie objav ljon koneo vsakega tedna za prihodnji K den, ker s tem odpadejo Številna povpra Sevanja med tednom. NOVOI Frid. Viljem Faber: NOVO Duhovna rast kržJanskcga človeka z dopolnilom Krščanski svetniki in svetnice, mistifo teologi in učitelji duhovnega življenja Napisal Franc Terseglav. 621 strani, eleg. vez. 220.— L. Ljudska knjigarna v Ljubljani Da kdo ne pozabi ngasniti elefc trične luči v prostoru, v katerrg malokdaj zahajate, n. pr. v klel je najbolj primeren ukrep ta, u žarnico nekoliko odvijete. Luč tem primeru ne gori,' navadno J tudi nikdar resno ne potrebuje! žarnica pa vam služi kot rezerv za kam drugam. Opozorilo davkoplačevalcem Bok za vlaganje davfinlh napovedi prU dobnine. posebnega davčnega dodatka po čl. 59-11, davka na samce, splošnega in skupnega davka na poslovni promet, davka pavšalcev za davčno leto 1945 je določen od 1. januarja do St. januarja 1945. Prijave so dolžna vložiti vsa podjetja, poslovanja (trgovska, industrijska in obrtna) in vsi Bamostojni poklici, ki bo zavezani pridobninl. Napoved ao mora vložiti za vsak objekt in prav tako za vsako vrsto poslovanja posebej. Davčna podlaga je enoletni čisti dohodek podjetja poslovanja, poslovalnice in poklica, dosežen v preteklem poslovnem letn pred davčnim letom. Napoved morajo vložiti tudi one osobe, ki so po čl. 46 zakona oproSčene plnčnnja tega davka. Obrtniki naj v napovedi izjavijo, če se morda istočasno ne pečajo tudi s prodajanjem gotovega nakupljenega blaga, če morda uporabljajo stroje na pogon in koliko pomočnikov zaposlujejo v svoji obrti. Obrtniki že obdavčeni s pavftalno pri-dobnino, ozir. oni davčni zavezanci, ki imajo pravico do pavšalne obdavčbe, morajo vložiti prljavo-prošnjo do 31. Januarja 1945. Pravico do pavšalne odmere prldobnine imajo obrtniki, ki ne zaposlujejo več kot 2 pomočnika, nadalje obrtniki, ki delajo sami brez pomočnikov s stroji do dveh konjskih sik ozlr. 1.5 kilovata z letno po. rabo do 1000 kllovatnlh ur ln oni obrtni, ki, k! delajo z 1 pomočnikom in s stroji na pogon do 1 konjske sile, ozlr. 0.736 kilovatov z letno porabo do 500 kllovatnlh ur. Podjetniki, ki delajo ▼ akordu, morajo to v napovedi navesti. \ si ilnvčnl zavezane! prldobnine, ki so razen, pridobninl zavezani tudi plnčanju po-sebnega davčnega dodatka, po čl. 59-11 zakona o neposrednih davkih, morajo v davčni napovedi prldobnine v posebnih za to določenih rubrikah napovedati skupni brutto promet, če preseže 880.000 tir — opravljen v poslovnem letu pred davčnim letom. Oni davčni zavezanci, ki prodajajo kozmetična sredstva, morajo v svoji napovedi navesti znesek, kt odpade od celokupnega prometa na promet s kozmetičnimi sredstvi. da bi se mogla izvršiti odmera doklade za narodni sanitetni fond. V Istem roku so poleg prldobnlnsklh prijav dolžni vložiti posebne napovedi o poslovnem prometu inteloktualci, davčni za-veeancl splošnega prometnega davka, ki njihov skupni letni promet za pretoklo loto pred davčnim letom ni znašal več kot 114,000 lir in ostali zavezanci splošnega davka kakor tudi skupnega davka na poslovni promet, ki njihov skupni letni promet nI znašal več kot 190.000 ltr. Promet, ki je zavezan skupnemu davku, se mora v napovedi prijaviti posebej za vsako tarifno postavko po vrstah blaga, ki je zavezano temu davku. Napovedi vloži lahko tndi druga oseba po posebnem aH splošnem polnomočju davčnega zavezanca. Knjigaš; splošnega ln skupnega davka na poslovni promet so dolžni vložiti prijava o celotnem prometu v letu 1944 tefcom januarja 1945. Pridobnlnskl zavezanci iz Cl. 58 a zakona morajo prijavo vložiti ▼ I mesccih po končanem poslovnem letu. Prijava mora biti napravljena na prijavah ia družbeni davok in vsebovati vse podatke, ki So navedeni v čl. 105 pravilnika k zakona o neposrednih davkih Izvzemši pod lt. I ln 25. Davek potujočih agontov in trgovinskih potnikov, kakor tndi krošnjarskl davek »a davčno leto 1945 je plačati do konca januarja 1945. Ce davčni zavezanec nam^ioma, da bt se izognil plnčanju davka, da v davčni napovedi prldobnine in davka na posl. promet neresnične Izjave, odgovarja za ntajho v smislu čl, 142 zak, o neposrednih davkih. Napoved so mora vložiti osebno pri davčni upravi ozir. pri pošti. Podrobna navodila so razvidna 1» poziva na uradnih deskah mestne občine ln davčne upravo. Izplačevanje pristojbin pri pokrajinskem vojaškem uradu za januar 1945 Vojaški urad Pokrajinske Uprave (Poljanska cesta 2) objavlja izplačevanje pristojbin dosedanjim upruvičencem po naslednjem redu: 1. Začasno pokojnino zn mesec januar 1945: Aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom In podčastnikom bivše jugoslovanske vojni®: od 2. do 5. januarja 1945 ua doso-dau.ii- način: 2. .Preživnino za mesee januar 1915 svojcem vojnih ujonikov aktivne ln rezervne ju. goslo-janske vojske, ln sicer od 2. do 5. januar 1945: f: Podporo za mesec januar 1915 svojcem ei-dTialh Internirancev in sicer: od 25. do 27. iaffuarja 1945 za upravičence v Ljubljani, od 29. do 31. januarja za one izven Ljubljane; 4. Vzdrževalnim) za mesec Januar 1845 svojcem Slovencev, ki služijo v nemški vojski: od 25. do 30. Januarja 1945. 5. Posmrtnlno do kraja 1944 leta vdovam padlih pripadnikov vaških straž, čim Iste prejmejo uradni odlok o priznani poamrt-nlni. „. , Pristojbine se Izplačujejo v gornjih dnevih samo dopoldne od 8. do 12. ure. v ostalih dnevih pa samo od 9. do 11. ure. Nove prošnlc se v teh dnevih ne bodo reševale. Upravičenci morajo predložiti sledeče listine: a) asebno Izkaznico! . bi pošto svojega člann iz vojnega ujetništva, internacije oz. od dotične nemške vojaške edlnlco s poštnim žigom vsaj meseca oktobra 1944 ali pozneje. - Pošta mora biti originalna (od pisma ovitek-koverta) s točnim naslovom odpošlljatelia. — Namembni* more biti tudi zven Ljubljansko province, n. pr. iz Gorenjskega, štajerskega. Kdor take pošte nima, mora preskrbeti potrdilo pristojne policijska stražnice oz. pristojnega občinskega urada, da se dotien ni vrnil domov. Tsto vrednost imajo tudi uradna potrdila Slovenskega Rdečega križa in Komande Koncentracijskega taborišča, izdana oktobra meseca 1944 ali pozneje In i nko navajajo podatke o bivališču vojnega ujetnika oz. interuiranca. Zlo dola hrup in dobro ostane skrito. Zato se zdi število nepoštenih vefje kot število poštenih. (Guochi). Koledar: Sobota, 31. grudna: Evgen, škof; AnlzIJ, škof; Liberij, škof; Anizlja, mučenlca. Nedelja, 81. grudna: Božična nedelja; Silvostor I., papež; Melunija, svet« žena. Berilo: Oal. 4, 1-7. Evangelij: Lk 2, 33-40. Operno gledališče: Opera: •Thals«. Bed Sobota. Ob 16.30. Kino Matica: »Kancert« ob II ln 18. Kino Union; •Tebi na ljubo« ob 16 ln 18. *< i r o Sloga: •Mlada srca« ob 16 ln 18. Lekarniška služba: N o I n o • I o i b o Imajo i(ksri»i mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Den, Gosposvetska cesta 4; mr, Bohino ded., Bimska cesta 31, e) pismeno pooblastilo, nko pristojbino dviga druga oseba, v katerem mora biti vpisana številka in datum osebne Izkaznice opravičenca, v katerem Blučaju odpade predložitev osebne Izkaznioe. č) Podporno knjižico Pokrajinskega podpornega odbora v Ljubljani, kdor je že dosloj sprejemal podpore še pri kaki drugi socialni ustanovi. — To velja kakor »a ono iz Ljubljane, tako tudi za one Izven LJubljane; d) Ako se podpora Izplačuje za več oseb v družini, je take dokumente predložiti za vse odvedene osebe, oz. eno potrdilo za vse člane. Organi občin dvignejo pristojbine potom seznama in predložitvi vseh od al) do č) označenih dokumentov. Pristojbine se bodo Izplačevale edino proti predložitvi vseh citiranih dokumen. tov. Opombe: 6. Po odloku Prezidenta Pokrajinske uprave 1-7438 od 16. Vili. .1944 je ustavljeno izplačilo pristojbin svojcem onih oseb. knfero se od septembra 1945 oz. v teku leta 1944. nikakor niso oglasile lz vojnega ujetništva, Internacije oz. konfinneije, ter so ne ve za njihovo sedanjo bivnllščo, niti za njihovo usodo. — Prizadele stranko bodo o tem odloku pismeno obveščene. Izjemo tvorijo družine, čijih družinski glavnr jo vojni ujetnik oz. Interniranec ln katerim se bodo na osebno intervencijo g. Prezidenta pristojbine še v naprej izplačevale — do proklica. 7. Prav tako bodo obveščene o ukinitvi podpore-preživnlne tudi one osebe, ki rnz-polnPeugeot< s tovarniško št. 4354. — Na Sv. Petra cesti je bilo Boguslavu Cibaju ukradeno 10.000 lir vredno kolo »Adler« s tovarniško številko 774.614. Bile so v decembru še druge tatvine koles, ki eo bila cenjena od 3 do 8 tisoč lir. ¥arcyjte z elektriko! NOVI GROBOVI + Ana Terdina. V Ljubljani je r visoki starosti izdihnila gospa Ana Terdina, hišna posestnica. K zadniemu počitku jo bodo pospremili v nedeljo, 31. decembra ob tričetrt na deset iz kapele sv. Petra na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v župni cerkvi sv. Petra v ponedeljek 8. januarja 1945 ob pol 8. + Marjana Meršol. V Bogu je zaspala gospa Marjana Meršol. Pogreb bo v nedeljo, 31. decembra ob tričetrt na 9 iz kapele sv. Andreja na Žalah. + Jože Zalar ml., posest in gostil, v Borovnici, ki je bil ob bombnem napadu na Borovnico hudo ranjen, je za ranami umrl v petok, dne 29. decembra zjutraj v ljubljanski bolnišnici. Njegovo truplo bodo prepejjuli domov v Borovnico, kjer bo položeno v družinsko grobnico. Dan in uro pogreba bomo le spročili. Njegovim hudo prizadetim svojcem izrekamo ob tej izgubi svoje sožalje, rajnemu pa naj sveti večna luči ^•'Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožaljcl OSEBNE NOVICE 60 letnico obhaja na Silvestra gosp. Tonček Vavra, nameščenec Kreditnega zavoda v Ljubljani. Poznanemu Ljubljančanu, ki je pred nedavnim obliu-jal tudi 25 letnico zvestega službovanja pri istem podjetju, bi rado čestitalo premnogo prijateljev in znancev. Jubilant ie namreč v svoji službi, ki jo je vedno vestno in marljivo izvrševal v zadovoljstvo svojih predstojnikov, bil premnogim na uslugo. Njihovim čestitkam se pridružujemo tudi mi in želimo dolgoletnemu naročniku »Slovenca* še mnogo krepkih let v krogu ljubljene družine. Operno gledališče Opera: Sobota, 31. decembra, ob 16.30: »Thals«. Bed Sobota. Nedelja, SI. decembra, ob 18: »Cllvta«. Izven. Cene od 60 lir navzdol. Ponedeljek. 1. Januarja, ob 15.80: »Princesk« In zmaj«. Mladinska oporeta. Nadomestna predstava za 26. dec. Cone od 60 lir navz. Drama: Nedelja, SI. decembra, ob 15.30: »Poslednji mož« Izven. Cene od 40 lir navzdol Ponedeljek, 1. januarja, ob 18: »Poslednji mož«. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Na domestna predatava za 26. deo. •OddBlnlSha inuplna Jitiransm prlmofle* RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 31. decembcr: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmos: 7.S0 Porodila v slovenščini — 9 Porodila v nemščini — 12 Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert — 12,30 Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini — 12.45 Zvoki iz operet, radijski orkester, vodi D. M. feijaneo, sodelujeta: sopranistka J. Baukart in teno rist Janez LlpuSčok - 14 Poročila v nem fičlnl — 14.10 Vaška godba ln Domači sokstet Molitvene ure na Novega leta dan Na dan Novega leta, ko se spominjamo dogodka, ko je novorojeno Dete dobilo ime Jezus — Od-rešenik — Zveličar, hočemo po Marijinem posredovanju od Kneza miru izprositi svojemu narodu posebno božje varstvo v novem letu in mirno rešitev iz vseh stisk, grešnikom pa resnično spreobrne-nje. V ta nnmen bo v vseh ljubljanskih župnijskih in drugih cerkvah izpostavljeno Najsvetejše od 14. do 17. ure in se bodo vrstile molitvene ure s sv. rožnim vencem v temle redu« 14—15 za žene in dekleta; 15—16 za šolsko mladino; 16—17 za može in fante, obenem splošna molitvena nra. Pri vsaki molitveni uri se bodo molili vsi trije deli sv. rožnega venca. Za sklep bodo pete litanije M; >re božje. Starše lepo prosimo, da pošljejo svoje otroke k mladinski molitveni uri. Prav toplo vabimo vse vernike, da se pridružijo skupni molitvi z velikim zaupanjem in ponižno vda nostjo. Ljubljanski župnild. Obvestila Prevoda Poseben dodatek olja dclavcem Delavci, ki so v posesti veljavne dodut-no živilske nakaznice za mesee december sa ročne delavce (R. D.), ia delavce pri težkih delih (T. D.) ali za delavce pri najtežjih delili (N. T. D.), dobijo pri svojem stalnem trgovcu enkraten poseben dodatek 1 del olja na odrezek »K. D. 1« aH »T. D. 13« ali »N. T. D. 12«. Trgovci v ljubljanski občini delijo to olje do petka, 5. Januarja 1915, zbrauo ln ločeno nalepljene odrezke BD, TD in NTD pa predložijo Prevodu, Gosposka 12-1, soba St. 10, v ponedeljek, 8. Januarja 1945. Trgov cl v ostalih občinah pa bodo delili olje In predložili odrezke po odredbi pristojnega občinskega preskrbovalnega urada. Pripominjamo, da so dodatne nakaznice za vse vrste dclavcov pretlsknne: a) za pod. ročje LJubljano znotraj bloka i vijoličastim •O«; b) za področje bližjo ljubiJnnske okolico (zunaj bloka ter občine Jeiica, Polje, Dobrunje ln Budnlk) z eno vijoličasto črtoi c) za vso ostalo pokrajino; z dvema vijoličastima črtama. Oddaja žganja, orehov in zdroba Upravičenci, ki dostsj »e niso dvignili dodatka žganja, orehov in pšenlčnega idro-ba, lahko dvignejo žganje pri tvrdkah: Jeras ln drug (Ciril Metodova 13), »Malina« (Fraukopanska 9), Meden (Celovška cesta), orehe ln zdrob pa v mlekarnah: Hosta Marija (Tavčarjevo ul.) ln Zorko Jožefa (Gosposka ulica). Izredno nakazilo kuriva za družine z otroki Pokrajinski gospodarski svet objavlja, da Je odobren za družino, kt Imajo male otroke T starosti do štirih let. Izreden dodatek kuriva ln sicer na vsako tako doma-činstvo po 40 kg premoga ln 60 kg koksa. Bazdeljevanje teh količin so prične takoj In so trgovci že v posesti potrebnih količin kuriva. Vsak tak trgovec je prejol od gospodarskega sveta poimenski seznam takih domačlnstov, ki Je sestavljen na podlagi prljavnio ln v katorem Je navedena tudi številka nakaznice za kurivo, na katero pripada ta Izr.ednl dodatek. Oddaja bo zaključena * 31. januarjem 1945. KULTURNI OBZORNIK Marta Ostenso: »Objestneži« Kot tretja povest Slovenčeve knjižnice v četrtem letniku je izšel v prevodu profesorja N. Kureta roman ameriške pisateljice Marte Ostenso: Objeslneii. S tem smo dobiili v slovenščini že drugi njen roman, kajti prvega nam je pred leti dala Ljudska knjigarna pod naslovom »Klic divjih gosi«. Gotovo je bil ta prvi roman eden med najboljšimi, kar jih je izšlo v njeni leposlovni zbirki ter je med slovenskimi bralci dosegel izredno ve tok uspeh, takega kakor tudi drugod po svetu. Saj je mlada pisateljica (roj. 1900) tedaj dopolnila šele pet in dvajset let ter e tem prvencem dosegla v Ameriki nagrado. Marta Ostenso ni Američanka, temveč se je rodila na Norveškem, od tam se je Sele preselila v Ameriko, kjer je dosegla svetovne uspehe kot — norveška pisateljica. Ob njenem imenu ee spotnnimo prvenca »Klic divjih gosi«, mogočne roke in nasilja farmarja, ki drži svojo v suženjski Pokorščini, le hčerka se upira očetovi volji ter ji končno u®pe premagati očetove ovire. Požar stepe in privezanost na zemljo eta sili v romanu; ki ostaneta za vedno neizbrisni »Objeslneii« nas na prvi pogled malca razočarajo, kajti ne primejo nas takoj s ta/ko silo in nimajo v sebi toliko drama- tične napetosti kakor njen prvenec. Nasprotno: začetna poglavja, pa tudi vse prav do zadnjih temelje na psihološkem slikanju ljubezni med dvema mladima človekoma iz dveh svetov — iz proletar-sko kmefikega in farmanskega —, ki se razgiblje Sele v koncu. In prav konec nam da pravi ključ do celotnega romauia, kii nI saimo roman ene ljubezni, temveč je romain — družine, na kar navaja tudi naslov, ki se v izvirniku glasi (kot pravi prevajalec v uvodu) »lilaani Carewi<. V tem romanu imamo resnično opraviti 2 zgodbo cele družine, njene usodnosti m odkupi jenj a To so Carevvk mogočna in objestna družina v Sundowerju, ki kopičijo zemljo'in imajo v rokah vso okolico; moški so »bogovi, demoni, centavri«, vroče krvi, ki ee izživljajo v objestnosti in nezvestobi, a njihove žene mirno trpe, jih prenašajo iin celo do blaznosti ljubijo. Svoj tip 60 Carevvi, svoj Carevvke, nad katerimi vlada neporočena sestra Hilbret. Najlepši svet imajo Carevvi, druge družine žive v Eldlesovem usadu in sovražijo Carewe in Carevvke. Tako mlada El«a zasovraži Carevve i« obožuje njihovo objestnost, Carevvke pa se ji gnusijo zaradi svoje ekskluzivnoeti in zaprtosti. Ze v zgodnji mladosti zasovraži Baylissa, ko i; js v okrutno«!' stopil na boso nogo. In ta občutek strahu je ne mine več tudi po- tem, ko postane učiteljica v usadu. Bayliss se zaljubi vanjo in jo hoče dobiti za ženo. Toda čeprav Elza čuti ljubezen do Toeja Tracyja, hlapca pri Carevvih, in jo on snubi, se poroči po nagli odločitvi z Bay-liesom, s katerim se domenita prav po amerikansko, da bosta samo na zunaj živela v zakonu, eicer pa se je ne Bo dotaknil, dokler ne bo začutila ljubezni v sebi do njega. In ta proces, kako se v Elzi sovraštvo itz otroških let, ki jo spremlja v zakon z Bayl,issom, katerega vse življenje nezavedno v globini srca obožuje, pa se ga boji, sprevrže v pravo ljubezen, kakršno občutijo do svojih objestnih mož druge Carevvke, je glavna vsebina tega romana. V tem zakonu se prav za prav nič ne dogaja: obiskujejo se med seboj posamezne carevrake družine, doživljamo njihove škandale (Peter, Joel), vedno in neprestano pa smo priče notranjega Elzinega razvoja, ki ji sovraštvo polagoma plahni v ljubezen, in sicer v tisto pravo ljubezen vseh Carevvk, ki ee zaljubijo v svoje može, Čeprav vedo o njih objestnostih in škandalih, tndi nezvestobi, pa so pripravljene vsak čas braniti jih pred očitki Javnosti ter prenesti vse in jim odpustiti. Tako je razvoj prišel do tega, da sta Elza in Bayliss zaživela pravo mogočno ljubezen prav v času, ko je bilo videti, da tudi Bavtiae ni brez izvenzakonskega razmerja. Elza postane prava Carewka, kateri zamerijo celo domači, da se je Izneverila usadu. Tedaj pa pride finančni polom Carewov, — 15 Nemški spored — 17 Poročila v nem ščlni ln slovonščinl — 17.15 Nemški spored (glasba) — 18 NemSkl spored - 18.30 Olas. bena medigra — 1&-45 Gospodinjsko predavanje, Inž. Albin Norima: Naravna ln umetna vlakna — 19 Fantje na vasi — 19.30 Poročila t slovenščini — 19.45 Aktualno predavanje, govori Hans Fritzsohe — 20 Poročila v nemščini - 20.15 Nomškl spored -52 Poročila v nemščini ln napoved sporeda — 22.15 Nemški spored: Za konec tedna. zgube vso zemljo iin vse premoženje ter sklenejo, da se izselijo Lz. kraja in se umaknejo I j ud eni. ki eo poznali njihovo slavo. Tu pa ee pokaže, da Elza ni prava Ca-rewka, da je zvezana s svojim usadom: obubožanega Baylissa pritegne k sebi in zažtvita novo življenje na posestvu svojega očela, ki ga je ob poroki zapihal Elzi. Člana objestnih Carewov reši preprosta Elza, ki je Carevve ljubila, sovražila pa njihovo objestnost, ki se jo sesula v prah Odreiila je Baylioea »earowščinc< in skupno sta zaživela lepo, vzorno zakonsko življenje * največji ljubezni. To je vsebina tega družinskega romana, ki je izredno močan po pisateljski moči peresa, opisov amerikanskega življenja ter po psihologiji, manj seveda po zunanji napetosti. Vendar pa je ustvarjalna moč tako velika, da občutimo ob delu silo velike umetnine ia globokega pogleda v človeško usodnost in človeško — srce. Honian spada med najmočnejša dela, ki so izšla v okvirju Sli*xlu zaspala moja mila murna Marjana Mer šol Pogreb bo ▼ nedeljo, 31. dec. ob */<9 dopoldne z Žal, kapelica svetega Andreja na pokopališče k Sv. križu. Uci KATI la ostalo soroektvo. Umrla je v visoki starosti na§a dobra lela, velika dobrotnica, gospa AnaTerdina hišna poscstnica Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 31. decembra 1944 ob ..ičetrt na 10 z Zal, kapele sv. Pelra, k sv. Križu. Maša zadušnica bo v župni cerkvi, sv. Pelra v ponedeljek, 8. jan. 1945 ob pol 8. uri. Ljubljana, 29. decembra 1944. Žalujoči: nečak Grilc Matija, družine: Megušar, Bohinc. 1 Kupimo | SMUiAKSKE HLAČE in jopo kupim ia večjo postavo. Naslov v upravi »Slovenca, pod fcev. 11.334. k RJUHE. KAPNE raznovrstno perilo — timsko in letno, brisače, lastore, tekače, perzijska, pirotske. bosanske in linolej preproge, tekače, razna moška, teoska io otroška oblačila kapi vsako količino tn plača dobro llinko Privšek. Ljubljana. Gradišče 7. ouspt. dram. gledališča I Prodamo | MOŠKE POLCEVLJE lepe in močne, popolnoma nove, št. 39—40, zamenjam za gojzerje SI 41. Naslov v upravi >Slov.< pod St. 11.353. OTROŠKI PLASC nov zimski,, zn 3 do 4 letnega fantka prodam oziroma zamenjam. — Naslov » upravi »Slovencac pod št. 11373. DRSALKE znamke »Gloria EU-b!iime< št. 27, dobro oliranjene, zamenjnm za drsalke štev. 29. Ogled vsako dopoldne. Fink Ivan, Celovška cesta 34.1. Poizvedbe^ IZGUBILA SEM dne 28. febr. črno torbico z več slikami in legitimacijo na ime Ciognavec Marijo. Ker sem revna begunka, lepo prosim poštenega najditelja, da vse vrne nn naslov; Pe-ruškovu 6. OČALA je izgubila revna dijakinja. PoSteh najditelj naj jih izroči proti nagradi »Upravnistvu Slovenca«. E9 Delniško dražim prontne UNION o Ijubljmii, želi Bscm lucjim iem|. cdlemnlcem snetim novo leto 1945! I Kolesa | KOLESA - VOZILA MoSka. damska. otroška, triciklje za otroke. otroške globoke in športne vozičke kupi io plača dobro:. Hin ko Privšek. Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča. k I živali t KOZO MLEKARICO — 23. febr. 45 bo skotila in Sc molze, prodam. Miklavčič, Knezov štrndon. Citajte knjige »Slovenčeve knjižnice« ■■■aBUBHaaa ,Ei lil NO »M ATICA« "" Ljubavno kriminalna drama USODNO NAKLJUČJE s priljubljeno Lido Baarovo in G. Kriilicliom Predstavo ob 1( ln 18. ,EL »SLOGA« "" Krasen film iz dijaftkih let — njih zabave io skušnjave »MLADA SRCA« Harald llolberg, Ingrid I niz. tiska Malbran. Predstave ob lf In 18. teu kiivo ar/jvioiv« "" Danes zadnjikrat! TEBI NA LJUBO Winnie Markus, Hans Holt Jutri, v nedeljo, premiera TAKŠNO JE BILO MOJE ŽIVLJENJE _Predstave ob IS In (R._ V vsako hišo »Slovenca«! Srečno in veselo novo leto želi cenjenim odjemalcem slašuarns ..Oriient" Kasamoviž Mestni trg 17 laznaiaiko za okraj Ježica sprejmemo. Uprava »Slovenca« IZDELAVA ŽIME IN SČETK LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 17 FUŽINI Srečno in zadovoljno novo leto želi Fran Igli C krojaški atelje Ljubljana, Pražakova ulica 10 2 951 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem 8rečno in zdravo novo leto! SREČNO NOVO LETO želita tvrdki laniii - lager pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana, Celovška 67 Srečno novo leto 1945 Zeli vsem svejim cenjenim odjemalcem in prijateljem tvrdka FILIP BIZ]F\K H krznarstvo LJUBLJRNfl Kongresni trg 8 \ Sreino fn mirno iiovo leto 1945 želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka FRANC PIRNAI izdelovalniea sifona, oranžade in drugih brezalkoholnih pijač uubuana, cesta na brdo 14 Srečno in blagoslouljeno noua leto želi vsem svojim dobrotnikom Društua stepih LJUBLJANA, GRADIŠČE 7 Srečno in zadovoljno novo leto 1945 Vam želi ]0S. ZRLTR & Co. trgoyina z žele/nino in poijed. s/roji LJUBLJANA, Dunajska c. 9 K. Struppe:w ^ i n 111 m N v J « 81 H m h s mu W i M ^ S Mm m 7 Čez teden dni je dospel odgovor. I>f. Sly je povabil Mennela, naj ga obišče v Parizu. Pisal je, da ga za-neva zelo zanima in da tipa, da mu bo osebni razgovor prinesel Je mnogo »eč jasnosti. Mannel 6e je torej odločil, da odpotuje in je prosil stricu za teden dni dopusta. . Sigmarjn se jc zdravje le počasi boljšalo. Čim več ea-a je preteklo od skrivnostnega srečanja, toliko bolj neverjetno se mu je zdelo vse. Razgovor s sestro Renato je vedno zelo potnir-jcvnlno vplival nanj- »Brez dvoma je bilo vse le prevara, gospod svetnik, verjemite mi! Večkrat se mi je že pripetilo kaj podobnega.« »Toda tudi Mannel in kočijaž «ta jo takoj spoznala in sta se prav tako prestrašila.« .. . . »Gospa je bila bržkone vasi twkoj-ni -op rog i nenavadno podobna. Koliko lindi ima dvojnikel In ker ste jo vsi trije tako prestrašeno gledali, se je seveda tudi ona prestrašila...« _ »Sestra, večkrat mi morate to povedati. Morda vam bom končno le verjel.« »Saj drugače sploh biti ne more, gospod svetniki Kako si morete drugače dogodek razložiti?« »Saj to je najstrašnejše, da ei ga ne znnin pojasniti!« »Zato pa morate končno verjeti, da ste se varali!« Na tak in podoben način sta bolnik in strežnica skoraj vsaki dan razpravljala o tej zadevi. Sigmarjeve misli so se vrtele ne-prenehomu v-krogu in vedno znova se mu je vzbujalo vprašanje, ki ga je stavil že nečaku: »Kaj se vam zdi, ali se more prekletstvo izpolniti?« Toda sestra Renata mti ni znala dnti drugačnega odgovora kot Mannel Heter. Medtem je Mannel prvič obiskal dr. Slyja- »Veseli me, gospod Heter, da ste se odločili, da me osebno obiščete. V po- ročilu, ki ste mi ga poslali, je toliko čudnega in nenavadnega, da me vsa stvar živo'zanima. Predvsem hočem sprejeti vašo trditev, da se v osebi grofice de Chirolin niste motili, to se pravi, da ste v njej spoznali z gotovostjo Julito Sigmar?« »Brez dvomn, gospod doktor. Nisem se motil: bila je Julita Sigmar.« »Trdite torej dve dejstvi: gospa julita je pred dvema letoma zgorela. Gospo Julito ste pred tremi tedni srečali zdravo in cvetočo. Ena izmed trditev je torej kriva. Treba je torej dognati, katera...« Mannel je izjavil z bežnim smehljajem: »Zdi se sicer nesmisel — a vendar bi rekel: nobena.« Zdelo se je, kot da dr. Sly sploh ni slišal njegove opazke. Mirno je nadaljeval: »Ali zogljenelo truplo v vrtni hišici ni bilo truplo Julite Sigmar — ali pa gospa v belem avtomobilu ni Julita. pač na neka druga oseba, morda sestra ali dvojnica pokojne gospe. Brez dvoma ste že sami prišli do teh preprostih zaključkov.« »Na vsak način. A vendar ne morem nobene svojih trditev vzeti nazaj, češ, dn ni pravilna.« »Dobro torej! Kakšne dokaze imate za prvo vašo trditev?« »P.redvsem tiste, ki sein vam jih navedel v poročilu: spoznali smo nje- no obleko, ostanke živomodrega pastirskega kostuma, perilo in čevlje gospe Julito in predvsem njen nakit: zlato naprsno iglo, medaljon na drobni verižici iz platina... in nekaj, kar bi odstranilo vsak dvom, če bi ga kdo še imel... V ustih je imela zlato krono na kočnjaku v zgornji čeljusti.« »Marija Sigmar je ni imela?« »Ne," Marija je ni imela.« »Kakšni so bili ostali zobje pone-srečenke?« »Deloma so bili izbiti, kakor če bi ji bil kdo s kakim težkim predmetom ragbil glavo.« Dr. Sly je nekaj časa molčal. Nato pa je rekel: »Vam je morda slučajno znano, katerega zobozdravnika sta imeli gospa in gospodična Sigmar?« Mannel tega ni vedel, a je obljubil, da bo pfiizvedel in mu poslal naslov. »A zdaj še nekaj: kdo je Marijo videl po nesreči?« »Nihče... Našli orno samo sledove njenih nog na stezici in njen svileni šal na vrtnih vratih. Tam jo je čakal avtomobil.« »Ali ni bilo mogoče iti za njenim sledom?« »Morda, če bi bili zadevo skrbneje zasledovali... A želeli smo stvar kolikor mogoče prikriti. Bili smo prepričani, da je to izvršila blazna ženska. A kljub temu je strica strašno bolelo, da je njegova edina hčerka morilka... Sled za njo je izginila. Bržkone si je sama vzela življenje. Tudi Ahil Kad-czinski je umrl v Argentiniji; vsaj tako so mi sporočili.« »Ali se vam ne zdi čudno, gospod Meter,« je dejal počasi in zamišljeno dr. Sly, »da duševno bolna, o kateri se domneva, da si je kmalu nato vzela življenje, ni pozabila ob begu vzeti s seboj skoraj vse svoje imetje?« »Na vsak način...« »In,« je živahno nadaljeval dr. Sly, »če sprejmemo trditev, da je Marija Sigmar iz maščevanja in ljubosumnosti umorila mačeho, je vendar s tem dejanjem in s tem, da je izginila brez gledu, izgubila za vedno zaročenca, ki ga je ljubila nadvse. Stvor bi bila razumljiva, če bi se bila potrudila, da bi odvrnila od sebe vsak sum. A dejanje in beg nimata smisla.« »Saj je vendar izgubila razsodnost.« Dr. Sly je zamišljeno zmajai z glavo. »Temu nasprotuje predvsem dejstvo, da je vzela s seboj toliko dr-narja in nadvse težavna priprava zA izvršitev zločina. In če bi bila res izgubila razsodnost ter jo je vodil samo nagon po maščevanju in samouniče-njij, tedaj bi bila vendar lahko umrla obenem s tekmico. Čemu tedaj tako premeteno pripravljen beg, ki ga brez pomočnikov sploh ne bi bilo mogoče izvesti. Umobolni, ki delajo brez prave zavesti, jih navadno nimajo...«