Poštnina plačana * gotovini Prezzo - Gena Ur 0.5C Štev. 238 V Ljubljani, v ponedeljek, 19. oktobra 1942-XX. Leto VII- Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega In tujega Izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A„ Milano. OredniStvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione. Ammtnistrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana. Conce88ionaria esclusiva per la pubbliciti dl provlnienza Italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. Milano. II bollettino n. 875 : Violeato attacco aereo su Malta 11 Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: In Egitto le perduranti tempesle di sabbia hanno ancora ostacolato 1'attivita terrestre ed aerea. Un gruppo di automezzi blindati nemici, che ha tentato una incursionc nelle nostre retrovie, e stato messo in luga; inseguito dalla nostra aviazio-ne veniva elficacemente mitragliato e disperso. Le attrezzature belliche dell'isola di Malta sono State sottoposte a violento bombardamento aereo; in combattimento la caccia italiana abbatte-va un »Hurricane« e quella germinica 11 »Spit-iire«. Vojno poročilo it. 875: Silovit letalski napad na Malto Italijansko vojno poročilo štev S75 pravi: V Egiptu so trajajoči peščeni viharji še ovirali nastopanje na kopnem in v zraku. Skupina nasprotnikovih oklepnih vozil, ki je poskusila vdreti v naše zaledje, je bila pognana v beg. Naše letalstvo jo je preganjalo, jo uspešno obstreljevalo s strojnicami ter jo razpršilo. Letalske naprave na otoku Malti so bile cilj silovitega letalskega bombardiranja. Italijanski lovci so v spopadu zbili eno letalo vrste Hurricane, nemški pa 11 letal vrste Spitfire. Nemške čete nezadržno prodirajo ob obali Črnega morja Naskok na »Rdeče barikade« v Stalingradu - Sovjetske sile v špartakevki uničene - Uspešen napad na Malto Hitlerjev glavni stan, 20. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na odseku Novorosijsk—Tuapse napreduje napad nemških in zavezniških čet proti globoko razporejenim sovjetskim postojankam dalje. Samo na odseku ene lovske divizije je bilo včeraj zavzetih 60 utrjenih postojank. Hudi napadi letalstva so bili usmerjeni proti premikajočim se sovjetskim četam. Dalje v gorah in ob cesti južno od Tereka so bili Sovjeti, ki so skušali izvesti protinapade, s krvavimi izgubami vrženi preko njihovih postojank. V Stalingradu so napadi strli trdovraten sovjetski odpor, nemški oddelki pa so v naskoku zavzeli vse delavnice tvornice topov »Rdeča barikada« in vrgli Sovjete kljub ogorčenemu odporu iz tega predmestja. Napadi nadmočnih letalskih sil so podpirali te operacije na kopnem in uničili na vzhodni obali Volge številne topove. Severozapad-no od mestnega dela Spariakovka obkoljene sovjetske sile so bile uničene. Na srednjem in severnem odseku bojišča razen uspešnih akcij napadalnih oddelkov in zavrnitve krajevnih sovjetskih sunkov ni bilo nobenega pomembnega bojnega delovanja. Oddelki bojnih letal so obmetavali z bombami sovjetske prometne zveze in prevoze. Pri letalskih napadih na letalska oporišča in druge vojaške cilje na otoku Malti so nemška in italijanska letala povzročila nova razdejanja. V hudih letalskih spopadih je bilo sestreljenih 12 angleških letal. Podnevni napad angleških letalskih sil na južni del zasedenega francoskega ozemlja je povzročil izgube med francoskim prebivalstvom ter neznatno stvarno škodo in poškodbe na poslopjih, pred- vsem v stanovanjskih predelih napadenih krajev. En bombnik je bil sestreljen. Lahka nemška bojna letala so včeraj z bombami težjega kalibra v nizkih poletih obmetavala vojaško važne naprave v jugovzhodni Angliji. liojišče ob Donu, 20. oktobra, s. Posebni dopisnik agencije Stefani je posial posebno poročilo z vzhodnega bojišča, v katerem pravi: Delovanje na bojišču se omejuje na ogled-niške nastope in manjše praske raznih oddelkov. V dnevnih spopadih izgubljajo Sovjeti moštva in orožje, ko skušajo brez uspehov vdirati v italijanske postojanke. Povsod italijanske izpostavljene straže budno prežijo; povsod se italijanski oddelki — čeprav so kdaj po številu na slabšem —.takoj spopadejo v obrambnih bojih ter svoj posel opravljajo kar z moštvom, ki ie na dotičnem mestu, ne da bi dobili posebne okrepitve. 14. oktobra so Sovjeti na odseku neke italijanske edinice hoteli na skrivaj napasti. Italijansko moštvo je pustilo, da so se Sovjeti na petih prevoznih čolnih približali. Ko so se hoteli izkrcati na zahodnem bregu reke, so jih iz bližine sprejeli s strojnicami in ročnimi bombami. En čoln se ie takoi potopil, drugi pa je nasedel na pesku ob bregu. Sovjeti so stalno skušali izsiliti prehod, a so bili vselej zavrnjeni, tako da so nazadnje morali opustiti svoje načrte. 13. oktobra ie bila slovesna izročitev odlikovani. ki jih ie Hitler podelil italijanskim vojakom, udeležencem zimskih bojev v Rusiji. Nemški zvezni častnik ie pripel rdeči, s črnim blagom prepleteni trak v gumbnico generalu Messeju, poveljniku ekspedicijskega zbora v Rusiji je potem isti trak podelil zastopnikom starega ekspedicijskega zbora. Zima v Rusiji, večno napeti živci in pripravljenost v nastopih v kar naiboli neugodnih vremenskih prilikah, ledeni mraz: vse to pomeni, da ie treba posebne hrabrosti, da ie treba zmagati v bitki proti nasprotujočemu Dodnebiu. za katero mora biti človek roien in vaien. da lahko kljubuje. Ber-salieri. konjeniki, pešaki, črne sraice. pionirji in topničarji so ginjeni poslušali besedo poveljnikove. ko iim ie obujal spomin na naihujše dneve in na najbolj junaške žrtve, v katerih so si pridobili nevenljive zasluge. Moralna in tvarna sila Italije ob dvajsetletnici fašizma Berlin, 20. oktobra, s. Za bližnjo dvajsetletnico fašizma je nemški tednik »Reichswart« objavil poseben članek, v katerem piše. da bodo slovesnosti, ki bi se morale zaključiti z veliko razstavo rimske omike, obhajali sredi vojne, največje v zgodovini človeštva. V tretjem vojnem letu italijanski narod odločno kljubuje silnejšemu nasprotniku, ki se je ponovno odločil za nesramno orožje »gospodarskega obleganja«. Kje črpa Mussolinijeva Italija vso to silo? Iz moralnih, političnih in gospodarskih činiteljev, ki so jih v dvajsetih letih fašistične vlade razvili. Mussolinijevo geslo: »Vse v dr- žavi, nič izven države, nič proti državi« je zdaj osnoven zakon nove Italije. Narod, ki je bil nekdaj najbolj individualističen v Evropi, se je vzgojil v lastni disciplini ter tako dosegel politično silo, ki je v preteklosti nikdar ni mogel doseči. List nato podrobno obravnava notranje obnovitveno delo, ki ga je fašizem v dvajsetih letih vlade opravil in zaključuje, da trdnost Italije v preskušnji totalitarne vojne izpričuje temeljitost tega dela. Japonsko izkrcanje na zasedenem Salomonskem otočju Stockholm, 19. okt. s. Ameriško uradno poročilo, objavljeno v Washingtoonu, pravi z ozirom na silovite boje po otoku Guadalcanalu (Salomoni), da morajo Amerikanci pričakovati znatnih izgub in da za zdaj ni mogoče dajati Uradni podatki o vezanju nemških ujetnikov pri Dieppu Berlin, 19. oktobra, s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je objavilo pojasnilo, kako so Angleži ravnali z nemškimi ujetniki ob svojem poskusu za izkrcanje pri Dieppu. V tem pojasnilu stoji zapisano, tla so sporočila, ki sta jih na nemške obtožbe dala angleški vojni minister in angleška vlada, zavestna potvorba dejstev, ki so bila med tem že dokazana. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je v svojem poročilu 7. oktobra 1942 sanfo ugotovilo, da so nemške vojake in člane organizacije ■»Todt«, ki so se mudili n« obali pri Dieppu, Britanci ujeli, nato ipa izpustili. Te ujetnike so zvezali in ima vrhovno poveljstvo o tem dokaze. Glede na pričevanje nemških vojnih ujetnikov, ki naj bi bili izpovedali, da niso imeli nikdar rok zvezanih, pravi nemško vrhovno vojaško poveljstvo določiio. da tega, kar se je zgodilo nemškim ujetnikom, pripeljanim v Anglijo, vrhovno nemško poveljstvo ni moglo vedeti in da bo država, ki zastopa nemške koristi v Angliji, morala to ugotoviti. Medtem pa so bili že podani dokazi, da so \neleži nadeli nemškim ujetnikom na plaži pri Dieppu (lisice na roke. Gre za razburljive foto- grafije krojača Starkeja, ki je pripadal organizaciji >Todt« in so ga našli mrtvega iri zvc-zanega. Več vojaških osebnosti in vojakov iz organizacije »Todt« je pod prisego lzl?° še tole: Podčastnik Kurt Huber je dejal. Angleži so me ujeli na obali pri Dieppu v bližini kazine. Čez kakšne poli ure so nos začel, vezati. Roke so mi na hrbtu zvezali. 1 odcasinik Mii 11 er je bil tudi zvezan, čeprav je b" lazJ® ranjen v roko. Zvezali so mu pal™ obeh rok drugega nad drugim na hrbtu. Tudi drugi vojaki so bili zvezani prav tako. Poanarednik Albert Ddrr je izpovedal: Na travniku, kamor so me privedli, je mnogo ljudi, ki so pripadali organizaciji »Todt«, ležalo z na hrbtu zvezanimi rokami na tleh. Eden od njih je imeil roke zvezane na Ivrbtu tako. da sta bila palcaobrnjena drug proti drugemu. Od zvezanih rok je šla vrv okrog vratu, nato pa je bila okrog vratu tarejena zadrga in je zvezanca davila. Neki Matthase, tudi član organizacije »Todt«, je povedal, da je videl krojača Starke-ia mrtvega in z zvezanimi rokami na tleh. Pod orado je imel rano. ki mu jo je sovražnik verjetno zadal z bajonetom. Na enak način je bil zvezan vojak |oiiann Schulz, ki je dejal, da je naslednji dan 'našel vojaka M«yerja zvezanega in mrtvega na produ. Okrog vratu , je imol zadrgnjeno vir v, z isto vrvjo pa je imel zvezane tudi roke. Kakor on. tako so bili zvezani tudi drugi. Vojak Fritz C.arrecht je izpovedal: I n-silili so nas, da smo pokleknili, nato pa so nam zvezali roke tako, da so bili palci, srečiinci m mezinci privezani drug na drugega. I udi delavec Boetingcr, član organizacije »Todt«, je po- vedal med drugim naslednje: »19. avgusta t. 1. proti večeru sem dobil poveilje, naj poiščem krojača Starka. Našel sem mrtvega. Roke je imel zvezane na prsih, pesti pa stisnjene. Na trebuhu mu je zijala huda rana. Ne morem reči, ali je bila to rana, ki mu jo je zadalo strelno orožje, ali ipa bajonet. Poleg tega je bil ranjen še pod brado. Videti je bilo, da je to slednjo rano dobil z bajonetom. Izjava nemškega vrhovnega poveljstva pravi, da bo zdaj objava izpovedi, ki so jih podali zaslišani ujetniki, brez dvoma zgovorna, čeprav je angleška vlada doslej mislila, da nimamo v rokah zadostnih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, kako so Angleži ravnali z nemškimi ujetniki in jih zve-zavali. Izjava vrhovnega poveljstva potem govori še o drugih skušnjah te vrste, in sicer iz dobe nemškega napada na otok Sery, kjer so Angleži petim nemškim vojakom dali lisice na roke, kakor je dokazano na podlagi njihovih izpovedi Celo poglavje je potem posvečeno celi vrsti primerov, ko so Angleži streljali na vojake, ki so se potapljali. Posebno značilen je primer, ko se je potopila 12, maja lani 35 tonska motorna jadrnica »Osia Pras-skevie«, ki je plula iz Lemnosa v pristanišče Ca-vallo. Iz izpovedi članov grške posadke izhaja, da so »bili na čolnu poleg grške posadke tudi še en nemški častnik, en podčastnik in dva nemška vojaka. Na poziv neke podmornice jc grški kapitan dal razobesiti belo zastavo. Nemški častnik je bil zadet s kroglo iz podmorniškega stolpa. Podmor-niški častnik je v angleškem jeziku zapovedal grški posadki, naj stopi v reševalne čolne, dočim so bili nemški vojaki prisiljeni, iti pod poveljniški most. Nato je podmornica začela streljati iz razdalje desetih metrov s topom na motorno jadrnico, ki se je potem užgala ter naglo potopila. Nemškim vojakom se je že užigala obleka. Vrgli so se v vodo, a nanje so dolgo časa streljali s strojnicami, dokler niso vsi izginili v valovih. Grška posadka je ves ta prizor gledala iz daljave trideset metrov. Slednjič omenja izjava nemškega vrhovnega poveljstva nasilniška dejanja, ki so jih zagrešili angleški vojaki za bojev na Kreti ter končuje s pripombo, da je nemška vlada — pri tem misli tudi na ravnanje z nemškimi ujetniki na vzhodnem bojišču, ravnanje, ki popolnoma nasprotuje mednarodnemu pravu — prisiljena odslej izvajati represalije nasproti vsem ujetnikom, ki bodo prišli nemški vojski v roke. podrobnosti, da ne bi sovražnik dobil podatkov, ki bi mu utegnili služiti. Buenos Aires, 19. okt. s. Kakor bomba je udarila v ameriške politične in vojaške kroge novica, da se je Japoncem pod varstvom vojnega brodovja in letalstva, posrečilo na važnem vojaškem oporišču Guadalcanalu izkrcati močan oddelek ter med drugimi dosti topništva. Guadalcanal je čisto ves v japonskih rokah. Newyorški listi hočejo dopovedati, da je ameriško vrhovno poveljstvo bilo pripravljeno na ta nasprotnikov nastop, toda vtis, ki ga je novica vzbudila je v resnici tak, da se zdi, da Amerikanci tega udarca sploh niso pričakovali. V krogih, ki so blizu ameriškemu predsedniku, so pripomnili, da prihaja ta japonska ofenziva hkrati z obnovljenimi napadi osnih sil na poslednje postojanke v Stalingradu, kolikor jih še ni zasedenih in da sta torej ta in oni nastop samo del skupnega vojnega načrta držav trojne zveze. V arabskih krogih na Bližnjem Vzliodu vlada hudo nezadovoljstvo zaradi govora, ki ga ie voditelj svetovnega judovstva dr. Haiin VVeitzmann pred odhodom v Newyork imel po radiu ter v njem dejal, da bodo zavezniki po sedanji vojni priznali Palestino kot uradno judovsko državo, češ du sta Palestina in hebrejski narod eno. Zasedba zamorske republike Liberije po ameriški vojski Berlin, 19. oktobra, s. Nemški tisk razpravlja o tem, da so zamorsko republiko Liberijo (v zahodni Afriki) zasedle ameriške čete, in ugotavlja samo, da je usoda, ki je doletela to malo afrikansko republiko, enaka tisti usodi, ki je zaradi nemoralnih demokratskih načel in zaradi obveznosti iz Atlantske karte zadela že Islandijo, Irak in Perzijo. Z druge strani je razvidno, da Roosevelta resno skroi neusmiljena in uspešna vojna osnih podmornic zoper angleško trgovsko in vojno mornarico, saj te podmornice po načrtu in v vedno večji meri uničujejo ostanke ladijskega prostora, ki ga imajo Angleži in Amerikanci na razpolago. 1o je Roosevelta prisililo, da kako odgovori na vrsto zmag Osi. Storil je to tako. da je poceni dosegel nadomestek uspeha in zasedel takole majčkeno državico. Pisana angleška vojska v Ei giptu se je pomnožila — z Grki Področje vojnih nastopov, 19. okt. s. Pisana zbirka plemen in jezikov v angleški vojski na egiptovskem bojišču 6e je te dni obogatela z majhnim oddelkom grških izseljencev. S temi novimi najemniki je zdaj še desetina drugih narodnosti na tem bojišču in sicer: Angleži, Amerikanci, Kanadčani, Indijci, Južni Afrikanci, Avstralci, Novoze-landčani, de gaullovski Francozi, poljski in jugoslovanski begunci ter zamorci iz različnih pokrajin v Afriki. Novi prispevek ni kaj znaten, saj gre samo za en polk. Toda Angleži vedno išfejo ljudi, ki 60 pripravljeni dati se ubiti zanje in bodo zatrdno ta dogodek izkoristili po svojem propagandnem orkestru. Isto 60 počeli ze tedaj, ko so v vrste imperialne vojske vključili begunce iz drugih evropskih držav. Toda kakor so dokazala dejstva, ni uporaba tujih sil nikoli mogla preprečiti, da ne bi Angleži morali zapustiti zasedenega ozemlje in se umakniti v Egiptu do sto kilometrov pred Aleksandrijo. Ce je res, da je v slogi moč, je vendar zelo dvomljivo, da bi ta pregovor obveljal v vojski, ki je še tako močno pisana kakor je angleška, pa 6e je zdaj pomnožila z novimi tujimi najemniki, ki vrh tega še pripadajo državi kakor je Grčija saj je Anglija grške .koristi pohodila in izdala. To resnico so večkrat priznali ne samo člani 6edanje, temveč tudi poprejšnje grške vlade. Načelnik glavnega stana milice general Galbiati v Fiumi Fiume. 19. oktobra, s. Včeraj jc na svojem nadzorstvenem potovanju prišel sem načelnik davnega stana milice general Galbiati. v spremstvu Eksc. Rotte, ki poveljuje oboroženim silam po Sloveniji in Dalmaciji, je poprej obiskal nekaj skvadrističnih bataljonov in je bil povsod deležen navdušenih manifestacij, ki so mu jih prirejali ti na jz veste jši stari vojaki. Ob prihodu v mesto se je general Galbiati živo zanimal za legionarje iz 61. legije »Carnaro« in se pogovarjal z zastopniki krajevnih oblasti. Nemški prosvetni minister v Rimu Rim. 19. oktobra, s. Snoči je v spremstvu ministra za narodno vzgojo Bottaia dospel kot zasebnik v Rim nemški minister za znanost, izobrazbo in vzgojo dr. Bernhardt Rust. ki ga je na postaji pozdravil nemški poslanik von Mackensen. 17 letnica ustanovitve italijanskega polcijskega zbora Rim, 19. oktobra, s. Sedemnajsto obletnico ustanovitve policijskega zbora so pri vseh kvesturah v kraljevini praznovali s preprostim in resnim obredom. Uradniki in agenti, zbrani na sedežih kvestur, so povzdignili pobožno misel h Kralju in Cesarju in k Duceju, kateremu italijanska policija dolguje svojo obnovitev in svoje ojačenje. Poslali so tovariški pozdrav slavnim oboroženim silam, ki se na vseh bojiščih vojskujejo za veličino domovine. Potem so se s spoštljivo in ganjeno mislijo spomnili številnih tovarišev iz policijskega zbora, ki so padli pri vojnih nastopih in v službi kot žrtve dolžnosti. V spomin teh je bila blagoslovljena kapela v policijski tehnični šoli v Rimu. Nato so znova potrdili svojo gorečo fašistovsko vero in svoje neomajno (prepričanje o končni zmagi. Nova imenovanja v hrvaški vladi Zagreb, 19. okt. s. Poglavnik je dr. Štefana Krafta (voditelja Nemcev na Hrvaškem) imenoval za glavnega ravnatelja preskrbe, inž. Iva Buliča pa za glavnega ravnatelja javnih del s stopnjo podtajnika. Ameriški general napoveduje vojno nemškemu civilnemu prebivalstvu Berlin, 19. okt. s. Ves berlinski tisk ponatis-kuje članek generala Eakerja, poveljnika ameriškega letalstva v Angliji. General pravi v glavnem, da morajo napadi ameriškega in angleškega letalstva veljati tudi civilnim prebivališčem po Nemčiji. Jasno je, pravi list »Montag«, da imamo opravka z uradno napovedjo glede angleškega in ameriškega načrta, da se bodo vojskovali tudi zoper nemško civilno prebivalstvo. Ta namen izvira iz zavesti o lastni nemoči. Ker niso sposobni zadeti živčnih središč mogočnega nemškega vojnega stroja, se uspavajo z norimi in krvoločnimi utvarami, da bodo dosegli uspeh tudi, če bodo letalske napade usmerili proti nemškemu civilnemu prebivalstvu. Ameriški general pa je lahko prepričan, da nemško ljudstvo njegove nepreklicne izjave ne bo pozabilo. Vesti 19. oktobra Navodila o političnem vedenju državnih uradnikov v vojni je izdala brazilska vlada. Navodila kažejo kako malo zaupa Brazilija svojim boljševiškim zaveznikom, katerih nazorov in propagande se zelo boji, saj pravi omenjenu okrožnica med drugim tole: Komunizem skriva zdaj svojo propagando pod demokratičen plašč. Biti komunizmu naklonjen, se v Braziliji pravi boriti se zoper vlado. Turško vrhovno sodišče jc razveljavilo obsodbo zoper atentatorje na nemškega poslanika von Papena. Razpravo bodo v kratkem obnovili. Romunski kralj Mihael je z letalom obiskal luko Costanzo ter pregledal ondi zbrane ladje in protiletalsko obrambo. Ameriška zbornica je odobrila postavo, ki znižuje mejo za vojuško službo od dvajsetega na osemnajsto leto Predsednik turšk" republike Ineni bo t. fiotem- bra, ob začetku sej v zbornici, imel govor o turški zunanji in notranji politiki. Zn obletnico ruske revolucije bodo na zapoved angleške vlade po vsej Angliji velike manifestacije na Čast Sovjetom. Posebno slovesno bo v Londonu, kjer se bodo prireditev udeležili vsi ministri, zastopniki politike, industrije in kulture. Častno tnesto pri prireditvah imeli mornarji, ki so se rešili s potopljenih angleških ladij, aamenjenih v Rusijo. id'________ Zadnje slovo od dr. Marka Natlačena na Žalah — —11 Prva letošnja operetna premiera: Millockerjev »Gasparone« Ljubljana, 18. oktobra. Dunajski lahkotni način življenja je dal temelje opereti ter tudi prve in najboljše operetne komponiste. Opereta je odraz veselega srca, lahkotne poigravosti, šegavega življenja, polna sončnega veselja in uživanja. In zaradi tega ni nič čudnega, če 6e je pojavilo v takem okolju — Dunaj pred sto leti — nešteto izvrstnih komponistov, ki so znati izvrstno pričarati nepozabne melodije valčkov, ki so postali nekaka podlaga opereti. Spomnimo se le Lautierja, njegovih krasnih valčkov, dalje taJ;o imenovanega valčkovega boja med njdm in nesmrtnim Johannom Straussom, ustvariteljem operete. Njegove operete: Slepa miš, Cigan baron, Noč v Benetkah so osvojile srca poslušalstva vsega sveta in od njega se je mlajša garda komponistov učila ustvarjati operete In prav iz te šole je izšel Mi!16cker, ki je živel v drugi poloviai preteklega stoletja. Njegovo boljše delo je »Dijak prosjake, ki je znano ljubljanskemu občinstvu. Obe njegovi opereti — Dijak prosjak in Gasparone — sta klasični opereti in sta polni nepozabnih melodij. Dialoga je razmeroma zelo malo, valček se vrsti za valčkom v vencu prelepih napevov. Izvedba Gasparoaa je uspela. Mnogo 60 k temu pripomogli odlična inscenacija, režija ter dobra igra nosilcev glavnih vlog. V vlogi Carlotte je nastopila ga. Ivančičeva, ki je podala dobro igro ter je glasovno tudi ugajala. Njen dostojni partner je bil Erminio gda. Sladoljeva. Dober v petju in igri, umerjen in uglajen kavalir je podal svojo vlogo kar najbolje. Podesta Nasone v osebi gda. Zupana je zabaval občinstvo z dobro igro od začetka do konca. Ljubka in mična je bila ga. Barbičeva v vlogi sobarice Sore. Ugajala je v vseh duetih s svojim Benozzom, gdom. M. Sancinom. Dobra 6ta bila v plesih in nastopih prekipevajoče ljubezni in ljubosumja. Sindulfo gda. Rusa — »papanov tepček«, tip zapravljivca in pomehkuženega lenuha — je bil izvrstno podan. Ostale vloge: gg. Anžlovar (guverneT), Sancin B. (Massaceio), Pianecki (Luigi), Jelnikar (častnik) in Simončič (sluga) so bile dobro izbrane. Orkester pod vodstvom gda. Simonitija je prav zadovoljivo opravil svojo nalogo; prav tako zbor. Ples v drugem dejanju so izvajali člani plesnega zbora in to zelo dobro, posebno sta ugajala naša soloplesalca ga. Bravničarjema in gd. Kiirbos. Režija v rokah gda. Golovina je bila jako dobra, inscenacija, kot že uvodoma omenjeno, presenetljivo dobro pogodena. Milijonske vknjižbe in izbrisi Ljubljana, 19. oktobra. September podaja v zemljiški knjigi značilno sliko gospodarskega in finančnega položaja Ljubljane z vso okolico, ki spada pod pristojnost ljubljanskega okrajnega sodišča. Ka-tastralne občine, ki so prišle pod Nemčijo, tako St. Vid, Vižmarje, Črnuče in druge niso tu upoštevane. kajti sodišče izroči v kratkem vse zemljiške knjige in katastrske mape teh krajev v Nemčijo pristojnemu sodišču. Prav zemljiška knjiga pa drugače pokaže, da je bil hipotečni trg razmeroma zelo živahen in da je denarni trg dobro razpoložen. V septembru je bilo predloženih sodišču 35 vlog za vknjižbo zastavne pravice v varnost raznih, od ljubljanskih denarnih zavodov danih hipotečnih posojil v skupnem znesku 2,366.524 lir. ko je bilo avgusta 44 predlogov za 1,937.500 lir. Najvišja vknjižena posojila so dosegla zneske: 500.000, 200.000 in več po 100.000 lir. kakor tudi nižje zneske po 2000 do 10.000 lir. V septembru ie bilo dalje vpisanih 33 predlogov za zaznambo vrstnega reda za razne kredite v skupnem znesku 17,446.300 lir. Torej res čedna milijonska ‘vsota! Dalje so bili vpisani visoki krediti, kakor 1 in pol milijona lir, 200.000 lir, dalje več kot pol mili iona lir, po 450.000 lir in še drugi po sto tisoč lir. V devetih mesecih letos je bilo zaznamovanih v zemljiški knjigi 617 predlogov za vknjižbo posojil in kreditov, ki dosegajo skupno vsoto 74,862.480 lir. Med temi predlogi jih ie bilo 195 za vrstni red glede celotnega zneska 51 milijonov 400.525 lir. V septembru pa ie bilo izbrisanih tudi mnogo starih in deloma novejših dolgov. Bilo je podanih 7 predlogov za izbris posojil v znesku 463.794 lir, dalje 2 predloga za izbris 920.000 kron in 27 predlogov za izbris 3,997.777 bivših dinarjev. Pri nekem zemljišču kat. občine Kapucinsko predmestje je bil izbrisan star kronski dolg v znesku 150.000 in 500.000 K. pri drugem pa v znesku 50.000 in 220.000 K. Izbrisani so bili dinarski dolgovi, ki dosegajo znatne vsote, tako 700.000 din, 500.000 din. pa tudi manjše dolgove, tako po 836 din. Zelo mnogo jih je bilo po 100.000 do 400.000 din. Eksekucij na nepremičnine v septembru je bilo zaznamovanih 18, ki se nanašajo na nepremičnine v mestu in okolici in ki zadevajo tako terjatve zasebnikov, kakor tudi one državnega zaklada, ko sc slednji vkniižuie na razne nepremičnine v varnost neplačanih davkov, — Septembra je bilo vkniiženih 201.661 lir raznih terjatev, med temi državni zaklad za davke v skupnem znesku 167.254 lir. V avgustu ie bilo 13 predlogov za 129.145 lir. Zanimivo je, da septembra ni bilo niti enega predloga za uvedbo prisilne uprave odnosno za uvedbo dražbenega postopanja. Kdo je z njimi? Osvobodilni Fronti so se pridružili tudi najtemnejši ljudje, da bi mogli sprostiti svoje zločinske nagone. Salonski komuAisti so lahko ponosni na lepo druščino. vi 17. obletnici ustanovitve policijskega zbora Visi W komisar je sprejel v vladni palači zastopstvo uradnikov Kvesture, častnikov zbora javne varnosti, agentov in skupino uradništva Ljubljana, 15. okt. 1942. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je. sprejel ob 17. obletnici ustanovitve policijskega zbora v vladni palači zastopstvo uradnikov Kvesture, častnikov zbora javne varnosti .agentov ter skupino uradništva in agentov bivšega jugoslovanskega režimi. V spremstvu Fkse. Graziolia so bili kve-stor comm. Ravelli. kabinetni šef comm. Bisia, podkvestor comm. Ferrante ter skupina uradništva Visokega komisariata. Po pozdravu, ki ga je naslovil na Visokega komisarja, mu je kvestor izrazil udanost onih. ki se borijo na mejah domovine ob strani oddelkov vojske, zagotavljajoč ga, da je za vse, ki st? na tem mestu, biti na tem mestu vzrok za čim višji polet in čim intenzivnejše sodelovanje. Potem, ko se je spomnil onih, ki so padli in ki so bili ranjeni v izvrševanju svoje dolžnosti je kvestor naglašal, da so vsi njegovi sodelavci vredni zgleda mrtvili ter onih ki so trpeli, ponosni, da so se vse predali izvrševanju dolžnosti. Comm. Raveilli je na to omenjal sodelovanje funkcionarjev in agentov bivšega jugoslovanskega režima, od katerih je marsikateri plačal to sodelovanje ter svojo udeležbo v protikomunistični borbi s svojim življenjem-Ob zaključku je izrekel 6voj pozdrav Oboroženim silam, kralju in Duceju. Visoki komisar se je zahvalil Kvestorju za pozdrav in je poslavljal dan ustanovitve policijskega zbora, ki si je pridobil tolike in tako visoke zasluge s svojim delovanjem in žrtvovanjem, ki odlikuje može, ki ga sestavljajo. S toplimi izrazi je poveličeval eksc. Grazioli junaško padle in one številne, ki so žrtvovali svojo kri v izvrševanju najsvetejše dolžnosti, to je one do Domovine. Spomnil se je z izbranimi-, prisrčnimi besedami časti, ki odlikuje one, ki pripadajo policiji na tem operacijskem področju, saj se borijo proti sovražniku ramo ob rami s slavo ovenčanimi Oboroženimi silami, ki tako vredno predstavljajo v tej obmejni zemlji vojsko, ki je zmagovita na vseh vojnih bojiščih. Zatem je izrekel Visoki komisar besede zadovoljstva ter priznanja funkcionarjem in agentom bivšega režima za delo, ki ga razvijajo ob strani naših oblastev in v borbi proti komunizmu. Potem ko je še spregovoril glede nalog, ki čakajo policijo na tem področju, je sporočil Visoki komisar kvestorju ter vsem njegovim sodelavcem pozdrav zahvalo in priznanje podtajnika za notranje zadeve in policijskega šefa S e n i s a. Preden je zaključil svoja izvajanja, se je Visoki komisar spomnil naših ter osnih bojevnikov, ki se borijo na vseh bojiščih, da zružijo komunizem ter njegove zaveznike in poveličeval obe veliki vodji, ki vodita Italijo in Nemčijo k zmagi. Končno je velel pozdrav Kralju in Cesarju in Duceju. Nov čas zatemnitve Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na lastni odredbi z dne 6. junija junija 1041-XIX št. 42 ter 24. septembra 1942-XX štev. 178 smatrajoč za potrebno, da se določa nov čas zatemnitve na določbe o zatemnitvi odreja: Cl. 1 Do nove odredbe je čas zatemnitve od 19.30 do 6.30. Čl. 2 Neizpremeniene ostanejo ostale določbe, ki jih vsebuje odrdeba z dne 6. junija 1941-XIX št. 42. Cl. 3 Ta odredba stopi v veljavo dne 21. oktobra 1942-XX in bo objavljena v Službenem listu Ljubljanske pokrajine. Ljubljana, 19. oktobra 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino EM1LIO GRAZIOLI Uradne ure v javnih uradih Ljubljana. 17. oktobra. Z 20. oktobrom so določene uradne ure v uradih Visokega komisariata in drugih javnih uradih na čas od 8 do 12 in 15 do 18. Predpisi za pisemski poštni promet Smatrajoč za potrebno, da se uredi pisemski poštni promet po enakih predpisih, kakršni veljajo v drugih pokrajinah kraljevine, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo 6 predpisi za pisemski poštni promet, ki je objavljena v Službenem listu 17. t. m. in stopi v veljavo 26. t. m. Ta naredba določa: Strankam je v poštnem prometu prej>ovedana raba šifer oziroma dogovornih izrazov in raba drugih jezikov nego jih določi nadrejeno cenzurno oblastvo. Nadalje je strankam v poštnem prometu prepovedano: 1. uporabljati tajno pisavo s 6impate-tičnim črnilom ali drugo nevidno pisavo; 2. uporabljati kvadrirani in trgovski papir ali kuverte z notranjo podlogo; 3. pošiljati pisma z vloženimi znamkami ali podobnimi znaki kakršne koli vrste, posamezni ali v zbirki, novimi ali rabljenimi; 4. pošiljati pisma, četudi poštno' ležeče, brez navedbe imena oopošiljatelja in njegovega naslova. Prepovedi iz točke 1. (uporaba tajne pisave) in iz točke 2. (uf>oraba kvadriranega in trgovskega papirja odnosno kuvert s podlogo) veljajo tudi za kakršne koli dopise, ki se pošljejo drugače nego po pošti. Pisma za inozemstvo 6e oddajajo tako, da 6e predložijo poštnemu uradu, ki taka pisma sam frankira, potem ko pošiljatelj plača ustrezni znesek. Ob predložitvi takega pisma mora odpošilja-telj pokazati osebno legitimacijsko listino. Te določbe pa ne veljajo za dopise v Albanijo, niti za dopisovanje z italijanskimi vojnimi ujetniki. Prepovedano je vlagati v pisma za inozemstvo pokrajinske fotografije ali fotografije krajev in naprav vojaškega industrijskega pomena, na lepenko pritrjene fotografije, časopisne izrezke, cigarete, papirnati denar in prazen ali popisan notni papir. Prav tako je prepovedano pošiljati v inozemstvo bilance, poslovna poročila in statistične podatke družb ali ustanov, pri čemer so izvzeta zavarovalna podjetja, če le v njih ni podatkov vojaškega značaja. Ne dovoljuje se pošiljati tiskovin v inozemstvo,' razen če gre za tiskovine, ki jih pošiljajo državna oblastva ali založbe naročnikom ali razpečevalcem za inozemstvo. Tiskovine, katerih pošiljanje v inozemstvo je dovoljeno, morajo fciti vložene v ovojih, ki popolnoma jx>krivajo vse robove. Za periodični tisk je založnikom ali knjigar-jem dovoljeno pošiljanje posebnih izdaj za inozemstvo, in to s posebno ustrezano označbo na ovoju. Te izdaje, ki ne 6mejo imeti malih oglasov in v njih ne smejo biti pokrajinske fotografije ali fotografije naprav vojaškega ali industrijskega pomena ali drugačni zemljevidi državnega ozemlja ali ozemlja, ki ga je zasedla italijanska vojska. Določbe drugega odstavka (s točkami od 1 do 4) je določbe glede pošiljk v inozemstvo ve- ljajo tudi za dopisovanje, naslovljeno na Campione dTtalia. Pisma, ki bi se oddala v nasprotju s prednjimi določbami, se ne odpošljejo, uporabijo pa se kazenske odredbe, če je s tem storjeno kaznivo dejanje. Prav tako se ne dostavljajo pisma iz inozemstva, ki ne ustrezajo določbi 2. odstavka, točk 1, 2, 3 in 4, ali v katerih 60 na lepenko pritrjene fotografije, časopisni izrezki, cigarete ali prazen ali popisan notni papir. Dopolavoro Oboroženih sil za vojujoče se oddelke v Ljubljanski pokrajini Dopolavoro Oboroženih sil v Ljubljani pod neumornim vodstvom svojega inšpektorja Cav. Da-rio Liberatija in njegovih sodelavcev je nadaljeval v mesecu septembru z navdušenim elanom svoja poslanstvo v korist Obor. sil v tej pokrajini. Potom prenosnih kinov naprav in avtomobilskih zvočnih kinov je bilo predvajanih na prostem in v dvoranah 63 kino-predstav, katerim je prisostvovalo čez 33.550 vojakov. V celoti je bilo predvajano 31 filmov italijanske produkcije, 20 tednikov LUCE ter 15 kulturnih filmov. Sestanek vseučiliške podporne ustanove 15. tega meseca 6e je vršil prvi sestanek Vseučiliške podporne ustanove, ki se je ustanovila pred kratkim z odredbo Visokega komisarja za ljubljansko pokrajino, ki mu je predsedoval rektor doktor Milko Kos, so prisostvovali comm. Rajmondi za Ministrstvo narodne vzgoje, dr. Carra v zastopstvu Federalnega tajnika, (ovariš Marto-relli za vseučiliko organizacijo v Ljubljani, dekan in vice dekan juridične fakultete. Na t*m sestanku 60 obravnavali najvažnejša vprašanja, ki se tičejo raznega delovanja, ki ga bo razvijala vseučiliška ustanova v tekočem akademskem ^e‘u m 60 začrtali obsežen podporni načrt v kori6t potrebni slovenski študentski ma6i. 8. 8. *an Dvne: ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI ROMAN »Zdaj te že nekoliko razumem,«; je pripomnil Markham. »Bila pa so potem še druga dokazil-na znamenja, čisto drugačne vrste,< je nadaljeval Vanče, »kakor na primer: zanemarjen okras, dejstvo, da umorjeni Benson ni imel svojega umetnega zobovja v ustih ter lasulje na glavi, ugotovitev, da jo morilec moral dobro poznati razmere v hiši, dejstvo, da je morilca Benson sam spustil v hišo, in slednjič tudi to, da je zločinec vedel, da je tisto noč bil Benson sam doma..., vse to je kazalo, da ima zločin na vesti major. Naslednja stvar pa je tale: višina zločinčeve postave popolnoma natančno odgovarja njegovi.« »Zakaj si bil tako trdno prepričan, da zločina ni mogla zagrešiti nobena ženska ?« »Predvsem zato, ker ga nobena ženska ne bi bila storila na tak način. Da bi kakšna ženska mogla hladnokrvno zasnovati kak tak zločin ter ga tako po načrtu izvesti z enim samim strelom v glavo iz razdalje poldrugega ali dveh metrov, bi nasprotovalo vsemu, kar vemo o ženski naravi. Zenska se ne jk>-govarja stojč s svojim nasprotnikom, ki pred njo sedi. Počuti se navadno dosti varnejšo, če se vsede. Sed6 govore ženske bolje, moški pa, če stoje. Kakšna ženska, ki bi stala pred Bensonom, tudi GOSPODA BENSONA ne bi mogla potegniti pištole ter pomeriti nanj, ne da bi on to opazil. Če moški potegne kakšno stvar iz žepa, stori s tem nekaj, kar se zelo pogosto nogaja. Zenske pa ne nosijo takšnih torbic, v katerih bi bile lahko skrite pištole, pač pa kvečjemu običajne ženske torbice. In moški vselej, kadar pred njim kakšna razburjena ženska odpre torbico, pazljivo gleda, kaj bo iz tega... Bolj kot vse drugo, pa govori proti temu, da bi ženska umorila Alvina Bensona, glava brez lasulje, usta brez umetnega Benso-novrga zobovja, copate itd.« »Malo prej si mi omenil,« je potem dejal Markham, »da se je morilec podal na kraj svojega žalostnega zločina s trdnim sklepom, da seže po skrajnem sredstvu ie v primeru, če bi bilo to potrebno. Dejal si pa tudi,'da je bil zločin do vseh podrobnosti že vnaprej zasnovan.« »To je res, toda ti dve moji trditvi se ne pobijata. On je hotel dati svoji žrtvi še zadnjo možnost, da se reši. Vedel je, da ga čaka zaradi njegovih finančnih težav zajjor. Ker pa je tudi ve-; del, da ima njegov brat v evoji blagajni na razpolago dovolj denarja, da bi ga z njim lahko rešil, je šel ta denar iskat in je premislil vse možnosti. Verjeti*) je začel s tem, da je bratu razložil težave, v katerih je bil, ter ga profil, naj mu pomaga. Alvin pa ga je poslal k vragu. Mogoče je tudi, da je major na vsak način hotel dobiti od njega denar. Ko pa je Alvin začel brati knjigo, je major spoznal, da je izgubljen ter je izvedel svoj krvavi načrt.« »Torej, dobro,« je dejal Markham in vstal, »tvoja naloga je končana, moja pa se je komaj šele začela. Zelo sem zaspan.« Preden je minul tisti teden, je bila proti majorju Anthonyju Bensonu sestavljena obtožnica zaradi zločinskega umora brata Alvina. Sodna razprava pred sodnikom Rudolfom Hansackerjem je zbudila ogromno zanimanje. Da je okrožna uprava po hudem boju odnesla zmago in da se je Anthony Benson spričo nezadostnih dokazov rešil smrtne kazni in bil obsojen iia dosmrtno ječo, je znano. Gospodična Hoffmanova je bila bistre glave in je k uspehu preiskave mnogo pripomogla. Njeno poznanje poslovnih razmer v banki »Benson & Benson« je bilo zelo obremenilno za majorja. Gospa Platzova je pri zasliševanju izpovedala, da je slišala hude spore med obema bratoma. Kakih štirinajst dni pred umorom je major j>o brezuspešnem poskusu, da bi dobil od Alvina petdeset tisoč dolarjev posojila, svojemu bratu takole zagrozil: »Če bom imel kdaj na izbiro tvojo ali svojo kožo, potem ti rečem, da sl ne bom izbral svoje.« Teodor Montagu, ki se je po pripovedovanju tistega uslužbenca pri dvigalu vrnil tisto noč, ko se je odigral zločin, domov ob pol treh, je izpovedal, da je snop avtomobilove luči tedaj, ko jo s svojim taksijem zavil okrog vogala in se pripeljal pred glavni vhod Bensono-ve hiše, ošvrknil neko moško postavo, ki je stala na pragu trgovine, na nasprotni strani cesto. Zdelo se mu jo, da je bil to major Benson. Ta izpoved ne bi bila preveč pomembna, če ne bi bil šel Pfyfe, potem ko so majorja že zapr- li, še naprej in povedal, da je bil videl majorja na šesti aveniji med tem ko se je on, Pfyfe, vračal od Alvinove hiše v bar. Dejal je, da stvdri tedaj ni pripisoval nobene posebne važnosti, ker je mislil, da se major Benson vrača domov s kakšnega sestanka v Broadwayu. Ta njegova izpoved, obenem s tisto, ki jo je IKnlal gospod Montagu, je ovrgla duhovito zamišljen zločincev alibi. Sodna razprava je trajala tri tedne. Zaslišanih je bilo prej šo mnogo prič, ki ho podale zelo kočljive izpovedi, čeprav je fk> Markhamovem nasvetu predsednik sodišča storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi prizanesel osebam, ki so se pri sodni preiskavi izkazale za nedolžne, a so zlobni jeziki na žalost le imeli o njih povedati toliko stvari. Polkovnik Ostrander ni nikdar odpustil Markhainu, da ga ni bil poklical za pričo. Zadnji teden sodne razprave je gospodična St. Cia i rova nastopila kot prva pevka v neki opereti, ki je bila nato na sporedu skoraj dve leti. Potem se je poročila s kavalirskim stotnikom Leaco-ckom in kaže, da je njun zakon nadvse srečen. Pfyfe še živi s svojo ženo in je še vedno brezhibno oblečen. Od časa do časa pride kdaj v New York, Čeprav je njegov prijatelj Alvin mrtev. Kako jo prišel do tistih deset tisoč dolarjev, ne vem, drži pa, da je tisto slovito menico plačal in dobil dragulje nazaj. Tisti večer, ko je bila razglašena sodba nad majorjem Bensonom, smo bili mi trije (Vanče, Markham in jaz) v Stuyve-eantu. Skupaj smo večerjali, nismo pa spregovorili niti besede o dogodkih preteklih tednov. A nenadno se je potem na Vancejevih ustnicah jx>jgral zaničljiv nasmeh: »Si videl, Markham, kako svojevrstno predstavo smo gledali pri tej razpravi'? Neposrednih dokaz, v ni bilo nobenih. Benson je bil obsojen edino na podlagi prepričanja, do katerega smo prišli posredno.« Markham mu je tokrat dal prav. um. es *e,< (1ejal, >toda, če bi ga bili skušali soditi na podlagi tvojih domnev, bi spadali v norišnico.« »Vi ostali,« je vzdihnil Vanče, »ste se preveč zagrizli v svoj način postopanja, bi ga mogli še kdaj spremeniti.« »Dobro,« je odvrnil Markham, »če »e bo v bodoče kdaj pokazal za nezadostnega, ali v tem primeru smem računati na tvojo pomoč?« »Brez nadaljnega, dragi Markham, mislim pa, da ti bo moja pomoč najbolj potrebna vprav tedaj, ko se ti bo zdelo, da si uganko že rešil,« ga je ošvrknil Vanče. In te njegove besede, ki jih je izrekel v šali, so ee izkazale za čudovito preroške. KONEC. Lukova nedelja jesensko lepa in topla . Ljubljana. 19. okt. vsak Ljubljančan j« bil prav od srca vesel včerajšnje Lukove nedelje, ki je bila izredno jesensko lepa in sončna. Pravijo, da Luka, ko repo puka, navadno v prste huka, io je, da že začne pritiskati lahen, jesenski hlad, ki človeka sili, da se topleje obleče. Včeraj pa je sv. Luka z vremenom tako napravil, da so lju-die lahko puščali doma svoje površnike in da so lahko Ljubljančanke pokazale svojo lahno lesensko modo. Bile so od sobote na nedeljo čudovite in velike vremenske spremembe. V soboto ie ves dan od jutra do noči valovila zelo gosta mefila, tako gosta. da bi jo človek lahko rezal ali spravil v vrečo po receptu Janeza Kunčiča, nekdanjega ljubljanskega kandidata za dunajski državni zbor. Sobotna gosta megla je močno ovirala dostop sončnih žarkov k zemeljskim tlom. Ni bilo niti za minuto sonca na spregled. Jasno in po vremenskih pravilih logično, da ie bil dnevni temperaturni maksimum za oktober zelo nizek. V Zvezdi pri vremenski hišici ie znašal maksimum + 8.9 stopinj C. Človek skoraj ni veriel tako velikemu padcu dnevne temperature, ko ie bilo v petek še 17.2 stop. C. V nedeljo zjutraj pa ie sv. Luka naklonil toplo in brezmegleno vreme. Že zjutraj ie bilo 7.8 stop. C. Čez dan v nedeljo pa je sonce kakor v slovo močno zasijalo in nastopila ie prijetna jesenska toplota. V Zvezdi ie bil dosežen Popoldne dnevni temperaturni maksimum okoli 20.5 stopinj C. Pač visoka temperatura za zadnje dneve oktobra, ko se navadno dnevni maksimum drži globoko pod 20 stopinj C. Imeli pa smo tudi že v oktobru dneve, ko ie bila pravcata poletna vročina s 25 stopinjami C. Nedelja ie bila drugače iasna. skorai brez vsakega oblačka. Po noči pa je nastala v visokih zračnih plasteh revolucija in proti iutru sta se zgrabila ing in sever. Nastal ie okoli 5 zjutraj močan piš. Proti 7 so začele padati prve kaplje dežja. Jutro ie bilo drugače brez megle, toda delno oblačno. Prihaja v deželo deževna doba. Lani 21. oktobra na dan sv. Uršule smo dobili že prvi sneg. Kaj so ljubljanski ljudje počeli na Lukovo nedeljo? Mnogi so hiteli v gozdove nabirat gobe in kostanj. Za gobe je bila slaba. Po gozdnih parcelah na Golovcu in Rožniku je vse pohojeno in vse prebrskano. Ljudje pa še vedno najdejo lepe gobe. Tudi lepe jurčke naberejo pravi gobarji na Golovcu, posebno v predelih proti Orlemu. Kostaniarji so nabirali kostani in mnogi so imeli srečo, da so iztaknili v za-tišjih in globelih še neobrane kostanje. In prinašali so domov polne košare lepega, čistega in zrelega kostanja, ko so požrešni in nevoščljivi goltači odhajali iz gozda praznih rok... Ko-modna Ljubljana je dopoldne in popoldne prebila ure po raznih lokalih in po kinematografih. Velikanski ie bil naval na vse ljubljanske kine, a tudi hram naše Talije je bil počaščen z velikim obiskom. Mnogi pa so popoldne počasnih korakov odhajali v razne, v okolici in na periferiji dosegljive gostilne. * Komunizem in vera. Komunizem je po svojem bistvu brezbožen in proti vsaki veri. Če Osvobodilna Fronta in njeni prijatelji govore drugače, je to hinavska laž ali zaslepljenost. Nemčija Prvo kolo domačega nogometnega turnirja 19. oktobra In končno so se tudi nogometaši prebudili. Res, da so nekatera moštva že sem in tja kakšno nedeljsko popoldne malo igrala, vendar so večina počivala. — Po dogovoru med ljubljanskimi klubi, je bilo včeraj odigrano prvo kolo jesenskega nogometnega turnirja. 1 ekme bodo trajale štiri nedelje zapored. , Dopoldne sta bili na spofedu dve tekmi mladinskih moštev. Smeli so igrati le fantje do 16. leta. Rezultata sta bila: OND Tobačna tovarna : Žabjak 0:0. Žabjak bi lahko zmagal pa je zastreljal celo enajstmetrovko. Vič : Mladika 3:0 (1:0). Vičani so imeli premoč, ki so jo znali tudi izraziti v številkah. Med igralci V6eh moštev je bilo omeniti mladega in urnega Bojana od Viča, ki je 6atn dvakrat potresel mrežo. V popoldanskih urah pa 60 bile na »poredu tri tekme starejših igralcev. Prva tekma je bila Vič : Žabjak 6:0 (2:0) Vičani so predstavljali daleč boljše moštvo. V njih moštvu je bilo opaziti nekatere znane igralce bivšega Jadrana, ki so dali moštvu poleta in smiselne igre. Prvi del igre je končal le z dvema goloma razlike v korist zmagovalca. Viški napadalci 60 6tali vse preveč v offsidu. V drugem delu so se še bolj razigrali in še štirikrat potresli nasprotnikovo mrežo. Žabjak je mlado moštvo, pri katerem se vidi, da igralci še ni60 uigrani. Prav dober pa je bil njihov vratar*3bilj, ki je reševal prav že izgubljene stvari. V drugi igri sta se potem pomerila OND Tob. tov. : Mars 1:1 (0:1) Posebno Marsovci 60 nastopili v kaj pisani postavi. Več kot polovica je bila rezervistov in čeprav nekateri igralci že niso igrali z žogo po nekaj let, '60 vendar v celoti prevedli kar dopadljivo igro. Prve četrt ure 60 na igrišču prevladovali igralci Tobačne tovarne, jx>tem pa so vzeli Marsovci v 6voje roke. Iz teh napadov je rezultiral tudi prvi gol za Poljančane, ki je padel v 18. min. ¥ Use zn šele KNJIGE, ZVEZKE, PERESA, RISALNE POTREBŠČINE, AKTOVKE, MAPE itd. dobite v LJUDSKI KNJIGARNI Pred škofijo 5 - Podružnica MikloSiieva 5 Desno krilo Vrhovec je čisti pa6, ki ga je dobil s sredine, potegnil proti nasprotnikovemu golu, kakšnih 20 metrov od vrat lepo centriral in že je bila Pi6karjeva noga na mestu. Še nekaj podobnih prilik so imeli Poljančani, pa jih niso znali izrabiti. Samo Ropič je imel tri take zrele, pa so mu splavale po vodi. Od Marsovcev je bil prav dober Miško v vratih, solidna je bila rezervna in »stara« obramba, v srednji ^rsti je dal celega igralca Slamič. V napadu pa so bili izenačeni igralci, ki jih je »držala« malo lenoba za noge, da jih niso znali hitrejše stegovati. Moščanom se je poznalo, da 60 že v treningu in 60 predvedli proti pričakovanju dobro igro. Prav dober je bil Oblak v vratih, potem brala Nagode in pa Plečko v 6rednji vreti. Po predvideni igri je neodločen rezultat še najbolj pravičen. Izenačujoči gol za OND je padel v 12. minuti drugega polčasa, kateremu je kumoval Nagode. V tretji tekmi so si stali nasproti Ljubljana': Korotan 17:0 (4:0) Vsekakor sta 6i bili ti dve moštvi najbolj nesorazmerni izmed vseh danes nastopajočih. Ljubljana je postavila v polje solidne igralce, izkušene rutinerje, ki bi danes še marsikoga drugega »obrnili«, ne le mladi, juniorski Korotan. Razen vseh prednosti, ki jih,je imela Ljubljana v celoti, je bila povrh vsega še njena napadalna vrsta silno igrava. Njej vratar 6koraj ni imel nobenega dela, dve, tri žoge pa mu niso delale nobene preglavice. Obramba je bila 6oKdna: Kar je ušlo žog že 6ami napadalni vrsti, 60 jih gladko prestregli igralci v pomočniški liniji. Vso igro pa 60 imeli, kot rečeno, napadalci v svojih rokah. Žoga je šla od noge do noge, kot bi bila »na špagci«. Vsak napad Ljubljane je pomenil že 6koraj gol. Med Ljubljančani je bil včeraj najbolj plodovit Sandi, ki je sam zabil 6edem golov, Pepček je botroval petim, Acko trem, Vodeb je zabil enega in enega še levo krilo. Korotanci 60 nastopili z zelo mladimi močmi, ki pa vse do kraja ni60 klonili in so napadali kolikor ee jo dalo napadati tako močnega nasprotnika. Ce bi naleteli na slabejšega nasprotnika, bi mu pa dali gotovo dosti dela. Prav dober je bil njihov srednji napadalec Škrjanc. — Gledalcev je bilo še kar precej in so bili posebno z igro Ljubljančanov zelo zadovoljni. Kar 6e pa igrišča tiče, bi priporočali, da bi bile 06tale tekme na drugem igrišču, kajti iskanje žoge med drvmi jemlje vse preveč časa ob že itak skrajšanem času. Saj so v mestu še tudi druga igrišča. — Sodili so deligirani sodniki. Švica 5:3 Bern, 18. oktobra. Danes je bila v Bernu odigrana mednarodna nogometna tekma med predstavniki Švice in sosednje Nemčije. Za igro je vladalo zelo veliko zanimanje in je prišlo na igrišče nekaj čez 40.000 gledalcev, ki so bili z igro obeh moštev zelo zadovoljni. Posebno Nemci so se za tekmo temeljito pripravljali, saj so hoteli na vsak način zabrisati nedavni poraz proti predstavništvu švedske, ko so igro gladko izgubili. S svojo današnjo igro so svoj sloves spet precej popravili, saj so predvedli odlično igro. Moštvo je bilo v celoti zelo uglajeno, najboljša pa je bila vsekakor napadalna vrsta, za katero se je nemški trener Herberger najbolj bal, kako se bo odrezala. In upravičeno: saj je na vseh pripravljamih tekmah dala najslablo igro. Kot rečeno pa je pri današnjem srečanju prekosila samo sebe in presenetila vse gledalce. Vsi napadi so bili premišljeno zgrajeni, temelj vseh akcij pa je bila velika taktika in pa brzina, kateri so ji podlegli h kraju celo domačini. Zasluga za tako lep uspeh gre vsekakor napadalni vrsti, v kateri pa je bil daleč najboljši Monakovčan Willimowski, ki se je tokrat postavil s tem, da je sam zabil štiri gole, enega mu je pa še pridejal Walter. Prav dober je bil Klinger, ki pa se mu sreča ni hotela nasmehniti.. Krivični pa bi bili, če ne bi pohvalili vse od prvega do zadnjega. Nemci so z včerajšnjo zmago porazili Švicarje v dosedanjih srečanjih že 16 krat in izboljšali razliko v golih, ki se zdaj glasi 71:41 v nemško korist. Zadnje srečanje med obema moštvoma je bilo lanskega leta na 1. februarja in tedaj so gostujoči Švicarji zapisali sebi v prid lep uspeh. Zmagali so z 1:2. Današnjo zelo hitro in temperamentno igro je vodil skoraj brez najmanjše pogreške španski sodnik Escartin. Zagreb Monakovo 3:2 Zagreb, 18. oktobra. Danes je bila na igrišču Konkordije odigrana velika in težko pričakovana igra medmestnih zastopstev Zagreba in Monakova. Za srečanje sta se obe enajstorici temeljito pripravljali in posebno domačini so vzeli tekmo s kar najbolj resne strani. Moštvo Zagrebčanov je bilo sestavljeno iz igralcev novega državnega prvaka Konkordije in pa članov Gradjanskega. Po lepi igri 60 zmagali domačini z gornjim rezultatom, kaj več o tekmi med tednom. S Hrvaškega Zagrebški bančni in zavarovalni zavodi so zbrali za Rdeči križ vsoto od 2.5 milijona kun. Hrvatsko ministrstvo za kmetsko gospodarstvo je letošnje leto obralo vse tiste sadovnjake, katerih' lastniki so domove zapustili. Vse nabrano sadje, predvsem pa slive, so potem zbrali in založili predvsem zdravstvene zavode, vojašnice in jih pripeljali na razna tržišča, da so mogli sadje kupiti tudi manj premožni ljudje. Tako so v sam Zagreb pripeljali 10 vagonov sliv, ki so jih prodajali po 10 kun kilogram. Hrvatsko ministrstvo za promet je te dni izvedlo licitacijo za gradnjo velike ceste, ki bo vodila iz Dugega sela čez Božjakovmo v Prečeč. To je odsek na gMvni veliki državni cesti, ki bo peljala iz Zagreba v Zemun. Tudi la del ceste bo iz cementa in širok 7 m kot vsa ostala cesta. Tekme tretjega kola državnega nogometnega prvenstva Včeraj je bilo na sporedu po italijanskih igriščih tretje kolo državnega nogometnega prvenstva. Od doseženih rezultatov bi bilo omeniti visok poraz Venezije v Genovi, potem ko je novinec Bari na domačih tleh tolkel iskušeni Lazio, da je Torino doma opravil gladko z Juventusom in da je Livorno -tolkel Ligurijo. Bližnja Triestina je včeraj dosegla že letošnji tretji remis. Z gostujočo Bologno si je delila točki. Podrobni izidi tekem pa so bili naslednji: Firenze; Fiorentina : Vicenza 4:2; Roma: Roma : Milaao 1:1; Genova: Genova : Venezia 5:1; Torino: Torino : Juv;ntus 5:2; Livorno: Livorno : Liguria 3:1; Milano: Ambrosiana : Atalanta 1:0; Bari: Bari : Lazio 2:1; Trieste: Triestina : Bologna 0:0. Vrstni red po točkah: Livorno 6, Genova, Ambrosiana, Roma 5, Bari 4, Bologna, Fiorentina, Lazio, Milano, Triestina 3, Torino, Atalanta, Ju-ventus 2, Venezia, Liguria 1, Vicenza 0. Tekme v B razredu Tudi v B razredu so nadaljevali s prvenstvenim plesom. Rezultati so bili takšnile: Alessandria : Novara 0:0, Modena : Pro Pa-tria 2:0, Brescia : Pisa 0:0, Anconitana : Pescara 2:1, Spezia : Šavopa 4:0, Padova : Cremona 0:0, Udinese : Mater 3:1, Fanfulla : Siena 8:1, Napoli : Palermo 3:1. Po teh rezultatih je vrstni red klubov naslednji: Spezia, Cremonese, Napoli 5. Brescia, Padova, Udine 4, Fanfulla, Novara, Anconitana, Modena, Pisa, Alessandria, Palermo, Pro Patria 3, Savona 2, Mater 1, Siena in Pescara 0. Narod, zavrni, odkloni od sebe brezboštvo, to največjo nevarnost, ki te tira v časno in večno pogubo. Nobenega sodelovanja, nobene zveze z brezboštvom in tistimi, ki jim je brezboštvo vodilni nazor. Trdno stoj v veri v Boga, zidaj prihodnjost svojo na božje zapovedi, ki so edini trdni temelj zdravega razvoja vsakemu narodu, velikemu in malemu. (Škof dr. G. Rožman.) Ljubljana K ni eri ar Danes, ponedeljek, 19. oktobra: Peter Alkant. Torek, 20. oktobra: Janez Kanc. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res* ljeva ceeta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Sv. maša za t dr. Marka Natlačena bo ob 06inini njegove smrti, v torek 20. oktobra ob osmih v cerkvi 6V. Jožefa. Za nocojšnji orgelski koncert v ljubljanski stolnici se dobijo tekom dneva vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo, da se bo začel koncert točno ob pol 7. Konec bo še pred 8. uro. Vstop v stolnico bo na glavnih vratih, nasproti škofijske palače. Vhod na ulico pred škofijo bo zaprt. Občinstvo vabimo na ta koncert, ki bo nudil izreden umetniški užitek, saj ga izvaja eden največjih živečih mojstrov na orglah, prof. kraljevega konservatorija v Torinu, Ulisse Matthey. Podrobni spored koncerta se dobi v predprodaji in zvečer pri blagajni pri glavnem vhodu, kt bo začela poslovati ob 18. uri. Ljubljansko gledališče Drama: Ponedeljek, 10. oktobra ob 17: »Oče naš...« Red B. Torek, 20. oktobra: Zaprto. Sreda, 21. oktobra ob 16.30: »Večno mlada«. Saloma. Red Sreda. Četrtek, 22. oktobra ob 16.30: »Šestero oseb išče avtorja«. Premiera. Red Premierski. Opera: Ponedeljek, 19. oktobra: Zaprto. Torek, 20. oktobra ob 16: »Seviljski brivec«. Red A. Sreda, 21. oktobra ob 16: »Traviata«. Red B. Četrtek, 22. oktobra ob 16: »Oasparone«. Red Četrtek. EIAR - Radio Ljubljana Ponedeljek, 12. oktobra: 12.20 Komorna gilasba. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Valček — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.H Poročilo vrhovnega poveljstva Ol>oroženih sil v slovenščini — 13.25 Operna glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Pisana glasba — 14.43 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert 1 j ubij. Komornega tria (Lipovšek, klavir, Dermelj. violina, ■Šedlbauer, čelo) — 19 »Govorimo italijansko«, prof. dr. St. Leben) — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved ča*a, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Operetno glasbo vodi dir Petralia — 21.20 Predavanje v slovenščini — 21.30 Koncert vodi dirigent M. Macioce — 22.15 Novi orkester vodi dirigent Fragna — 22.45 Poročilu v italijanščini. fzmed vseh političuih obiskov v angleški prestolnici je obisk južnoafriškega ministrskega predsednika generala Smutsa najvažnejši in najpresenetljivejši. Smutsu so ponudili, da bi stopil v angleško vojno vlado, pa je ponudbo odbil, češ da je njegova navzočnost bolj potrebna v južni Afriki, kar priča, kako je položaj tam zapleten in težaven, sodi portugalski list »Diario de Lisboa«. Po letu dni preganjanja in sitnosti se je ameriška vlada odločila nekaterim Italijanom pristojnim v Združene države vzeti označbo sovražni podaniki«, pač pa bodo vse omejitve še naprej veljale za tiste Italijane, ki prebivajo po obrežnih predelih. Ukrep je zgolj propagandnega značaja z ozirom na bližnje predsedniške volitve, pri katerih si hoče Roosevelt zagotoviti tudi vsaj del italijanskih glasov. V. HEISER 121 Zdravnik gre križem svet Najprej sem se. šel poklonit zunanjemu ministru Gheti Herouyu noul-du Selasiju. Abesinija je sicer imela parlament in dvoje zbornic ter ministrski kabinet desetih ministrov z vi so ko zvenečimi imeni, vendar pa so v6e te vladne ustanove imeli 'le za preprost okras cesarju. Edina izjema je bil Herouv, ki ga je cesar zaradi njegovih velikih zaslug ipostavil za neke vrste velikega vezirja. Ilerouvu '-0111 pojasnil, da sem prišel v Abesinijo po nekaj vzorcev krvi od bolnikov, ki trpijo za rumeno mrzlico. Zagotovil mi je. da moji nameri, prav nič ne ugovarja, a rin ne smem vladi delati nobenih stroškov. V svoie veliko začudenje sem tudi izvedel, da' i« abesinska vojska brez vsake zdrav-) stvene pomoči: ni bilo zdravnikov ne bolničarjev, niti blaga za obveze: prav nič niso imeli, niti škatlice zdravil, jozneje sc m izvedel, da je v vsej de lo en sam zdravnik domačin in Negušev grški zdravnik je bil prav,za! Prav bivši bolničarski narednik ne-| znane vojske, llerouv mi je dal jasno vedeti, da Etiopija nima nobene P*1 zdravstveni službi in da ji je le do nadzorstva nad trgovino z mamili. Menil je, da je gobavost največja zdravstvena težava njegove domovine, a je pristavil mimogrede, da je prepričan, da je ta bolezen dedna. Z dokazi svojih osebnih skušenj sem ga hotel prepričati, da to ne drži, a mož je vztrajal v svoji sodbi. Za razliko od velike večine Abe-sincev je lIerouy imel ko premog črno ipoit. Običajno 60 domačini imeli gladke ali ondulirane lose, njegovi pa so bili gosti, kratki in kodrasti, Imel je mnogo jasnih zamorskih potez, kar je bilo toliko bolj neverjetno, ker so Abesinci ponosni na svoj semitski izvor in o Črncih sodijo, da niso za drugega ko za sužnje. Ce so samo slutili, da ima kdo v žilah zamorsko kri, tak ni mogel nikdar priti do važnih mest. Obžalovanja je vredno in čisto nerazumljivo, kako je mogla javnost v Združenih državah z vso ihto nagovarjati ameriške črnce, naj se naselijo v Abesiniji, da bi tako vzpostavili s to deželo prijateljske odnošaje. Nič ne bi moglo vzbuditi večje nejevolje. I aki čisto ameriški misijonarski poskusi seveda niso rodili prav nobenega uspeha. V nekem pogledu mi je bilo v uteho, da v tej deželi nisem našel nobe- nih statistik. Kdor koli je lahko dokazal kar koli in mnenja so dobivala veljavo resničnih dejstev. Nihče ni vedel, ali je Abesincev tri ali petnajst milijonov. Rodili so se in umirali, ne da bi bili kje vpisani. Jasno pa je bilo, da je visoke umrljivosti bilo krivo močno umiranje otrok. Abesinska koptska cerkev, neka stara oblika grškega katolištva, js imela v tej deželi izredno oblast. Prišla je po Nilu iz Egipta ter za mnoga stoletja ohranila svoje prvotno lice, čeprav je bila zaradi mohamedanstva okrog in okrog odrezana od ostalega krščanskega sveta. Bila je zelo ljubosumna na vsa druga krščanska verstva, ki so hotela v Abesiniji nabirati nove vernike. Duhovniki so vedno imeli za svojo posebno oblast, da so misijonarjem dajali dovoljenja zidati šole in bolnišnice. V6em pa so dali jasno vedeti, da ne marajo, da bi kdo prebivalce skušal spreobračati. Misijonarji so se sicer trudili, da bi se uklonili tem zahtevam, včasih pa so na vse pozabili in tedaj je prišlo do hudih prerekanj. Ena glavnih nalog tujih poslaništev je bila ravno ta, da so skušali pomiriti razgrete duhove ter izgladiti spore. V Addi« Abebi so imeli misijonarji štiri bolnišnice, v notianjosti dežele na so bile le tu pa tam raztresene bolniške postaje. Bile so tako majhne, da so mogle oskrbovati le prav majhno število bolnikov. Kaj se je dogajalo z drugimi bolniki, mi je ostala skrivnost. Pravili so, da je Neguš dajal veiliko gmotno pomoč švedski bolnišnici, francoska bolnišnica »Menelik« pa je ostala revna pastorka, kar se je videlo tudi že po vnanjosti poslopja. Pred nekaj leti je Neguš dal zgraditi bolnišnico z vsemi potrebnimi modernimi pripravami. Ravno na dan pred otvoritvijo je hotel videti vse račune stroškov, ki so jih imeli z zidavo. Pregledal je številke in nazadnje rekel samo: »Bolnišnice ne bomo odprli.« Poslopje je potem več let ostalo prazno. Nato pa so ga odkrili ameriški adventisti. »Tukaj je lepa bolnišnica,< so dejali drug drugemu »Namesto da bi si zgradili novo, bomo cesarja prosili za tole, ki stoji prazna.« Haile Selasje je pristal »Samo to glejte, da me ne bo prav nič veljala in da jo bo«te rabili v blagor mojemu ljudstvu, pod temi pogoji vam .je na razpolago zn kolikor dolgo hočete,« je Neguš dejal. Misijonarji so se z vsem veseljem vselili, a kmalu so v svoje žalostno presenečenje ugotovili, da je večji del oprave in opreme na skrivnosten način izginil A francoska bolnišnica »Menelik«, ki ni stala daleč stran in je nekdaj bila tako revna, je na neznan način obogatela z orodjem, močn i podobnim onemu, ki je iz nove bolnišnice izginilo. Adventisti so pisali vodstvu bol- nišnice »Menelik« pismo, v kalnem so mu javili, da bi zelo radi videli, da bi jim vrnilo orodje in opravo, ker so zdaj oni pravni lastniki teh. stvari. Niso prejeli nobenega odgovora. Pisali so vnovič, a spet brez uspeha. Potem pa so se adventisti pritožili pri ce sarju. »Pomagal bom. da boste dobili orodje nazaj,« je cesar liodrilno dejal ter se takoj obrnil na francosko poslaništvo. Iz majhnega osebnega^ spora je pozneje zrastla cela državniška zadeva. Po običajnem diplomatskem za-vlačevanju so končno dobili odgovor od vodstva bolnišnice »Menelik«, Niso priznali, da imajo orodje in opravo, pa tudi če bi ga imeli, ga ne bi mogli vrniti. Saj bi morali p tem priznati, da so se sput, poda v to samomorilsko pustolovščino. Da, bil je to za tedanje čase res pravi samomor, kajti v tistih časih 60 pomorščaki v glavnem pluli le po obrežnih morjih, ven na široki ocean pa si še niso upali. Če 6i je kakšna ladja kdaj drznila odpluti kam dlje na Atlantik ali v severno morje, je navadno ni bilo več nazaj. Strahotne vraže in pripovedke Kolumb pa je bil neustrašen mož. Sklenil je zapluti daleč v doslej neznana morja, čeprav se je bil sprijaznil z mislijo, da je ta njegova pot, pot v negotovost. »Je mar res, da jev tam daleč večna tema, ki se v njej vsak pomorščak izgubi?« »Je mar res, da se iz daljnega neznanega morja dviguje magnetna gora, ki jx>tegne nase vse ladje, da se ob njej razbijejo?« »Kako naj človek vendar priplove tja, ko pa se tam moreki valovi do sto milj visoko dvigujejo iznad gladine, jx>tem pa skozi veliko luknjo izginejo v neznano globino?« Takšna vprašanja so si tedaj celo učene glave zastavljale, iz takšnih vraž in prijjovedk je tedaj obstojala znanost o neznanem oceanu. Kolumb pa ni verjel v vraže in bajke, se je podal na to nevarno, pustolovsko pot. Trdno je bil prepričan, da je onstran Atlantika nekje Indija, kamor hoče na vsak način priti fx> morju v 6meri proti zahodu, in prinesti s seboj ogromni zlati zajdad zase in za svojega vladarja. Opirati se je mogel le na precej pomanjkljivo znanje, na nepravilne račune in na čisto napačni zemljevid. 3. avgusta 1492 je odrinil na j>ot iz južnega španskega pristanišča Palos, in po 69 dneh je odkril, ne da bi 6e bil tega zavedal, novo celino, nov svet, Ameriko. Ta njegova 69 dnevna pot po neznanemu morju je bila najstrahotnejše doživetje v vsem njegovem življenju in tudi največje delo, kar jih je kdaj opravil kak pomorščak. Njegovo posadko so tvorili večinoma le zločinci, ki jim je kralj s posebnim odlokom obljubil, da jih bo 6pustil na svobodo, če 6e te pomorske ekspedicije udeleže. 2e so ti kaznjenci obupavali, kajti med jx>tjo so divjali na Atlantiku silni viharji, njihove ladje pa niso bile bogve kako odporne. In tudi vožnja se jim je zdela kot cela večnost. Kolumb pa je bil strog, neizprosen, in celo zvijače se je moral poslužiti. Moral jim je celo obljubiti ogromno denarno nagrado, da je preprečU na ladjah splošno V6tajo. 12. oktobra 1492., torej 6koraj točno pred 450 leti, je Kolumb stopil na suho Prepričan je bil, da se je s svojimi ladjami pripeljal na otok Guanahani, enega izmed japonskih otokov. Tamkajšnje temnofiolte domačine, ki so nagi tekali okrog njegove posadke in 6e vedli kakor kakšni otroci, je imenoval Indijce. Velikega mongolskega kraljestva, o katerem je pripovedoval 6loviti fjomorščak Marko Polo, sicer ni našel, našel pa je tam eksotične rastline, neznane živali in ljudi, skratka, kakor je 6am povedal — nov svet. S tega novega sveta pa niti na svoji prvi poti tja, niti kdaj jjozneje ni prinesel omembe vrednih zlatih zakladov, toda ta njegova prva j>ot je vsemu tedanjemu svetu jx>vedala velejx>mernbno novico. On 6am je imel malo dobička od tega. Ko se je vrnil s 6voje pr# poti, je lahko zmagoslavno nastopil proti vsem tistim, ki se jim je prej njegovo pripovedovanje zdelo sanjarija. Izkazovali 60 mu velike časti in na svojo drugo pot v sedanjo Ameriko se je odpeljal že kot pod-kraj, poveljnik brodovja, ki je obstojalo iz 17 ladij in 1.500 mož posadke. In tudi tedanji paj>ež mu je pred odhodom podelil blagoslov. Vendar je bil le dogodek zanj. Njegova nesposobnost za organizacijo in za vladanje, želja kraljevske dvojice po zlatu, kakor tudi njegove lastne pustolovščine polne strahot, spletke in zavist — V6e to se je znova potisnilo ob tla. S tretje njegove poti v Ameriko so ga pripeljali nazaj zvezanega. Njegovo zado- ROMAN V SLIKAH 49. Možak je bil čudne postave, sključenega hrbta, udrtega trebuha, velike glave in opičjega obraza — to je bil Hilon Hilo-nides. Priklonil se je Viniciju in Petroniju, ki, si je na prvi pogled dejal, da bi to človeče utegnilo najti Ligijo. Hilon, ki je že vedel, za kaj gre, je začel pripovedovati: »Deklice niso odvedli Au-lovi ljudje Tudi v cesarski palači je ni. Beg ji je omogočil suženj, doma iz njene dežele. Pomagali so mu pa sužnji, njegovi soverniki.« Ko je Hilon slišal še, da je Ligija nekoč Viniciju narisala v pesek ribo, se mu je nekaj posvetilo in je odšel. ščenje, ki so mu ga dali pozneje, ni bilo bogve koliko vredno in tudi njegova četrta jvot čez Atlantik ni rodila zaželenega usjjeha. Ves skrušen, ubog in zapleten v tožbe je 21. maja 1506 umrl v Valla-dolidu. Dvojna Kolumbova življenjska tragika Dve strani sta, ki predvsem kažeta vso Ko lumbovo osebno tragiko: najprej to, da v svojem življenju ni nikdar niti pomislil, da je morda odkril novo celino. Vseskozi je bil trdno prepričan, da je prišel v Indijo in je to 6voje prepričanje tudi na vso moč zagovarjal. Umrl je v prepričanju, da je našel pot, po kateri se pride v 6meri proti zahoda v Indijo oziroma je bi! V6aj prepričan, da mu ljudje to verjamejo. Takoj po njegovi smrti pa so o tem začeli dvomiti. Nekai let pozneje so ugotovili, da je tisti Kolumbov »novi svet« res nova celina, in ko je leta 1513 jiomorščak Balboa pri Panamski ožini zagledal Tiho morje in je leta 1519 Magelhaes objadral zemljo, je postalo jasno, da je bil Kolumb v zmoti. Morda je to pripomoglo še k drugi, njegovi posmrtni tragiki. Svet, ki ga je on odkril, ni dobil imena po njem, pačpa jx> Amerigu Vespucciju, ki je novo odkrite dežele tudi popisal. Več ko celo 6toletje je bilo Kolumbovo ime popolnoma pozabljeno in so celo njegovo delo, njegove zasluge pripisovali čisto drugemu človeku. 50. Čez teden dni je Petronij stopil pred cesarja, ki je topo sedel na prestolu ter poslušal sožalje senatorjev in dvorjanov. Umrl mu je bil edini otrok in cesar je pod vplivom Popeje verjel, da je bila deklica urečena. Petronij se je zaradi tega bal za Ligijo, Vinicija in za Aulove. Ko ga je cesar zagledal, je planil in začel vpiti: »Ti si tudi kriv njene smrti! Na tvoj svet je prišel pod to streho zli duh, ki jo je umaril z enim samim pogledom!« Vsi so bili prepričani, da je Petronij že zapisan smrti. P.etro-nij pa je postavil vse na eno kocko. Stopil je k cesarju ter mu s svilenim robcem zatisnil usta, rekoč: »Gospod, ugonobi v svoji žalosti Rim in ves svet, a ohrani nam svoj glas!« ,—-------------------——-—-—■— — Vroča, nemirna Indija 5 Ubogi milijonar Colombo (Ceylon). Na velikonočno nedeljo je tu pristala »California«. Sestnajst-tisočtonski parnik »Anchor Line* s 450 amerikanskirai svetovnimi potniki na krovu. Amerikanci radi potujejo v čredah, dovoljujejo, da jih »Cook« ali »American Express« naložita v stotinah na kako ladjo in jih nato v vsej naglici vozita okoli sveta. V največ štirih mesecih hočejo videti vse, kar more svet pokazati dobrim zaslužkarjem, Z več sto zvitimi Kodak slikami in s prav tako zavito glavo se vrnejo spet nazaj domov, če sploh pridejo domov... Amerikanci redko potujejo pred petdesetim letom. Do tega časa se brigajo samo za zaslu?.ek. Potem pa, ko postane »sposoben« in ima svoj milijon na kupčku, svoje sinove v trgovini in svoje hčere porno-žene, mu šele pride na misel, da obstoje še drugi užitki razen zbiranja dolasjev. V tem razpoloženju pusti svoje možgane, ki so izvotleni od številk, svoje živce, ki trepetajo od »business« in začne svoje iznemoglo telo prevažati okoli sveta. »Californiac je bila v tej sezoni zadnji ameriški potmiški parnik. Dne 19. januarja je odplula iz Newyorka iu je tri tnese«o trapila svoje potnike na Havani, Colonu, Balbou, San Pedru, Honolulu, Yo-kohami, Kobi, Šanghaju, Hongkongu, Manili, Bataviji, Singajiooreju, Rangoonu in Kalkuti — iz ladje na avto, iz avtomobila na posebni vlak, iz posebnega vlaka na avtomobil in iz avtomobila spet na ladjo. Danes ho krenila »California« proti Bombayu in od tod domov. Med potniki je nek bančnik nek časopisni kralj iz Kalifornice, nek uspešen književnik iz Združenih držav in cela vrsla drugih dobrih 1 rgovce v. V Šanghaju je umrl nek potnik zaradi vnetja pljuč, tudi v Co-lombi so prenesli na kopno neko '»a smrt bolno sedemdesetletno gospodično, ki je dve uri kasneje umrla zaradi arterioskleroze. Tu v Colombu je izvršil samomor petinštiridesetletni mr. David Lewis Smith, predsednik »Urookvvell Title and Trust Company«, večkratni milijonar. * To se je zgodilo včeraj, ko se je >466 svetovnih potnikov« v lioeebneiii vlaku odpeljalo v Kandy, staro singalsko mesto v gorovju, kjer hranijo v fantastično čudovitem templju Budov zob. Ta zob je bil na sporedu in hkratu seveda lunch v »Queens hotelu«. Milijonar Snnth se je s svojo ženo in nečakinjo odpeljal z avtomobilom iz krova na kolodvor. Tu se je pa spomnil, da bi utegnil biti izlet zanj prenaporen in se je vrnil nazaj v pristanišče. Že to je bilo samo r>° sebi čudno, ker je bil na sporedu Budov zob in lunch ter tudi amerikanski milijonarji (katere si večkrat napačno predstavljamo) se ne odpovedo brez zadostnega razloga že vnaprej plačanemu kosilu. Iz tega razloga je tudi pustila mrs. Smith svojega moža samega oditi nazaj, čeprav je — kakor se je pozneje izkazalo — prav dobro poznala njegovo stanje. Mr. Smith je na »Californiji^ poiskal svojo kabino in odpustil natakarja z besedami: »Ne želim, da bi me kdo budil.« Zvečer je natakar opazil, da tudi ni mogoče več priklicati milijonarja k večerji, ker je ležal v svoji kabini otrpnjen in trd ter je sladkoben, težak duh zastrupljal vroč zrak. Na mizi so bila tri zapečatena pisma. Natakar je jx>klical ladijskega zdravnika in ta mr. Patrick 0‘Brien je uro kasneje pred upravnikom mesta Colom-bo izjavil: »Pokojni mr. Smith me je večkrat vpraševal za svet. Bil je hud morfinist, ki se je vsled neprestanega garanja navadil na strup. Ko sem prišel v kabino, sem ga našel mrtvega v postelji, pokritega z njegovo potno čepico preko obraza. Čepico sem odkril in ugotovil, da je bila napolnjena s klorofoftnirano vato. Mr. Smith je mral vliti precejšnjo količino kloroforma v vato, najmanj kake četrt litra. Moji poskusi spravili ga k življenju so ostali brezuspešni, kajti smrt jo nastopila najmanj dve uri prej.« Soproga milijonarja, ki se je v tem vrnila nazaj z ostalimi turisti, je mirno sprejela to slabo novico. Prod upravnikom mesta je izpovedala: »Moj mož je bil morfinist. Njegovo neprestano delo, da bi imel čimveč, ki ga je nadaljeval celo takrat, ko si je pridobil že lepo imovino, je zlomilo njegove živce, tako da ni mogel živeti brez morfija. Potovanje po svetu smo podvzeli na nasvet našega domačega zdravnika, ki je upal. da se bo s tem moj mož odvadil morfija. Zal mr. Smith lega boja ni mogel dobojevati. Bil je preveč izčrpan.« Ladijski kaplan — nobena ameriksanska turistična ladja ne odpelje brez njega in je seveda tudi zapisan na sporedu j>otovalne agencije — je torej f>ovedal upravniku mesta, da se mu je mr. Smilil zaupal in da mu je dal versko tolažbo. Zaključil je svojo izjavo z ugotovitvijo, da so božja pota pač nerazumljiva. Nobena priča ni mogla pojasniti, kako naj bi prišel milijonar do kloroforma. Omara s strupi v ladijski lekarni je bila v redu. Tako je ostalo pae edino pojasnilo, da ubogi milijonar svojega potovanja po po svetu ni nastopil samo v spremstvu svoje žene in svoja mlade nečakinje, ampak tudi s četrtlitersko steklenico kloroforma, ki jo je nosil tri mesece v žepu svojega suknjiča po najbolj blagoslovljenih pokrajinah in preko morij |X>lovice sveta. Gledal je Fuji in pri tem mislil na svoj kloroform, dal si je razkazovati razkošje Havane in pri tem otipaval etekleničico v svojem žepu. Mor-fijsko brizgalnico je sicer pustil doma, toda nase se vendar ni mogel povsem zanesti. Hotel se je pač zavarovati. Izfc-pan mož misli na vse.., Tu na Ceylonu ob pogledu na kokosove palme na obali, vpričo božanskega razgleda iz pristanišča preko zelenega morja naprej in preko mogočnih dreves v parku tja do modrosivega pogorja: tod je spoznal mr. Smith, da je predolgo časa služil denar in da je prepozno začel f>otovati. Mr. Smith ni več hrepenel po soncu, palmah in pustolovščinah. Hrepenel je samo še po morfiju. In ker ga pač ni imel s seboj, je segel po nadomestilu: steklenički kloroforma. Ubogi milijonar! Predno )>a si je zakril obraz s smrtonosno čepico, je napisal tri pisma. Prvo je obsegalo oporoko. Drugo je bilo naslovljeno na njegovo ženo: »Ti moja vedno ljubljena Eleanor! Živci & Ck> (pri Bogu, tako je zapisal ta izčrpani zaslužkar četrt ure pred svojo smrtjo), mi neznosno grenijo življenje. Čutim, da je moja dolžnost, da vas rešim svoje muke in svojih bolečin. Dajem vam spet prostost in vas prosim odpuščanja, kakor upam, da mi bo odpustil BogU Tretje pismo je vsebovalo nekaj vrstic opozorila njegovemu starejšemu sinu, naj se posveti materi in tvrdki. Za mr. Smitha govori, da je ob lej priliki predpostavil mater tvrdki. Zalepil je pisma in jih skrbno označil z A, B, C. Nato je odprl steklaničico s kloroformom.«. Ubogi milijonar! Za Ljudsko mkarnc « Ljabljanl. Joic Kramar!« - Izdajatelj, mi Sodja - Urednik« Mir«« Javornik - Kokopiaot ne rra&un« - »Sto»tki dom« tahajn »b delavniki* ob 13 — M* tečna naročnina 11 0v, u Inoiematvo 13 Ur - Uredniitvoi Kopitarjeva sUca fc/IU - Upravni Kopitarjeva nlicn t, Ljubljana - Teleion Kas. 4M1 d* IMS - P*d»*«Ie*» Nav« au*t*