Poštnina plačana V gotovini Leto XXII., št. 70 jpravinstvu ujubijana, ttn&tljeva 6 — relefoD Stev 3122, 3123. 3124, 3125 iUt inserat.ru jcueieK: ljudijana. Selen-burgova uL — Iel 3492 In 3392. Pocu uznica Man Bor: Grajala trg »ti - Telefon 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica 2 Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub-Ijana St 1? 748. Ljubljana, nedelja 23. marca I94I Cena t Din Uhaja vsaB dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din Za tnozemstvc 50 din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica o. telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; MartDor, Grajski trg št i, telefon tt 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev L, telefon St 65 Rokopisi ae ne vraCam Pereči problemi našega kmetijstva Letošnja stiska z živili, povzročena po vojnih razmerah in zlasti po lanski slabi žetvi, je vzbudila zanimanje za kmetijsko proizvodnjo tudi pri slojih, ki s to proizvodnjo nimajo neposrednega posla. Pojavilo se je geslo, da je treba kmetijsko proizvodnjo povečati in na ta način zajamčiti prehrano prebivalstva. Kako naj se to stori, večini ni prav jasno. Navadno se v javnosti obravnavajo le posamezna vprašanja iz obširnega območja kmetijske proizvodnje, ne upošteva pa se dovolj kmetijstvo kot celota. Pravilno organizirana kmetija je sestavljena iz primernih površin polja, travnikov, pašnikov in gozda, deloma še iz površin za posebne kulture, kakršne so n. pr. vinogradi, sadonosniki, hmeljišča itd. Medsebojno razmerje navedenih površin določa predvsem število živine, ki jo posestvo mora imeti za svojo obdelavo in zlasti za proizvodnjo potrebnega gnoja. Pridelovanje gnoja je namreč temelj vsake kmetije, ker se da hlevski gnoj le delno in začasno nadomestiti z umetnimi gnojili. Ko določa kmet. s kak'mi posevki in sadeži bo za-sejal in posadil svoje njive, mu je prva skrb, da si zagotovi za vse leto krmo za živino. Če krme ne pridela dovolj na travnik;h, pašn kih in sadonosnikih, jo mora proizvajati tudi na njivah, ker je reja živine s kupljeno krmo tako predraga. da ie gospodarsko nemogoča. Da se poveča pridelek krme. je treba često naravne travnike spremeniti v umetne in če niti to ne zadostuje v njive ter na ni h z intenzivnejšim obdelovanjem pr delati več krme. Šele ko je zadoščeno potrebi po živalski krmi. pride v poštev ljudska hrana Vsak kmet ve koliko te hrane rabi za svojo kmetijo Kar preostane preko te potrebe, ki se lahko le malen-kostro skrči, to pride končno v poštev za nreda-o nekmetskim potrošnikom. Po npuk h kmetijsk h strokovniakov bi morala pravilno organizirana in zrdo-st; verka kmetna vso živalsko in človeško hrano pridelati sama. živalsko k.....o na rotem tudi sama potrošiti. Ce so 'o razmeri e ne da doseči, mora n roda-a vTkov za 'trg omogočiti nakup m"p'kr-'orh potrebščin, pri čemer pa ie srmtrrti kmetico za rentabilno šele potoni. če rrodaia viškov dovoljuje nabavo tudi drugih potrebščin razen krmo ali hrane. Ta temelma načela je treba imeti pred očmi. kndar se sestavliajo na kmeti-'sko proizvodnjo nove zahteve. Težko je pričakovati od kmeta, da bo zaradi trenutnih potreb spremenil temeljni ustroj svoje kmetije in jo tako razvrednotil za daljšo dobo let. Morda v nobeni drugi gospodarski panogi eksperimenti n-'so tako usodni, kakor ravno v kmetijski. Narava ima pač svoie zakone, ki jih znanje in volia človeštva ne moreta spremeniti. Človeka je mogoče prevarati, zemlje nikoli. Številke o stanju živine v zadnjih trideseti letih na ozemlju današnje Slovenije nam kažejo, da je naša živinoreja med svetovno vojno silno nazadovala in potem še drugič v letih gospodarske krize, tako da niti ob izbruhu sedanie vojne še nismo dosegli stanja izpred svetovne vojne. Na drugi strani se je v tem času povečalo število prebivalstva in je zaradi zvišanja življenjskega standarda narasla potreba po živalskih produktih. Naša živinoreja danes ne krije več potreb domače potrošnje in Slovenija mora sedaj tudi že živalske proizvode uvažati od drugod. To dejstvo samo na sebi bi zlasti za normalne čase še ne bilo tako porazno, ako ne bi z zmanjšanim številom živine nazadovala tudi proizvodnja gnoja in z njo rodna moč naših polj in travnikov. Le tako si moremo razlagali na prvi hip presenetljivo dejstvo, da naša zemlja kliub ogromnemu poučnemu in propagandnemu delu in kljub velikim javnim podporam za modernizacijo 'kmetijstva danes ne da nič več pridelka. kakor ga je dajala v zadnjih letih prod svetovno vojno. Zanemarjanje živinoreje se na ta način občutno maščuje. Bolj kakor doslej bo morala biti zato naloga javnega pospeševanja kmetijstva, da se naša živinoreja čim bolj dvigne tako po kakovosti kakor po številu. Večjo pozornost moramo posvečati prevelikemu izvozu sena in druge živinske krme. Obveljati mora načelo, da bo kmet krmo vnovčeval šele potem, ko jo ie predelal ž;valski želodec, torej v obliki mleka, mesa. slanine, kože itd. Kmet in narodni gospodar se morata zavedati, da je živina tovarna kmetije. Zato se tudi ne sme dovoliti, da prodaja industrija, ki predeluie kmetijske proizvode, za krmo porabne odpadke v inozemstvu, pa nai bodo tudi tuje cene višje od domačih. Dobiček take izvozne trgovine ne igra nobene vloge v primeri s povzročeno škodo. V korist kmeta in potrošrrka bo. ako se ur^di. da bodo taki odpadki prišli v roke kmetu za živalsko krmo. Veliki pomen živinoreje pa seveda ne zmanjšuje pomena poljedelstva v ož- Razuo) borbe za Atlantik Razsežno udejstvovanje nemških podmornic in bojnih letal - Okrog 235«coo ton ladij potopljenih, en angleški rušilec zadet - Nov silen napad na Plymouth - Angleži že tretjič zapored napadli podmorniško oporišče Lorient Berlin, 22. marca. n. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Admiral Lithiens, ki je končal daljše potovanje po odprtem morju na čelu oddelka bojnih ladij, poroča, da je doslej njegov oddelek ladij potopil na severnem Atlantiku skupno 22 sovražnh oboroženih tovornih parnikov s skupno 116.000 tonami, 800 preživelih brodolomcev so rešile nemške bojne ladje. Nekaj nemških podmornic je ob zapad-ni obali Afrike napadlo velik polno nato-vorjen in zaščiten konvoj, ki je bil na poti v Anglijo Podmornice so ga več dni zaporedoma napadale in so se ga vztrajno držale. Taku jim je uspelo potopiti 11 sov-ražn h ladij s skupno 77.000 tonami. Včeraj podnevi so tudi letalske sile prizadejale sovražni trgovinski mornarici znatno šnodo. Skupno je bilo uničeno 31 000 ton ladijskega prostora. 6000 ton je bilo hudo poškodovanih. Tako so nemška bojna letala severno od Krete včeraj v popoldnn-skih urah z velikim uspehom napadla zaščiten konvoj. Povsem moderno zgrajena 12 000lonska petrolejska ladja je bila zadeta od 3 bomb ln je pričela goreti, tako da jo je treba smatrati za izgub'jeno. Neko drugo 8000tonsko ladjo je bomba zadela v sredo, tako da se je prelomila na dva dela. Tretja 6000tonska ladja je pričela goreti. V vodah blizu Malte je bomba treščila v prednji del nekega angleškega ru« žlica. Na morfu okrog Anglije so bojna letala v Bristolskem zalivu južnovzhodno od Pembrokea potopila neko 4000ton«ko tovorno in neko 4000tonsko petrolejsko ladjo Južnovzhodno od Aldebourgha se je po-top la neka okrog 3000tonska tovorna ladja. Ladjo je bomba zadela v sredo. Močnejše skupine bojnih letal so v noči na 22 marc znova bombardirale pristaniške naprave tn doke v Plvmouthu z bombami vseh kalibrov. Požari so se raz*i*-' na obširna področja, predvsem v južnem delu luke. V predzadnji noči doseženi učinek je bil s tem napadom še znatno povečan Sovražna letala niso razvila nikake akcije nad nemškim državnim ozemljem, ne podnevi, ne ponoči. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve sovražni letali, ponočnl lovci in neki mino-lovec pa po eno. Nadalje je zgubil sovražnik v letalskih spopadih še dva lovca tipa »Hurricane«. Na ta način so znašale le- talske Izgube sovražnika dne 21. marca skupno 6 letal, medtem ko se le dve nemški letali nista vrnili na svoje oporišče. Pri napadu na sovražni konvoj ob za-padni obali Afrike rta se posebno izkazali podmornici pod poveljstvom kapetanov Oe-stena in Schevveja. Nemške vojne ladje na Atlantiku Beograd, 22. marca. p. »Vreme« poroča iz New Yorka, da je vsa pozornost merodajnih krogov v Washingtonu osredotočena na Atlantski ocean, koder so se nemške vojne ladje pojavile v ameriškem interesnem področju Na merodajnih mestih poudarjajo, da bi potopitev ene same ameriške ladje povzročila oborožen konflikt Amerike z Nemčijo. *o.ooo tonska švedska ladja torpedirana Stockhotm, 22. marca. AA. (DNB.) Švedski jutranjiki prinašajo danes poročilo, da Je bila v bližini zapadne angleške obale torpedirana švedska trgovska ladja »T6r-Je Vlgen«. Potopljena ladja je ena največjih trgovskih ladij na svetu. Njena tona-ža znaša 30.000 ton. Vtisi bolgarskega novinarja iz Nemčije Sofija, 22. marca. AA. (DNB.) Glavni urednik »Utra« Tanev je objavil pod naslovom »Dva tedna v Nemčiji, ki veruje v zmago« svoje vtise s potovanja po Nemčiji, odkoder se je vrnil pred nekaj dnavi. član kar ugotavlja, da Je ves nemški narod prepričan o zmagi. Sicer v Nemčiji ne vlada Izobilje, kljub temu. pa nihče ni lačen. Na svojem potovanju po Berlinu ni Tanev videl nikakršnih sledov angleških letalskih napadov, iz česar sklepa, da napadi niso prizadejali velike škode. V glav. nem velja načelo, da »e smatra škoda, prl-zadejana z letalskimi napadi, za škodo vsega naroda. Vsi pomagajo vsem ln prebivalstvo mirno nača na sovražnikove letalske napade. Državi isnska zavest v Nemčiji je na tako visoki stopnji kakor pri nobenem drugem narodu. Vsakdo se je pripravljen žrtvovati za drž"Vo ln aa vod.te-lja, ki je vtelešenje naroda. Drugi zaporedni napad na P!ymouth Po angleških poročilih fe bil Se strašnejsi kakor napad v noči na petek London, 22. marca. J. (Ass. Press.) Nemško letalstvo je preteklo noč izvršilo svoj drugi zaporedni napad na jugozapadno angleško luko Plymouth. Napad je bil še dokaj hujši, kakor napad prejšnjo noč, kar je najbolje razvidno iz službenega poročila angleškega letalskega ministrstva, ki ugotavlja, da je bila povzročena velika škoda ln da je bilo mnogo človeških žrtev, ugotovitve, ki jih dosedanji angleški službeni komunikeji niso beležili s temi izrazi. Nočni napad na Plymounth je trajal neprestano več ur ln je v njem sodelovalo več sto nemških bombnikov. Spet je bilo vrženih na deset tisoče zažigalnih in rušilnih bomb, ki so to pot posebno hudo prizadejale trgovski del mesta. Celi bloki trgovinskih poslopij sa bili porušeni, odnosno so postali žrtev požara. Razen trgovinskih zgradb je bilo spet zadetih večje število javnih poslopij, več cerkva, kapel, kinematografov in zabavišč, Zadeta je bila spet neka bolnica, od katere je zgorelo celo krilo nekega oddelka. Nemška letala so to pot metala po zažigalnih bombah tudi ru- šilne bombe posebno težkih kalibrov. Neka taka bomba je porušila cel hotel in še več v soseščini se nahajajočih trgovin, ki so bile dobesedno zravnane z zemljo. Poškodovanih je bilo veliko število trgovin, menjalnic, draguljarn, kavarn ter drugih lokalov v trgovskem delu mesta. Požari so hkrati dlvljall na raznih delih mesta. člani reševalne službe označujejo napad soglasno kot nepopisno strašen. Bombe so tudi med reševalci ter med gasilci zahtevale več človeških žrtev. Gasilstvo se je vso noč borilo z ognjem, vendar Je bilo šele proti jutru v stanju požare v glavnem omejiti. Ubitih je bilo tudi več članov prostovoljne policije, ki je vzdrževala red med napadom, število človeških žrtev je večje, kakor pri kateremkoli dosedanjem napadu na angleške luke, v prvi vrsti zaradi tega, ker je moralo prebivalstvo še med napadom izprazniti več poškodovanih zaklonišč ter se zateči drugam. Gmotna škoda je velikanska. Mnoge ulice so docela neprehodne. Veliko razdejanje je bilo povzročeno tudi v lukl. jem smislu. Tudi v tem pogledu v zadnjih dvajsetih letih nismo tako napredovali, da bi mogli biti zadovoljni Poleg sedanjega pomanjkanja kmetijskih poslov in delavcev, ki je deloma tudi posledica vojnih razmer, sta važni zlasti dve stvari: seme in gnoj. Za večino pridelkov še nimamo ugotovljenih in še manj na zadostno razpolago prikladnih semen. Predvsem velja to za pšenico, koruzo in krompir, ki spadajo med našo glavno hrano. Kako naj kmet poveča njih proizvodnjo, če ni primernega semena? Manjkajo pa tudi semena za druge pridelke, zlasti za važno živalsko hrano, peso in za travo. Škoda je, da se je opustilo pospeševanje krožkov za proizvodnjo travnih semen, ki so obetali, da se bomo z njihovo pomočjo lahko osamosvojili od uvoza neprikladnih tujih semen. O pomanjkanju hlevskega gnoja smo že govorili. Pred dobrim tednom pa smo v »Jutru« opozorili tudi na pomanjkanje umetnih gnojil, s katerimi bi se dala kmetijska proizvodnja povečati. Sedaj se kaže, da je bilo škodljivo, ker smo izvozili več sto vagonov j kostne moke, namesto da bi jo sami predelali v umetna gnojila. Nanizali smo v gornjih odstavkih nekaj splošnih problemov, pred katere je postavljeno naše kmetijstvo. Pridružili bi jim lahko še dolgo vrsto posebnih ali pa lokalnih stisk, ki tarejo našega kmeta. Da jih samo nekaj naštejemo, naj omenimo hmeljarsko krizo v Savinjski dolini, nazadovanje našega gozdarstva, potrebo obnove sadnega drevja in vinske trte itd. Večina teh vprašanj ni bila postavljena na dnevni red šele danes, temveč je pereča že več časa. Toda v normalnih razmerah vse te in slične pomanjkljivosti in potrebe niso bile tako občutne in ne tako vidne, kakor so danes. Stiska s prehrano je povzročila, da se je med vsem prebivalstvom povečalo zanimanje za kmetijsko proizvodnjo. Z zanimanjem pa nastaja in raste tudi razumevanje, pa bo tako smotrna skrb za povzdigo našega kmetijstva znatno olajšana vsem, ki se tej nalogi posvečajo, če bo dovolj sposobnosti ln dobre volje. Razen Plymoutha so Imeli vsi ostali predeli angleškega otočja preteklo nol skoro popolno zatišje. V Londonu ni bil dan niti letalski alarm. Včeraj preko dneva so se posamezna nemška letala pojavila tudi nad grofijama Kent in Norfolk, kjer je bilo vrženih manjše število bomb na posamezne cilje. London, 2 marca. j. (Reuter.) Kmalu potem, ko se je pričel snoči nemški bliskoviti napad na Plymouth je dopotoval v mesto avstralski ministrski predsednik Menzies, ki je nameraval preko Plymoutha odpotovati v Zedinjene države. Pri napadu se mu ni pripetilo nič hudega. »Dan vojske« v Nemčiji Berlin, 22. marca. AA. (DNB) Jutri 23 t. m. bodo v Nemčiji proslavili »dan vojske«. V zvezi s tem je voditelj Nemčije dovolil. da se v berlinskem »Lustgartenu« zaradi javnega ogleda razstavi zgodovinski vagon, v katerem je bilo v teku četrt stoletja v Compiegneu dvakrat podpisano premirje. Pri tej priliki Je zanimivo omeniti da je bil to nekoč nemški jedilni vagon, ki Je vozil na progi Mtinchen—Dunaj— Beograd—Carigrad. Ko se je začela svetovna vojna, Je bil v Parizu, kjer so ga rekvirira- li za družbo francoskih severnih železnic. Omenjena družba je dala ta vagon na razpolago kot posebni voz, s katerim so se 7. novembra 1918 pokojni maršal Foch in člani štaba francoskega vrhovnega poveljstva odpeljali v Compiegne in Retonde. V trenutku, ko je bilo 11. novembra 1918 v tem vagonu podpisano premirje, je stal na stranskem tiru, ki so ga zgradili za premikanje težkega topa kalibra 38 cm. Kakor je znano, so ta vagon pozneje kot muzejski vzorec postavili v dvorano »Invalidskega doma« v Parizu, pozneje pa so ga spet poslali v Compiegnski gozd, kjer so nad njim zgradili streho. Na tem kraju je bilo mesca junija lani v tem vagonu podpisano nemško-francosko premirje. Po s!:'3-nitvi premirja so sloviti vagon na ukaz voditelja Nemčije prepeljali v Berlin. Znamenite zgradbe poškodovane London, 22. marca. j. (Reuter.) Informacijska služba letalskega ministrstva poroča. da je bilo v okviru zadnjih silovrtlh napadov nemškega letalstva na angleške luke poškodovanih tudi več splošno znanih javnih zgradb. Tako je bila v Liverpoolu poškodc. ana univerza. V Glasgovvu sta bila zadet stadion in znamenita »Kelvin halle«, v Leedsu mestni muzej in splošna bolnica Angleški cilj s Lorient Važno nemško podmorniško oporišče Lorient v Fran-ciji so Angleži že tretjo noč zapored bombardirali London, 22. marca. j. (Reuter.) Preteklo noč so angleški bombniki Izvršili svoj tretji zaporedni bombni napad na nemško podmorniško oporišče Lorient v Franciji Napad je bil zelo uspešen ln je trajal neprestano več ur. Čeprav je bila noč temna ln oblačna, je bilo vendar mogoče skozi presledke v oblakih opazovati, kako je ve liko število težkih eksplozivnih bomb treščilo na razne točke luke, tako na »zapadm dok«, dalje zapadno od glavnih dokov, tei na zapadno rečno področje, kjer sta bili opaženi dve siloviti eksploziji. Druga angleška letala so med tem napadla doke v Ostendeu. Z vseh teh operacij se dve angleški letali nista vrnilL V petek čaz dan so angleška letala v glavnem napadala sovražnikovo brodovje. Neko letalo je bombardiralo neko petrolejsko ladjo, ki je plula v spremstvu vojnih ladij v bližini belgijske obale, dočim so drugI bombniki napadli sovražne vojne ladje, oskrbovalne ladje v bližini Friziških otokov ter v Helgolandskem zalivu Oskr- valne ladje so bile napadene nadalje tudi v bližini norveške obale. V bližini Eger-sunda je bil bombardiran neki nasip. Angleška letala so nadalje s strojnicami obstreljevala obalne motorne ladje ter neko letališko zgradbo na Norveškem. Z dnevnih poletov so se vsa angleška letala srečno vrnila. London, 22. marca. j. (Reuter.) Informacijska služba letalskega ministrstva objavlja dodatno k velikemu nočnemu napadu angleškega letalstva na nemško podmorniško oporišče Lorient, da so pri napadu sodelovali tudi nekateri najnovejši tipi novih angleških orjaških bombnikov, ki nosijo s seboj težke tovore rušilnih bomb najtežjega kalibra, ki se vobče uporabljajo v angleškem letalstvu. O0V v Z albanskih bo Delovanje patrulj in topništva ter letalske akcije Rim, 22. marca. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo Italijanske vojske je objavilo davi v svojem 288. službenem vojnem poročilu: V Grčiji je skupina naših letal bombardirala pomorsko oporišče Prevezo. Neko naše letalo je na izvidniškem poletu sestrelilo sovražno lovsko letalo tipa »Glouce-ster«. Rim, 22. marca. AA. (Štefani) »Messag-gero« objavlja poročilo o divnem junaškem dogodku na grškem bojišču. Mladi letalski podporočnik, Amerigo Poligiori, rojen v Chikagu, je bil drugi pilot na nekem bombniku. V boju nad Madzono di Terbu je moral zamenjati prve-ja pilota ki Je moral bombardirati omenjeni pas. Protiletalsko topništvo je kmalu poškodovalo letalo in ranilo Poligiorija. Rane so bile hude, toda mladi mož ni zapustil svojega mesta in je vkljub fizični bolečini vodil naprej letalo v sredino protiletalskega topniškega ognja in je tako prvemu pilotu omogočil, da je nadaljeval bombardiranje. Ko se je prvi pilot vrnil na svoje mesto ln prevzel vodstvo letala, se je podporočnik Poligiori zrušil mrtev zaradi velike izgube krvi ln tako tiho končal svoje mlado življenje v službi domovine. Grška poročila Atene, 22. marca. n. (At. ag.). Vrhovno poveljstvo grške vojske je objavilo snoči v svojem 146. vojnem poročilu: Delovanje patrol in topništva. Sovražen napad, pri katerem so sodelovali tanki, je bil odbit. En tank je bil uničen. Sovražna letala so včeraj bombardirala Prevezo. En delavec je bil ubit, in nekaj zgradb nekoliko poškodovanih. Druga sovražna letala so bombardirala nekaj predelov na Kiosu in Mitilenih. žrtev ni bilo, škoda je neznatna. Atene, 22. marca. j. (Reuter). šef generalnega štaba angleške imperialne armade, general sir John Dill in generalisim sir Archibald Wavell sta poslala vrhovnemu poveljniku grških čet generalu Papa-gosu brzojavko, v kateri mu čestita na uspešni zavrnitvi velike italijanske proti-ofenzive na albanski fronti. General Papa-gos je odgovoril v povratni brzojavki, v kateri nasprotno omenja vzporedne uspehe, ki so jih v zadnjem času dor?g!e tudi britanske vojne sile. Bardossy se je vrnil v Pešto Berlin, 22. marca. n. (DNB) Madžarski zunanji minister grof Bardossy je snoči zaključil svoj obisk v Monakovu. Danes se je spet odpeljal nazaj v Budimpešto. Na postaji so ga pozdravili nemški zunanji minister von Ribbentrop, funkcionarji zunanjega ministrstva, vojske in stranke. Budimpešta, 22. marca. AA. (Štefani) Madžarski časopisi komentirajo govora, ki sta jih včeraj imela v. Ribbentrop in v. Bardossy in v katerih sta poudarila enakost usode nemške in madžarske države. »Pester Lloyd« piše, da je Madžarska po obnovi Nemčije razvila prijateljske od-nošaje z Italijo in Nemčijo in da se je približala Japonski. Pripominja, da so razgovori v Monakovu potekali v duhu prijateljstva in medsebojnega zaupanja Berlin, 22 marca. AA (DNB) Današnji »V61kischer Beobachter« piše o obisku madžarskega zunanjega ministra Laszla Bardossyja in pravi med drugim, da je ta obisk več kot pa samo obisk iz vljudnosti in več kot nastopni obisk novega zunanjega ministra prijateljske države. Clankar pravi, da je ta obisk izraz stoletne zgodovinske povezanosti med nemškim in madžarskim narodom in pomeni tudi priključitev Madžarske k zamisli novo urejene Evrope. »Berliner Borsen Zei-tung« pravi med drugim, da je obisk madžarskega zunanjega ministra v Nemčiji posebno važen zaradi tega, ker je do njega prišlo v trenutku, ko se na svetu razčiščujejo nazori držav trojne zveze. Madžarska kaže pripravljenost za sodelovanje in odgovornost v tej smeri, ne oziraje se na propagandne spletke drugega vojskujočega se tabora, ki se je med drugim poslužil tudi finančnega pritiska. Reforme v Franciji Vichy, 22. marca n (SDA) Francoska vlada je imela sinoči sejo, na kateri je razpravljala o reformi rodbinskega prava, o delovnem statutu, o mezdah, prehrani prebivalstva in obnovi Industrije. Vlada je posebej razpravljala o delavskih mezdah in njihovi prilagoditvi sedanji draginji ter o družinskih mezdah. Vojne operacije v Afriki Mala posadka v Džarabubu je končno podlegla — Hudi protinapadi italijanskih det pri Kerenu — Aktivnost nemškega in italijanskega letalstva Rim, 22. marca. n. (Štefani). V svojem današnjem 28. službenem vojnem poročilu je objavilo vrhovno poveljstvo italijanske vojake o borbah v Afriki Nem-ka letala so napadla in z bombo zadela neki angleški rušilec v bližini L«i Va-Jette na Malti V severni Afriki je scvražnik, ki je bil v premoči tako po številu čet kakor v orožju, premagal našo malo posadko v Džara-bubu pod poveljstvom polkovnika Casta-nie, ki je bil ranjen v borbi Popadka je vzdržala hude borbe, ki so trajale 4 me-scce. Kakor se je naknadno izkazalo, je protiletalsko topništvo o priliki srvražnega le-ta'skega napada na Tripolis dne 19. marca ki je bil omenjen že v 286 vojnem poročilu. sestrelilo paleg že omenjenega še eno sovražno letalo. Na Egejskem morju so noša letala bombardirala in povzročila znatno napadla in torpedirala neko sovražno križarko v bližini otoka Kreta. V borbi s sovražnimi lovci, ki so ladjo ščitilli, je bilo sestreljeno eno sovražno knsko letalo tipa »Hurricane«. Na vzhodnem Sredozemskem morju je skupina bombnikov nemškega letalskega zbora v strmoglavskih napadih bombardirala sovražen konvoj. Na neki 12.000-tonski petrolejski ladji je izbruhnil požar. 8000-tonska ladja je bila potopljena. Neka nadailjnja ladja srednje tonaže je bila prav tako zodera in hudo poškodovana. Ostale ladje so bombniki obstreljevali s strojnicami. V Vzhodni Afriki se nadaljuje borba okrog Kerena. Naše čete so prešle v protinapad, da na posameznih točkah zbolj-šajo svoj položaj Skupina naših lovcev se je sjpopadla s sovražno skup nc ki je bila v premoči. Uspelo ji i« sestreliti eno letalo tipa »Hurricane« Sovražnik je znova poskusil izvojevati prehod čez reko Dabus v Gala Sidamu, a je biil njegov napad odbit. Angleška poročila Kairo, 22. marca s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu ie javilo ponoči v posebnem komunikeju, da So včeraj popoldne angleške čete zavzele oazo Džarabub v Cirenaiki. Džarabub leži okoli 250 km južno od Tobruka ter je sveto mesto verske sekte ScnusL Angleži so Džarabub več todnev oblegali. Italijanska posadka ie bila ves čas povsem odrezana od stikov na kopnem z ostalim svetom. Italijani so posa lko zadnje čase zalagali z letali, ki so verjetno imela svoje oporišče v Tripolisu. Kairo, 22. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija. Eritreja in Abesinija: Nobene spremembe v polcžaju. Angeška Somalija: Potrjeno je. da so angleške čote zavzele Hargeišo. London, 22. marca. s. (Reuter). K položaju na afriških bojiščih dajejo danes v merodajnih angleških vojaških krogih v Londonu naslednie informacije: V Eritreji so pri Kerenu še vedno v teku napadi in protinapadi obeh v jsk. Z o žirom na težavno ozemlje, na katerem se boji vrše. ni pričakovati hitrih rezultatov v boju za Keren. V Abesiniji južneafriške čete. ki so iz Džidžige prodrle do Hargeiše v Auglošld Somaliji, še nadalje napredujejo in so se danes verjetno že združile z angleško vojsko. ki prodira od Berbare v notranjost Angleške Somalije. Kolona, ki je zavzela Hargeišo. ima mnogo lažje dalo n go ona iz Berbare. ker ie ozemlie pri Ha.-peiši ravno, med tem ko je zaledje Berbere hribovito. Glede zavzetja oaze Džarabub v Lbijl pripominjajo v merodajnih krogih, da je bila oaza zavzeta pri prvem napadu. Napad se ie pričel v četrtek in ie bil že v petek popoldne kronan z usmhm K jub drugačnim poročilom niso Angleži vse do četrtka tekem več tedenskega obleganja Džarabub nikdar napadli. Najrobi, 22. marca. s. (Reuter). Poveljstvo južnoafriškega letalstva v Keniji javlja: Južnoafriški bombniki so v četrtek izvedli napade na postojanke sovražne vojske pri Harariu in Diredaui v Abasin ji. Istega dne so bile v strmoglavnem poletu z bombami in strojniškim ognjem napadene vojašnice in radijska postaja v H rar-ju. Ugotovljenih ie bilo več direktnih zadetkov Bombardirana ie bila tudi železniška postaja v Diredaui ter tamkajšnje letališče Bombe so ponovno direktno pogodile hangarje. Dva italijanska bombnika tipa Savoia na letališču sta bila obs're-Ijevana s strojnicami V Bosu pri Diredau ie bila vržena salva bomb na dva vlaka na kolodvoru. Ena izmed bomb ie porodila zadnji del vlaka. Tudi železniška proga je bila bombardirana. Eno izmed dveh sovražnih lovskih letal tipa CR 42. ki sta se zapletli v borbo z južnoafriškimi letali, je bilo menda sestreljeno, vendar se^trel tev ni potrjena. Vsa južnoafriška letala so se vrnila. Kairo, 22. marca. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: V Tripolitaniji so angleški bombniki v četrtek ponoči bombardirali sovražne motorizirane transporte na cesti iz Mizerate v Sirto. V Sudanu je bil pri Toki sestreljen sovražni bombnik. V Eritreji so angleška letala včeraj ponovno močno bombardirala sovražne postojanke v Kerenu in okolici. Bombni napad je bil izveden tudi na železniško progo. ka je bila poškodovana. V Asabu so bila bombardirana skladišča in drugi objekti. V Abesiniji je bil izveden uspešen napad na železniško progo Adis Abeba - Di-redaua. Več bomb je bilo vrženih tudi na kolodvor v Diredaui. Trije vlaki na progi A vaš - Diredaua so bili uspešno obstreljevani. Na cesti ob progi so bili bombardirani motorizirani transporti. Na več mestih so bila napadena skladišča bencina in so bili povzročeni požari. Pri Gondaru je bilo povzročenih več požarov med zgradbami in skladišči v vojaškem taborišču. V vseh teh operacij so se vrnila vsa angleška letala. Zvišanje družinskih doklad v Italiji Nekje v Italiji, 22. marca AA. (Štefani) Predsednik vlade Mussolini je izdal ukaz, da se zvišajo družinske podpore, ki se izplačujejo delavcem in nameščencem. Zvišanje znaša 40% za sinove in 30% za žene in starše in sicer začenši s 24. marcem za delavce, s 1. aprilom pa za ostala Pesnik Ciesa o stališču Švice do Italije Lugano, 22. marca. AA. (Štefani) Švicarski pesnik in književnik Francesco Ciesa je objavil v listu »Corierre del Ti-cino« članek, v katerem podaja stališče Švice do Italije. Clankar obžaluje, da mnogi ljudje v italijanski Švici razodevajo čustva, ki ne odkrivajo njihovega prijateljstva do Italije, dočim tisti, ki mislijo nasprotno, ne smejo govoriti. Pisec tega članka na koncu pravi, da je treba pomisliti tudi na to, da je takšno stališče teh ljudi v nasprotju z varnostjo države, in da pomeni kršitev civilnih in vojaških predpisov, poleg tega pa tudi nehvalež-nost do naroda, ki je vedno, zlasti pa še v sedanji vojni, kazal do Švice svojo plemenitost. Poslanik de Brinon prispel v VSchy Pariz, 22. marca. A. (DNB). Generalni pooblaščenec vlade v zasedenih krajih, veleposlanik de Brinon. je odpotoval dLanes v Vichy. Za časa svojega bivanja v Vi-chyju bo de Brinon poročal maršailu Peta-inu o svojem zadnjem nadzorstvenem potovanju po južni in zapadni Franciji. Mislijo, da se bo de Brinon zadržal v Vichy-ju 2 do 3 dni. I Macuoka na poti v Berlin Beograd, 22. marca. p. Berlinski do planik »Politike« poroča, da pripravljajo \ nemški prestolnici japonskemu zunanjem-ministru Macuoki tako svečan sprejen kakršnega doslej ni bil deležen še nobe: drug tuji državnik. Anhaltski kolodvor b< v ta namen iz temeljev preurejen. Na uli c ah, koder se bo vozil Macuoka, so postavljeni visoki stebri in okrašeni z nemškimi in japonskimi zastavami. Na trgu pred kancelarsko palačo postavljajo posebno železno grajo, da bi olajšali policiji vzdrževanje reda. Sploh hočejo z zunanjo sliko kar najbolj manifestirati zavezništvo med Nemčijo in Japonsko. • Sovjetsko-turški nenapadalni pakt? Carigrad, 22. marca. s. (Cdumbia BS). Snoči je imel turški poslanik pn sovjetski vladi. Hajdar Aktaj dolg razgovor s pod komisarjem za zunanje zadeve Višinskim. V zvezi s tem so se v carigrajskih diplomatskih krogih razširile govorice, da bo v krotkem podpisana nenapadalna pogodba med Rusijo in Turčijo. Turški glasovi o sestanku na Cipru Carigrad, 22. marca, j (Ass Press). Turški tisk je pretežno dobrohotno spremljal razgovore, ki sta jih imela na Cipru turški zunanji minister Saradzoglu in angleški zunanji minister Eden List »Jem Subah« piše danes, da bodo podrobnosti o teh razgovorih ostode sicer tajne Kljub temu pa je znano, da »e je v teku razgovorov ponovno potrdila popolna soglasnost angle-škoturskih vidikov glede vseh ba>kanskih problemov. Soglasnost stališč pomeni ve'ik varnostni faktor, ki vliva zaupanje v bo dočnost List »Ikdam« pripominja, da je v trenutnih okoliščinah prav ta tdentičnoet stališč, kakor tudi prisrčna zveza med Veliko Britanijo Turčijo in Grčijo kar največje važnosti. Na podlagi identičnosti stališč in odkritosti v odnosih med temi tremi državami bo gotovo uspelo zadovoljivo ure, ditj večino vprašanj ki se tičejo balkanskih držav, kakor tudi dežel Bližnjega vzhoda. Carigrad, 22. marca. AA. (DNB). Na včerajšnji seji poslanske zbornice v Anka-ri je bil soglasno sprejet zakonski predlog, da se Vladi odobri izrečen krodit v znesku 30 milijonov turških funtov za tekoče proračunsko leto. Turčija in Nemčija Beograd, 22. marca. p. »Vreme« poroča iz Berlina, da vlada v tamošnjih merodajnih krogih glede nadaljnjega razvoja od-nošajev s Turčijo optimizem. V tej zvezi beležijo nemški listi poročila iz Ankare, da smatrajo v turških merodajnih krogih izmenjavo poslanic med kancelarjem Hitlerjem in predsednikom turške republike Inenijem za zelo koristno. Ta vest je izzvala v nemških krogih številne komentarje s posebnim ozirom na nedavni ponovni sestanek Saradzogla z angleškim zunanjim ministrom Edenom. V berlinskih mer oda j iih krodih smatrajo, da se bodo odnošaji med Nemčijo in Turčijo tudi nadalje razvijali v duhu prijateljstva. Nemški znanstveni zavod v Pečuhu Budimpešta, 22. marca. AA. (DNB) V navzočnosti nemškega konzula in univerzitetnega profesorja dr. Hansa Freierja so odprli v Pečuhu nemški znanstveni zavod. V njem bodo uvedli stolico za nemški jezik in bo tam postavljen nemški lektor. Berlin, 22. marca. AA. (DNB) Voditelj SS oddelkov Heinrich Himmler je sprejel včeraj voditelja nemške narodne manjšine na Madžarskem dr. Bassa. Imela sta daljši razgovor. Vodstvo norveškega radia v Nemčiji Oslo, 22. marca. AA. (DNB) Pod vodstvom šefa norveškega radia je prispelo v Nemčijo zastopstvo vodilnih osebnosti norveškega radia. Norveško zastopstvo je odšlo v Nemčijo na povabilo nemške radijske uprave. V izjavi, ki jo je dal fief norveškega zastopstva, je dejal, da so zastopniki norveškega radia nenavadno zadovoljni s prijateljskim sprejemom, ki so jim ga priredili v Nemčiji, in da so istočasno tudi prijetno presenečeni nad stopnjo, ki jo je dosegla nemška radiofonija. Norveški gostje so obiskali Berlin, Dunaj in Garmisch-Partcnkirchen, kjer so si ogledali vse radijske naprave ter izrazili svoje zadovoljstvo nad sprejemi, ki so jih bili povsod deležni. Prometne nesreče v Angliji v vojni London, 22. marca, s (Reuter). Prometno ministrstvo javlja, da so prometne nesreče v februarju v Angliji povzročile 689 smrtnih žrtev. 271 več nego v isrem mesecu lanskega leta. 353 oseb je bilo ubitih med zatemnitvijo. 87 več nego v nočnih urah v februarju preteklega leta. Število žrtev v februarju pa ic nižje ojavili ob železniški progi Sanghaj -Banking, ki jo resno ogražajo. ALI KA8LJATE zaradi prehlada? Puhlmannov čaj zamore preprečiti draženje na kašelj, razkraja sluz in pomiri k a S e 1 j. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek od 125 g din 37— Ogl. reg. br. 1503/1936 „Meja na Temzi" članek nemškega pomorskega strokovnjaka o pomorskih stiskah Anglije in vprašanju ameriške pomoči demokracijam Berlin, 22. marca. AA. (DNB.) Veliki nemSkl tednik »Das Relch« prinaša članek dr. Evgena Mindierja pod naslovom »Meja na Temzi?« V njem med drugim pravi: Svojčas je neki britanski ministrski predsednik dejal, da je angleška meja ob Renu. Zdaj pa je eden od radijskih napo vedovalcev iz Londona, kakor da bi hotel potola2'ti svoje poslušalce, prišel na dan s trditvijo, da USA smatrajo, da je njihova meja na Temzi. Nasprotje med tema dvema izjavama je značilno za veliko spremembo, ki je nastala v položaju Velike Britanije na svetu, za velik premik sil med svetovnimi državami. Besede o »meji na Temzi« posredno dokazujejo, da se Velika Britanija v sedanji vojni ne more več boriti s tistimi sredstvi in na isti način, kot se je vojskovala v prejšnjih vojnah. Anglija na evropski celini ne razpolaga več z nobeno državo, ki bi se zanjo borila, njena velika mornarica pa ne more več zago tovlti britanski plovbi svobodnega gibanja in tudi ne dovoza na britansko otočje. No tranja udarnost britanske mornarice je izgubila ves svoj pomen v času, ko so naj-glavnejša središča proizvodnje na samem britanskem otočju izpostavljena srditim udarcem nemškega vojnega letalstva. Nekoč si je Anglija s svojimi ladjami pridobivala pomorska oporišča po vsem svetu, danes pa mora britanska vlada dajati svoja pomorska oporišča drugim, da bi od njih dobila ladje. Toda tudi ladje, ki jih AngHja dobiva od drugih, več ne mo rejo zavarovati konvojev, ki plovejo proti Angliji. Danes čedalje manj morejo premagovati ogromne težave, ki se pojavljajo pri obrambi pomorskih poti. Velika britanska mornarica, ki je bila prej vsa namenjena napadu, je danes v popolni obrambi pred nemškimi pomorskimi silami, ki napadajo britansko mornarico na najširšem bojišču. 2e v dosedanjem poteku bitke okoli Anglije, ki se odigrava na Severnem morju in na Atlantskem oceanu, so britanske izgube tako narasle, da Jih britanska ind trija ne bi mogla nadomestiti niti v primeru, če stalni napadi nemškega vojnega letalstva sploh ne bi ovirali dela industrije. Pa naj cenijo in precenjujejo skupno zmogljivost angleške ln ameriške graditve ladij, na svetu ni več takšnega strokovnjaka, ki bi verjel, da bi se z graditvijo novih ladij v doglednem času mo gle izpopolniti izgube, kakršne je v zadnjih mescih pretrpela Anglija. Anglija razpolaga tudi še zdaj z veliko tonažo. 61a je v sedanjo vojno s kakimi 20 milijoni tonami trgovskega brodovja. Poleg tega si je v teku vojne polastila Se 7 milijonov ton tujih ladij. Na drugi strani pa je v sedanji vojni izgubila približno 10 milijonov ton, pri čemer so računane tudi težko poškodovane ladje. Od 17 milijonov ton, s katerimi dozdaj še razpolaga, mora uporabljati znaten del za neposredne vojne cilje. Del ladij potrebuje za oskrbovanje britanskih bojišč v Afriki. Za potrebe prebivalstva britanskega otočja ima v najboljšem primeru na razpolago okoli 15 milijonov ton ladjevja, pri čemer je treba imeti pred očmi tudi manjSe možnosti za plovbo. V Ameriki skušajo priskočiti na pomoč angleškemu pomanjkanju ladjevja s serijsko graditvijo prevoznih ladij — tudi v svetovni vojni so delali tako —, toda tudi ta pomoč se je zapoznila z ozirom na stopnjo, ki jo je dosegla Nemčija s številom svojih podmornic. Sicer pa omenjeni ameriški načrt Sele pripravljajo. Tam šele razpravljajo o delovnih metodah in o zbiranju potrebnih delovnih moči. V Angliji so postavili nekega admirala za »starešino dovoznih poti z zapada«. Med drugim bo njegova naloga, vzdrževati zvezo med adml-raliteto in ministrstvom za trgovsko mornarico. Ta zveza bo morda odlično funkcionirala, toda to še ne bo pomenilo tudi dobrega funkcioniranja plovbe čez Atlantski ocean. Z ozirom na to se vprašanje boja proti nemški zapori danes postavlja že kot eno najtežjih vprašanj britanske politike in britanskega vojskovanja. Na koncu svojih izvajanj člankar pravi, da so si o vsem tem na jasnem tudi v Zedinjenih ameriških državah, kjer so še konec 1937 leta govorili, da hočejo nastopiti proti nadaljnemu razširjanju narodnega socializma člankar pravi, da je znano, kako si vashingtonska vlada zamišlja to zaščito. Leta, ki so od tedaj potekla, so pokazala kaj je Washing-ton povzročil s svojim stalnim ponujanjem pomoči. Pokojni Chamberlaln nikdar ne bi bil napovedal vojne in tudi Reynaud nikdar ne bi vojne otežkočal, če se oba ne bi bila zanašala na pomoč Zedinjenih držav Severne Amerike. člankar končuje svoja Izvajanja z naslednjimi besedami: Toda pomoč, v kolikor je sploh Iskreno mišljena, prihaja prepozno. Ameriški konvoji? New York, 22. marca. j. (Reuter) Borba za Atlantik Se zmerom v veliki meri zaposluje vse ameriške liste. Večina komentatorjev izraža prepričanje, da bo organizacija ameriških konvojev, v katerih na bi se prevažal ameriški vojni material v Anglijo, prva naslednja stopnja ameriške pomoči Velike Britanije. Z organizacijo lastnih ameriških konvojev se že intenzivno bavijo v vseh ameriških službenih krogih, dočim stališče ameriške javnosti do tega vprašanja Se ni doseglo enake stopnje zrelosti. V javnosti Se zmerom prevladuje prepričanje, da bi ameriški konvoji povečali mo žnost vojnega spora med Zedinjenimi državami in Nemčijo, vendar pa tudi široka ameriška javnost prihaja že vse bolj do prepričanja, da je poglavitno vprašanje za praktično uresničenje ameriSke pomoči Angliji vprašanje preskrbe potrebnih prevoznih ladij ln za jamčenje varnega prevoza čez Ocean. Kako vsesplošno je te to prepričanja, je najbolje dokazalo navdušenje, s katerim je ameriika javnost sprejela vest da bo Amerika prepustila Veliki Bri- taniji nadaljnjih 50 trgovinskih ladij za vojaške transporte. WashingLun, 22. marca. j. (Ass. Press). V vladnih krogih zatrjujejo, da bo ameriška vlada v najkrajšem času odstopila Veliki Britaniji 50 trgovinskih ladij vseh velikosti. V Washingtonu pričakujejo le še prihoda angleškega mornariškega strokovnjaka Salterja, da se določijo podrobnosti glede prevzema teh ladij. Ni še znano, ali bodo te ladje v bodoče plule s prevozi ameriškega materiala v Anglijo pod angleško ali ameriško zastavo. Ameriški mornariški krogi bodo s Salterjem obravnavali tudi še razne druge možnosti dobave nadaljnjih trgovinskih ladij za angleške potrebe. Verjetno je, da bo odkupljenih večje število trgovinskih ladij, ki vrše zdaj službo v ameriški obalni plovbi, katere potrebe so se zadnji čas znatno zmanjšale. Newyork, 22. marca. AA. (Reuter) Po poročilih iz VVashlngtona so visoki funkcio narji ameriške vlade izdelali načrt za zgraditev in dobavo kakih 20.C00 bojnih letal v teku prihodnjih 18 mescev. Letala naj bi bila poslana Veliki Britaniji. V načrtu Imajo zgraditev 10 800 letal ln sicer na podlagi zakona o podpiranju Anglije. Polovica teh letal bi bili težki in poltežki bombniki. Na pooblaščenem mestu se je zvedelo, da so začeli proučevati ustanovitev letalske proge med Ameriko in Anglijo, po kateri bi letela omenjena letala. Nekateri opazovalci mislijo, da bodo ta letala, če se na pristojnih mestih sporazumejo glede nove poti, pilotirali pol poti ameriški letalci, naprej pa angleški. n cgrsmise KLJtiSikadfe" Rim. 22. marca. AA (Štefani). »Popolo d'Italia« objavlja članek p d nasl .v m »Slika ogromne mist fikac je«. V članku razlaga časovni potek dogodkov in podatkov. kako je bil misiificiran ameriški narod in pri tem podaja razvoj te tr g 'co medije. List piše. da je Rcoso-velta pri tem vodila ogromna poželjivost in amb'ciia, da bj pootal razsodnik sveta na razval nah Evrope. Azije in angleškega cesarst a Ni treba dvomiti, da bo oo način i, kak--* bo ameriški narod reagiral na to gonjo t e-ba oceniti duhovno ve ičino ameriškega naroda. Vsaka mistifikacija kakšnega naroda ima svoie meje. ki se ne smejo prekoračiti. če na to ne p-iotane narc-d sam s svojim spoznanjem. Toda težko bi bilo reči. da ie umska zaostalost Amerik nc v padla na tako nizko stoonio in to ravno zato. ker so Amerikanci v drurih ra merah, zlasti pa cb Wilsonovem čaru P"kazali. da imaio zdrav smioel in kr tičao spodobnost, na svoi način se z"De st vt:. Mednarodni krogi mo-aio priti do d~h ug otovitev: a"i dela Roosovolt z lo ve ko natrko. ko podceniujejo sil-) trovzvaze n dejansko upa. da bo lahko vpliva1 na spor. ali pa zlobno igra na karto izčrpavanja obeh voj siru joči h se strank, da bi nato vsemu svetu vsilil ameriško premoč Bodočnost bo pokazala, katera od teh dveh slepih Rooseveltov h domnev bi s" morala uresničiti. Os je ?e od prvega trenutka predvidevaj ameriško pomoč in ie ni precenjevala. pa tudi ne oodcenieva'a. o njej pa je razsojaa z ozirom na prostor ln na čas. ko bo ta pomoč dejansko prišla do izraza. Ro&sevelt bo jsosetil vojvodo Wlsiso?skega New York, 22. marca. j. (Ass. Press). List *New York Daily Mirror« poroča iz Mia-mia, da bo predsednik Roosovelt v okviru svojega pom rskega izleta, ki ga bo napravil čez praznike, najbrže poselil guvernerja Bahamskih otokov angleškega vojvodo Windsorskega. Poostritev nadzorstva nad Panamskim področjem Washingtcn, 22. marca. AA. (DNB). Predsednik Roesevelt je izdal ukaz. da se po ostri nadzorstvo nad brzojavnimi sporočili na področju Panamokeoa preka.oa. V zvezi s tem ukazom predsednika Ro se-velta je guverner panamskega podr čja izjavil, da ie bil ukaz izdan na zahtevo zastopnikov vojske in mornarice. V rvezi z gornjim ukazom bodo vse trgovske ladje. ki bodo plule na področju Panamskega prekopa morale r sta viti vsako oddajanje poročil po brezžičnem brzojavu. Gallupovo glasovanje Berlin, 22. marca. n. (Štefani) Nemški tisk pripisuje velik pcmen ugotovitvi Gal_ lupovega zavoda za proučevanje javnega mnenja v Zedinjenih državah, da je 33 odstotkov ameriškega prebivalstva proti vstopu Zedinjenih držav v vojno. Listi sodijo, da kljub vsej še tako intenzivni akciji intervencijska propaganda v Zedinjenih državah ne uspeva. Senator Wheeler je snoči govoril po radiu in je znova ostro nastopil proti vmešavanju v vojno in po oblastilom prezidenta Roosevelta. Med drugim je omenil, da je sedaj v Zedinjenih državah na delu 2000 angleških agentov, ki ščuvajo ljudi proti osi in skušajo ustvariti razpoloženje za vstop Zedinjenih držav v vojno. Vremenska napoved Zemtmska: Topleje. Postopno te bo pooblačilo na severni polovici države, jasno in lepo pa bo na jugu. V gornjem prtnoi»-ju io v severozahodnih krajih utegne deževati Utacuofca Japonski zunanji minister Mq~uoka je preko Sovjetske zveze nastopil pot v prestolnice osi. Ze nekaj časa napovedujejo listi njegov prihod in okrog gosta iz daljne Japonske se neugnano pletejo razna diplomatska ugibanja, ki so v zvezi z usodnimi odločitvami v sedanji vojni. Tako je Macouka postal predmet svetovne pozornosti. Med imeni, ki so se pridobila tolik sloves, je njegovo ime precej novo. Čita-telje utegne zanimati osebnost in življenje tega japonskega diplomata, zato prinašamo po pariškem »Candidu» nekatere podatke. OBRAMBA AMERIKE M Josake Macuoka se je še kot otrok popolnoma sam vkrcal na ladjo, ki ga je peljala v Zedinjene države ameriške, ker so starši zaupali njegovo nadaljnjo vzgojo nekemu stricu, živečemu v mestu Oregon. Macuoka je študiral na srednji šoli v Orego-nu, in ker njegov stric ni bil premožen človek, a tudi zdoma mu niso pošiljali zadostnih sredstev. si je moral z delom služiti vsakdanji kruh. Ril je v službi neke ameriške dame, ki je mlademu, stremiji-vemu in nadarjenemu Japoncu izkazovala velike usluge. Ko je z odličnim uspehom dovršil vseučiliščne študije v Princetonu, se je vrnil na Japonsko »moralno in intelektualno popolnoma pripravljen za življenje«, kr.kor piše njegov japonski živi jenje-pisec Shiširo Kita v življenjepisu, ki je nedavno izšel in ki prikazuje z vseh strani osebnost vodilnega japonskega diplomata. Ko pa se je Josuke Macuoka vrnil na Japonsko je motal ugotoviti, da pač dobro pozna Ameriko m njeno življenje, ne pozna pa svoje lastne domovine. Skozi dve leti se je podvrgel japonski vzgoji: študiral je na domači univerzi literaturo, pravo. politiko in socialno ekonomijo. Bilo mu je 25 lei, ko je izbruhnila rusko-japonska vojna (1904). Pri naboru so ga spoznali za sposobnega, vendar ga niso poklicali pod puško. Tako je mogel nekako ob tem času dovršiti še poseben diplomatski tečaj, ki ga je končal kot najboljši med vsemi izbranimi uedeleženci tečaja. Zdaj se je začela njegova kariera, za katero je bil izborno pripravljen. Najprej je postal pomožni konzul v Šanghaju, nato je bil imenovan za osebnega tajnika tedanjega ministra zunanjih zude\' barona Gota in nato dodeljen osrednji upravi japonskega zunanjega ministrstva, kjer je služboval 17 let Zaradi spora z novim ministrom grofom Všida je nenadno zapustil državno službo. Še ko je službovat v Šanghaju, je stopil s iesne zveze z mogočnikom, ki mu je postal poslej nekak zaščitnik, namreč s predsednikom velike železniške družbe za južno Mandžurijo Hojikavom. Le-ta mu je takoi po izstopu iz državne službe (1. 1922) ponudil mesto ravnatelja v upravi te družbe. Sposobni Macuoka si je kma- j lu pridobil vplivni položaj pedravnatelja j ed strahovito borbo, ki divja v Evropi in kakršni svet še ni bil priča, so Zedinjene države zaposlene s pripravami za pomoč Angliji in z delom za izgraditev lastne obrambe. Američanom gre za to, da bi svojo državo zavarovali pred vsako možnostjo invazije. Res je sicer, da^ v Ameriki nihče ne verjame, da bi osdščne sile, če zmagajo, takoi z letalstvom bro-dovjem in vojsko napadle Ameriko, vendar vlada tam mišljenje, da ie treba za vedno preprečiti vsako možnost, da bi se na ameriških tleh sploh kdaj lahko zasidral kak mogočnik iz Evrope. Zedinjene države imajo dve občutljivi točki, na katerih bi bil napad lahko uspešen. Obe točki ležita na vzhodu ob Atlantskem oceanu. Ena izmed njih ie mei-no ozemlje proti Kanadi. dmsa P® so jo-krajine na jugu, ki leže v največji bližini Panamskega prekopa. Ko je ameriški predsednik napravil zameno in je va 50 ameriških rušilcev dob:l šest op rišč za vojno brodovje na britanskem kolonij-skem ozemlju, ie bila ta opasnost odvr-njena in Amerika ie zavarovana na vsej črti od Nove Fundlandije do Britanske Guajane. Ameriški admiralni štab se js tudi takoj lotil dela. da bi ta oporišča izdelal ter jih izpopolnil tako. da bi bila v skladu z zahtevami sodobne strategije. Za vsako izmed šestih oporišč je bil dovoljen zne-sek 7 milijonov dolarjev in nol Kredite je predsednik Roosevelt pospešil, dalo se je takoi začelo, vendar danes seveda še ne moremo vedeti, kako daleč ie napredovala izgradnja oporišč. Ugotovljeno pa je, da so bila oporišča na Novi Fund andiji in na Bermudskih otokih dovršena v polovico krajšem roku. nego ie bil d;ločen za ta dela. Za Ameriko so oporišča na tleh britanskega imperija zelo važna, saj ie s temi oporišči samimi, brez novih mornariških enot. zrastla sila vojnega brodovja za 30°/o. Zaradi tega je ameriško pomorsko poveljstvo tako pospešilo utrdbena dela in v Ameriki tudi že najširša javnost u videva veliko ugodnost Rooseveltove zamenjave. Zadnjih 40 let je imela Amerika edino oporišče za svoje bojne ladje v zalivu Guatanamo na Kubi v Karibskem m rju. Zaradi velike oddaljenosti od točk možnega spopada je bilo to oporišče zelo neugodno za ameriško brodovje. Z oporišči na otokih Bahama. Antigua, Santa Lucia in Trinidad. ki so jih Angleži od topili ameriškemu bredovju. je postal Mehiški zaliv nekako notranje morie popolnoma pod nadzorom ameriških ladij. Obroč utrdb bo popolnoma zaprl zaliv in ameriška obrambna črta se je s tem pomaknila daleč oroti vzhodu in proti jugu. Mornariški minister Knox je neda\ no izjavil: »Zc danes, še boli pa čez šest mesecev. bi bil naravnost samomor, če bi se kaka evropska vojna ladja upala v Karibsko morje. Noter bi že še prišla, ven pa se ji ne bi nikdar več posrečilo .« Poleg omenjenih oporišč grade Zedinjene države še oporišče v San Juanu na Portoriku. Pred kakim letom tam ni bilo niti 1000 mož ameriške posadke. Zdaj oa ie tam že preko 20.000 mož in nekoliko tednov že ?e grade noč in dan utrdbe, pristaniška naprave in vojašnice. Pole? 50 milijonov za izgradnjo oporišč, ie ministrstvo dovolilo še 25 milijrnov dolarjev za vojašnice in druga bivališča vojakov. Na severu od teh oporišč, ki so že popolnoma urejena, leži Bermudsfco otočje, ki bo zavarovano že v nekoliko tednih. Kjer je še pred kratkim bilo polno hotelov. ki so bili priljubljena zatočišča zlasti novoporočenim parom, vlada zdaj mrzlično vojaško gibanje. Na poslopjih vihra zastava Zedinjenih držav, namesto nekdanjih gostov oa so stopili častniki in vojaki. Veliki zaliv Hamilton je izpre-menjen v pristanišče za hidroplane. na otočku Long-Bird pa ie pripravljeno letališče za ostala letala. Mesteci St. George in St. Dawid sta določeni za večie število stalne posadke, zalivi ckolice pa so iz-premenjeni v zatočišča za podmornice, rušilce. torpedovke in druge manjše vojne ladje. Bermudfki otoki so postali za Atlantski oce^n tako važna utrdba, kakor so Havajski otoki za Tiho morje. Kdor bi hotel od vzhoda prodirati proti Ameriki, bi se moral najprej polastiti Bermud iv. Ameriški vojaški krogi polagajo tudi veliko važnost na utrditev Nove Fundlandi le. saj ie vsakomur znano iz zgodovine, da sta doslej edina dva napada na Zedinjene države bila izvršena skozi veliko vrzel veletoka sv Lovrenca in preko iezera Cham-plain. To se je bilo zgodilo že pred dobrimi sto leti. Us-da Kanade jo tesno povezana z usodo Zedinjenih držav in med obema državama je vladalo tako globoko zairoanie. da skupna meia z nobene strani ni bila prav nič zavarovana. Kakšen bi bil razvoj v bodeče, ako bi bilo brit1 n-ko carstvo premagano, ie težko reči. vendar so Američani mnenja, da evropski mo-gočniki prav posebno ton'o hrepene po Karmdi. Saj je ta dežela prav za prav samo ogromen, skoro prazen prostor, ki kar kriči oo naseljencih. Ima komaj 11 milijonov prebivalcev, je pa le nekoliko manjša od Evrope. Razumljivo je. da obračajo po tei deželi, ki je zelo bogata, svoje oči zlasti oni. ki sanjajo o večjem narodnem prostoru in trdijo o sebi. da so narod brez prostora. Kanada doslej skoro da ni imela lastne vojske in vojne mornarice ter ie bila v pogledu obrambe popolnoma navezana na Zedinjene države in na Veliko Britanijo. Ob Tihem morju so Amerikanci uredili strateško važna letališča v Ancorageu in v Fairbanksu zoper japonske poskuse in te uredbe danes branijo tudi kanadsko tihomorsko obolo. Atlantsko obalo pa ščiti sedaj trd~ javski sistem na Novi Fundlandiji in v Novi Škotski. Ncva Fundlandija leži kakih 80 milj severno od Zedinjenih držav ter predstavlja rasno zaporo proti sovražniku, ki bi se hotel polastiti otvorjenega presledka v veletoku sv. Lovrenca. Tu je bila nevarnost največja, da bi se kaka tuja sila izkrcala in odtod nadaljevala pohod v notranjost Kanade Američani so zato zgradili dve močni oporišči na polot.ku Ava-lonu v St. Jchnsu in v Placenti. dočim so že obstoječi letališči v Novi Skot?ki znatno razširili in utrdili Skupno z otokom Anticosti in z letališčem v Quebecu tvori io ta oporišča mogočen obrambni sistem. ki se lahko ubrani vsakršnemu napadu. S tem ie zavarovana vhod v Kanado, zaščiten pa ie tudi severovzhodni konec Zedinjenih držav. Naj že vojna izpade kakorkoli. se Amerika zaveda popolne varnosti. vendar se ne udaia brez krbnosti. ki je Franciji za Maginotovo črto postala usodna. Zedinjene države so skrbno na straži. A. B. UKIMIlM*' mOOOIIPRETEKLEGA TEONA družbe. Ostal je na tem mestu, dokler mu niso rojaki njegovega domačega kraja ponudili mendat za poslansko mesto v državnem zboru Bil je izvoljen, zlasti ker ga je v volilni borbi podprl drugi njegov pri- j ji teli iz Šsnghaja, Jumamcto, ter je kmalu postal predsednik ene izmed dveh stvsnk, ki sta odločevali v japonskem državnem zboru. A tudi v tem važnem položaju nt Macuoka vztrajal dalje časa. Začele so mu presedati spletke, ki .so mu grenile delo v parlamentu in ie prišel do prepričanja, da je parlamentarni sistem neprimeren za reševanje velikih nacionalnih vprašanj. Tako je Macuoka stopil na čelo gibanja, ki se je berilo zoper parlamentarni režim nu Japonskem. S tem se je močno prikupil in približal vojaškim krogom. Z njihovo podporo ie postal zastopnik Japonske pri Društvu narodov v Ženevi, kjer je zagovarjal Japc-nsko ekspanzijo na Kitajskem. Macuoki so prej že nekajkrat ponudili ministrstvo zunanjih zadev, vendar ie ponudbo vselej odklonil. Nekaj časa je zavzemal položaj predsednika železniške družbe za južno Mandžurijo, družbe, ki je v&žno orodje v službi japonske kolonizacije v Mandžuku Naposled je julija 1940. vstopil v vlado princa Konoja. Kmalu nato (27. septembra) je podpisal pogodbo < o trojnem paktu, nekaj tednov nato tudi pogodbo z Mandžukojem in z vlado v Nan- j kingu, ki se je izrekla za interese japonske politike v tem delu Kitajske. j Vojna s Kitajsko, ki jo je Macuoka kot strasten japonski imperialist podpiral z vsem svejim političnim vplivom, je ostala slej ko prej neodločena. Najresnejši nasprotnik Japonske, Zedinjene države ameriške. so se v času Macuokovega vodstva jr.jTOnske zunanje prolitike vedno bolj obo-roževale in se popolnoma približale Angliji. Da doseže vsaj neki vnanji uspeh in tako reši prestiž svoje politike, je nedavno izkoristil spor med Francijo in Tajskim (Siamom) ter je interveniral v korist Tajskega. Macuoka je svojo politiko, ki jo podpirajo predvsem vojaški krogi, popolnoma naslonil na os. Kot izrazit bojevnik za japonsko ekspanzijo in kolonizacijo v drugih deželah si obeta od zmage osi velikih uspehov za japonske ekspanzivne cilje. Njegova pot v Evropo pa kaže, kako zaskrbljeno gleda na najnovejše zadržanje Zedinjenih držav, k, jih prav Macuoka predobro pozna, da bi si mogel po najnovejših dogodkih delati še kakšne pretirane iluzije o stvarnem položaju v območju Ti- . fcega oceana. 1 Pomen dogodkov preteklega tedna bi na kratko lahko takole označil: na zapadu opažamo prve znake poostrene borbe za nadoblast v zraku in na morju, na sredozemsko-afriškem bojišču v glavnem nadaljevanje dosedanjih borb v znamenju angleške ofenzive, na albanskem bojišču stalno izmenjava napadov obeh strank, vendar brez večjih sprememb, narašča pa v splošnem negotovost glede nemških odločitev po vkorakanju nemške vojske v Bolgarijo. K položaju sta spregovorila Roosevelt (15. t. m.) in Hitler (16. t. m.). Amerika se je s sprejetjem Rcoseveltovega zakona o posoji vojnega materiala Veliki Britaniji moralno, diplomatsko in tudi že gospodar sko - industrijsko angažirala na strani Anglije, medtem ko se Japonska vedno bolj bliža svoji odločitvi, ki jo utegnejo pospešiti bližnji razgovori japonskega zunanjega ministra Macuoke v Berlinu in Rimu. Macuoka je že na poti v Evropo in se z zanimanjem pričakuje njegov prvi postanek v Moskvi, ki naj bi bil po nekaterih vesteh zvezan z daljnosežnimi japonskimi predlogi Rusiji za medsebojno zbližanje. Ta Japonska želja izhaja iz potrebe, da bi si »država vzhajajočega solnca« zavarovala svoj hrbet na rusko stran, preden bi se vmešala v sedanji konflikt. Roosevelt je v svojem govoru pc-novil prepričanje, da bo ameriška proizvodnja, ki bo odslej na razpolago Veliki Britaniji kot »prvi obrambni liniji« Zedinjenih držav Severne Amerike, dovolj močna, da bo Angliji zagotovila zmago. Hitler pa je bil prav tako trdnega mnenja, da je Nemčiji že doslej uspelo pripraviti vsa potrebna sredstva za izvojevanje odločilnih uspehov v najkrajšem času. Nemški kancelar je ponovno napovedal poostreno podmorniško vojno, a tudi bližnji nemški poseg v razvoj degodkov drugod, češ: »Odločno stopamo v leto 1941, da d o-končamo, kar smo lani začeli. Vseeno je, na kateri zemlji, na katerem morju in kje v zraku se bodo borili nemški vojaki. Oni vedo, da bo ta borba za večne čase odločila o usodi, svobodi in bodočnosti nemškega naroda.« Nemčija se je torej odločila izzvati odločitev že letos, medtem ko je za Veliko Britanijo, kakor poudarjajo Angleži ln Američani, glavno, da vzdrži, dokler ne bo začela v vsem obsegu delovati ameriška pomoč, ki jo je v svojem govoru Roosevelt že konkretno napovedal. V Berlinu in Rimu so mnenja, da ameriška pomoč Veliki Britaniji prišla prepozno, da bi mogla odločiti o izidu sedanje borbe. Zato je tudi Hitler dejal: »No bena sila ln nobena podpora na svetu ne moreta več spremeniti Izida te vojne « Roosevelt pa je medtem dosegel odobritev 7 milijard dolarjev (blizu 380 milijard dinarjev) lzredn'h kreditov za povečanje ameriške vojne proizvodnje. Doslej je ameriški kongres odobril za oboroževalne namene Zedinjenih držav že nad 26 milijard dolarjev ali okoli 1400 milijard dinarjev raznih kreditov. V torek 18. t. m. je angleški ministrski predsednik Churchill izrekel Rooseveltu posebno zahvalo angleškega naroda na banketu, ki je bil prirejen na čast novemu ameriškemu veleposlaniku v Londonu W i n a n t u. Balkan in Bližnji vzhod sta bila pretekli teden še vedno središče splošnega zanimanja. Stališče naše države k sedanjemu položaju na tem področju je pojasnila v svoji nedeljski številki beograjska »Politika« v uvodniku,v katerem poudarja med drugim, da želi naš narod mir, da pa tudi v bodoče- kakor v preteklosti, »ne bo pcdlegel nikakim obljubam, mamilom ali pritisku, ki bi ga ponižal pred samim seboj, ker bo vedno znal ceniti in braniti svojo svobodo in neod\ isnost«. T u ;•-č i j a, ki je bila še prav posebno predmet splošnega zanimanja, je pretekli teden odgovorila na Hitlerjevo osebno sporočilo predsedniku Ineniju po posebnem kurirju. Kakor pojasnjujejo razne informacije, pomeni to sporočilo popolno razčiščenje nemško-1 urški h odnošajev. Med tem sta se 19. t. m. ponovno sestala na otoku Cipru turški zunanji minister Saradzoglu in angleški zunanji rr'.r'Ftpr Eden. ki so še vedno mudi na Bližn>m vzhodu. Uradno sporočilo o njunem razgovoru ugotavlja popolno istovetnost strMšč nI oh hžav. Ves pretekli t«den so irzne a?*»r!e!je nri- j povedo v? le o izkrcavenju nngleškiii čet v Grčiji, obeneri pa napovedovale. dr. bo spričo tcg*» nerošk«! vojska bržkone kmalu posegla, v oboroženi spor na Balkanu. Za sedaj pa moramo zabeležiti predvsem izredno diplomatsko dol 'vno =t na vsem tom nodročiu. Izpričuje jo med drugim tudi oblt-k madžarskega zunanjega ministra Bardossyja v Berlinu. 18. t. m. je umrl v Cannosu v Franciji znani rumunski državmk in bivši dolgoletni rumunski zun; rji minister T i t u I c s -c u , ki je imel svoje dri veliko besedo v balkansko-podunavskih vprašanjih. Vojaška kronika preteklega tedna beleži na zapadu predvsem medrebo.ine letalsko nspade obeh sovražnikov. Njih glavni cilj je uničevanje obojesti anske vojne industrije, onesposcbljenje angleških iuk za vsak promet ter onesposobljenje tako zvanih invazijskih luk. Strahoviti so bili nemški letalski napadi zlasti na Bristol, London in Hull, dočim so Angleži bombardirali predvsem industrijske kraje v Po-rurju in ladjedelniške naprave v Nemčiji (Kiel, Wilhelmshaven, Bremen, nadalje Koln, Lorient itd.). Nemci so pretekli teden javili potopitev 5 angleških trgovinskih ladij, Angleži pa treh nemških podmornic. Povprečna tedenska izguba angleškega trgovskega brodovja znaša v zadnjem času približno 100.000 ton, kar je po angleških navedbah znatno manj od izgub v avgustu in septembru lanskega leta. Nemci pa vi- Ali vaša koža prenese britje dvakrat na dan? Pomislite, kaj pomeni to za vašo kožo! Je mar čudno potem, da se Vam koža vname, se napne in dela britje mučno? Nekaj kapljic zadošča, da pekoči žar in napetost kože popustita in neha skeleti. Koža naglo ozdravi ter postane gladka m mehka. Že naslednji dan boste opažih, koliko lažje in kako brez bolečin se brijete. dijo v tem zelo važne uspehe svoje podmorniško akcije. Na afriškem bojišču so Angleži razvijali svojo ofenzivo predvsem v Somaliji, južni Abesiniji in Eritreji. Poročila obeh strank pripovedujejo o srditih borbah zlasti pri Kerenu, kjer je padel italijanski general Lorenzini. V britanski Somaliji so Angleži 17. t. m. zavzeli Berbero, pri svojem napredovanju iz italijanske Somalije v južno Abesinijo pa so 19. t. m. zasedli važno prometno središče Džidžigo. prodiranje v Solgesrijo V »Frankfurter Zeitung« čitamo naslednji opis prodiranja nemške vojske v bolgarsko ozemlje Rodop-skih gord: ožimo se in vozimo, vse dni, včasih tudi ponoči. Brezkončne kolone voz so napolnile vse ceste Bolgarije, držeče na jug. Zdi se. kakor da se je dvignilo vse na pohod proti jugu in jugozapadu. Nepregledna veriga voz pred nami in za nami. Vmes srečujemo oddelke topništva z zaprašenimi cevmi. Mogočno se pomikajo po cestah tovorni vozovi, ob kraju cest pa se vrste manjša motorna vozila. Mestoma se pokrajina ne da pregledati in človek ne vidi drugega kakor voz pred seboj in voz za seboj. Na ovinkih in na višinah se odpirajo nenadoma novi pogledi, ki jih od enoličnost: utrujene oči prav z veseljem pozdravljajo. Vzdigujejo se oblaki prahu, kj ga veter odnaša, ki pa se tudi vlegajo na ljudi in vozove, da je vse sivo ali rjavo. Obrazi mož so sivi od debele plasti prahu na njih, ustnic ne razloč š in obrvj so postale nekako žametaste. Siva vojska v sivi stepni pokrajini. Nato se obzorje zopet zapre, da ure in ure ne vidiš drugega kakor voz pred seboj in voz za seboj. Kamor koli pridemo, povsod najdemo že naše oddelke. Od pomladnega sonca so možje zagoreli, na višinah prelazov so skrbno zaviti v svoje plašče, kajti tu vlada še oster mraz. dasi je doline že obvel topli dih pomladi. V neki vasi krene avto s poročevalci v stran od glavne ceste. Doslej smo se vozil; po gričevju, zdaj pa smo krenili bolj proti jugu v smeri predgorja Rodopskih planin. Tla se z vsakim prevoženim kilometrom izpreminjajo. Zdaj se izpod zeml"e že prikazujejo ogromne skale. kakor da je zemlja razpokala in pokazala svojo notranjost. Ponekod so te skale zarasle s črnim grmičjem in s koreninami starih dreves. Cesta se vije ob rebri. Na eni strani segajo razdrte skale prav do ceste, na drugi se nam pogled izgublja v globok prepad. V gtohini šumi gorski hudournik, kj je zdaj krotak. treba pa je samo kakega naliva, da se izoremenj v mogočno reko. ki vali skale in debla proti do1 in i. V°dno više drži naša pot in polagoma opažamo, kako se izpreminja okolica. Najprej redek gozd, kakor posejan z ogromnimi skalami, toda gozd postaja z vsakim korakom temnejši in gostejši. Nasproti nam prihajajo karavane osličev. ki n rsijo lovore drv v dolino. V takih primerih je treba vedno paziti, kajti njihov lastnik koraka včasih prav daleč za svojo tovorno živino. Namesto kosmate kučme, ki je zelo cbičajno pokrivalo na severu, nosi večinoma pisano pok" ivalo, zvito v obliko tur-bana. Med muslimanskimi Bolgari smo, Pomaki. ki so naseljeni na vsem jugozapadu Bolgarije. Vozimo se skozi mokro in gosto meglo, naenkrat pa pridemo v predore. kier sneg pokriva tla in še vedno v gostih kosmih pada na zemljo, še ta pas prevo irno pa s. nam izza goste meglene zavese ptlkafe mlečno belo sonce. V teh kra lih kjer ni več vasi. zadenemo na oddelke, ki so bili poslani naprej, da vzdržujejo v redu cesto. Lopata in kramp sta njih orcž*e. Oni so bojujejo s snegom, z vodo in z blrtom. Poleg njih so zaposleni tudi domači kmet'e kot vozniki. Ravno vidimo prizor, ko je volovSka vprega zdrknila s pota in je ie treba spraviti zopet kvišku. Kmet zaskrbljen hodi okoli voza, voliči pa brezbrižno prežvekujejo. Voz, naložen s tenkimi debli, je treba razložiti in potegniti na pot. na kar ie treba debela debla zopet naložiti. Združenim naporom naših delavskih oddelkov se to kmalu posreči, pri svojem poslu morajo premagovati še drugačne težave, kakor je ta voz. »To je tako, za nameček,« nam pravi narednik. ki vodi te može. še preden nastopi mrak, se spuščamo v nižino proti prenočišču v najbližji vasi na pobočju. Majhna je, le šest snažnih hišic in čisto nova. moderno zgrajena šola, ki ima na razpolago celo pršno kopel. Ko se vrača naš delavski oddelek pojoč, leti skupaj vsa vas. staro in mlado. Čuden prizor: Nemška vojaška pesem visoko gori v planinski vasi Rodopskih gora. Pojoče vojake vse navdušeno pozdravlja, ti pa korakajo strumno z lopatami in krampi na ramah. Naše prenočišče je tesna krčma. Pri peči sedi majhen krog oficirjev in pije domače bolgarsko rdeče vino. »Ta Spalir. ki ste ga ravnokar videli,« nam pojasnjuje eden izmed njih, »imamo mi vsak dan. V tem daljnem kraju so nas sprejeli, kakor se nam ni niti sanjalo, župan je trikrat hitel k cesti, da bi nas ne zamudil. Jaz sem moral v županovi hiši takoj po prihodu izpiti šest svežih jajc, da mi je še danes slabo. Bilo je že po polnoči. Vse. kar le rabimo za delo, nam je na razpolago. Ljudje pa kar z nami delajo.« še dolgo sedimo zvečer skupaj in se pogovarjamo in vsakdo ve kaj povedati o lepi slogi in o bratskih odnosih, ki vladajo med ljudstvom in nemškimi vojaki. Naposled pride še župan in nas vabi k sebi. Toda mi moramo dalje. Zunaj piši in iz daljave se še vedno čuje zamolkli ropot tisočev naših motorjev, ki vozijo vojake v Rcdopske planine ... Pariške noči N a Montmartru ne gori nobena luč. Champs—EIvsečs so bre-s svetlobnih transparentov. In vendar nočni lokali niso brez gostov. Pravi Parižani se še zrnirom zabavajo. Navadni Parižani. li ostajajo doma, ali hodijo drug k drugemu na obiske. Po končanem dnevnem delu sede ljudje doma, pri topli peči, če je pač topla. Tu či-tajo, debatirajo, razmišljajo. — Telefonirajte nam zvečer, kadar hočete. nikoli ne gremo ven. vabijo znanci znance ali prijatelje na obisk. Prej ljudje nikoli niso bili zvečer doma. Imeli so svoje družbe, v katere so zahajali. Zdaj imajo domače prijatelje. Prvi, ki je po premirju odprl nočni lokal, je bil Roger Capgias. Takrat so peli pri njem nemške pesmi, kar je zdaj prepovedano. Tudi ples je prepovedan. Lokal je pogreznjen v polmrak, kar še bolj poudarja melanholično atmosfero nočnega lokala, človeku se zdi, kakor bi bedel ob krsti francoske veselosti. Ker ljudje ne smejo plesati, gledajo. Od devete ure do polnoči je revija. Od polnoči do pete zjutraj varietč. Plesalci se trudijo, da bi pregnali zaspanost gostom, ki nimajo dovoljenja za »izhod«, in jim je ljubše prebiti noč tu kakor pa na policiji. Dvorana je polna. Mnogo uniform. Zelo malo žensk. Na vsaki mizi je šampanjec. In vendar- je v zraku nekaj žalostnega — Buteljka šampanjca je po 200 frankov v boijših lokalih, v drugovrstnih po 150. Ljudje brez izkazila — in to so vsi, — so tudi ljudje brez šampanjca. Njihov dan se konča o polnoči. Večerjali so pri prijateljih. Piknik. Večerjo — štiri jajca, ki so jih bili dobili z dežele, maslo in krompir — so prinesli s seboj. Večerja je ob 7.30, da bi imeli čas še za partijo bridgea. Radio molči: nikjer ni dobiti luči, posebno ne nenadomestljivih ameriških tub. Mraz je, večerja je skopa. In vendar prihaja počasi dobra volja. — Centralna kurjava je pokvarjena. In tudi, spati v hladni sobi je veliko bolj hi-gienično, izjavlja domačinka. — Pomislite, to je prva zima po dvajsetih letih, ko nisem prehlajen izjavlja gost. »Tabarin« (cirkus) je prepoln. Dve predstavi dnevno, zjutraj ob pol peti uri ln zvečer ob pol deveti. Vstopnina 30 frankov. Polnoč. Nočni gostje in tisti, ki delajo zjutraj ter gostje, ki se vračajo od prijateljev, se navadno srečujejo v zadnji cestni železnici. Noč je črna, težka, tiha. Tu m tam daje nekaj svetlobe modra svetilka. In tedaj se pojavijo po ulicah majhne later-ne, ki dajejo svetlobe komaj za korak pred teboj. Iznašli so prekrasne električne svetilke. ki z enostavnim pritiskom na gumb izpreminjajo modro svetlobo v rumeno in rumeno v rdečo. Ce stopiš na ulico s svetlo lučjo, se takoj pojavi iz teme stražnik in ti zapleni luč. Petnajst frankov globe. In že ga ni več___ Ura je štiri. Na Champs—Elyse€s je vse tiho. Nekje je stražnik v temi zamenjal drevo s človekom in prižiga svojo luč, da ga legitimira. Bledi žarki lune razsvetljujejo Plače de la Concorde. Preko trga se ravnodušno sprehajajo mačke. Mačke, ki se edine lahko sprehajajo ponoči brez izkazila. Ura je pet. Zadnji ponočnjaki se vračajo domov. Pravi Pariz se počasi prebuja. Ulice počasi oživljajo. Prvi metro hiti skozi mesto. Pred mesnicami in mlekarnami se že zbirajo dolge vrste kupcev. Pariz je pričakal novi dan in se smehlja svoji be-41.*. Petrolej vlada vojno Minili so časi, ko je bil glavni živec vojne denar, zlato. Tisti, ki vodijo danes vojno ali ki se pripravljajo nanjo, poznajo ele- - m en t. dragocenejši od vsakega denarja. To ie petrolej, »črno zlato«. In kakšen paradkos: kakor v zasmeh velesilam ie narava razdelila petrolejsko bogastvo samovoljno širom sveta, daleč od trenutno vojujočih se držav. 2;-» v prastarih časih je človeštvo poznalo petrolej. S svetim strahom je predzgo-dovinski človek stal pred izvorom tekočega goriva in še danes hodijo p bižni romarji v Bakuju. Kirkuku in Misž d-Sulemanu k neugasljivemu ognju, svetemu ognju, ki tu in tam plamti iz zemHe. Toda šele v času renesanse je dobil petrolej svoje ime »petrae oleum« — kameno mineralno olje Ko ie 1906 leta admiral Fis.her nagovoril britansko admiraliteto. da je opustil premog kot gorivo ladij, in ga zamenjal z nafto, je bila Anglija nekaj časa v hudih skrbeh., kako bo nadomestila premog, ki ga ie imela d ma v izobiliu s s rovino. do katere je lahko prišla le od "i^lgi in nevarni poti... To je bil začetek do'go-trajneieia raipretresMiveišo dramo vseh časov ..- dramo petroleja Tri;e veliki sovražni bori si stojijo nasproti v t?j novi voini o vsi so navezani na uvor. petroleja. One-o»oč!ti i;m dovoz p^tr^leja bi rvom^nilo —ej prekiniti, cirkulacijo krvi. smrt. Ang'eška vojaka v italijan^k-' vzhodni * "rilci ima nalogo, da očisti pot ob Rdečem orju. Oporišče na Kr^ti. s k terim lahko zpolaga Anglija, pomeni zanjo še eno most več na tej poti. ki io z nr-zlčno iglico razširja in či^ti sa* d^b-o ve kaj se zgodilo, če bi ji zaprli dohod do Ade-i, bi to pomenilo da ie izgubila svot ^rolej v Traku in Palestini, pa tudi na ~ meu in Sumatri! ČUDNA GOSTILNA Gost: »To je pa res smešno! Svinjske učenke nI več, telečje pečenke ni več. Ali >!,ate srnin hrbet?« Natakar: »Ne. tudi ga ni več.« Gost: »No, saj se mi je kar zdelo. Dru- * m pojdem. Moj plašč mi prinesite!« Natakar: »Gospod, ga tudi nI več!« Diplomatičen odgovor Mad&me de Stael je na svojo veliko ža--t nekega dne odkrila, da kaže njen pri-:telj, slavni diplomat Talleyrand, preveč ■i nlmanja za neko drugo damo. V svoji ubosumnosti ga je nekega dne pred večjo .nžbo vprašala: Ce bi midve padli slučajno v globoko do, — katero izmed naju bi prvo rešili?« Madame,« je odvrnil diplomat in se na-lehnil, »saj dobro vem, da znate vi iz-stno plavati.« Danes je ta pot prosta. Toda nad njo brnijo nemški strmcglavci in dvoboj v zraku, na suhem in morju ni še končan. Nemčija je prav tako navezana na uvoz petroleia. Po razdelitvi PoViske so oc-tro-iejski vrelci sicer pripadli Rusiji, t da Nemčija si ie s svojo realistično po itik j napram Moskvi zagotovila večino ruskega izvoza. Največ Da ie pridobila, ko se ie kratkomalo polastila rumunskih petrolej-skih vrelcev. Tisti dan. ko si je N?mč j a zagotovila rumunski petrolej, je angleški poslanik zapustil Bukarešto .. Amerika ie za enkrat še neznani čini-telj. Toda na mednarodni šahovnici jo nevtralizira Japonska, ki tem boli že'no upira svoje oči proti vrelcem Sum le in Bjrnea. ker so skoraj popolnoma izostale ameriške dobave. »Petroleum is king!...» pravijo Ang e ži. Sto in sto milijonov ton za motorizirana orožje? A kaj pomeni to orožje, če niso zagotovljene zadostne količine hrane za motorje! Ce niso zagotovljene vame su-hozemske in morske Doti za prevoz te nove krvi! Ali ni Ludendorf priznal d i ie 1918. leta morala Nemčija prositi za o e-mirje samo zato. ker je imela Ie še 1 milijon tekočega goriva? Petrolej je kralj... in gosp dar petroleja ie naimočneiši gospodar sveta. Lov na dihurje ristus, da si kmečki fant ne more kupiti zavitka tobaka takole za nedeljo!« se je pritoževal svoji materi Grilov Juža. Ko je pokrival zemljo sneg. tn ni imel dela, je bil skoraj vsak dan nad materjo zavoljo denarja. Potreboval ga je za toliko stvari. Bil je zvečer na priliko kje ples. Godec je pobiral, a on ni imel ničesar. Pa še to in ono bi moral tmetl. Oče mu nI dal nikoli ničesar, razen če je bilo v fari žegnanje, za binkoštni ponedeljek, ko Je po stari navadi peljal vsak fant svoje dekle v gostilno, ln pa takrat, če je hotel romati na božjo pot. Oskrboval ga je z obleko, jedel je pri skupni mizi, ni mu bilo treba gledati, kje bo spal. drugega pa po mnenju svojega očeta ni potreboval. Tisto zastran cigare, ali cigarete, ki si jo mora takle frkolln vtikniti med čeljusti v nedeljo po maši pred cerkvijo, ko ogleduje dekleta, očeta ni ganilo. Hudi časi so stisnili kmeta; marsičemu se je moral odpovedati, zakaj bi se tud: mladina ne odrekla brez-miselnim razvadam, je pravil navadno. Mati mu je sicer odstopila tu pa tam kovača na skrivaj, če je dobro prodala maslo, ali jajca; podprla ga je tudi z večjim zneskom, če se je Izkazalo to potrebno, ker bi utegnil biti v nasprotnem slučaju žaljen ugled njene hiše, takole za kajenje samo pa tudi od nje ni padel dinar. Dala mu je za veselico, dala, ko je hotel kam s svojim dekletom, ker se je bala, da bi pričel krasti žito in jajca, kot to delajo drugi, katerih starši so za slične potrebe nedostopni, drugega pa ni priznala in se je otepala sinovega moledovanja često celo z grobimi besedami. »Moj brat ni bil zmerom nad materjo zastran denarja, kot ti nad menoj!« mu je zabrusila nekoč sredi zime. »Vedel si je pomagati. Ni bil nikoli brez krajcarja v žepu, a mu starši niso dali kaj prida več kot midva tebi. V takem času je, postavim, lovil dihurje. Kožo je spravil v denar in je bil preskrbljen. Ti se pa sliniš za menoj, med tem ko dihurji kradejo po gnezdih jajca.« Juža je poskočil. Porinil si je klobuk na tilnik, pljunil v roke, se skril v kolarnlco. poiskal tam primemo desko, jo premeril, zarisal nanjo na nekaterih mestih z nohtom črte, nato jo je pa prežagal. Zbil je iz njih štiriogljato škatlo. Na zadnji strani jo je zamašil s kosom deske; v bočno desko je vžagal na dnu majhno pravokotno odprtnico. Vrh škatle je postavil v luknjo, ki jo je izvrtal s svedrom, pooblan količek, sprednjo stran škatle pa je pustil odprto. Na stranski deski je pritrdil pri odprtin: pokončni letvici, na talno desko tudi, vrhnjo pa je nekoliko prižagal, toliko, da je ček, ki ga je položil v zarezo pri brvcu, njegovo glavo pa je naslonil na žebelj. — Nasmehnil se je. Dihurnica je bila pripravljena. Bilo je treba le nekoliko potegniti za brvce ln zaporna vrata so se spustila ter zaprla tzhod »z dihurnice. Parkrat je nastavi) in sprožil. Vse se je izborao obneslo. Brvce je bilo pravilno pritrjeno, zaporna deska je dobro zapirala, zadnja stran se tudi nI dala zlepa odriniti. Vzradoščen si je obrisal s čela pot, pospravil orodje ter zanesel dlhuralco v parmo, kjer so tu pa tam videli dihurja. Privezal je na brvce nerabno jajce, ki mu je mati pravila žlaprtek ln dlhuralco nastavil. Ponoči je snežilo. Tak čas je za lov na dihurje najprikladnejši. Ne ljubi se jim namreč gaziti po snegu, pa stikajo po par-mah tn šopnlkih. Prihodnje jutro Je Juža zgodaj vstal. Vso noč se mu je zdelo, da sliši praskanje po dihurnlci ln nekajkrat se je že skoraj odločil, da bo vstal ter šel pogledat, kako je s stvarjo. Utegnilo bi se tudi zgoditi, da je stopil kak dihur na brvce zunaj, ne da bi zlezel v dihuraico. Na ta način bi možnost, da to noč kaj ujame, odpadla. Juža je šel k parmi po prstih. Ustavil se je pred vrati, poslušal, napenjal ušesa, a čul ni ničesar, razen tisto malo škrtanja, ki mu je raslo Iz fantazije. »NI se ujel. vrag!« je zaklel. Vedel je, da je stavil zaman. Takle dihur praska, da se čuje k sosedu, mu je povedala mati. Sel je k di-burnici in ves presenečen ugotovil, da je bila sprožena. Odprl jo je ter pogledal vanjo. Rahlo se jc zgrozil. Jajce je bilo zlomljeno. »Torej je moral biti le ujet!« Je vzkliknil. A kako se je rešil, to je bilo zdaj vprašanje. Obrnil je dlhuralco ter jo pregledal. — Na zadnji strani je bila Izgrize-na v levem kotu v desko luknja, velika za majhno jajce. Les je bil nekoliko prepe-rel, pa se je razsul pod zobmi. Juža je rohnel. Pri priči je staknil nekje kos pločevine, jo pribil čtz zadnjo stran in zvečer je zopet nastavil. Zjutraj ga je zbudila mati z vestjo, da je v parmi praskanje, kot bi bil ujet v dihuraico sam vrag. Juža je vstal, s podstrešnih stopnic je vzel močno vrečo ter se odpravil v parmo. Razveseli) se je, ko je ugotovil, da je res ujel žival, ki mu bo vrgla nekaj denarja. Dihur se je premetaval po dihurnici. praskal, grizel in cmihal. vsenaokrog pa je ležal tak smrad, da se je Južu začelo dvigati v želodcu, toda zdaj ni bil čas za zgražanje. Potegnil je vrečo spredaj na dihuraico. dvignil zaporno desko in dihur je planil skozi odprtino Zaletel se je v vrečo s takšno močjo, da jo je skoraj predrl. Zaril se je vanjo s kremplji Sa mo nekaj 3ekund In raztrgal bi jo toda Juža je bil uren. Dvigni) je vrečo v zrak. zamahnil z njo po hrastovi sohl z vso močjo ter tolkel po nji toliko časa. dokler se je dihur gibal. Cez čas ga je stresel iz vreče ter mu stopil za vrat Ko se je prepričal, da je mrtev ga je obesil v utl na kavelj in ga odri. Ko je kožo posušil jo je prodal. Nekaj dni je potem lahko mirno kadil. iiMnmtmiiiiMr« Kaj je kok-sagiz? odobna tehnjBu se ne da predstavljati brez kavčuka. V njej ima kavčuk najmanj tako važno mesto kakor kovine, premog, nafta in cement. Danes pozna industnja preko 40.000 vrst izdelkov iz Kavčuka. Kakor znano, imata nadzor nad svetovno proizvodnjo kavčuka Anglija in Nizozemska. Proizvodnja več-nozelen.h nasadov heveje, iz katere se pridobiva kavčuk v sirovem stanju, odpada v glavnem na kolonialno posest obeh imenovanih držav, znaten del pa dajejo tudi južnoameriški pragozdovi. Komaj 15Vc svetovne potrebe kavčuka se krije umetnim potom s tako imenovanim Sintetičnim kavčukom. Ker se pridobiva kavčuk iz tropskih rastlin, bi človek mislil, da bo monopol kavčuka ostal za vedno v rokah onih držav, ki imajo v posesti kolonije v vročih deželah. Tako so svoj čas, vse do 1. 1931. mislili tudi v Rusiji. Velikopotezna moto-rizacija je z vsakim dnevom poviševala potrebo po gumi in Sovjetska zveza je uvažala velike množine te važne sirovine ter jo predela vala v domačih tovarnah. Obenem s tem pa se je v glavah botanikov rodila misel, da bi se morda na ogromnem prostranstvu Sovjetske zveze le našla rastlina, ki bi dajala kavčuk, čeprav slabše kakovosti. Mnogoštevilne učenj aške odprave so se napotile v vse zakotne dele države in eni izmed njih se je posrečilo, da je na kitajski meji v gorovju bil med njo ter med pokončnima letvama j Tjan-Sanj našla neke vrste mleček z prostor za lesen zapah, ki se je premikal gori in doli. V odprtinico na bočni strani je položil leseno brvce, ki je segalo skozi luknjo na desni, levo luknjo pa je zabi z lesenim čepom, ko je pritrdil vanjo brvce z vrvjo. Brvce je imelo na desni strani par zarezic, nad luknjo pa je tičal v deski žebelj. Ko je bilo vse to končano, je Juža vžagal v navpični količek široko razo, vanjo pa je pritrdil prečno letvo, ki je bila skoraj tako dolga kot dihurnica. Spredaj na letvo je obesil zaporna vrata, na zadnji strani pa je vrgel preko nje motvoz, ki jc bil pritrjen na levi bočni deski. Na drugI konec motvoza je pripel tenak lesen jezi- mongolskim imenom, kok-sagiz. Ko je odprava pre:skala posebnosti te rastline, se je izkazalo, da nje korenine vsebujejo mnogo prvovrstnega kavčuka. Poleg tega so botan:ki našli še nekoliko drugih rastlin s sličnimi svojstvi, prinesli rastline in semena v državna preizkuševališča. kjer so se poljedelski strokovnjaki začeli temeljito baviti z novo panogo poljedelstva. 2e drugo leto se je izkazalo, da samo kok-sagiz ustreza vsem zahtevam tehnike, zato so sovjeti ukazali obsežno gojitev turkestanskega mlečka. Kolektivna gospodarstva v Ukrajini so začela gojiti kok-sagiz v velikem obsegu 1. 1937. Do tega časa so se z rastlino ba-vili le državni zavodi, ki so uneii nalogo, da temeljito prouče način gojitve, da izberejo ono vrsto iz iste družine, ki ima največje korenine in največjo vt^ebino dragocene snovi. Poskusi so se obnesli nad vse pričakovanje in za pridelovanje kok-sagiza na veliko so bile določene pokrajine okoli Pol ta ve in Cernigova. Prve letine so dale po 9 a korenin m po 8 kg semena s hektarja, ponekod pa se je pridelek že prvo leto izkazal v trojni navedeni količini. Poslej je pridelek stalno rastel, zlasti odkar so po izkustvih ugotovili, da je treba rastlino pustiti vsaj dve leti na polju. Pri dvoletnih rastlinah so nabrali po 75 q korenin na ha. na boljši zemlji pa celo isto količino pri enoletnih rastlinah. Dosedanji uspehi so dosegli že po 150 kg čistega kavčuka na ha. Setev kok-sagiza so zato razširili po vsej Ukrajini ter zanj določili najbolj rodovitne predele. Lani je bil kok-sagiz posejan na 50.000 ha v Ukrajini, s čimer je bilo rešeno vprašanje zadostne zaloge semenja. Vse nadaljnje delo je usmerjeno na to. da se izboljša kakovost pridelka, da se dobe debelejše korenine z večjo vsebino kavčuka .Državna preizkuševališča so obenem izobrazila mnogo oseb kot specialiste pri gojitvi kavčukonosne rastline in ti učenci že poslujejo kot strokovnjaki na posameznih kolektivnih gospodarstvih. Vzporedno s tem pa so urejene posebne postaje, ki se bavijo samo z izpopolnjevanjem pridelovanja kok-sagiza, s č;mer upajo, da bodo dosegli še boljše uspehe. Na 2500 ha zemlje je posejan samo semenski kok-sagiz, katerega seme se bo skrbno prebiralo in bodo državne postaie delile za posev najboljše seme naj bolj š; h vrst. Pri raznih poskusih so dognali, da rastlina izvrstno uspeva na izčrpanih in v polja izpremenjenih šotiščih, ki jih je v raznih krajih Rusije obilo. Letos bodo gospodarstva, določena za pridelovanje kavčukonosne rastline dobila najmodernejše stroje, izgotovljene samo za posev. za okopavanje grmičev, za izkopavanje korenin in za čiščenje semenja. Vsako leto so pridelovalci bogatejši za novo izku- Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode Pri ledvičnih kamnih in kamnih v mehurju je dobro piti čim večje količine iz vrelca TempeL stvo, vsako leto odkrijejo znanstvene poljedelske postaje kako posebnost, ki povečuje letino kok-sagiza, tako da morda hi več daleč čas, ko bo Sovjetska zveza v pogledu kavčuka popolnoma neodvisna od tropskih dežel in od onih držav, ki kontrolirajo svetovno produkcijo gume. M. K. Pridelki evropskih vrtov orveška se je do sedanje vojr.e oskrbovala z zelenjavo in povrt-nino iz prekomorsk h dežel. Njena lastna proizvodnja je maj- ——- hna. vendar pa razpolaga z izredno cenen:m električnim tokom, ki bi se dal uporabiti za tople grede in tedaj bi njeno vrtnarstvo lahko postalo zelo pomembno. Podobno je s Švedsko in Finsko, ki lahko izvažata dva važna pridelka, čeprav ne baš vrtna, in sicer gozdne jagode ter islandski mah za veziinice Sved.-ka lahko izvaža tudi manjše količine jabolk. Danska ima za pr:delavo zelenjave, če izvzamemo pridelavo semenja za neke odlične vrste zelja, majhen pomen. Nasprotno pa lahko izvaža mnogo jaboik. okrasne c\ etlice in rastline. Holandska je zelenjadna dežela prvega reda, njenj vrtnarji slovijo po vsem svetu. V normalnih časih izvaža lahko mnogo sadja, po vsem svetu slovijo tudi njene cvetlice, zlasti tulipani. Belgija pndela bolj malo zelenjave, izvaža pa lahko cvetačo. cikorijo in grah, zadnjega zlasti v konzervah. Izvoz sadja je bil v Belgiji vedno majhen. Omejeval se je na neke vrste boljš h hrušk in namiznih jabolk, v več i i meri pa tako zvaro bruseljsko grozdje. Zanimiva je belgijska kultura azalej. gomoljastih begonij in ze-le-"'h ra-Min Francija postane v bodočnosti Ishko zelc važen dobavitelj fine in zgodnje zelenjave. Njene podnebne razmere so zlasti na jugu take ugodne, da bi mogla samo še Italiji. tekmovati z zgodnjo zelenjavo teh Vrv fv. Toda veliki predeli Francije so bili dcsle.j neobdelani. Francosko ljudstvo se bo morale šele vrniti k veselju do kmetijstva in vrtnarstva. Tedaj bo lahko tudi ostala Evropa nekaj imela od francoskegs žita. krompirja, sladkorne pese. zelenjave in sadja. Znamenita so bretonska in nor-mandijska jabolka V Španiji zelenjadna kultura, razen pridelave paradižnikov na Kanarskih otokih nima dosti pomena. Pač pa lahko dobavlja velike količine južnega sadja. Švica kot zelenjadna dežela tudi ne prihaja v poštev, pač pa slovi njeno namizno sadje. ziasi: jabolka. Italija je izvažala do danes velike množine južnega sadja, fašistična vlada si pa prizadeva, da bi dvignila tudi pridelek zelenjave. Pomemben postane v tem oziru lahko izvoz cvetače, s1 račjega fižola, solate in paradižn kov. Ce-' .lje bolj narašča kultura cvetlic, a najvažnejši italijanski vrtni pridelek je sadje. Južno vzhodne evropske dežele so za vrtno kulturo zelo pripravne. Iz Jugoslavije prihajajo pri izvozu v poš1.ev zlasti slive. Bogarija je izvažala doslej zlasti grozdje, jagode, paradižnike, zdravilne rastline in začimbe. Vsega upoš e vanj a vredne so bolgarske letine dišavnih vrtnic, dalje izvoz tulipanov in predelanih šip-kovih jagod Madžarska izvaža isto tako zdravilne rastline in začimbe, zlasti papriko. Pomemben je tudi nje pridelek čebule, a zelenjadno semenje prideluje sedaj za poskus. Iz Rumunije je trenutno težko dobiti pravi pregled čez njene' vrtne pridelke. ilVORAO VUKOSAVLJFVIC PILOT- POPPOROtNifC KNAP*EhXL BEOCRAb Potem so nadaljevali naglo, obrat za obratom. Kakor da so se zagrizli v tolikšen uspeh in v ubogljivost svojih strojev, -o drevili proti nebu. Bilo je, kakor da so izgubili pravo mero in občutek, zdaj je vse šlo kar mehanično. Spremljevalca sta se močno približala vodji. Knap je čul brnenje vodjevega motorja tik ob ušesu, ko se je preobračal v zraku. Na nič več ni -nislil: ne na zemljo ne na nebo ne na življenje ne na konec... % es se je predal brezumnemu preobračanju, igri. polni groze in strasti. Potem je vodja — svetlih oči, zanosen, kakor da se ne obvlada več, marveč kakor da je tudi on postal hijena, ki besni po prostoru — pogledal svoja spremljevalca in jima dal znamenje, nakar je s svojim letalom strmoglavil, pohitel nizdol. ' akor da so ga vrgli s solnca. Čutil je samo, da ga vsega prekinja in objema mrzlica padanja. Želodec se mu je dvignil do Urit, telo je prešinil mraz, oči so se razprle, zemlja mu je hitela naproti, kakor da jo milijon vragov dviga proti njemu, isti trenutek sta enako storila spremljevalca. Vsi trije so po-iezdili naravnost nizdol z višav, čuteč, da padajo iz bog ve kakšnih daljav. Aparati s svojimi glavami so bili naravnani nizdol in letalci so se počutili kakor jezdeci na konjih s spuščenimi vajeti, podžgani od ostrog, v divjem poslednjem zale-ru. Zrak se je tresel in šumel okrog njih. Zavest je prejenjala. r azum je miroval Če bi vodja nadaljeval do same zemlje tako. k j enako storila tudi onadva, brez premisleka. Če bi vodja pole td mimo zemlje, jo pustil za seboj in odletel v kak drug pro--.rof, jima to ne bi bilo nič čudnega, spremljala bi ga s prepričanjem, da mora' biti tako Tolikanj sta mu bita vdana t« tre-•''tke- Toda vodja je zdajci pričel manjšati naglico, uravnava-letalo, hrum se je polagoma manjšal, ječanje žic se je ubla- žilo, kakih pet sto metrov nad zemljo so spet vsi trije v isti mah poleteli v ravno smer. Toda vodji nekako še ni bi'o zadosti. Se ga ni zapustil krepki zanos padanja, rezanja zraka, brezumnega ječanja kril, še se mu zenice niso navadile prirodnega gledanja Ko je ugledal spodaj reko, je brž pohitel k njej in ko jc naravnal letalo na nekaj metrov nad vodno gladino, je pohitel z vso močjo nad tem mirnim zrcalom. Spet so zaječala krila, zahrumel je motor, razbesnila se je njihova združena strast Spremljevalca sta bila vodji tako rekoč stalno za petami. Hitela sta za njim on pa zdaj ni več pazil na nju. ker je vedel, da mu sledita, pa naj ubere smer kamorkoli. Zdrevili so tako tesno nad reko. ^al or da niso ljudje Bližina vodne gladine jih je navdušila, oči jim je mrščila svetloba, ki se je odbijala od vodnega zrcala. Letala so bila tik nad gladino, da se je čutil \oni vode Reka se je raztegnila nekam v nedog'ed. oni pa so jezdil nrd njo vzdolž njenega traku, kakor silni pravekovni izumrli povodni konjeniki. Knap je zdajci-pogledal v vodo in je v niej uzrl senco svojega letala. Toda slika se je brž zabrisala. Vse je bliskovito izginilo. Knap ie spet dvignil poa'ed in zdirjal zu vodjo. Drevenje ga je navdaja'0 z milobo Vodja še mu ne za sekundo ni smel umakniti izpred oči. to je bila Knapu g'avna naloga ... V trenutku sredi silnega drvenja nad vodo se ie zqodi'o. da sam ni vedel, kaj: v naglici je videl, da se je vodja približal vodi kakor da se je hoče dotakniti s kolesi Vodja se je igral s smrtjo Kakor da se hoče okopati — tako se je videlo Knapu — se je vodja približal z letalom gladini — in že je Knap mislil, da se bo voda na tem mestu umaknila, da sprejme vodjo. Mehanično je hotel tudi Knap slediti vodji. Tisti trenutek so kolesa ošinila vodo. nekaj je pljusnilo in se zasvetlikalo — in že se je letalo prekupicnilo Naenkrat je občutil nad seboj letalo in vodo. čutil je. da visi navzdol v vodo in da mu neznana ogromna teža pritiska na lice in na prsi sili v ušesa in v usta Posebno v ušesa. Zašumelo mu jc v njih Prevrnieno letalo je leglo s krili na vodo. Kolesa so štrlela navpik Koap pa je lezel nizdol v vodo Vse je naenkrat umolknilo Prenehal je šum motorjev, minil je vtisk jahanja po zraku, letenja in rezanja ozračja, prene- hal je občutek krmiljenja, izginila je širina in svetloba, samo v glavi je čutil breme in se je prčel vzpenjati. Nastala je ogromna tišina. Mahoma se je Knap ovedel svojega stanja Kolikor je še bil pri močeh, je z roko poiskal vezi, da bi se rešil leta'a. Skušal je odpreti oči, toda zelenkasta voda mu jih je takoj spet zaprla. Zamislil se je v svoje stanje: zdaj visi z glavo nizdol. Velik curek vode mu šine skozi nos in usta v pljuča, ker je hotel neprevidno vdihniti zrak. Delal je vse nenavadno naglo in natančno. Ko je odpel pasove, se je s poslednjim ostankom moči in zavesti odrinil globlje pod vod. nato je vzravnal glavo, da bi se vzpel in je treščil z glavo ob krilo in to ga je prisililo, da je ostal še pod vodo Že mu je bilo hudo mučno. Kakor da so se vsa morja s svojo težo zgrnila na njegovo glavo. Čutil je. da so se mu prsi napele, oči so izstopale, ušesa so se oglu-šila in pričelo se ie nekakšno mrko svetlikanje. Z rokami, kakor da niso več njegove, ker jih zaradi nabreklosti ni več čutil, je otipal kri'o in je oprezno našel rob pod vodo, potem je naglo zravnal glavo in se je v poslednjem trenutku dvignil nad g'adino. To je bi'o tik ob robu krila; če bi se bil zmoti1 samo za neVoMko centimetrov, ne bi bil več toliko pri moči, da bi se vnovič poskusil dvigniti izpod krila. Tega se je zavedal in se veselil srečnega nakliučja. Vedel je, da bi se bil izročil usodi in ostal pod vodo. Toda ni utegnil dosti razmišljati. Nad g'a-dino ie dvignil glavo, izsilil iz prsi vodo skozi nos in usta. pog'edal je naokrog in ni vide! nikogar in ničesar, vse je bilo mirno in pusto. Voda ga je lahkotno nesla, prevrnjeno letalo se je komaj zaznavno potapljalo. V začetku se ni ničesar spomnil, marveč je gledal strašno osamljen, kakor sredi oceana, kako se letalo potaplja v njegovih rokah. Držal se je za krilo, ki pa se je odmikalo Postopno se je Knap oprijemal ostalih delov letala in žalostno gledal za onimi deli. ki so se potapljali. Tako bo zdajci tudi z menoj. je pomislil. Omahoval je. Prevrnjeno letalo z navzgor štr-lečimi kolesi je začelo dvigati rep iznad vode. ker je motor težil v globino. Knap se je brž oprijel repa. da je obenem zadrževal potapllanje sebe in letala. Voda je letalo in njega nesla naglo dalje Koiikšna tišina okrog njega in kakšno stanje! Pogledal je v vodo in videl v njej svojo motno zelenkasto smrt. M Iglena noč nad Rokavskim prelivom in nad Severnim morjem bi bila najzanesljivejši plašč, pod katerega okriljem bi lahko Nemci tvegali napad na angleško otočje. Do nedavno je bilo le malo Angležev, ki so verjeli, da bodo Nemci res kdaj poskusili napasti Anglijo doma, na njenem otočju. V zadnjih tednih pa se število nejevernih naglo krči. Možnost invazije do-pu"ča tudi danes najbolj upoštevan angleški novinar, vojaški strokovnjak »Daily Heralda«, kapitan Liddell Hart, ki je nedavno obširno razpravljal o tem vprašanju. Nenvki izgledi za srečno izkrcanje v Južni Angliji so dobri, piše Liddeli Hart, vendar se sovražnik lahko izkrca tudi na jugovzhodu, na Škotskem, ali na jugovzhodu v Irski ali na mnogih drugih krajih istočasno. Svoje čete m tanke, ki bedo skuša-li zasesti obale, bo zavil v umetno megla Tanki, ki bi jih lahko prenesli z letali, bodo brez dvoma prelahki za uspešno borbo, vse drugačno nevarnost pa predstav-Ijajo močni amfibijski tanki, ki jih bodo skušali v čim večji množini prepeljati tik do angleške obale. Največja prednost, ki jo ima Nemčija, je izredno obsežna o-ba'a, ki si jo je osvo-ji-a od aprila do junija lanskega leta. Od Narvika do Brcata so v ogromnem polkrogu razvrščene nemške čete Od Stavanger-ja na Norveškem do Scapa Flowa na severu Škotske je 500 kilometrov razdalje, od Svita na danski obali do zaliva VVash je 540 km; od Calaisa do Douvra samo 30: od Cherbourga do S&uthamptooa 120; od Bresta do PIvmoutha nekaj manj kakor 300. Z evropske obale je Velika Britanija podobna stari srednjeveški trdnjavi, ki jo loči od oblegovalcev samo ozek pas vode. Ni prvič v zgodovini Anglije, da stoji onkraj Rokavsč« preliva SGA-rožnik in snuje načrte, kako bi se polastil otočja, k; f?a okrog in okrog obdaja morje. A nikoli noben sovražnik ni mogel resno ogra-žati angleške svobode, če ni bi! popr/n gospodar morja. Nova vojna je prinesla novo nevarno orožje, nevarnejše od vseh do sedaj znanih orožij- avijacijol Znano je, ko ko so si Nemci ravno s pomočjo letalstva b';skovito osvojili Norveško, Hnfand-?'ko. Dar>'ko Napad, kakršnega so izvedli na Hf'and'-ko, lahko v veliko večji meri i zve! c jo tudi n3 Anglijo. Le na nekaj ne morejo več računati — na presenečenje! Ansleži so pripravljeni, trdi kapitan Lid-de'l Hart, na sprejem SLvražnka, če se bo pr kazal pod njihcvm vedrim spomladanskem nebom. Letalstvo pa lahko l ne n"ke čete po>d varno zašč;to let--1 utirale pot proti obali. Obaln- topovi lahko sodelujejo in podprejo 'e-a^tvo. Ne smemo. po-zaTvti. da ie izVrcanie nemogoče kadar lc->Ti in kjer koli Napad na Irke bo težak Visoka ;n strma oba'a južne Anglije je težko dostopna N-apadalci bo-do morali predvsem zasesti pe"č:ne. ki so «:cer -tevdne. a so dobro pripravljene Verjetno je. da bedo' Nimci sikirab tu izkrcati svoje velike tanke. Kak"en čuden voz. napo-! tank, napol ladja! Po suh; zemlji se p'azi kakor gosenica, v vodi pa se pomika s pomočjo propelerja. Kakor hitro bo morje dovo*j mirno, bi se trTej na An . j • .. Nedvomno Je, da bo pri operacijah zoper angleško otočje morala igrati odločilno vlogo naglica Kakor hitro bi se Nemci izkrcali na otokih, bi morali iti od uspeha do uspeha, kajti eviacija, ki bi jih podpirala, se hitro izčrpa, prav tako pa bi angleška moč na morju počasi, a sigurno nagibala tehtnico vojne sreče n angleško stran. Tako v tej gigantski borbi Nemci računajo na svojo aviacijo, na svojo mlado in močno armado, Angleži pa zaupajo v morje, ki jih nt še nikoUi pustilo na cedfflu Oba sovražna tabora se mrzlično pripravljata na poslednje srečanie, o katerem je ameriški mornariški m nister Knox nedavno izjavil, da je že pred vrati. Več dobre zelenjave! Kar nekam stereotipno že zveni ugotovitev, da je danes najvažnejše vprašanje: skrb za prehra-1 no. Prav za prav to vprašanje -' pri nas no novo. Ze študije in raziskovanja Socialno-ekonomskega instituta so ugotovile za nekatere predele Slovenije skrajno pomanjkljiv način prehrane. V teh slovenskih »vzhodnih« krajih so se resno pokazale škodljive posledice: velika umrljivost dojenčkov, zaostalost šoloobveznih otrok, visok odstotek tuberkuloze in drugih bolezni še več. Žalostno se zrcali ta problem nezadostne prehrane v številu za vojaščino sposobnih mladeničev, ki imajo v teh krajih komaj polovico nabornikov. Zdravniki poznajo tudi pri nas celo vrsto bolezni, katerim je vzrok pomanjkanje vitaminov. Vitamini so posebno za mlada organizem nepogrešljivi. In zdravila za take vrste bolezni so predvsem v smotrni prehrani, tako v glavnem v rastlinski hrani, veči del v zelenjavi, rezervoarju vitaminov. Zato propaganda za pridelovanje čim več zelenjave ni samo važen narodnogospodarski, temveč prav tako zdravstve-no-socialni problem slovenskega občestva Naš mali kmet in delavec naj pridelata na svojem koščku zemlje ali vrtiču čim več dobre zelenjave, saj ne bo samo preko poletja in v jeseni, nego preko vsega leta na mizi sleherne družine tudi zelenjavna prikuha ali solata! Zapcčcta akcija jc koristna in dobra, samo treba jo je ra-sviti v širino in globino Seči mora v poslednje slovensko naselje, začeti je treba z organizacijo vzornih vrtov pri šolah in tako vprav šolsko mladino vzpodbudno in praktično vzgajati v dobre vrt-nike, da ne ostane ta akcija samo poizkus izhoda iz sedanjega položaja, temveč da se zavest o obči potrebi uživanja zelenjave čim bolj učvrsti. Naša inteligenca na deželi ima tudi tu hvaležno polje udejstvo-var.ja. Zapuščene vasi bodo z ureditvijo vrtov pridobile na slikovitosti — »najgelj-ček, fajgeljček, rožmarin...« — bodo ob solati, ohrovtu, fižolu družno in koristni večali pestrost naš h slovenskih domov. Naj ne bo več slučajev, da mora uradnl-štvo na deželi naročati potrebno zelenjavo iz večjih mest, Ljubljane, Maribora in od drugod, ker je pri kmetih niti za lasen • potrebo ni dovolj. Veliiko je okrog naših domov neizrabljenega prostora, katerega je treba le pre-rigolati, navoziti nekaj dobrega komposta, pa imamo vrtič za prvo silo. Prav tako naj se v mestih povsod trm, kjer jo bil doslej samo okrasni vrt ali park, združi lepo s koristnim, tako da se bo tudi v mestih odklonila večna stiska v zelenjavi in rešili bi se nepotrebnega uvcr.a. V vojne.; .i času je potrebna marsikatera žiiev :n *r-k■> so na pr. v Angliji in v Nemčiji takoj v začetku vojne z zakonskimi ukrepi menili cifrcste gosposke vrieve v kontne zelenjadne vrtlče. Seveda pa ena stiska ne pride piko"i sama. Prav zdaj, ko smo začeli akcijo za i :i-delovanje čim več zelenjave, vidimo, d3 ni dovolj zelenjavnih semen. Velike izvoz-niške države za semena — Danska, Nizozemska, Poljska, Francija in druge — so lansko leto trpele nekaj t irari; -ojne in pomanjkanja delovnih sil, še več pa zaradi izredno ostre in dolge zirne v letu 1939 do 1940, ko je velika večina semenic zmrznila. Precej je kriv pomanjkanju tudi otežkočen in zakasnel dovoz. Vsemu povpraševanju po semenu naše uvozne trgovine s semenom ne bodo mogle ustreči, ker je naša domača proizvodnja semen zelo malenkostna, že pomanjkljiva in nezanesljiva, Tu je treba takoj sedaj najti zadovoljivo rešitev. Sicer vemo, da pridelujejo na Gorenjskem nekateri posestniki že tudi zelenjava semena, vendar še vse premalo. Treba je to pridelovanje čim prej povezati, organizirati načrtno, zas'gu-rati odkup semena, uvesti pa seveda tudi potrebno kontrolo. Saj na Gorenjskem je pridelovanje semen že v tradiciji, pred leti je banovina podpirala semenarske krožke za pridelovanje deteljnega in travnega semena, ki so pa zaradi nerazumevanja zamrli. Letos je tudi pri teh semenih občutno pomanjkanje. Vendar bomo s prizadevnostjo samih pridelovalcev, načrtnostjo pristojnih oblagati ter podporo javnosti rešili tudi to vprašanje in lahko odgovorili klicu, ki je naslov drobni, priročni knjižici: »Pridelujmo več dobre zelenjave!« Inž. Dolfe Clzelj Kdai se popeljemo na more? -imski čas ni v naših krajih Z ugoden za graditev železniških prog. Vse polno je ovir, ki onemogočajo izkoriščenje skoraj petih mescev časa na leto. Tako tudi med Črnomljem in Vrbovskim niso dela pozimi napredovala, razen v velikem predoru tik pred priključno postajo Dobra pri Vrbovskem, kjer so delali nepretrgoma vso zimo, noč ln dan, in so prebili 2.2 km dolg podzemski prehod. Predor je 18. t. m. torej že prebit, vrtalni stroji so končali svojo skoraj dveletno pesem m mož ji trdega dela so si podali žuljeve desnice skozi nastalo praznoto med obema rovoma. Potem pa bo delo hitro napredovalo; v nekaj dneh bodo že lahko vozički s potrebščinami in gradivom hiteli po vznožnem predorskem rovu skozi osrčje Lovnika med Stubico in Dobro. — Nastopajoči letni čas pa bo vsa dela pospešil, čc bo za dela dovolj denarja. Nekaj besed lahko posvetimo novi progi med Črnomljem in Vrbovskim Pa bomo potem vedeli, kdaj nas bo lahko vozil kar iz Ljubljane »naš« brzi vlak mimo Črnomlja in Srbskih Moravic na Sušak. Vrbovsko ima le majhno železniško postajo, kjer je kakršen koli nov priključek nemogoč zaradi njenega položaja v ozki kotlini. Pač pa je nekako 3 kilometre višje ob reki Dobri pripravnejše mesto za priključno postajo. Tam bo zgrajeno pri-ključišče z imenom »Dobra«, ker je pristop nove proge iz predora tamkaj lažji in pripravnejšL Ako stopimo iz Vrbov-skega po ozki dobrski dolinici pol ure ob vodi proti Srbskim Moravicam, bomo že od daleč zazrli visoki most čez Dobro. Pred sabo vidimo nekoliko dalje že novo postajno poslopje Dobre in nekaj drugih objektov ter seveda vse polno raznih začasnih stavb, ki jih potrebuje gradbeno vodstvo za svoje posle: električno centralo, kovačijo, skladišča itd. Ko bo dela konec, bodo tudi te barake izginile in se z motorji vred presel le kam drugam, kjer tudi željno pričakujejo uresničenje dolgoletnih železniških projektov. Ako pa se ozremo, opazimo pred seboj ozko dolinico, ki vodi na levo in se nalahno dviga. Ob desnem, dosti strmem pobočju vidimo lepo izdelano podporno zidovje, ki vodi po njem proga proti hribu. Se nekaj korakov okoli ovinka in že se prikaže zahodni portal velikega predora, vodečega pod Lovnikom na ono stran, proti dolini Kolpe. Ob vhodu v predor stoji kar cela vas raznih barak, ki služijo deloma raznim nalogam pri gradnji, deloma prebivajo v njih mojstri predorskega grajenja. 2e se čuje šum velikih in malih motorjev in razn h drugih priprav-, ki dajejo delu v predoru svoje ene~g;je. Tamkaj, več kakor 1000 m v zemlji, dol-bejo doTgi svedri v strnjen apnenec luknje, ki bodo sprejele nato vase večjo kollčno razstreliva, da tako pomagajo človeku dokončati razra ozko predorsko cev skozi srre gore. 2ival~?n je u'rip dela v predoru. Ko 6'op'mo vonj. opn^ r.-o v premi do-go vrsto eV.<'ričo'h sve! !k, ki razsve'ljujejo že popolnoma cbzidm rov. Po hoii nekaj sto me'rov v poro sc končuje dogo'.ovlser! del pred rn .in cz'ri tir. k: vedi cb vrnoSlu re cepi: eni ?nrr vedi vodoravno dal.ie. drt**a pa c? pol.-rr-.rra dv;?a re'-ni me i rov n?d rr i ' r. Doč;,n vodi vzr.cJni tir po vzr-.^nem rovu tja do ropotajočih svedrov, "pridemo po dviga jočem se k slemen-kemu rovu, ki sledi vmoJrcmu v gotovi rrr-VT 'i tukaj š,,rni d?1 o venomer *" nroi. Pre^o' Pokrajina od Vinice mimo Draga tuša priča, da se železniška zveza Slovenije na Sušak resnično gradi. Povsod vidimo sledove dela in ko nas vodi pot mimo Dra-gatuša, opazimo pod vasjo na levi že zgrajeno postajno poslopje in tudi zemljišče je že zravnano, da bodo lahko po dovršitvi spodnjega ustroja položili postajne tire po njem Cim bolj se bližamo Črnomlju, tem več je dela dogotovlje-nega. Opazimo preloženo cesto v Kočevje; vse je že pripravljeno za visoki most čez Dobličico; na drugi strani imenovanega potoka pa vodi proga vse do sedanje postaje v Črnomlju. Ako bo torej dovolj denarnih sredstev na razpolago, bodo letos ob količkaj ugodnem vremenu glavna Dvajset let v Železnikih Železniki, 22. marca V januarju je poteklo 20 let odkar se je naselila v Železnikih zdravnica ga, dr. Valerija Strnad. V tej dobi si Je spletla najlepši venec zaslug s svojim nesebičnim delom za bližnjega. Redki so ljudje, ki bi s tako energijo in požrtvovalnostjo vršili svojo službo. Naj Jo pokliče dolžnost v pozni nočni uri ln naj je treba iti še tako daleč v hribe, ga Strnadova gre in pomaga. ,Vn cev se po^for ji v potre! ?n p"sdn;"aro š'r"no *n <-':up'ni dc^avcev je zopcVeni s tem da jo z obdobni ml k^mni obs'di in ji daje d<-kolčno obliko. Frsdor pod Lovn kom je največji cb-jekt na novi progi. Na njegovi vzhodni strani zavije proga ostro proti severu in doseže že skoraj povrern zravnano ploščad po?'aje Stublca - Kamen~ko. Od tod nas vodi pot do prelaza pod Vučn;kom po skoraj vodoravnem ozemlju, kjer si proga krči svojo smer skoraj premo, samo skozi majhne pre~eke. Ko pa pridemo na sam prelaz, se odpre lep razgled na dolino Kolpe od Lukovdola vse do V'n:ce. Ko bo vlak zapustil kratek predorček tam tik pred prelazom in pregibom proge navzdol, bo imel potn;k na levi strani za-nim'v pogled z viš'ne v Pckolpie. Po strmini nas vodi pot navzdol h Kolpi, mimo začetih in tudi dokončanih malih presek mrogogrbega ozemlja:, zavrtimo se skoro okoli Jndrškega grička in dospeli smo na področje severinske nosile, k'er bodo lokomotive imele svojo »hišo«, kjer Bog roko ven moli«. Od Severina pa do bodočega mo«tu pri Fratrovcih čez Kolpo je dovršenega najmanj dela. ker je tan-iVaj naiio*ie ;n ge bo torej lahko lzvrš'lo ka^neie. Pač pa so močno napredovale priprave za zgraditev velikega knlpskega mostu. Letos bodo z njim pričeli In ga tudi dogotovili. Nj-oa u-j^rota pa se še posebno pokaže nasproti revežem, ki jim pomaga tudi v gmotnem vzlru. Zaradi izrednih časov je prevzela zdravstveno skrb tudi za vojake, ki so v naši dolini. Vsem ki so pomoči potrebni pomaga, v nasprotnem primeru pa zna tudi vojaSko nastopiti. Brezplačno vodi pregled sokolske dece, in pri nesrečah sokolskim članom redno brezplačno pomaga, za kar naj ji bo izrečena še s tega mesta zahvala. Gcspcj dr. Strnadovl želimo, da bi doživela v r.nSi sredi zdrava in zaodovoljna še mnogo obletnic. T^v^ffilid v šl&v zl S t "e ie ut n la zvez:'a ;n na~*a'a ie r .1 •• :o.l v naš h v. sTh. Odšla s- nenadno in ne moremo se v to nrav vživ« t® ZVj.onte Te ic v vsem svojem tek i re-'o trdo zadevala, ni pust lo niti s-k nd> • \a da bi si od lahrila in zaj?la nove sa-Pred 'et" Te ie bridko zade a bguba •čo'a in bab ce. ki si ju oba iz vsega sr- dela dokončana in železniška uprava bo pričela lahko že s polaganjem tirnic ... Torej: letos bo gotov veliki predor pod Lovnikom, dolgi most čez Kolpo pri Fratrovcih, visoki most čez Dobličico pri Črnomlju in tudi priključek v Črnomlju samem. Tam smo mimogrede opazili tudi večje število novih stanovanjskih hiš in tudi kurilnica na spodnjem koncu postaje se gradi. Kakor kaže, bodo letos glavna dela dokončana in prihodnjo pomlad bo gradbeni odbor lahko izročil zgrajeno progo železniški upravi, da položi po njej potrebne tire in otvori nato obratovanje. Leta 1942. se bomo lahko že peljaM z »našimi« vlaki iz Ljubljane na Sušak. Kako, bomo pa drugič povedali. vsaj malo popravila. Potem Te ie not zanesla v idiličen Gozd pod vznožje k mni-ških planin. Tcda Tvoje zdravje se tudi tam ni izboljšalo. Zatekla si se v nego pod okrilje skrbne in ljubeče matere, toda bilo ie že oreoozno. Preveč ie bilo Tvoje srce oslabljeno. Verjemi Mira. vsem nam ki smo Te poznali. boš svetal spomin in vzor skromnosti. iskrenosti in požrtvovalnosti! Ko smo bili še na učiteljišču, si nam bila vedno najboljši tovariš. Vedno si ori^Devaia svoi del na naših pevskih koncertih. Navduševala si na3 za pevsko in glasbeno umetnost. Bila si estet. V vsem Tvojem ravnanju je bilo dobro občutiti smisel za vse. kar je lepo in dobro. V Tvoiem delu sta se pa zroalila čut od?ovornosti in Da liubezen do poklica za delo med narodom Veselila si se pomladi, sv je še~tindvaj-rete pomladi, ki Ti ie obetila srečo 'ast-nra dom^če^a ogniišča. Ucanie na '"pšo bodočnost, polno zdravja in co7no soln a, Ti ie dajalo moč. da Ti n: k'-n I duh U^o-rta ie odločba drugače. Dotrpela si! Naj Ti bo zomTca Ia^ka! Učiteljici Miri Thumovi blae rpo-^in! Tcva S. ca ljubila, in to ie v veliki meri vplivajo na Tvoje zdravje. Ko si nastanila svoje vzgojno delo v Klenoviku na Dolenjskem, je padla vsa odgovornost na Tvoja ramena. Sama si opravljal dejo treh učnih moči. Breme ie bilo zate pretežko in zbolela sL Dolgo časa je trajalo, preden si se Ofešnl zbor ^Jugoslavije44 Ljubljana, 22. marca. Dvakrat na le*o se zberejo naprrdni akademiki, da si izvol jo nov odbor. V četrtek zvečer so zborovali v polnih prostorih svo^e čitalnice. Po uvodnih besedah je pozdravil predsednik Emil Namar prsotne starešine dr. Cepudra, dr. Bajiča, dr. Vrčona in Ton-jo. Iz poročil predsednika In podpredsednikov Koširja in Benlča ter tajnika Zorana Vudlerja je b'lo razvidno živahno delovanje druStva. Predvsem je podal nadvse razveseljivo poročilo blagajnik Marko Breznik. Iz ostalih poročil je bilo razvidno osnovanje študijske knj žn ce, reorganizacija podpornega fonda in še mnogo drugega. Po poročilih je pozdravil občni zbor zastopnik naprednega akademskega stareš n-stva »Jadrana« g. dr. Stojan Bajič. Njegova objektivna in zanimiva izvajanja so žela navdušeno odobravanje Po kratkem odmoru je bil soglasno izvoljen za predsednika JNAD »Jugoslavije« cand. ing. Vojislav Djinovski, doma iz črne gore. Ostala mesta v novem odboru so zasedena takole: I. podpredsednik stud. iur. Karel Benič- II. podpredsednik cand. phil. Vida Zupaničeva, I. tajnik stud. tehn. Bo-žo Iglič, n. tajnik stud. tehn. Anka Del-plnova, gcepodar stud. tehn. Dolfe Jermol, zap'snikar stud. phil. Pavla PoljanSkova, knjižničar stud. tehn. Stjepan Lasan; odborniki: Smodiš, Vudler, Košir to Justin. V nadzornem odboru so pa: Namar, Cerni-goj in Sposza. K podražitvi mesa in slanine Spor zaradi določitve novih maksimalnih cen v LJubljani še ni rešen Zaradi občutnega povišanja cen mesu, slanini, masti, ki ga ie dovolilo mestno poglavarstvo v Ljubljani oo uveljavljeni u nove uredbe o cenah, s katero ie prepovedano vsako povišanje cen do 1. avgusta, je nastal spor o tem, ali je to povišaaje veljavno ali ne. Na sporočilo mestnega poglavarstva o ncvih cenah, ki smo ga objavili v torkovi številki, je banska uprava naslednji dan objavila, da tega zvišanja ni dovolila in v bodoče tudi ne bo dovoljevala: sreskrm načelstvom in mestnim poglavarstvom ia bilo izdano le pooblastilo. da smejo v lastnem delokrogu v iziemnh in upravičenih primerih na novo določiti cena glede na tržne cene živini Sedaj smo prejeli o tej stvari dve nadaljnji pojasnili. eno od zvezne organizacije mesarjev, drugo pa od banske uprave. )ve pojasnili Zveza združenj in odsekov mesarjev In klobasičarjev za Slovenijo nas prosi za naslednjo objavo: Zvišanje cen mesa v območju mestne občine liublianske, ki je bilo po pristojni oblasti dovoljeno, ie vzbudilo v dnevnem časopisju zanimanje za to vprašanja. Nekatere objave so napravile v širši javnosti vtis. kakor da bi bli podražitvi me~a krivi edino m?sarj;-obrtn:ki. Zato ugotavlja Zveza naslednja dejstva: Iz seimskih pereči] in Iz uradnih ugotovitev je razvldeno. ka1_o se ie oodražia živina. V poslednjem tednu so cene živi živini na-aslc n. or. pri vo^ na 11 do 12 din za 1 kg žive teže. in to predvsem zaradi višjih cen. ki se plačujejo za izvoz. Na domače sejme prihajajo kupri-izvozni-ki. ki nudijo visoka cens. po ve.ini vsi nad 12 din. Razumljivo ie. da ie rresa'-. če si ho*e oskrbeti blago, prisiljen nuditi tudi te višie cene. Cena mesa pa ie odvisna cd cene živi živine. Zastooriki mesarjev so neštetokrat prosili, tako p~i g. banu. kakor pri merodajnih ob last v'h naj izrvrše poskusno klance, ki naj izpriča dejanski sta-« OTiroma resničnost raš:h ugotovitev. Zakaj oblas va tega d~sl->i ni~o storila, nam ie nerazumljivo. Iznešon je bil tudi pred'og. nai se o~nuie rrestna atmvizacija. ki bo nrevzela oskrbo probi-va'stva z mesom. Se-v-eda bi m rs"a taka aprerviraeja prevzeti nase isla bremona. kakr»r jih nesi mesar-obrtnik in ne bi kriti občina režijskih izdatkov iz splošnih občinskih dohodkov. Ti režij-ki izdatki p?, niso majhni. Zaradi ponovnega zvišanja prometnera davka od 6 2 na 7.4% nakupne cene in zvišanja nrej mk^v pomožnega osebja, so ti izdatki narestli na 1000 din pri enem volu. Taka aprovizarija bi mogla daiati meso po nižj h cenah le tedaj, čc bi krila te izdatke iz drugih sredstev. Tudi predlogu, da nai bi cblastvo prevzelo nakup živine, mesarji ne ugovarjajo in so tozadevno prosili nrrodajne či-nitelje. naj bi prevzeli nakup živine in jo dai.ali mesariem v zakol. samo. da bi m> sarji dooerli zaolužek. ki jim ie potreben za živlienje. Jasno na le. da ie danas obstoj mesarja ogrožen in da č~pa mesar zadnja sredstva, da se vzdrži pri izvrševanju obrti. Do^go čas pa to ne m re trajati. Potrebno bi bilo. da se dvigne kupna moč prebivalstva predvsem javnih nameščencev in da se ustalijo cene živi živini. Samo v tem ie rešitev tega življenjsko važnega vprašanja. Mesarji niso krivi, če so preiemki javnih nameščencev nezadostni ker me^arii v redu ol~čuieio velike javne dajatve, iz katerih bi re morala tudi javnim nameščencem nuditi sredstva za življenjski obstoj. Kar S" tiče opazk, da je bilo takoj, ko ie bila uveljavljena uredba, dovoli b'a-a ra trgu. pripominjamo, da se ie to le deloma zgodilo in to ori enem delu mesarjev. ki so že prej računali s povišanjem cen in so si v trm oričakovanju preskrbeli na lasten riziko blago. Javnost prosimo, da prouči te naše ugotovitve in da pravično presodi položai me-sarja-obrtnika. ki ie z drugimi stanovi vred prišel v težaven položaj. Kr. banska uprava pa sporeča: Gospod minister za osk-bo in prebrano je z odlokcm št. 2173 z dne 11. III. 1941 pooblastil kraljevsko bansko upravo dravske banovine, da sme na novo dolečiti cene mesa. in masti. Upravnim ob'astvom prve stopnje ie bilo na podlagi cltianga dovolila izdano pooblastilo pod VIII^K-št. 619 41. da smejo na novo v lastnem delokrogu določiti cene mesa. slanine in masti. za katero določitev so jim bile predpisane smernice. Povišanje sen v Ljubljani ni v sklada z novimi predpisi Po gornjih pojasnilih ie položai naslednji: Meso. mast in slanina spoda j o pod uredbo o kontroli cen od 5. II. 1940. po kateri ie za odobritev viš:ih prodajnih cen pristojna le banska uprava. Kakor je znano, ie banska uprava na podlagi uredbe o kontroli cen lani 7. septembra izdala odločbo, s katero ie določila maksimalne cene mesu. slanini in masti (»Službeni list«, štev. 75 od 18. septembra 1940). Ta odločba doslej ni bila razveljavljena. V prizadevanju, da se doseže ustalitev cen. je minister za preskrbo in prehrano obfkoncu januarja izdal interno cdredbo, da baru^ke uprave začasno ne smejo izdajati nobenih odobritev povišan!h cen po čl. 2. zakona o kontroli cen. Ker »e ie medtem živina precej podražila, je minister z aort citiran!m od^kom od 11. III. 1941 pooblastil kr. bansko upravo dravske banovine, d* sme na novo določiti cene meta in masti Na podlagi tega pooblastila je nato banska uprava tik pred objavo nove uredbe o cenah izdala upravnim ob'astvom prve stopnie pooblastilo, da se smelo na novo v lastnem delokrogu določiti cene mesa, slanine in masti, in ie za to predpisala smernice Med drugim ie predp;saia. da morajo upravna oblastva prve stopnje predhodno pribaviti mišljenje srč kih veterinarjev in gospodarskih strokovn'akov ter no možnosti zasli*ati tudi lnter^se-te same Predora 1e tudi okvirn® cene ki predstavlja'© skrajno mejo. z ep^zo-ilvn, nai združenja mesarjev za svoie Sane določijo zmerno višino cen pr! nakupo 2vi- . ne. ker banska uprava podražitev živine i zaradi nelojalnega medsebojnega konkuriranja mesarjev ne bo smatrala za izjemen in upravičen razlog. Na koncu je opozorila. da ostanejo določila banove odredbe o maksimalnih cenah masa od 7. septembra razen tarifnih postavk še nadalje v veljavi. Ce bi mestno poglavarstvo v Ljub^ani na podlagi tega poblastila še pred soboto 15. t m. predpisala nove cene. bd mo.ala te nove cene še prej odobriti bar sika uprava v smislu določb čl. 2 in 5 uredbe o kontroli cen. Mestno poglavarstvo ni izvršilo potrebnega zaslišanja strokovnjakov in interesentov. Iz navodil banske uprave je povzelo najvišje cene. ki predstavljajo skrajno mejo. in iih objavila kot nove maksimalne cene. Te nove cene je izdala brez odobritve banske uprave v ponedeljek 17. t. m. torej dva dni po uve'javlieniu nove uredbe o cenah, s katero ie avtomatično ugasnilo pooblastilo, ki ga ie izdal minister za oskrbo in prehrano 11 marca. Nikakor nimamo namena, ugovarjati razlogom, ki jih navajajo mesarji za upravičenost višjih cen. ker se ie v resnici živina precej podražila (razen g'ede obsega podražitve mesa in slanine). Le določitev novih maksimalnih cen po meotnam poglavarstvu ie v nasprotju z najnovejšo uredbo o cenah, ki v načelu prepoveduje vsako zvišanje cen do 1. avgusta. V tem razdobju dopušča sicer tudi povišanje cen toda le v izjemnih primerih. Za tako izjemno določitev višjih cen pa ie potrebno, da minister za oskrbo in prehrano pooblasti svoie podrejene organe (tu so mišljeni predvsem referenti za promet blaga in kontrolo cen pri sreskih poglavarstvih in mestnih občinah ki jih postavi minieter za o-krbo in nrehrano) ali ob*a urr-avna oblastva. (bansko upravo), da določijo nove cce s posebnimi nare^bami. ki stopijo v veljavo tri dni po objavi Akcija za ustalitev cen Sivini Najvišji gospodarski in socialni Interesi nujno zahtevajo, da cene vsaj na sedanji višini ustalijo. V teku je cela vrsta akcij kraljevske vlade, ki naj omogočijo stabilizacijo cen. V tej zvezi Je bilo izdanih že več uredb in naredb in je dolžnost vseh oblastev, zlasti pa onih, ki imajo vpliv na določitev maksimalnih cen, da se ce uredbe najstrožje izvajajo in sicer od prvega dne, ko stopijo v veljavo, sicer bodo prizadevanja za ustalitev cen brez uspeha. Mestno poglavarstvo bi moralo, ko je spoznalo upravičenost zahteve mesarjev po višjih cenah glede na uveijavljenje nove uredbe o cenah takoj napraviti nujne korake, da se po določbah te nove uredbe z novim pooblastilom ministra za oskrbo in prehrano določijo primerne cene za meso, slanino in mast. Obenem bi se moralo podrobno proučiti, v kakšnem obsegu je dejansko upravičena podražitev mesa, slanine in masti, upoštevajoč pri tem prizadevanje in ukrepe ministrstva za oskrbo in prehrano, ki gredo za tem, da se onemogoči dviganje cen mesu in masti zgolj zaradi naraščanja cen živine pri Izvozu. Ni izključeno, da bi se v tem primeru izkazalo, da povlSanje cen v obsegu, kakor ga je dovolilo mestno poglavarstvo v ponedeljek 17. t. m. (za 20 do 40% ln Se več) ni upravičena Ker je za ustalitev cen važno, da ukrepov v tej smeri ne prekrižajo drugI člni-telji ki urejajo cene blaga pri izvozu, je sedaj po uredbi o ureditvi ministrstva za oskrbo in prehrano to ministrstvo zastopano tudi v vsotu za zunanjo trgovino in v izvoznem in uvoznem odboru direkcije za zunanjo trgovino, kjer lahko izvaja svoj vpliv tudi cene pri izvozu in uvozu. Ministrstvo za oskrbo in prehrano je ravno v Interesu ustalitve cen na notranjem trgu zahtevalo, naj se dopušča dviganje cen pri izvozu, zlasti cen za živino. Zato je bila že v ponedeljek 17. t. m. v direkciji za zunanjo trgovino konferenca, kjer se je razpravljalo o Izvozu živine. V petek pa je bila o tej stvari ponovna konferenca, ki se je postavila na stališče, da je treba zaradi manjše ponudbe živine na našem trgu v vsakem primeru začasno omejiti izvoz in da je treba povsem prepovedati izvoz telet, ker obstoja nevarnost, da pride naša živinorejska produkcija v kritično fazo. Svet je za zunanjo trgovino Je tudi obširno razpravljal o cenah živine pri izvozu in so bili stavljeni predlogi naj se določijo posebne maksimalne cene za živino na notranjem trgu in posebne cene pri izvozu s primerno kompenzacijo razlik. Končno naj še omenimo, da je ponovna določitev maksimalnih cen za meso slanino in mast v skladu z uredbo o cenah nujno potrebna tudi Interesu mesarjev, kajti sedaj določene maksimalne cene ne morejo biti veljavne ln se mesarji, ki prodajo meso po teh cenah izpostavljajo nevarnosti strogih kazenskih sankcij po uredbi o cenah. Te kazni pa izrekajo sodišča in ne upravna oblastva. Pred uvedbo treh brezmesnih dni V petkovi številki smo že poročali, da proučujejo na merodajnih mestih vprašanje povečanja števila brezmesnih dni. in sicer zaradi tega. ker sedanja omejitev brezmesnih dni ni pokazala pričakovanih rezultatov in se potrošnja mesa ni zmanjšala. zlasti v banovini Hrvatski, kjer sta brezmesna dneva ločena. Zato naj se v vsej državi uvedejo trije zaporedni brezmesni dnevi. Omejitev potrošnje mesa pa ie po mnenju merodajnih črnite'iev potrebna tudi zaradi tega. ker ie dovoz živine na trge vedno manjši kar povzroča rastočo tendenco pri cenah živini Sedaj poročajo iz Beograda, da že pripravljajo uredbo o uvedbi treh brezmesnih dni. ki nai bi veljala za vso državo. Ni še določeno, kateri dnevi v tednu bodo brezmesni vsekakor pa bodo to trije zaporedni dnevi. Predvidene so tudi stroge kazenske sankcije za kršitev predpisov, ne samo o prepovedi prodale mesa in mesnih iedl temveč o prepovedi klanja. Večja strogost ie potrebna zlasti na deželi, k er pogosto kmetje koljejo sami živino in do-našajo meso v mesta in trge ter ga prodajajo v brezmesnih dneh. Bilanca Privilegirane agrarne banke Privilegirana agrarna banka objavlja v »Službenih novlnah« svojo bilanco za leto 1940, iz katere je razvidno, da Je imela banka lani 17-70 milijona din Čistega dobička (nasproti 17.98 milijona d!n v prejšnjem letu), In to pri glavnici 700 milijonov din in pri rezervnem fondu v višini 42.7 milijona din. Bilančne postavke so se lani precej povečale. Tako je gotovina z žirovnimi in čekovnimi računi narasla na 13.7 milijona din (lani 66), do-broimetje pri DHB pa se je dvignilo na 15.4 milijona din (6.9). Hipotekama posojila in dolgoročna posojila vodnim zadrugam so znašala ob koncu leta 429.0 milijona din (405.7), zadružna posojila pa 447.0 milijona din (386.1). Dolžnik! po začasnih računih zadružnih organizacij so kot nova bilančna postavka izkazani z zneskom 61.3 milijona din. Hranilne vloge na knjižice so se nebistveno dvignile od 7.1 na 7.3 milijona din, upnki po tekočih računih pa so narasli od lanskih 37.1 na 234.4 milijona din in naloženi fondi kmetijskega ministrstva od 24.7 na 37.5 milijona din. Značilen je dolg po nedvignje-nlh dividendah, ki znaša 2.65 milijona din. V gornji bilanci niso upoštevana aktiva in pasiva računa direkcije za likvidacijo kmečkih dolgov, ki se posebej izkazuje. Račun izgube in dobička zaznamuje le malenkostno povečanje donosa obresti od posojil na 31.8 milijona din '31.0). Razni dohodki po bančnih poslih pa so narasli od 1.0 na 1.5 milijona din. Obresti z^ vloge in fonde so se povečal« od 2.2 na 2.7 milijona din, osebn! izdatki od 9.5 na 10.3 milijona din in materialni izdatki od 1.4 na 2 milijona din. t Družba za silose ne bo mogla izvršiti celotnega programa Za občni zbor, ki bo 28. t. m., je upravni odbor Privilegirane d. d. za silose pripravil poročilo, iz katerega je razvidno, da je družba lani pričela z gradnjo 20 ob-jektov. Reorganizirani tehnični oddelek družbe sedaj lahko sam izdeluje načrte tudi za strojne instalacije. V lanskem letu so bila končana dela pri adaptaciji kupljenega silosa v Petrovgradu tn pri gradnji novih silosov v Podgariei in Bjslini Sredi lanskega leta je družba odkupila od Hranilnice dunavske banovine obstoječi silos v Smederevu s kapaciteto 275 vagonov, in sicer za 2.5 milijona din. Na račun kmetijskega ministrstva odnosno direkcije za prehrano je družba zgradila 60 skladišč za žito in kmetijske pridelke s kapaciteto po 25 do 50 vagonov. Načrt za gradbo silosov bo nekoliko spremenjen. Zaradi podražitve gradbenih stroškov jn strojnih naprav smatra upravni odbor, da družbina glavnica 220 milijonov din ne bo zadostna za izvršitev celotnega programa, ki obsega 45 objektov in je bil določen leta 1939. Zato Je potre .j ali povečanje glavnice ali pa redukcija programa. Na podlagi sedanja glavnice bo družba lahko pričela graditi la te nekaj silosov in hladilnic, tako da bo skupno število objektov le naraslo na 30 s čemer pa bo angažirana ie vsa glavn'ca. — Nas posebno zanima, kateri objekti bodo mo- rali v tem primeril Odpssti in se bojimo, da bo odpadla gradnja sadnih silosov, ki so predvideni v Sloveniji vesti ■» Prvi dve naredbi po novi uredbi o cenah. V »Službenih novinah« od 21. t. m. je objavljena naredba štev. 1. o določanju najvišjih cen za modro gallco, motvoz ln jeklene plinske posode ln naredba štev. 2. o odkupnih cenah domačega bombaža. Obe naredbi sta bili izdani na osnovi nove uredbe o cenah. - Omejitve glede pošiljanja paketov ▼ inozemstvo. 2e lani je bil Izdon predpis, da se smejo brez izvoznega dovoljenja devizne direkcije pišojlati v inozemstvo le paketi do 1 kg v vrednosti največ 50 d!n. Ob koncu februarja je odbor za izvoz odločil, da se prepove izvoz blaga v poštnih paketih, ki vsebujejo blago tujega izvora in naslednje blago v vrednosti preko 50 din: fižol, olje. sladkor, milo. usnje in usnjeni izdelki, kovine ln kovinski predmeti, zlato, srebro in plemenite kovine, kava. Čaj, Čokolada, peper, gume in gumijasti predmeti. Tej listi je po najnovejšem sklepu odbora za izvoz treba dodati še nove čevlje, surovo maslo, usnje za podplate in nove volnene in bombažne stvari. — Začasna prepoved izvoza mcdre palice in bakra. Svet za zunanjo trgovino je začasno prepovedal izvoz modre ga ice, bakra in bakrene rud?, ki se uporablja za izdelovanie modre palice. Izvoz bo v bodoče moFoč samo po odobrepju sveti za zunanjo trgovino, in sicer na rod!asi kompenzacije za blago, ki ga nujno p trgujemo. *= Prepoved izvoza semena konoplje. Ministrski svet je na seji dne 18. t m. sklenil, da se prepove izvoz semena konoplje lz štev. 19 točke 3b Izvozne carinske tarife. = Zveza slovenskih zadrng v Ljubljani bo imela 7. ap-.Ha ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Mik^šičevi cesti redno letno skupščino z nas'edniim dnevnim redom: 1) otvoritev in konst tulranje, 2) poročilo upravnega odbora ln nadzorstvenega odbora. 3) predlogi in pritožbe, 4) sklepanje o zakliučnem računu za leto 1940, o uporabi poslovnega prebitka in o razrešnici upravi in nadzorstvu, 51 sklepanje o proračunu za tekoče leto, 6) volitev treh članov upravnega odbora in enega namestnka ter dveh članov nadzorstvenega odbora in enega namestnika, 7) določitev skupne vso*e, za katero se sme zveja zadolžiti, skupne vsote hraniln'h vlog, ki iih sme zveza sprejeti, in najvišjega zneska kredita, ki gt>. sme zveza dati posamezni članici, 8) slučajnosti. Delegati včlanjenih zadrug smejo skupščini prisostvovati samo s pismenim pooblastilom zadruge, ki jo zastopajo. Vsaka zadruga sme poslati na skupščino enega delegata kot svojega p redita vn'ka. posamezni predstavnik pa sme zastopati največ pet članic. Blagovna tržišča ŽIVINA + Mariborski svlnj ki Sejem. Na svinjski se jem dne 21. marca so pripeljali 67 prašičev, prodali ao Jih 51. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasd 175 do 200 din, 7 do 9 tednov stari 210 do 260 din, 8 do 4 mesce stari 270 do 440 din, 5 do 7 mescev stari 460 do 790 din, 8 do 10 BELEŽKE Avdience Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel v petek popoldne ob 17. uri v avd en- ci patriarha srbske pravoslavne ce.kve dr. Gavrila Dožiča. »Hrvatski dnevnik« poroča, da je sprejel v petek opoldne knez namestnik v avdienci predsednika vlad? Dragišo C/et-koviča. podpredsednika dr. Vladka Mačka in ministra dr. Frana Kulovca. »Bodimo ponosni na narod!" »Sokolski glasnik« objavlja uvodnik z naslovom »Bodimo ponosni na naš narod«. V njem pravi med drugim: »Po vsem, kar smo doživeli pri nas zadnja dva mesca, ne more biti danes nikogar med nami, ki bi dvomil o najvišjih moralnih odlikah našega naroda in ki bi bil še malce skeptičen, ali črnogled v pogledu bodočnosti našega rodu. Enodušna reakcija vsega našega naroda v dneh, ko smo bili izpostavljeni bombardiranju najbolj alarmantnih vesti, dokazuje, da je za naš narod nemogoča misel, da bi mogla biti osramočena naša narodna čast ali okrnjena svoboda in nedotakljivost države. Od našega skromnega seljaka pa do vse-učiliškega profesorja, ki ne želita nič drugega, kakor da v miru napredujemo, od ognjevitega sokolskega delavca pa do učenega slovenskega katoliškega duhovnika Janžekoviča je padla samo ena odločna misel: 2rtvovati vse prej, kakor pa čast in svobodo. Pod vtisom te odločne volje so preko noči padle in izginile vse razlike, stanovski in strankarski prepiri med nami. Nov duh je prežel ves naš narod. In Srbi j anci, ki prihajajo te dni iz Dalmacije, Hrvatske, Slavonije, pripovedujejo žarečih oči in ponosnih obrazov o novem duševnem razpoloženju v teh krajih, o ljubezni in vdanosti do naše vojske. Pred očmi je vsem ena sama misel: Jugoslavija! Uprimo te dni oči v našo vojsko. Naši komandanti govore odmerjeno in kratko, govore kot možje, za katerimi stoje milijoni naroda, oboroženega s srcem in bojno opremo. Besede generala Stefanoviča v Ljubljani in ostalih naših komandantov ši-rom države ponavlja danes naš narod na pamet Vsi pa se v teh dneh spominjajo tudi besed kneza namestnika Pavla, izgovorjenih 1. decembra lanskega leta, da »naša država ni bila ustvarjena za zeleno mizo« in da »čuvajo našo državo pokol e-nja, ld so dostojna svojih velikih prednikov«. Bodimo ponosni da smo pripadniki takega naroda, kakršen je na?.« Balkan nI več v ospredju V službenem glasilu Hrvatske seljačke stranke »Seljačkem domu« objavlja glavni tajnik te stranke dr. Juraj Krnjevič vsak teden poljuden zunanjepolitičen pregled. V zadnji številki pravi med drugim: »Prošli teden je bil na mednarodnem polju bolj važen po diplomatski in politični kakor po vojaški delavnosti. Razumljivo je, da nas najbolj zanima vse ono, kar se tiče nas in kar se dogaja v našem neposrednem sosedstvu. Se pred tednom dni je bil naš del Evrope v središču splošnega zanimanja. Čeprav se tudi sedaj še mnogo govori o jugovzhodni Evropi, so vendar dogodki poslednjih dni prenesli glavno zanimanje na veliki svet, ki bo v ostalem odigral odločilno vlogo v današnjem orjaškem spopadu. Balkan in dogodki na njem so spet dobili le ono važnost, ki jim stvarno pripada v sklopu velikega svetovnega dogajanja.« Dr. Krnjevič obravnava nato ameriški zakon o pomoči Angliji ln evropsko potovanje japonskega zunanjega ministra. H koncu se vrača še enkrat na jugovzhodno Evropo in pravi: »Tudi v jugovzhodni Evropi je vse še v znaku priprav, vojaških m diplomatskih. Naše zadržanje Je pri tem ostalo enako, kakor sem ga opisal v zadnji številki Upravičene razloge imamo za prepričanje, da nam bo rodilo dobre sadove in nam ohranilo časten mir, kljub vsem težkočam, ki jih prinašajo časi, kakršni so današnji«. Vrednost svobode Kakor smo že ponovno zavrnili razne misli in Izjave v podeželskem glasilu slovenskega dela JRZ »Domoljubu«, tako po-natlskujemo tokrat s polnim priznanjem in soglasjem misli iz njegovega uvodnika »V mirni pripravljenosti«. V članku ugotavlja »Domoljub«, da sta naša vlada in ves naš narod trdno odločena ohraniti našo državno in narodno neodvisnost in ozemeljsko nedotakliivost ter nato nadaljuje: »Naše ljudstvo je v stoletjih sužnosti in tujega gospostva dobro spoznalo kruh, ki mu ea ie rezal tujec, in bič. ki ga je vihtel nad njegovim hrbtom. V dvoj-etih letih svobode pa ie tudi do dobra ocenilo vse vrednote, ki mu potekalo iz svobode n lasinesa upravljanja lastnih zadev. Po toliko in toliko letih ie spoznalo naše ljudstvo pravo resnico o svobodi in sa je te resnice oklenilo s fanatično vero in fanatično pripravljenostjo, braniti jo do zadnje meje človeških zmožnosti Ta pripravljenost ie tem večja, ker se naše ljudstvo zaveda, da se bo berilo za lastna ognjišča, za lastne domove, za lastna polja in za lastno srečo. Zavedalo pa se bo tudi. da je od te borbe odvisen njegov biti ali ne biti.« »V današnjih borbah narodov proti narodom — nadaljuje »Domoljub« — »so narodi čisto postavljeni pred odločitev, da se ali vdajo in mirno poginejo ali oa da si z orožjem v roki na bojnem polju priborijo vsaj častno smrt. Strahopetec ho pristal na prvo odločitev. Človek, ki ima nekaj poštenja, časti in liubazni "io svobodne domovine, pa se bo z ognjem in navdušenostjo oklenil boli težke, toda častne izbire. Dogodki zadnjih dni dokazujejo. da se jugoslovansko ljudstvo ne obotavlja cdločiti se za oot časti, če bo blagor domovine to zahteval.« Beograd in pokrajina Pod tem nasflovom objavlja znani politični tednik »Napr©d«r, ki ga izdaja vseučili-ški profesor dr. Mihajlo Ilič, članek o Beogradu kot državni prestolnici. V članku riše srilni povojni razmah Beograda, ki ▼ mnogočem spominja na ameriška mesta. Posledica tega naglega razvoja je bi- la, da sta se Beograd in pokrajina močno odtujila. Nato piše 1'frt med drugim: »Beograd danes ne predstavlja v pravi meri države in naroda. V njem sta prav za prav dva Beograda, stari m novi, predvojni in priseljenski. To svojstvo mu onemogoča, LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 7. Zaloga konfekcije za gospode in dečke. »Očka, nikar se ne preutrudi z mano! Jože in Pepe tudi še čakata, da ju nabijaš!« (»Brennessel«) viti v štiri in dvajsetih urah. če bi mogla enodnevnica kratko pred svojo smrtjo zapisati svoje doživljaje, bi ne bil ta nje življenjepis po vsej priliki nič manj obsežen nego življenjepis stoletne želve. čas, ki je okvir vsemu dogajanju, je videti kot nekaj stalnega v primeri s pestro menjavo njegove vsebine, a sedaj smo spoznali, da obvladuje bitje samo čas svojega okolja. Dočim so nekoč pravili: Brez časa ne more biti živega bitja — moramo danes reči: Brez živega bitja ne more biti časa. Vsako bitje ima svoj, po naravi določeni čas, ne da bi se vsi ti raznolični časi medsebojno motili ali pa se samo dotikali. To velja za vsako živalsko vrsto in velja tudi za človeka, čas, ki ga objema, za-dobiva svoj red po človeškem utripu. Utrip določa naš življenjski ritem s tem, da se od 120 udarcev na minuto v brzo doživljajoči detinski dobi opočasnl na šestdeset utripov v starosti. To so naravna dejstva. Toda človek stoji nad živaljo tudi V Chicagu je neki krotilec pred kratkim za lepe denarce kupil levinjo, ki je bila videti na zunaj sijajna. Komaj pa jo je spravil v kletko, se je žival dobesedno zrušila. Izkazalo se je, da ni bila ni krepka, niti zdrava, na noben način pa ni bila primerna za kakšno razkazovanje. Prodajalec je bil krotilca gladko osleparil, žival je, kakor se je izkazalo, z alkoholom in drugimi omamnimi pripomočki za kratek čas napravil navidezno močno. Te ugotovitve niso krotilcu nič koristile, mož, ki ga je bil ociganii z levinjo, je bil z denarjem že davno čez hribe in doline. Toda krotilec se ni strinjal s tem, da bi zgubo požrl. Izmislil si je trik, ki bi mu pomagal do denarja. Njegova menažerija je bila zavarovana za visoko vsoto. Ko se je znočilo, je levinjo na verigi odvedel v neki javni park. Tam jo je na samotnem mestu, kjer ji pošla sapa, privezal k drevesu, potem je pohitel do najbližje telefonske govorilnice in je javil policiji, da mu je zver ušla in da ograža sedaj ljudi. Nato je stekel spet k levinji in jo odvezal. žival je obležala brez vsake volje. Kmalu potem je pod krotil-čevim vodstvom prihitela policija. Park so obkolili in iz primerne daljave so možje postave otvorili na zver, ki niti od daleč ni mislila na to, da bi se branila, uničujoč ogenj iz pušk. Po nekoliko strelih je bilo po njej. škodo, ki jo je krotilec utrpel z njeno smrtjo, je morala poravnati zavarovalnica in jo je tudi v redu poravnala. Nekaj pozneje pa se zgodilo, da se je krotilec in lastnik menažerije spri z nekim svojim nameščencem, ki je bil slučajno opazoval, kako je njegov delodajalec vodil levinjo na pasji verigi v park. Tako je prišla vsa stvar na dan. Krotilec je moral vsoto, ki Američani prepleskavajo ladje V ameriški reprezentančni zbornici je bila v zadnjem času dana izjava, da se vojne ladje mornarice Zedinjenih držav prepleskavajo s temnosivo barvo, t. j. s takšno, kakršno imajo vojne ladje angleške mornarice. Baje gre pri tem za to, da ne bo mogoče razlikovati med barvo angleških in ameriških vojnih ladij. Minister Knox je ob tej priliki povedal, da so začeli Američani prepleskavati svoje ladje že pred štirimi mesci. po tem, da si more do neke mere sam spreminjati življenjski tempo in ker se življenje končuje na zadnje neizbežno s smrtjo, je umljivo, da gre naše stremljenje za tem. da bi si življenjski potek naravnali v smisla opočasnitve. Ne gre torej samo za to. da bi si življenje podaljšali na sto ali sto dvajset let, temveč da bi tako zvana najboljša leta čim dalje živeli v polni sili. Da bi bili v svojem štiridesetem letu kakor v tridesetem, v šestdesetem kakor v petdesetem, in v osemdesetem kakor v šestdesetem — za ton am gr e . To nam je v zadnjih sto letih bolj nego uspelo. Dokaz daje statistika, iz katere je razvidno, da je življenjsko pričakovanje v vseh starostnih dobah, ne samo v otroški, temveč tudi v srednji in višji, naraslo za celo vrsto let. A vzrok temu ? Naš življenjski tempo je znatno počasnejši nego pred sto leti, uro našega življenja smo z uspehom zavrli. Zato ostajamo danes tudi dalj časa mladi. jo je dobil za žival, zavarovalnici vrniti, poleg tega pa mora sedaj v zaporu premišljevati o tem, da odkriva naključje tudi najbolj prevejane trike. Italijanski listi pišejo, da bo vojna v zraku, ki se je nanovo raznetila med Nemčijo in Anglijo, zavzela v bližnji bodočnosti nepredviden razvoj. Nemški zračni napadi se odigravajo z velikansko silovitostjo, o tem so si vsi edini. Nemci so izkoristili prošlo zimo tudi za to, da so izdelali naprave, ki omogočajo letalom čim večjo preciznost pri zadetkih. Baje imajo nemška letala aparat, ki je v nekaj sekundah v stanu fiksirati objekt, ki mu je namenjen tovor uničenja. Te naprave delujejo avtomatično in so nadvse praktične. Najnovejše pa je, pristavljajo listi to. da se v tej strašni vojni Povsod v naravi vlada neusmiljena borba za obstanek in celo rože, ki se nam zde tako lepe in nežne, so pogosto najokrutnej-še morilke. Vsa živa bitja so v neprestani borbi med seboj in tej neusmiljeni borbi se pridružujejo tudi rastline. Nekatere gredo takorekoč v boj, nastavljajo zanke, organizirajo stražo, imajo celo ujetnike, ki jih počasi požro. To črno delo opravljajo največkrat njihovi listi ali cvetne čašice. Ena izmed takih okrutnih rastlin je cvetica s pesniškim imenom »Sončna roža«. Blizu Pittsburga v Ameriki je te dni brzi vlak med vožnjo iz Pennsylvanije skočil s tira ravno v trenutku, ko je vozil čez most na reki Ohio. štirje vagoni so se odtrgali in padli v rečno strugo, kjer so jih zakrili mrzli valovi naraslih voda, ostali vozje so obviseli na tračnicah. Reševalci, ki so nemudoma prihiteli na kraj nesreče, so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da se učinek nesreče omili. Takoj je bila uvedena preiskava, ki je po- Pred 34 leti se je izkrcal v Ameriki dvajsetletni mladenič, Sidney Hillman. Dolgo je potoval iz male Litve, kjer je bil rojen, in ko je stopil na tla novega sveta, ni imel v žepu niti beliča. Imel je pa dve roki, pripravljeni, da zgrabita za prvo delo, ki se mu bo ponudilo na poti uspeha. In tako je stopil v neko konfekcijsko manu-fakturo v Chicagu, kjer je šival gumbe. Kmalu se je mladi Litvanec začel zanimati razen za gumbe tudi za socializem. Postal jc agitator. Leta 1910. je organiziral stavko v podjetju, v katerem je bil zaposlen. Stavka se ni obnesla in Hillman je nekoliko izpremenll svojo doktrino. Leta 1914. je postal predsednik Delavske konfederacije, ki je štela četrt milijona članov ... Danes je Sidney Hillman eden najvplivnejših mož med delavstvom. 2ivi udobno od svojih letnih dohodkih 12.500 dolarjev in 21. februarja ga je Roosevelt napravil za sodiktatorja v oboroževanju. Drugi dik- PETROLEJA NI pa vendar krasna in prijetna svetloba z »LILIPUT« SVETILKO Z 80 SVEČAMI 1 liter špirita gori 22 ur! Svetilka tehnične popolnosti! Brez kompliciranih vijakov kot pri podobnih svetilkah Dokler traja zaloga je cena din 295.— s kompletnim priborom Varujte se zablod! Ni podobnega fabrlkata za to ceno ln s to jakostjo svetlobe. PETRO-LUX, K. D., Zagreb, Radušina ulica 9. Prospekti brezplačno ln franko! Telef. 72.-60. Iščemo agllne zastopnike in preprodajalce! začenja za uničevanje uporabljati tudi radio. Nemčija ima od Narvika do B tajskega zaliv nešteto tajnih radio postaj, ki sporočajo letalom v zraku nad sovražnim ozemljem znake, ki se menjavajo vsak dan in vsako uro. Kadar sede nemški radiote-legrafist v letalo pred startom, mu izroče v zapečateni zalepki ključ za šifre. S tem ključem rešuje potem povelja, ki jih dobiva po radiu. V primeru, da se mora letalec spustiti na neprijateljsko ozemlje ali pa da je zadet, je njegova prva naloga in dolžnost, uničiti ključ za šifre. S tem odvzame sovražniku najvažnejše informacije, s katerimi operira poveljstvo nemškega vojnega letalstva. Njeni živo rdeči cveti privabijo nič hudega slutečo žuželko, jo zagrabijo in uboga žuželka se nahaja naenkrat v lepljivi tekočini. Začne se obupna borba na življenje in smrt. žuželka se vedno bolj pogreza v rdečo cvetočo čašo, dokler popolnoma ne izgine v njej. Brez števila je sredstev, ki se jih poslužujejo »žuželkojeane rastlino, da uničijo svojo žrtev. Nekatere jih zadavijo, druge zadušijo. Glad ima v tej večni borbi za življenje povsod iste zakone ... kazala, da sta ležala na tračnicah ključ in kladivo ter so bili odviti nekateri vijaki. Domnevajo torej, da je zločin vzrok katastrofe. Po dosedanjih ugotovitvah je nesreča zahtevala pet mrtvih. Med njimi je strojevodja ter mati s sinom, ki se je vozila v prvem vagonu za lokomotivo. Dvajset potnikov so rešili iz reke in so jih zaradi občutnih poškodb odpeljali v bolnišnico, drugih dvajset, ki so dobili samo praske, pa so obvezali in poslali v domačo oskrbo. tator je namreč po vsem svetu znani Wil-liam S. Knudsen, ki je pred mnogimi leti prav tako kakor Hillman prišel iz Evrope, iz majhne Danske. Knudsen, ki je na čelu organizacije proizvodnje, predstavlja kapital, Hillman pa delo. Pri svojih zadnjih volitvah za predsednika Zedinjenih držav je imel Roosevelt močno oporo v Hillmanu in zdaj mu je naložil posebno nalogo: da zaposli pri delih za nacionalno obrambo 25 milijonov delavcev. Jutranje življenje v Lon&£&u Kakor poroča angleški radio, se življenje v Londonu kljub neprestani nevarnosti pred zračnimi napadi le nekako razvija. Zjutraj teče po londonskih arterijah nepretrgana reka ljudi. Avtobusi vozijo v vse smeri, izogibajoč se le krajev, kjer so sovražne bombe razdejale cesto, ali kjer ležijo bombe, ki še niso ekspiodirale. Na nekaterih železniških progah so v veljavi iz-premenjeni vozni redi, kar je bilo potrebno zaradi zamude vlakov, toda vsi sloji prebivalstva so se prilagodili novim razmeram in tako so vsako jutro londonske ulice obljudene in živahne kakor pred vojno. Mannerheim je bolan Maršal finske vojske general Manner-heim je pred nekaj dnevi obolel in mora ležati v postelji. Vojskovodji j> zdaj 73 let. ANEKDGTE Cesar Hadrijan je v kopališču videl starega vojaka, ki si je hrbet drgnil ob mra-morne kamne, ker ni imel nikogar, ki bi mu to delo opravil. Hadrijan ga je hotel razveseliti in mu je podaril sužnja. Ko je naslednji dan spet obiskal kopališče, je zagledal že celo množico veteranov, ki so se drgnili z vnemo ob kamne in mu zaklicali kakor en mož: »Tudi mi, milostivi cesar, nimamo nobenega sužnja!« »To je žalostno«, je dejal Hadrijan tokrat in stopil veselo v vodo. »V tem primeru boste morali pač drug drugega drgniti!« ★ Proslulemu rimskemu sladokuscu Lukulu so postregli nekega dne s preprostim obedom. Kuhar se je oprostil, češ da itak ni nihče povabljen. »Kaj«, je zakričal Lukul ogorčeno, »ali nisi vedel, da obeduje danes Lukul pri Lukulu?« VSAK DAN ENA »AH je res, da sta Gina in Emil narazen?« »In to še vprašaš, ko vendar veš, da spita vsak v svojem zaklonišču!« (»Marc Auretto«) Žeja je hujša od lakote m V mnogih krajih Abesinije vlada tako občutno pomanjkanje vode, da Jo donaiajo žene v ogromatb vrčih na hrbta mlmM Pomlad na polju -- .....--———— - - — ,i msvsvMssf*;™:*^!'^;:.. ■ v.' :V?:" JV .V-.!. ■-:•.,: ' <.;.>- Kmet stopa za voli čez njivo Ljubezen v steklenici Mura piosreduje zakonsko zvezo • •. Dva mlada zakonca, piše »Corriere della Sera«, se imata zahvaliti za svojo srečo nenavadnim okoliščinam, ki so ju pripeljale pred oltar. V neki vasi Zgornje štajerske je živelo ljubko mlado dekle, romantično navdahnjeno in polno želje za nečim neznanim. Vskadanje življenje pa je bilo tako monotno in enolično. In tako je dekle, ki se je dolgočasilo, nekega dne napisalo romantično pismo, ter ga, opremljenega s svojo fotografijo, spravilo v steklenico in steklenico spustilo v Muro. Steklenica ni dolgo potovala. V Gradcu jo je potegnil iz vode neki mladenič, ki je radoveden prebral pismo. Ker pa je bil sam že »oddan«, je o svoji najdbi pripovedoval zvečer svojemu prijatelju ter mu pokazal dekletovo sliko. V mladeničevem srcu je vzplamtela ljubezen do lepe neznanke ln nekega dne jo je zaprosil za roko. Pred kratkim sta se srečno poročila v Gradcu. Primer ameriške kariere Sidney Hillman, mož, ki ima ogromen vpliv na ameriške delavce Zavarovana levinja Ponesrečena goljufija afi vse pride na dan . . • ■ ■ ■MHBMMBMMi —- Radio vodi letala Ključ za šifre pri nemških radiotelegrafistih ————— mmammmm Brzi vlak v reki Nesreča na mostu čez Ohio „JUTR0VA" POSVETOVALNICA Pravna O remljiški knjigi Pri vsakem sreskem (okrajnem) sodišču je poseben oddelek sodišča: zemljiška Icnjiga, ki je javen, vsakomur dostopen urad. V navzočnosti uradnika, ki posluje v zemljiški knjigi, sme vsakdo pogledati vpise v zemljiških knjigah in napraviti iz njih izpiske in podatke, ki- jih potrebuje. V zemljiških knjigah so vpisane vse nepremičnine, ki ležijo v območju onega sodišča, in njihovi lastniki, vknji-/eni upniki ter pravice in omejitve lastnikov in drugih oseb na kaki nepremičnini. Vsaka zemljiška knjiga je sestavljena iz glavne knjige in zbirke listin. Vsako glavno knjigo sestavljajo zemljeknjižni vložki, ki služijo za vpisovanje zemljiškoknjižnih teles in izprememb, ki se izvrše na njih, ter stvarnih pravic, ki se nanašajo na zemljiškoknjižna telesa, in izprememb teh pravic. Številke zemljiško-knjižnh vložkov so urejene za vsako katastrsko obč;no posebej in ima glavna knjiga vsake katastrske občine toliko vložkov, kolikor je zemljeknjižnih teles, t. j. samostojnih zemljišč. En vložek sme obsegati samo ona zemljišča lastnika, ki ležijo v isti katastralni obč;ni. Lastnik kakega posestva ima torej lahko več zemljiškoknjižnih vložkov, priporočljivo pa je, da posamezne vložke prepiše v en sam vložek, saj je s tem njegovo posestvo razvidno v celoti že ob pogledu v zemljiško knjigo, ne da bi bilo potrebno iskati še nadaljnje njegove vložke. Združitev ve? zemljiškoknjižnih vložkov v enega se more vsak čas naznaniti zemljiškoknjižnemu uradu in ni zato predpisana nikaka taksa. Knjižne pravice je mogoče pridobiti, prenesti, omejiti ali razveljaviti ed;no z vpisom v glavno knjigo. V glavno knjigo se vpiše bistvena vsebina knjižnih pravic. Od vsake listine, na katere podstavi se izvrši zemljiškoknjižni vpis, se pridrži pri zemljiški knjigi overjen prepis. Z vlaganjem teh prepisov nastaja zbirka listin. Vsak zemljiškoknjižni vložek je sestav- i ljen iz treh delov: iz popisnega lista (po- j sestni list A), iz lastninskega lista: B, Ln iz bremenskega lista: C. Popisni list (posestni list): A je sestavljen iz dveh oddelkov. V prvega so vpisane parcele po njih številkah Ln po označbi kulture — vrste obdelave — in površine po zemljiškoknjižnem katastru, ki se strinjajo z navedbami v katastrskih mapah. Parcele so označene kot zemljiške ali stavbne parcele. V drugem delu popisnega (posestnega) lista so vpisani pripisi, odpisi parcel in njihova morebitna razdelitev. V lastninskem listu: B je vpisana lastnniska pravica, lastnik in omejitve, ki zadevajo njegovo osebo radi svobodnega upravljanja svoje imovine (preklic, prepoved od-svojitve ali obremenitve, fidejkomisarična substitucija). V bremenskem listu: C so razvidne vse one stvarne pravice, ki bremenijo na dotičnem zemljišču in morebitne pravice, ki jih kdo pridobi na teh ] stvarnih pravicah, zakupne, najemne, predkupne in sploh vse take omejitve v razpolaganju z zemljiškoknjižnim telesom, ki jim je podvržen vsak lastnik obremenjenega zemljišča. Kot pomožne knjige so pri zemljiški knjigi tudi seznami parcel, seznami lastnikov* in zastavnih upnikov, za vsako ka-tastralno občino posebej in urejeni po abecedi, in zemljiškoknjižna mapa v listih za vsako katastralno občino. O zemljiškoknjižnih vpisih — v prihodnji nedeljski številki! ★ M. K. M. Zakupnik vaSega posestva se je brez obvestila preselil za oskrbnika oa večie posestvo io hoče drugo leto na zakupnem posetvu Je imeli žetev. — Ako niste doeovoiili t zakupnikom časa, koliko imi zakupna pogodba trajati niti izrecno niti nt trajanje določeno molče, mora zakupnik, če hoče pogodbo razdreti, odpovedati zakup na šest mesecev, preden more od pogodbe odstopiti. Za to dobo ste opravičeni zahtevati dogovorieno zakupnino, zakup-mk pa sme zakupno stvar uživati na pogojeni način. (!e bo zakupnik redno plačeval 2akupnino, bo smel posejano žito poleti tud; požeti. Na redno plačevanje zakupnine ga morete prisiliti tudi s tožbo. Ako bi zakupnik svoie dolžnosti do plačevanja zakupnine ne izpolnil o pravem času n* pogojeni način, smete zahtevati plačilo in zamudne obresti, al: pa izjaviti, določivši mu primeren rok za izpolnitev, da odstopite od pogodbe. Zaradi odstopa od pogodbe pridobljeno korist — setev — boste morali plačati zakupniku po ceni, ki ie v vašem kraju primerna. M. K. F.no parcelo ima v lasti več lastnikov. Kake nt razdeli taka lastnina. — Ce med solastniki ni spora o predmetni delitvi in o obsegu skupne stvari — parcele — o njihovi solastninski pravici ali c »•elikosti niih deležev, odloči sresko sodišče po nepravdnem postopku na zahtevo katerega koli solastnika, alt in kako naj se izvede delitev skupne stvari. Zglasite se torej na uradni dan pri pristojnem sodišču. Solastnik si bo smel postaviti hišo le na zemljišču, ki bo njemu oddeljeno. Zdravniška M. G. L.: Po mojem mnenju se vam ni zgodilo ničesar, tako da lahko mirno zrete v bodočnost. Telo oi namreč pn vseh ljudeh enako grajeno. A. Z. Javornik: Preberite odgovor v prejšnji številki »Jutra<< pod šifro »nesrečna debeluška«. Vse velja tudi za vas. Cankova: Pred leti so vam morali otroka razrezati, ker oiste mogli roditi. Takrat so vam tudi rekli zdravniki, da se bodo pri ponovoem porodu pojavile iste težkoče. Sedaj ste zopet 2 meseca ooseči. — Ako hočete živega otroka, bo potrebno na konca nosečnosti operacija tkzv. cesarski rez. Svetujem, da se podaste proti koncu nosečnosti v porodnišnico v Maribor. Doma ne smete na nobea način roditi. Verjetno imate tako zoženo medenico, da ni mogoč normalen porod. Doiinčanka: Vašega stanja si ne morem drugače razlagati, kakor da imate vnetie okoli maternice, kar bo verjetno posledica poroda. Ostali znaki kažejo oa to. da ste zelo slabi in malokrvni. Priporočam, da uživate 1—2 krat tedensko jetra proti slabokrvnosti. Glede ostalega st obrnite na vašega zdravnika. K. D. V.: Pojav, ki ga opažate, jc nekaj povsem normalnega. Ako natančno opazujete, boste videli, da se vam poveča tudi obseg vratu. Sonja Z. Ljubljana: Pustite vaše l)se take kot so. Barvanje ni niti priporočljivo, niti ni sedaj več na višku mode. M. K. Ljubljana 7: Pojdite k zdravniku, ki je ugotovil, da imate poviJan krvni pritisk. Dejstvo, da imate povečan krvni pritisk, ie oe znači. da ste tudi bolni. Krmi pritisk namreč viriira pri posameznih ljudeh. Potrebne so nadaljnje preiskave ledvic, urina itd. Sele po teh ugotovitvah bo možno vaše stanje pravilno presojati. Jaaja: O vprašanju, na katerega želite odgovor, je bilo ▼ posvetovalnici ie dostikrat govora. Poiščite prejšnje številke in dobili boste ielieno pojasnilo! Rak: O raku v vašem primeru ni niti govora. Vendar vam priporočam, da va» o priliki pregleda Specialist pa nosne bolezni. Verjetno gre za kronične vnetje nosne sluznice, ki je pa lahko raznega izvora. Predrta misel 1941. N. r.: Ni tako okusno! Tudi ni vaše stanje posledica samooskrumbe, temveč v prvi vrsti posledica vaše čudi, v kateri leži jedro vsega zla. Skrajni čas je, da začnete živeti življenje normalnega človeka. V ostalem priporočam, da se o svojih težavah ustmeno pomenite z zdravnikom, do katerega imate zaupanje. Pisane besede dvomim da bi zalegle. Storite to čimpreje, sicer bo vaše stanje res postalo nepopravljivo, odnosno boste zašli v še hujše zablode. Ljubljanska okolica: Priporočamo, da greste v bolnico. Sumim namreč, da imate kamen v mehurju.Izpuščaj, ki ga opažate, je tkzv. koprivnica. Opazujte sami sebe, po kakšnih jedeh dobite izpuščaj in še tih v bodoče izogibajte! Skrbite' tudi za o iztrebljanje! Izpuščaj, ki ga opažate,. r.Jcvo. redno iztrebljanje! V takih slučajih je dostikrat opažati slične poiave, kot pri vas. T. Z. Tržič.: Več let že trpite na kroničnem vnetiu maternice in jajčnikov. Zdravnik vam ie predlagal operacijo. — Pri tako mladi ženi, kot ste vi, ie odločitev za tako operacijo vsekakor težka. Svetujem vam, da poskusite naiprei z dališim zdrav. Ijenjem v bolnici, nakar bo šele mogoča govoriti c operaciji. Kmetijska Pognojitev vrta M. P. Mrb. Za pognojitev vrta sta vam potrebna 2 voza gnoja. Voz gnoja stane 200 din. Doma lmatt fekalije tn veliko vrtne zemiie. ki ste jo pripeljali od drugod. Zemlja na vrtu ie plitva, spodaj so prodnata tla. Vprašate, če ne bi lahko opravili brej hlevskega gnoia vsai za letos, ker drugo leto nai?le-ravate vrt preurediti. Ali zadostuie novo napeliana zemlja in fekalije? Hlevski gno: je najbolj važno gnojilo na vrtu zato. ker zemlio gnoji in rahlja. Dober kompost precej nadomešča gnoj, moramo pa dodati še nekai fekalij in umetnih gnojil. V vašem primeru raztrosite napeljano zemljo po vrhu, nakar io zmešajte pri kopanju. Fekalije naliite na grobo prekopano zemljo in nato šele poravnajte. Ker bi bilo tako gnojeme še vedno pomanjkljivo, svetujemo, da natrosite med zemljo pepela in apnenega prahu. Apno morate na vsak način nabaviti Za površino, ki ste to navedli v dopisu, zadostuje 200 kg apnenega prahu. Bela kokoš. 0. Č. Dr. Do sedaj ste redili bele kokoši manjše vrste pod imenom italijanke. V Dalmaciji ste pa videli tudi bele kokoši, toda mnogo večje, kak?r s< bile vaše. Želite vedeti, kakšne pasme so take velike kure. Kokoši, ki so bele barve in »o večie kakor italijanke oziroma leghornke, se imenujejo viandotke Ta vrsta kur se zelo priporoča zato. ker nese mnogo večta jajca, kakor leghornka in je zato tudi sama skoro dvakiat ežja. Viandotka doseže nad 2 kg teže. Škropljenje sadja F. K. S.: Z ozirom na vašo prošnjo, da bi vara čim obširneje popisali škroplienie sadnega drevja, češ da bi to zanimalo vas in mnoge posestnike v vašem kraju, vam svetujemo naslednje: Ker je samo vprašanje škropljenja sadja tako obširno, da vam gt na tem mestu radi omejenega prostora ne moremo izčrpno podati, vam svetujemo, da si nabavite knjižico J. Priola »Škropljenje sadnega drevja«. Knjiga je poceni in poljudno pisana, proučite jo skupaj s sosedi in se ravnaite po njenih navodilih, kolikor vam seveda dopuščalo prilike. Potrebna tol mačenja pa vam bo dal kmetijski referent. Travna mešanica 1. R. B.: Travne mešanice za razne vrste zemlje ima na zalogi Kmetijska družba. Sporočite ji, na kakšni zemlji mislite napraviti travnik, leg« in lastnost zemlje {suha, mokra), kakor tudi, kakšen travnik boste napravili: stalen ali menjalen. Po tskera popisu zemlje vam bodo sestavili primerno mešanico s potrebnimi navodili za setev. S AH K šesteroboju za sovjetsko prvenstvo, ki se prične danes v Leningradu, je podal K-v res v sredo izjavo novinarjem. Ker?s je opozoril predvsem, da so četverokro:?nt turnirji, tako zvani match-turnlrji, kakrSen bo leningradski, primeroma rediti v šahovskem svetu. V zadnjih 40 letih sta se vršila samo dva taka turnirja: 1. 1907 v Os'endu in 1. 1927 v New Yorku. Keres pa pravi, da imajo taki turnirji prednost, da mnogo bolj zanesljivo nego običajni turnirji pokažejo pravo sliko razmerja moč!. V običajnih turn rjih, ki imajo v Rusiji po v?č nago 20 udeležencev, lahko vpliva slučaj na razporeditev mest, v match-tumU;u pa to ni v toliki meri mogoče. Glede udeležencev turnirja v Leningradu, pravi Keres da so Boleslavski Bondarev-:ki in Lilienthal igralci popolnoma kombin^ci skega tipa, medtem ko sta Botv;nn k in Smislov predvsem pozicijska igralca, pa pri tem tudi dobro kombinirata. Keres pa pripominja, da v borbi ne bo odločala samo »dobra igra«, temveč ludi športni momenti. Vsak izmed šestih udeležencev bo najbrž moral utrpeti po kakšen poraz, toda to bo pač treba prestati. — Iz te izjave je razvidno da da'e Keres Botvinn'ku in Smislovu najboljše izglede v turnirju. Ce dodamo k tej dvojici še Keresa samega, potem imamo one tri velemojstre, ki bodo v Leningradu lerrali najbrž res odločilno vlogo. Za ostale tri ni verjetno, da bi utegnil-; svoje več ali manj s'učajne uspehe z lanskega turnirja ponoviti. Nemški listi poročajo, da pripravljajo v Monakovem za pom'ad velik mednaroden mojstrski turnir, na katerem bi igr?U najboljši evropski mojstri. Velenemška Šahovska zveza je glede sestave U«t»» udeležencev že stopila v stik z drugimi državni mj šahovskimi zvezami v Evropi. V nedeljo se ie vršil v Zagrebu pod predsedstvom g. ministra dr. Andresa redni letni občni zbor Hrvatskega šahovskega saveza. Kakor poročajo Usti, je novemu odboru zopet na čelu g. minister za trgovino dr. I. An dres, medtem ko so podpredsedniki gg. dr. N. Sever, D. Kneževič in dr. V. židovec. Listi omenjajo, da se je glede osebe poslevodečega podpredsednika vršila daljša debata in končno tudi glasovanje. Postavljeni sta bili dve sicer enaki listi, od katerih pa je ens predvidevala za mesto poslevodečega podpreds-dn ka g dr. N. Severa, druga pa g. mojstra V. Vuko-viča. Zmagala je pri glasovanju s 13:3 lista z dr. Severom. Mojster g. Vukovič je t bil izvoljen za strokovnega svetovalca Hrvatskega š. saveza. Poročila navajajo, da šteje Hrvatski š. s. sedaj 31 klubov. Listi ne omenjajo, ali je občni zbor razpravljal tudi o odnosih do Jug. i. m. Poeievodeči podpredsednik Jug. š. a. g. Prokop je občni zbor osebno pozdravil. Medklubske tekme za moStveno prvenstvo Slovenske šahovske zveze se bližajo zaključnim borbam. V ljubljanski skupini so skoro vse tekme že končane. V prvem razredu, kjer je estala samo še ena partija prekin ena, je stanje: Centralni š. k. I. 23 (1) točk, Ljubljanski š. k. I. 21«/z. Triglav 14^3, Centralni š. k. II. 13 in Ljubljanski š. k. II. 7 (1). Centralni š. k. I. je torej sigurni zmagovalec. Vendar bo o vprašanju, kateri klub bo nadaljeval tekmovanje z izvenl'ubljansk mi klubi, v smislu razpira odločila ponovna dvojna tekma m^d Centralnim in Ljubljanskim š. k'ubcm. Ljubljanski š. k. I. je dobil v dosedanjem tekmovanju vse matehe, toda s slabšim razmerjem nego Centralni š. k. V drugem razredu so končane vse tekme z izjemo mateha železničar—ši?ka, o katerem bo odločilo razsodišče. Stanie je: Ljubljanski š. k. mladinska 19. Železničar 13 viti, priobčimo v prihodnji številki. Nov natečaj razpišemo v velikono& nih počitnicahl liraljeifvo mode Pomladni plašči Govoriti o pomladi se vam dozdeva nemara še prerano — in vendar v zraku je že prvi nadih neke miline, ki obeta tople dni aprila Gctovo je. da prihaja pomlad, dasi še počasi. nekam obotavljajoč se... In bodimo iskrene: ni mnogo žensk, da jim ne bi beseda »pomlad« vzbudila misli na Za mlade matere Mlade matere morajo računati » tem. da bodo sčasoma morale razširiti svoje obleke, jopice in plašče. Zato je pametno, če si že v začetku svojega stanja omislijo obleko, ki je tako krojena, da jo je moči poljubno »raztegniti«. Zelo praktična je tudi široka, v gube poleže na jopica, ki spretno zakrije postavo, poleg oblek. ki so spredaj nabrane in jih od časa do časa razpu-ščamo. Modele, ki jih vidite na naši skici, srno posneli po modni prilogi revije »Ženski svet«, ki prinaša poleg drugega v novi številki celo vrsto praktičnih oblek za mlade matere. Za vse te obleke lahko dobijo naročnice revije pri upravi tudi odgovarjajoče kroje. Revijo naročite pri upravi »Ženskega sveta«, Aleksandrova c. 16, Ljubljana. Letna naročnina znaša za lisit z modno prilogo, krojno polo in prilogo za ročna dela samo 64 din, lahko pa jo plačate tudi v obrokih. morebitno novo obleko, na lahek kostum ali na nov pomladm piašč Prav tako počasi pa, kakcT se prebuja pomlad nam tudi nova moda odgrinja svoje skr vnosti Zakaj tako počasn? Morda zato. ker je teh skrivnosti letos takr malo, da mone moda štediti s svojimi odkrtji. kakor že nekaj časa štedi z blagom in z razkošjem. Nikjer ni videti pretiravanj, vse oblike in barve se ravnajo po neki splošni želji, da bi zaradi svoje nevtralnosti ohranile še dosti teh veljavnosti Tako je tudi z novimi plašči. Niso preveč široki, niti preveč zvončasti, pa tudi pretesno Hh ne maramo krojiti. To so plašči, ki se jih zlepa ne na-velličamo, zlasti ker po svoji preprostosti učinkujejo sveže, mladostno ir 'lahkotno. V splošnem sta v modi še vedno obe standardni obliki: široki paletot in ob telesu krojena red ingota. Mali reverji in veliki žepi so značilni za športne oblike, pri popoldanskih pa si privoščimo tu in tam bolj fantazijsko okrasje. Izmed barv priporoča moda za nove plašče zlasti nevtralno sivo. toplo svetlorjavo, vedno veljavno temno-modro in za popoldne in zvečeru elegantno črno. Plašč, ki ga predočujemo na prvem mestu, je zapet z dvema vrstama gumbov iz blaga tn ima zaokrožene reverje ter zanimive žepe, ki so izde'ani kakor dvoje torbic. Blago si zo miši jamo v barvi naravne vrvice (1. skica). Pri pogledu na naslednji plašč se bo vsaki izmed vas zbudila misel, da ie to pla=č, ki &tori postavo izredno vitko. Pgašč je izredno preprost, kljub rafinirano sestavljenim šivom. Zapnemo ga z nizom okroglih gumbkov (2. skica). Za šjx) se kot lepilo dobro obnese če1© tedaj, ako stoje stek'enic=> z nalepljenimi listki v vlažnih prostorih. Movi orehi Posetnica Iva Cvetek-Solar ind. Kaj je njen mož po poklicu? Skrit preg/ovor RAVSANJA — SKAKALEC — RAVNINA — ZAJEDALEC — PONEDELJEK — VROČINA — ČRNUČE — PREBAVA — KVARNER. V vsaki besedi vzemi tri zaporedne črke in sestavi iz njih znan pregovor. Veriga --TI-- --RI-- --VA-- Grbuška (Po Angelu Karali jčevu) Nekoč je živela mravlja, ki ji je bilo ime Grbuška. Ko je bila že stara, je izvalila dve jajčki, iz katerih sta zlezli dve majhni mravlji. Grbuška je vesela stekla po mravljišču in povsod oznanjala radostno vest. Majhni mravlji sta jo dolgo čakali, da bi ju previla in jima umila oči, a Grbuška je tekala po mravljišču in se šele opoldan vrnila domov. Narahlo je odprla vrata in ko je videla, da novorojenčka spita, je vrata tiho zaprla ln stekla na podstrešje. Z velikim ključem je odklenila težka vrata mračnega podstrešja, da bi pobrala tam debelo pšenično zrno in ga dala zmleti za svoja otroka. Podstrešje je bilo polno zrnja. Vse svoje življenje je neutrudno nosila zrno za zrnom in zdaj so se ji oči veselo svetile ob pomisli, da bo zapustila svojima otrokoma bogato dediščino. Naenkrat pa ji je postalo žal zrna, ki si ga Je bila pravkar naložila. — Cemu bi jemala iz svoje zaloge, saj lahko grem Iskat drugega, je pomislila ln položila zrno nazaj na podstrešje. Nato je šla preko vrta, utrgala med potjo cvetico ln si jo zataknila za uho ter se napotila na polje. Ko je prišla do njive s pšenico, je iztegnila vrat, da bi pogledala, kje je gopodar njive. Ta je prav takrat na drugem koncu njive podil jato vrabcev in Grbuška je hitro splezala na klas, ga stre-| sla, da je padlo z njega najbolj zrelo zrno, ki si ga je nenadoma naložila na ramena in zbežala, še preden jo je mogel videti gospodar. Tako je tekla, da se je kmalu utrudila in ji je mrzel pot oblival čelo. Ko js prišla do studenca ob poti, se je ustavila, da bi si odpočila. Prav ko je že skoraj zaspala, je priletel iz gozda velik gav-ran in se spustil pred studencem na tla. Napil se je sveže vode, nato pa je pogledal okoli sebe, kje bi bilo kaj za pod zob. Ugledal je spečo mravljo in odpri svoj dolgi kljun. Mravlja se je prebudila in ko je opazila nevarnost, se je hitro skrila med travo. Gavran jo je dolgo iskal, ko pa Je ni mogel najti, je požrl njeno zrno in od-letel. Ko je gavran odletel, je Grbuška zlezla iz svojega skrivališča, stresla prah s predpasnika in se jezna napotila k modremu pajku, ki je bil advokat v mravljišču. Razložila mu je, po kaj Je prišla — Hočem, je končala svoje pripovedovanje, da gavrana obsodijo ln ga vržejo v ječo. — To ne bo težko, je odvrnil pajek, toda kaj ml boš dala za to? — Snop žita. — Premalo. — Dva snopa. — Dobro, poslal bom svoj voz po žito. Mravlja je s težkim srcem naložila na advokatov voz dva snopa žita, ki ga je dve dolgi leti nosila na podstrešje. Nato je šla pred sodnika. Stari gavran, ki je imel na očeh očala, je bil v tem času sodnik v mravljišču. Počasi je prebral Grbu-škino pritožbo, požrl spotoma dve muhi, ki sta sedli na papir, in kakor se volkovi ne grizejo med seboj, tako tudi vrana vrani ne izkljuje oči — proglasil je gavrana za nedolžnega. Grbuška je zajokala. — Ne joči, peljal te bom k višjemu sodniku, jo je tolažil pajek. — Kdo je ta? — Osel. On je sreskl sodnik. Moder je, modrejši od Salomona. Ali imaš dovolj denarja, da kupiš avtomobil? Peš ne moreva k njemu. — Ne, Je odvrnila Grbuška. — Prodaj svoje podstrešje z žitom. — O. gospod, če ga prodam, kaj bo z mojima otrokoma, ki ne bosta imela hrane? — Naj te ne skrbita otroka. Dosežl najprej, da obsodijo gavrana. Neumna mravlja je prodala podstrešje, kupila avtomobil in se z advokatom odpeljala k modremu oslu. Osel je poslušal mravljino pritožbo, nato pa jo je vprašal, kakšno darilo mu je prinesla. — Pozabila sem nanj, gospod sodnik, ae Je opravičila mravlja. V tistem trenutku sta dva orožnika pripeljala v dvorano gavrana, ki je držal v kljunu oaet ln ga --RI-- --PA-- Namestu črtic vstavi prave črke, da dobiš besede. Zadnji zlog ene besede je hkra-tu tudi prvi zlog naslednje besede. Prvi in zadnji zlog verige dasta spet poeebno besedo. Premikalnica APARATURA TIROLSKA MAZINISA ZABAVLJANJE PRISMODA NAMESTNIK KASACIJA Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah dve ameriški državi in rr^ to v Argentini. Domača naloga ve, 3. žensko ime, 4. manjši odlomek iz knjige ali spisa, 5. gospodarsko poslopje pri večjem pesestvu, 6. redovniška ustanova, 7. prostor, kjer ni ničesar. D »polnilnica Tonček pride iz šole domov in pripoveduje, kaj so se učili. Med drug.m so narisali kvadrat in ga razdelili s tremi navpičnimi in tremi vodoravnimi črtami, kakoi kaže naša slika. Do pr.hodnjega dne morajo prešteti število novih kvadiatov. k so na ta način nastali. Oče si htro ogleda sliko in reče da to pač ni težavno, ker Je en velik kvadrat tn šestnajst majhnih. »O, ne,« pravi Tonček »gospod učitelj je dejal, da je na tej sliki še dosti več kvadratov in da naj jih vse poiščemo.« Koliko je v resnici vseh mogočih kvadratov na tej sliki? Stopnice T A------ — T A----- --T A---- ---T A--- ----T A-- -----T A — ------T A Namesto črtic vstavi prave črke da dobiš besede nas ednjega pomena: 1. mesto na Poljskem, 2. prebivalec evropske drža- .r..t — g ... e . J — p... ava — .. lka —.. lada — so . . ik — k ... anj — .. . ev — ... roka — ... men je — .. vi ca — ko .. r — b ... ada — .. biček. Namesto p:k vstavi prave črke, da dobiš besede. Nove črke ti dajo znan rek. Strti orehi Skrit pregovor: Samo vešča si pri luči ožge kril v Crkovnica: Mrtvi odpirajo oči živim. Skrit pesnik: Ivan Vesel Koscski. Dopol.:i'n ca: Za slabo plačilo ne bo nihče dobro delal. posetn ea: Poštni upravnik. Koljko denarja sta imela: Ton; 101 di-rar. Janez pa 101 paro. Premikal ica: Bogatin Ari ena Koro- >i oženje •» črkami: Stevik 6204 pomnožiš s 357. Črpalke: Vse tn črpalke bodo de'ale 40 minut Stiic Matic Je nagradil pet reieva'cev. Po eno knj.go revi e »2i. lj nje in svet« dobe po Žrebu Maks žitn k, Šmartno v Tuhinju. Lojze Osenk, Mojstrana 129, Milan Suhanek, Kokrlca 56 pri Kranju Fran-celj Bajt, Ljubljana. Univerza, in Tone Boječ, Ljubljana, Ma gajeva 5. Priprave za sončni mrk 21. IX. Po poročilih Tassa se sovjetski astronomi z veliko vnemo pripravljajo na opazovanje sončnega mrka na dan letošnjega 21 septembra. Posebno velike priprave se vrše na observatoriju v Taškentu. Določeni sta dve odpravi, ki bosta fotografiral! zunanji obroč sonca. Astronom Leontovski je skonstruiral poseben astro-graf z osmimi objektivi. Z njim bodo merili svetlobno 3topn.io sončne krone in napravili analizo svetlobe zvezdnega kroga. Pri slednjem postopku se bodo posluževali najnovejšega fotometra. ki ga je napravil zvezdogled Lange v Taškentu Križanka št. 12 Vodoravno: 1 nemški predlog 3 svetopisemska oseba, Je usova mati, 8 slovenski pisatelj, 13 slovstvena oblika, vrsta pesmi, 15 okop, 17 star0 germansko pleme, 18 ostarelo, ki ni več mlado, 20 števnik 21 rusko pristanišče ob črnem morju, 23 ledena plošča, 25 reka v Indiji, 26 pripadnik starega naroda, 28 nedoločni števnik, 30 ameriški pesn k Edgar Allan (1809 do 1849), 31 moško ime, 32 italijansko mesto na Jadranu, 34 sojenica, bitje iz grške mitologije, 37 mesto v Italiji, 39 dva ista konzonanta, 40 naša reka, 41 svetopisemska oseba, 42 up, 43 kem. znak za iridlj, 44 češka tovarna za obutev, 45 značilnost dalmatinskega narečja 46 veznik, 48 toplice (2. sklon), 50 oseba iz Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«, 52 naš otok, 53 pripadnik starega slovanskega plemena, 55 slavnj italijanski izdelovalec gosli. 57 darilo, 58 del noge, 60. ime filmskega igralca Flynna, 62 hrvaški prevajalec iz klasičnih jezikov, 63 žensko ;me, 65 del biljke žitaric, 67 muslimansko moško ime, 68 del sobe. skozi katerega prihaja svetloba (množ.), 69 naša reka, 71 položil pred sodnika. Sodnik je požrl oeet in izjavil: — Obsojam mravljo Grbuško na leto dni zapora ker se je drznila v tej hudi vročini tožiti najboljšega člana krilate družine. Ko je Grbuška prišla iz zapora, je šla naravnost k advokatu. — Ali ni na tem svetu nobenega višjega in pravičnejšega sodnika od osla? je vprašala. — Pač, je odvrnil advokat, — v Indiji, to je indijski slon. — Pojdiva k njemu. — Pojdiva, je odvrnil advokat, toda kupiti moraš letalo. Prodaj svojo hišo in kupi letalo. Mravlja je prodala hišo, kupila letalo in ker ni imela kam z otrokoma, ju je spravila pod gobo, da bi ju ne zmočil dež. Ko sta z advokatom pristala v Indiji, kjer teče rumena reka Ganges, sta srečala slona in mu zatožila gavrana. Slon je za povedal, naj brž pripeljejo obtoženca v mravljinem letalu in začel študirati pravdo. Obsodil je gavrana. da mora prihodnje poletje vrniti mravlji zrno, ki Ji ga Je bil ukradel. Grbuška si je oddahnila ln se z letalom vrnila v domačo vas. kjer je našla pod gobo dva otroka mrtva od gladu. Bridko je zajokala. Tedaj pa je stopil k njej gavran in rekel: — Grbuška. lepo se ti zahvaljujem za prekrasen sprehod v Indijo. In poln hvaležnosti je gavran odpri kljun in požrl mravlja kem. prvina za tiskarske črke. 73 del roke, 74 pouk, 75 reka v Sibiriji, teče v Ohot-sko morje. 77 slovenski pisatelj, 78 žensko ime, 79 ploskovna mera, 81 vojaški nahrbtnik iz telečje kože, 82 narodni ples v Južni Italiji ln Siciliji. Navpično: 1 kopno, ki leži ob Južr.em tečaju, 2 norveško mesto, 3 osebni zaimek, 4 ognjenik na otoku Mlndanao, 5 špansko žensko ime, 6 ime pisatelja Jur-čeca, 7 predplačilo, 8 ruska poročevalska agencija, 9 rusko mesto ob črnem morju, 10 alkoholna pijača, 11 judovski kralj. 12 geografski pojem, 13 Verdijeva opera, 14 vrsta ladje, 16 azijska država, 19 Verdi-dijeva opera, 22 ruska reka, 2-1 bizant n-sko upravno področje, 27 mesto v Boki Kotorskl, 29 berač iz Od seje, 31 klic k pripravljenosti, k orožju, 33 svetopisemski prerok, 35 indijski denar. 36 z rokami zgneten sneg, 38 vzor, 44 žensko ime, 45 branje, 47 vetrn ca, 49 ustanovitelj socialistične ldeo^gije, 51 ime sv. Save, preden Je šel v samostan. 52 hrabra, 54 pratež. vojaški oddelek, 56 Zevsov sin, ki je trpel muke, ker je hotel prevariti bogove, 59 stara oblika veznika, 61 zlato (franc). 64 Mozesov brat, 66 filmski zvezdnik, 67 del hiše, 68 namenilnik glagola orati. 70 vprašalnica, 72 vrsta zemlje, 73 mednarodno društvo književnikov, 74 latinski finalni veznik, 76 igralna karta, 78 nota, 80 egipčansko božanstva Rešitev križanke št. 11 Vodoravn°: 1. Pctemkin, 8. otožnost. 15. set, 16. Aleksej, 18. Edi (y—Nelson). 20. A (leksander), A (tambolijski), 22. Knin, 24. tri, 25. noga, 27. tu, 28 rek, 30. astronomija, 33- čin, 34. Alah, 36. O (ton) 2 (u-pančič), 37. nerd, 38. romanca, 40. ul. 4L Asirec, 44. kamnai, 46. lo, 47. cvet, 48. poni, 49. mi, 50. alve 52. Kos, 55. zroč, 57. nag, 58. Ig, 59. ost, 60. po, 61. men, 62. kino, 63 sto, 64. azil, 66. A (leksander) C (orlzis), 67. vaja, 68. šest, 70. ta, 71. rožica. 76. laikih, 78. Maister, 80. ko, 81. Me-la, 83. on, 84. ro, 85 avto, 87. Ant, 88. strokovnjak, 93. arn, 94 Ra, 95. masa, 96. rio, 97. amen, 99. do, 100. kal, 101- nevelik, 103. piš, 105. Mata Hari, 106. trasanta. Navpično: 1. os, 3. tek, 4. Etna, 5. Kan- tor, 6. il, 7. neto, 8. Oslo, 9. te, 10. ojnica, 11. nega, 12. oda 13. si, 14. KarakaJa, 17. Krn, 19. Gundulič, 21. sel. 23. is. 26. oj. 27. tir, 29. kani, 31. Ržov, 32. muca. 33 čoln, 35. Hercegovina, 37. numizmatika, 42. sol-nica, 43 Cetinja, 44. Kosovel, 45. Amoniti, 51. van. 53. ost, 54. sto, 56. rez. 62. Kari Mane, 65. lahko noč. 69. S(mlth) A (^am), 72. žolt, 73. rano, 74. KS, 75. Bern, 77. kova. 78. Morana, 79. rojaka, 82. ena. 86. trd, 88 sala, 89 krvi, 90. oie. 91. volt, 92. Kepa P5. mat, 98. Nin, 100. Ka, 102- m, 104. St. Naši kraji in ljudje Za propagando slovenske knjige Priprave za razstavo I&20 izbranih knjig Ljubljana, 22. marca. V petek je v prostorih Akademske založbe zborovalo društvo »Slovenska knjiga«. Pred dvema letoma ustanovljeno društvo, v čigar vodstvu so prijatelji slovenske knj'ge iz vrst knj žsvnikov, profesorjev in drugih intelektualcev, je z izdatno podporo banske uprave prip-av;!o tehn'<*ne pogoje za prrrejan-e potujočih rrzstav n j-5e knjige v državi in morebit' tud: onkraj njenih meja. Dalo je namreč izdelati po nabitih pr^f. inž. Kosa zložljive ra "stav ie p?lice in druge potrebne rekvizite, kJ b->*o omogočili prirejanje večjih a'i manjših kn^žnlh raz?tav v kntei koli d--oran®. S takimi razstavam' namerava društvo »Slovenska knjiga« pr!b'iževatj širokemu občinstvu na-?o knjigo ter vzbu 'ati zan'o večje zan;manie, izven slovenskega jezikovnega kroga pa reprezontirati slovensko kni!ž-io kulturo, ki je po splošnem priznanju dosegla že visoko raven. Občni zbor »Slovenske koj;ge« je. vodil ustanovitelj in predsednik društva, bivši min!ster g. dr. Fr-m Novak. Po poročilu o dosedanjem d°lu je bilo sklonjeno, da bo d:uštvo prir°d;o v m o ju t. 1. prvo po-izkusno razsLavo v dvorani Narodne gale- rije. Razstava ho imela reprezentativen značaj in združila okrog 1500 izbranih knjig, ki so še na knjižnem trgu. Naše najpomembnejše založbe so zagotovile društvu svojo pomoč in mu dale na razpolago po dva izvoda svojih izdaj. Ta dva izvoda ostaneta stalno pri društvu za rame razstave, ki jih ima »Slovenska knjiga« v načrtu. Majniška razstava v Ljubljani bo otvoj-jena dne 3. maja zvečer. Prisotni predstavitelj založbe Tiskovna zadruga g. dr. Otmar Pirkmajer je stavil ab koncu nekatere prav dobre predloge, o katerih bo besada v javnosti ob drugi pri]'ki. Zborovalci so pozdravili njegove predloge s soglasnim odebravan-em in društvo »Slovenska knjiga« jih je sprejelo v svoi delovni program. S tem v zvezi je bilo ugotovljeno, da se ie pobožaj slovenske knjige zarsdi naraščajoče draginje z°lo i poslabšal in da je prav zaradi tega treba I ukreniti vse, kor je mogoče, da se naša j knjiga poceni. Tembolj je treba povečati prop-gardo zanjo in prav društvu -Slovrn-r-ka knjiga« s° zabavljajo v sedanjih prilik," h in ncpril:kah pot; ebne in hvaležne naloga. tsvanje ¥ prgSfolnlci Sedelo vata fese-© pri ršavccstnem vojaškem koncertu Trbovlje. 22. marca Vrsto jubilejnih koncertov, ki jih je ob svoji desetletnici priredil Trboveljski slav-ček, bo dostojno zaključilo gostovanje mladih pevcev v Beogradu. Vabilo je tokrat izšlo iz vrst beograjskih prirediteljev svečanih beograjskih koncertov za jugoslovansko vojsko in znanih glasbenikov naše prestolnice. Naši Slavčki so Beogradu že dobro znani. Njihovi koDcerti so beograjsko občinstvo navdušili za visoko pevsko umetnost našega mladinskega zbora iz trboveljskih črnih revirjev. Tokrat se odpravljajo že petič proti jugu ln ni dvoma, da bo pesem iz mladih rudarskih grl osvajala in zadivila vnovič vse. ki jo bodo čuli. Sodelovanju pri slavnostnem vojaškem koncertu bo sledil javen koncert 6. aprila zvečer v Kolarčevi dvorani. Spored je skrbno sestavil in mojstrsko naštudiral pevovodja g. Avgust šu- ligoj. Vrsta pesmi bo prav pestra in sestavljena iz narodnih, religioznih in umetnih pesmi, gotovo naših najboljših mladinskih skladb. S sodelovanjem pri velikem vojaškem koncertu bodo Trboveljski slavčki iznova potrdili svoje visoko nacionalno poslanstvo, ki so ga izpričali že tolikokrat doma ln v tujini v velik prospeh naše pevske glasbe. Trboveljski slavčki so pa tudi v svoji ožji domovini prav za prav prvi uvedli vojaške koncerte, saj so z velikim uspehom nastopili pred celjsko in mariborsko garnizijo ter našo hrabro vojsko navdušili z lepo jugoslovensko pesmijo iz mladih grl. Na jubilejni turneji proti jugu želimo našim Slavčkom in zborovodji šuligoju novih uspehov in pevskih lavorik. ki jih bodo, o tem ne dvomimo, od bratov Srbov deležni v polni meri! Beograjsko javnost že sedaj opozarjamo na koncertno prireditev! Bvafsef tet Glasbene Matice v Krškem Krško, 22. marca Te dni proslavlja Glasbena Matica v Krškem 20-letnico svojega plodonosnega dedovanja pri širjenju slovenske narodne in umetne pesmi med narodom. Potreba po vokalni glasbi je iz dneva v ■dan naraščala in se je v svobodni Jugoslaviji zahteva po slovenski in jugoslovanski narodni in umetni pesmi še stopnjeva'a. Uspehi ljubljanske Glasbene Matice in njene turneje po osvobojeni domovini so k ustanovitvi novega pevskega zborn samo vzpodbujale in tako vidimo .Torka Pfeifer-ja, ko 1921. ustanavlja pripravljalni odbor Glasbene Matice. Kmalu so se začele vaje moškega in mešanega pevskega zbora, ki ga je vodil Vekoslav Čander. 8. junija 1-1921. je zbor priredil že samostojni koncert. Uspeh je bil n>"<3 vse zadovoljiv. Sklican je bi! prvi občni m ustanovni zbor, kjer je bila soglasno sklenjena ustanovitev Glasbene Matice v Krikom ter je bili izvoljen za prvega predsednika društva nad-učiteli Leopold Levstik, docim je čander še nadalje obdržal vodstvo zbora. Na ved- 1940. p« je Matic« spet pod streho Sokolskega doma. Glasbena Matica je ▼ času svojega 20-letnega delovanja priredila 12 samostojnih koncertov ter dve gostovanji v Brežicah in Sevnici. Vsako leto pa priredi društvo r poletnih mesecih izlete zbora v okolico, združene s pevskimi nastopi na prostem. Kako priljubljeni so ti nastopi, so dokaz številne prošnje iz rajnih krajev, naj pridejo pevci v njihovo sredino. Društvo je sodelovalo tudi pri številnih operetah in narodnih igrah. Moški pevski zbor pa je nastopil v tem času 128-kmt pri pogrebih, vsesvetskih komemomcijah in s/ličnih prireditvah. Da društvo dostojno proslavi jubilej svojega obstoja, bo priredilo v ponedeljek 24. t. m. ob 20 v Sokolskem domu jubilejni koncert, na katerem hoče pokazati uspehe svojega 20-letnega določanja Da bodo zastopana vsa polja, na katerih se je dru"-tvo v času svojega obstoja udejstvevalo, bo na sporedu tudi spevoigra Milčin^kega »Volkašin«. Društvo jo povabilo za ta večer k sodelovanju svojega dolgoletnega člana g. Andro Štruklja, slušatelja zagrebške glasbene akademije, k' ga bc spremljal na klavirju njegov učitdj g prof. Milan Raizer in bo tudi sam pe' štiri narodne medjimurske pesmi. Njega in fidč. PoJ-dico Skodovo bo spremljal na klavirju g. dr. Rajko Fenc. Nato bo celotni zbor zapel več pesmi. Pri koncertu bo sodeloval rudi sokoiski salonski orkester Ker je zanimanje za koncert zelo veliko, opozarjamo vse. ki žde pesetiti jubilejni koncert, da si pravočasno nabavijo vstopnice v predprodaji v papirnici Engelsfeet-ger v Krškem. Agilnemu in požrtvovalnemu pevskemu društvu želimo ob 20-letnici njegovega plodonosnega delovanja na polju slovenske in jugoslovanske narodne in umetne pesmi Še obilo nadaljnjih uspehov. L. Č. Lep mladinski pevski koncert i ljubljanskih meščanskih in srednjih Sol v operi Ljubljana. 22. marca Pevski zbori ljubljanskih meščansk h in srednjih šol so priredili danes popoldne v Operi koncert za šolsko mladino, ki se bo jutrj dopoldne ponovil tudi za širšo javnost. Gledališče je bilo dobro zasedeno večidel z mladino, pa tudi z odraslimi, zlasti s profesorji ln učitelji. Koncert je obsegal deset nastopov. Zastopane so bile prva in druga, Lichtenturnova ln uršulln-ska meščanska šola, klasična gimnazija, tretja ln četrta realna gimnazija, državno učiteljišče, uršulinska gimnazija in učiteljišče.. Posamezne zbore so vodili: Frid. Saršonova. s. Filerlna, M. Laharnarjeva, m. Egidija Mencin. prof. M. Mahkotova. I. ColnariC, I. Krmpotič, D. Cerar. Bogumil Voglar, Slavko Mihelčič. a skupni pevski zbor srednjih šol ln učiteljišča Franc Stanič in SI. Mihelčič. Program je bil določen tako, da so prišle do izraza starejše in modernejše pevske kompozicije in v izvajanju moški, ženski in mešani zbori. Sodeloval je tudi dijaški orkester in sicer z mešanim zborom tretje moške gimnazije, ki je pel Schwabovo »Kanglico«. T3ko je dovolj pestri program nudil vpogled v metode pevskega pouka na naših srednjih {n meščanskih šolah ter j« zlasti strokovnjaku, a do neke mere tudi širšemu občinstvu, pokazal stanje glasbene kulture med našo mladino. Kljub neenakomernemu nivoju — kar je spričo šolskih in stopenjskih razločkov umIj'vo — je ta kultura vredna uvaževanja. čeprav bi si lahko zamislili še večje uspehe, če bi bilo vzgoii za glasbeno umetnost odmerjeno v naših šolah važnejše mesto, kakor to zahtevajo nekateri sodobni pedagogi. Vse-kako je mladina s svojimi učitelji izpričala. da je tudi v tem pogledu na dobri poti. Zlasti nekateri zbori kažejo lepo izenačenost glasov tn vzorno pevsko disciplino; med mladimi pevci ln pevkami vzbuja pozornost marsikateri glas, ki se utegne po-vzpeti preko srednješolskih učnih dolžnosti k višjim smotrom pevske kulture. Hvale vredno je, da se goji s petjem tudi domovinsko čustvovanje, kar je zlasti po-kazal Foersterjev Venec Vodnikovih pesmi v Izvedbi moškega zbora četrte realne gimnazije in moški zbor klasične gimnazije z Vodopivčevo »O večerni uri«. Mlade pevce je njihovo večidel prav tako mlado poslušalstvo živahno pozdravljalo. Ponovna razprava zaradi uboja Janez Jamnik, ki je ubil Franca Kadunca, jc bil iznova obsojen, vendar samo na eno leto sfvu društva so se m Levstikom zvrstili Joško Pfeifer, Josip Vutkovič in Hubert Završnik. Zbor je od ustanovitve dalje vedno boflj naraščal ter se izpolnjeval v splošno zadovoljstvo. Dočim je ob ustanovitvi štel le kakih 25 pevcev in pevk, je v I. 1936. dosegel svoj višek 3 56 aktivno sodelujočimi pevci. Danes šteje zbor 47 aktivnih članov. Za pevovodja Čandrom je prevzel vodstvo ravnatelj g. Josip Vutkovič, ki vedi zbor še danes. Društvo si je v teku 20 let nabavilo lasten klavir, popolno opremo za glasbeno sobo, ima krasen arhiv not ter tudi nekaj gotovine. Poudariti moramo Kcrana« »Lab"d < Nesrečo rh ie /cad lo večji del na Atlantskem Oceanu S; vec-a so mornarji ki imaio toi;ko poguma da se izpostavljalo nevarn- plovbi zavarovani za primer voine nesreče Pocam zna družina dobi v primeru smrti red:telja am 100 000 M rnarji. ki preživijo nes ečo. pa dobijo 5.000 in oficirji okrog 10.000 din za potopljeno svojino Večji del so te vsote preneznatne da bi krilc pravo škedo Pa-rcplovne družbe morajo plačevati svoje mornarje dok-er so na poti v domovino in jim morajo poravnati t -di notne stro.'ke. * Madžarski letoviščarji povptijo B'"d. Po posredovanju Tuii koprrmetne zveze v Liubljani je potovalna pisarna BUSZ v Budimpešti poleg nameravanih pomladanski izletov na morje razpisala tudi izlet v S'o-venijo. Po načrtu te pisarne bo obiskalo Bled o Veliki noči približno 50 madžarskih gostov, ki bodo ostali tam 14 dni. Za poznejši čas so predvidena potovanja tudi v druga slovenska letov šča. * Barve v gorah. Predavanje Slavka Smoleja pod tem naslovom je tako zelo dobro uspelo, da moremo trditi, da je ne samo preseglo vsa pričakovanja, temveč da ga moremo označiti kot najboljše dosedanje alpinistično-skioptično predavanje v Ljubljani. Zaradi tega se je odbor AS Skaie odločil za ponovitev predavanja v sredo 26. t. m. ob 20. uri v frančiškanski dvorani. Opozarjamo že v naprej vse interesente, naj si nabavijo vstopnice v pred-prodaji v kinu Unionu, da se ne bo zgodilo kakor zadnjič, ko je moral marsikdo oditi domov, ker ni bilo več vstopnic na razpolago. (—) * Novo delo slovenskega muzikologa. G. kapelnik dr. Jos. C e r i n je dovršil te dni obširno studijo o slovenski katoliški cerkveni pesmi od 1. 1500. do 1800. Ta študija, ki je nekak pendant čerinovim »Pesmim slov. protestantskih pesmaric«, obsega tale poglavja: 1. Viri slov. cerkvene pesmi. 2. Reformacija in protireforma-cija. 3. Generalni bas. 4. Eno in večglas-no petje. 5. Slovensko petje v ljubljanski šenklavški cerkvi. 6. Mestni in deželni trobentači. 7. Rokopisne pesmarice iz prve polovice 17. stol. 8. Jožefinska doba. 9. Slovenske maše 1729—1830. 10. Paglovče-va pesmarica iz 1. 1733. Študija je opremljena s številnimi glasbenimi priiogami in slikami. * Vprašajte svojega hišnega zdravnika! Potrdil vam bo, da je odlično sredstvo proti opeklinam, krastam, lišajem, prišču, ranam. razpokani koži, podplutbam in vsem ostalim nečistočam kože pri deci in odraslih znana krema Babymira. proizvod Sal-lopekove lekarne. Zmerom je dobro, ako imate za vsak primer škatlico kreme Ba-bymire v hiši. (—) * življenje podložnih kmetov, ki jih niti v urbarjih zapisana »stara pravda« niti »punti« niso rešili suženjskega življenja, nadalje življenje plemiških rodbin (Rauber, Paradeiser, Schvvab, Rain itd.), protestan-skih pridigarjev (Truban. Knafelj, Roka-vec, Dalmatin itd.), škofov (Rauber) See-bach, Hren) je opisal Damjan Vahen v svojem zgodovinskem romanu »Gospoda«. Najbolj pa bo nedvomno zanimal vse opis borbe plemstva za svobodo protestantoma in zmago škofa Tomaža Hrena, ki je z »reformacijskimi komisijami« s silo zatrl protestantizem na Kranjskem. Naročajte roman v subskripciji za 56 din, v platno vezan 75 din, pri založbi »Naši obrazi«, Ljubljana, šubičeva ulica SUH. (—) * Občni zbor planinarjev v koči na Sv. Gori. Litijska podružnica SPD zboruje najrajši na sedežu svojega kraljestva v Tomažinovi koči na Sv. Gori Tudi v nedeljo ie prišlo precej planinarjev iz Litije, Zagorja, Ljubljane. Trbovelj in od drugod k planinskemu sestanku Po poročilih odbora so razpravljali o raznih zod vab zasavskih planincev. Na pobudo trboveljskih planinarjev. ki idh ie zastooal njihov predsednik Tone Beg. so se tudi Litijani in Zagorja-ni pridružili sode^vanju pri posebni zasavski številki »Planinskega vest-nilca«. Občni zbor se je izrekel proti povišanju članarine. Dan ie bil krasen in so planinci spet vsi pritrdili, da ie Sv. Gora najlepša izletniška točka v Zasavju in v bližini Ljubljane. Turistom Da niso na roke nerodne jutranje železniške zveze: železniška direkcija naj bi snet uvedla vlak. ki je odhajal ob 8. iz Ljubljane. * Vabilo. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani vljudno vabi vse one vlagatelje, ki se še niso zglaslli zaradi odgovora o izplačilu hranilnih vlog, da se čim prej zglase s hranilnimi knjižicami v njeni poslovalnici ali pa da jI sporoče svoje naslove in številke svojih hranilnih vlog. » Nevaren ubod skozi podplat. Na Savi psi t .i ti ji je Mohorjeva Maiči, hči železr * 333 žrtev trebušnega legarja Poročali smo o epidemiji trebušnega legaria. ki se je pojavila v Srbobranu v Vojvodini D >-slej je zbolelo že 33 oseb. od teh ie 62 bolnikov v začasni bolnišnici Umrio ie 15 bolnikov od tega 5 v b lnišnici Doslej so cepili deloma enkrat, deloma dvakrat skoraj vse prebivalstvo Komisiia ie dognala, da ie epidemija nastala zaradi javnega vodnjaka, v katerem ie voda vedno kalna Vodnjak je precei globok in ie zeora' prekrit z betonsko ograio in p-o*čo da r>e bi deževalo vanj in da ne bi dotekal* gnojnica Kliub temu se ie voda okužila Pomočnik ministra za sooialno poetiko in narodno zdravje dr Gojko St ja^ovič ? -"rektorjem o^rednjera higienskega zavoda dr Bogoljubom Konstant.: ovič°m iz Beograda ter z dnsrimi u^led-iirr zdravniki osebno nadzorujejo pobijanje nevarne ep;demije /L ..Asi iN. I l»CUlL.\lV-l ske a rodu. Dejan-ko je ciganska krstna slava samo starinsko proslavljanje pomladnega preroda Ciganska krstna slava v Beogradu ie bila letos v Ulici gospod ira Vučiča. kjer je tudi spominska plošča v spomin ciganom ki so padli in pomrli v vojnah od 1912 do 1°13. Krstna slava je bila opravljena z običajnimi obredi, popoldne pa je biia v l in ljudska veselica. Bilo le mnogo eodbe in petja pozro v noč. * Namesto pred < llar je moral v zapor. Krznar Jovan Si;:mund iz Varaždina se je v letu 1936. zaljubil v Kristino Pistorjevo. Lepo sta sanjarila o bodočem zakolu. On je obljubljal nevesti gradove v oblakih, ona pa mu ie gcv:rila. da ima 50 jurjev dote. Živela sta nekaj čaa skuhaj in Kristina ie brž spoznala, s kom ima opravka. Te dni ie prišla njuna zadeva pr~d beograjsko sodišče in priče so potrdile da je Kristina mnogo trpela, dokler ie živela z Jovanom Sigmundom. Namesto, da bi s i poročila, bo šel Jovan Sigmund za 5 mesecev v strogi zapor ter bo moral Kristini vrniti, za kolikor io je oškodoval. * Ubfj zaradi njive. V vasi Sumah nedaleč od Oplenca ie prišlo do ža osrt nega poboja. Premožni kmetovalec 38'etni Peter Jakovljevič je s sekiro pobil svojega soseda Milovana Radojtecviča. Prvi k kir drugi sta želela k-p't; veliko nj:vo st o-ieea skupnega s-s da M len t ja Milo"ev~'ča. Slednjič je kupčijo sklenil Milovao Ra-do j kovic. To je Jakovljevča tako r^rie-zilo. da je izvršil zlečin Tako :e zara i e^e same njive mo al eden v grob d/ugi v ječo. * Kmetsk* bHva zaradi z^m":e. Leta 1937. je občinska uorava v Novem Mom-čilovem v Srbiji dodelila Bojici Rad'vo-jeviču znaten kos zemlje. Te dni ie Rsdi-vojevič hotel orati. Njego^ i a-t Andrej s sinom Bcrisavom r>a ie nahuiskal 20 kmetov. da so šli na Radivoj-ča češ da s- !a~t.i občnsko zemljo O bor ženi so ga h teli napasti. Ko so se mu približali na 50 metrov. ie tast Andrej kriknil zetu noj neha orali, sicer da ga bo^o ubi'i. Z?' s-> š? malo ni zmenil za t o sto ve besede T°dai so p"d'i prvi streli. R-jica ie za"el bežat', tast za njim. Ko je vido1, da go bo do^ tel. ie Bojica ustrelil s samokre o i in ub'l tasta. Ostali napadalci so a da':r> pr" ra-njali. Tod-1 i je Bojicn us*>-e''n š~ sva' a in soseda Grujico M!odencvič-\ p-, tfinm oob^iu se 1<» sam oriiav'1 s~d:?x ■ P ei kovalni sodr1"'' n"tn pol ovit: vs" udeležence žalo.tneoa napoda. f*? u— Sprememba v vcd'tvu društva Rdečega križa v Ljubljani. Ker je bil g. dr. Oton Fcttich. predsednik pododbora društva Rdečega križa v Ljubljani, izvoljen za predsednika banovinskega odbora društva Rdečega križa, je prevzela gospa Minka Kroftova, soproga glavnega bančnega ravnatelja. predsedstvo pododbora društva Rdečega križa v Ljubljani. Za I. podpredsednika je bil izvoljen g. Maks Hočevar, ravnatelj meščanske šole v p., za II. podpredsednika pa g. Miroslav Gregorka, višji železniški svetnik v p. Novo vodstvo društva Rdečega križa v Ljubljani nam je porok, da bo društvo tuii v bodoče vršilo uspešno svoje človekoljubne naloge. Prebivalstvo našega mesta prosimo, da blagovoli to spremembo vzeti na znanje in da nam ohrani svojo naklonjenost tudi v bodoče. — Pododbor društva Rdečega križa, v Ljubljani. u— Nov grob. Dotrpel je narednik vodnik v pokoju g. Jože Maurin. Pokojnik je bil koroški borec in je bil splošno znan tudi med voiakj bivšega 17 peš. polka. Pogi-eb bo v ponedeljek cb pol 15 iz knpe-le sv. Petra na Žalah v Sv. Križu Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožal je! u— Požar v Zgornji Šiški. Včeraj je okrog trinajste ure topovski strel z Gradu javil, da nekje v mestu gori. Gasilci so Velefilm lz burnih dni svetovne f iiUamcIt*% gustav fr6,ich ~ vojne — iz tajinstvene Rusije V 6F3 IrfUIHJIUM^O Marija Andergast. naglo odbrzeli na najavljeni kraj — v Zgornjo šiško, kjer je v Kamnogor.ški ulici izbruhnil na podstrešju hiSe št. 14 požar. Ogenj je nastal najbrž zaradi preslabo izoliranega dimnika in so se vneli strešni tramovi, plameni pa so zajeli predmete, shranjene na podstrešju. Hitri in učinkoviti intervenciji gasilcev je uspelo ogenj že v kali zadušiti, in je škoda neznatna u— BUjardna L»'kma Ljubljana—Zagreb je že včeraj, na prvi dan, pokazala, da naši biljardisti lepo napredujejo Doseženi so bili naslednji rezultati: Vesely : Scv-nik (Lj.) 1:0, Sivic (Lj.) : Dragutinovič 1:0, Orehek (Lj.) : čerkuč 1:0 Našemu mojstru Eisenbartu se je posrečilo premagati znanega zagrebškega mojstra Dom-ca z rezultatom 200:170 Ljubljana je torej snoči vodila z rezultatom 3:1. Ko bodo končane igre na veliki deski, se bo pričela tekma na malih deskah Tekma se bo vršila še danes ves dan do 20 zvečer v bi-ljardnici kavarne Zvezda. u— Kadar se Ljubljančan vznemirja ali podrobneje zanima za velike in male probleme našega mesta, tedaj gotovo ne brez podlage Zadnje dni se uporno širijo govorice, ki jih moramo beležiti tudi mi kot kronisti, da je veletvrdka Bata prodala lansko leto v zunanjosti dograjeno palačo nasproti glavne pošte železninarju Ra-kusehu 'z Celja. Občinstvo je. kakor znano. z vidnim zanimanjem ln z odkritimi simpatijami sledilo ves čas dolgotrajnim pripravam ln poznejšnjim delom za to mogočno stavbo ki je vsekako v posebea Kras osrčja ljubljanskega mesta, šušljajo se razrovrstne vesti, ali je resnica ali ne, da je prišla ta lepa stavba v druge roke Najverjetneje pa bo držalo dejstvo, da je tvrdka Bata za enkrat odložila adaptacijo vseh notranjih del. ki jih Je nameravala izvršiti v dobi petih mescev po otvoritvi spodnjih prodajalničnih prostorov. Saj v to jo silijo današnje negotove razmere in pa dejstvo da so davščine od mesca do mesca zvišujejo in morda tirajo tako velikega davkoplačevalca v resno razmišljanje. Tudi lastnik sosednje Bcnačeve stavbe, ki se mora samo po sebi umevno pomakniti v novo regulacijsko črto. se je žc resno bavil z tozadevnimi načrti novo zgradnje. toda — tako vsaj govore — tudi on jih je spričo neznosnih novih dajatev opustil. Mogavice za krčne žile ter pasove za kilo doblte v drogerljl »Emona« IV. KANC, Ljubljana, Nebotičnik. ................................... —u Opekarska cesta v trnovskem okraju nudi po lansko jesen za hitro izvršeni kanalizaciji, ki je veljala preko milijona dinarjev, precej razorano in nepopolno lice. Res je, da je leva stran te prometne ceste zaradi delnega zasipanja nad meter globokega jarka pridobila kar tri metre doslej neuporabnega terena, vendar Je na desni strani še vedno globoko zevajoč jarek, v katerem se zbira gnusna mlakuža z najraznovrstnejšo vsebino. Nujna potreba nastaja, da se spričo nastopajoče pomladi do vrha zasuje in tako še ob pravem času odstrani morebitni smrad teh greznic, ki bodo brezdvomno širile v soparnih poletnih dnevih neznosni m zdravju škodljivi vzduh po vsej okolici. Na široko razrasle kostanje po dolgem drevoredu so v pozni jeseni sicer nekoliko okle-stili, sam drevored kot tak pa zdaj izgleda nekam čudaško, ko se odpira na obeh straneh na novo pridobljeni prostor, ki je skoraj širši ko prejšnja cesta v vsej širini, brez vsake simetrije in porazdelitve, šele po odstranitvi dolge vrste teh zastarelih dreves in po zasaditvi primernejših utegnemo dobiti eno najmodernejših prometnih zvez sredine mesta z Mestnim logom in dalje proti Viču. ZVOČNI KINO SOKOL — ŠIŠKA _telefon 41-79_ Prekrasne balade m ljubavni šlagerji v filmu Pesem svobode v gl. vlogi: kralj pesmi Eddy Nelson in Vlrginia Bruce. Predstave: danes ob 3., 5-, 7. in 9.; jutri ob 7. in 9. uri; v torek ob 3., 5.. 7. in 9. uri. Danes in v torek MATINEJA »Prijatelj moje žene" Predprodaja vstopnic! Prihodnji spored: Roža Poljski film Smučarji — turisti in športniki! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo in olje za sončenje. Pri vseh poškodbah uporabljajte priznano dr. Kmetovo »R a n o c e 1« mazilo. Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. ST. KMET. Ljubljana. Tyrševa cesta. u— Koncert Ijub'jnir>klh meščanskih In srednjih šol ki je včeraj p o po'dne imel odličen uspeh, bo gotovo tudi danes ob 11. napolnil operno gledališče do zadnjega kotička. Nad 800 sodelujočih mladih pevk ln pevcev ter glasbenikov in mešani zbor s 500 izvaja joči mi pač pomeni veliko redkost v našem glasbenem življenju. V primeri z visoko stopnjo glasbenega užitka in z dobrm namenom je vstopn:na na da-našnj! koncert od 3 do 16 din res malenkostna. Nestlejevo moko za otroke dobite zopet v drogerljl Gregorič kr. dv. dobavitelj, Ljubljana, Prešernova 5. u— Poslednja popoldanska predstava »Visoke pesmi«. 8 slik lz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, bo v šentjakobskem gledališču danes popoldne ob 15.15; na predstavo opozarjamo zlasti okoliško občinstvo. Dre-vi ob 20.15 in na praznik 25. t. m. ob 20.15 pa bo ponovitev Izvrstno uspele Bučarjevih »Na Trški gori«. Pri predstavi sodeluje orkester Sokola I. pod vodstvom Danila Bučarja in mešani pevski zbor. Kupite vstopnice v predprodaji od danes dalje. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od ponedeljka od 20. do srede do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta 62. telefon 27-29. u— Poštna hranilnica, podro£nica v Ljubljani, na praznik Marijinega oznanjenja 25. t. m. ne bo poslovala. u— Državna hipotekama banka kr. Jugoslavije, glavna podružnica v Ljubljani, na Marijin praznik 25. t. m. ne bo poslovala. (—) n— 20. občni zbor matičnega društva Kola jugoslovanskih sester v LJubljani bo na cvetno nedeljo 6. aprila ob 10. uri v mali dvorani Kazine. Članice in prijatelji društva vljudno vabljeni! u— Podružnica Kola jugoslovensklh sester v Šiški vabi članice na II. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek 24. t. m. v salonu Keršičeve restavracije, Frankopanska cesta. (—) u— Pogled v sodobno Turčijo je naslov predavanja, ki ga bo imel urednik in publicist g. Božidar Borko v sredo 26. t. m. na Ljudski univerzi (Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije). Začetek ob 20. uri. Vstopnine ni. u— Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Mostah vabi na praktično predavanje o pravilnem obrezovanju sadnega drevja, Ki bo danes ob 10. uri na vrtu g. Kregarja na Zaloški cesti, poleg gostilne »Pri sedmici«. u— Praktično obrezovan e sadnega drevja bo v nedeljo popoldne ob 14. uri (ob 2.) na vrtu g. Zavašnika na Tržaški cesti 133. Obrezoval bo priznani strokovnjak g. Mi-hevc Tone. u— Aktualno predavanje Pedagoškega društva. Pedagoško društvo v Ljubljani priredi jutri 24. t. m. aktualno predavanje o predlogih za novi zakon o ljudskih šolah. Govoril bo priznani šolski in pedagoški delavec g. prof. Gustav šilih iz Maribora. Začetek predavanja bo ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Opozarjamo na to predavanje vse, ki se zanimajo za pereči problem naših ljudskih šol. Vstopnine ne bo. u— Nalivna peresa Osmia dobite v papirnici M Tičar, Ljubljana. Seienburgova ulica 1, in na Sv. Petra cesti 26. (—) u— Knj;govodstvene, pisalne, računske stroje in registrirne blagajne vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvorakova 3, tel. 24-07 (—) u— Koledar pod tramvajem. Včeraj popoldne se je peljal s kolesom 331etni Ljubljančan Alb n Nered čez frančiškanski most. Med vožnjo ga je podrl tramvaj na tla. Reševalci so prepeljali ponesrečenca v splošno bolnico, kjer so ugotovili, da ima poškodbe na roki in bo kmalu okreval. n— Vandalizem razuzdanih fantalinov. Pišejo nam: Vse graje in obsodbe vredno je pobalinsko počenjanje nekaterih drznih fantalinov, ki si domišljajo, da smejo nemoteno uganjati raznovrstne vragolije. Minuli teden je vestni negovalec obrežnih nasadov, očka Kraljič, kakor vsako pomlad, skrbno dan za dnevom urejeval vsa pota ob nizki živi meji, zrahljeval njuno rast, obsekaval majhne gredice in odstranjeval nepotrebno navlako. S tem je poskrbel, da bo prihodnje tedne pognalo pomladansko popje v vsej svoji bujnosti. Pa se dobi zanikam paglavec, ki hoče na mah uničiti ves ta napor redoljubnega uslužbenca mestnega delavca, ki je s posebno spret-neki tak izgubljenec na obrežni strani Gradaščice tik trnovskega mosta zažgal suhe travnate bilke in hitro zbežal. Trava se je pričela naglo smoditi in že je visok, gost dim opozarjal mimo idoče na pretečo nevarnost. Več metrov naokrog je plamen že zasegel osušeno travnato nabrežje. Neki pasant je opozoril v bližini se mudečega mestnega delavca, ki je s posebno sprot-nostjo kmalu pogasil razširjajoči se ogenj. Drug primer se je pripetil na Krakovskem . nasipu. Ondi je prejšnji teden ponoči neki tak nepridiprav odtrgal prvo leseno klop j tik šentjakobskega mosta in odnesel desko. | Tak vandalizem povzročijo mladi, neodgo-1 vorni razuzdanci, ki se potikajo brez nad-' zorstva po prometnih ulicah ter parkih in ki jim žilica ne da miru, da ne bi uničili kakega škodoželjnega dejanja. Tu je na mestu le eksemplarična kazen. Naj bi varnostna oblast energično stopila tem razigranim zlikovcem na prste in kaznovala njihove starše, ki so vendar dolžni, da pazijo na početje svojih otrok. u— »Po gostovanju WII!yja Forsta«. Advokat g. Miloš Stare je poslal uredništvu »Jutra« naslednje pismo: »Velecenjeni gospod urednik! V zastopstvu in po nalogu mojih klijentov Prosvetne zveze v Ljubljani in g. Milana Khama vas na podlagi danega mi pooblastila prosim, da blagovolite v smislu čl. 26 in 27 tiskovnega zakona objaviti v zvezi z notico, objavljeno v dnevniku »Jutro« št. 58 z dne 9. HI. 1941. na strani 11, v petem stolpcu pod naslovom »Po gostovanju Willy Forsta« sledeči popravek: NI res, da je z obiskom znamenitega filmskega igralca Willya Forsta kino Union najavil veliko senzacijo, ki se je po krivdi prirediteljev izmaličila v neverjetno potegavščino, kakršne Ljubljana že dolgo ne pomni in ki je vredna najostrejše graje toliko bolj, ker občinstvo nI bilo prikrajšano samo za umetniško doživetje, temveč je bilo tudi za lepe denarje. Res pa je, da prireditelji niso zakrivili nikake potegavščine, ker sta napovedani program in nastop Wllyja Forsta odpadla brez krivde prirediteljev v zadnjem trenutku in je bilo občinstvu javljeno, da bodo prireditelji višek plačane vstopnine naklonili dobrodelnim namenom. Ni res, da ne moremo razpravljati o motivih, ki so lastnike (Prosvetno zvezo in g. Khama) privedli do tega. da so povabili Forsta v Ljubljano, na sramotni oder pa moramo postaviti ves njihov postopek. Res pa je, da je prišel Wllly Forst v Jugoslavijo na povabilo filmske izposojevalnice Tesla film, v Ljubljano pa le. ker je bil tu Igran film navedene izposojevalnice in da nI nikake osnove postopek prirediteljev postaviti na sramotni oder. Ni res, da bi morala nadzorna oblast tako ravnanje prelskavati in napraviti red. res pa je, da ni bilo nikakega takega ravnanja, da bi ga moralo prelskavati oblastvo in delati red. P. n. občinstvu naznanjam, da sem dne 24. t. m. 0 T f 0 R 1 L v Ljubljani, Prešernova ul. 9 (poleg glavne pošte) trgovino s ievlii Moje geslo bo: dobro blago in solidne cene JULU VODNIK I u— Nesreče. Posestnik Janez Mule iz Starega trga pri Ložu si je dajal opravka v gozdu pri podiranju dreves, pa ga je pri tem debela veja oplazila in mu zlomila levo nogo. Delavcu Maksu Nakstu iz Ljubljane je padel težak hlod na nogo in mu jo zlomil. SOletno delavko Marijo Laznikovo, zaposleni v tovarni »Eka« na Tyrševi cesti, je stroj pri delu zgrabil za desno roko in ji zmečkal prste. V" bolnišnico se je zatekel po pomoč tudi 311etni rudar France Bar-tol iz Kočevja, ki je doma pri padcu z des-n co udaril po šipi s tako silo, da si je pre-rezal žile. Včeraj je okrog poltrinajstih na Celovški cesti osebni avtomobil podrl 64 1( tnega posestnika Miho Sekneta iz Vogla pri Šenčurju. Sekne je prečkal cestišče, pa ga je odbil blatnik mimo drvečega avto-r.iobila, da je udaril z vso silo ob kamenita tla in se močno poškodoval na glavi. Nezavestnega ponesrečenca so poklicani reševalci odpeljali v bolnišnico. u_ Smrt zai-adi opeklin. V petek proti večeru so pripeljali reševalci v bolnišnico Tletnega železničarjevega sina Petra Za-virška iz Most in njegovega 41etnega bratca Tončk?. Otroka sta se podila doma po kuhinji, pa je eden izmed njiju prevrnil s štedilnika lonec vrelega mleka. Vrelo mleko se je zlilo otrokoma na glavo ter jima prizadejalo težke opekline tudi po prsih in rokah. Starejšemu Petru so zdravniki rešili življenje, dočim je Tonček ponoči zaradi prehudih opeklin umrl. 11 ftaffa e— Brezposelnost Pri ceHsiki borzi dela je bile- 21. t m. v evidenci 1481 brezposelnih (1201 mo kih in 280 žensk) nasproti 1476 (1184 moških in 292 ženskam) dne 10. t m. Delo dobi 10 hlapcev, 5 zidarjev, 2 čevljarska pomočnika, 18 kmečkih dekel, 4 kuharice, 3 služkinje, po 2 vzgojiteljici in sobarici ter po 1 hotelska kuharica, tkalka in postrežmea. e— Ljudsko vseučilišče. V ri&alnici meščanske šciie bo predaval jutri ob 20. dr. Jos:p Mal, ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani, o svetovnem nazoru starih Slovencev. Opozarjamo na to zanimivo predavanje našega uglednega znanstvenika-zgodovinarja. e— »Za cvetjem preko Karavank v Ju-!i:e« je naslov predavanja, ki ga pri reci: ljudsko vseučilišče v četrtek 27. t. m. c h 20. v risalnici meščanske šale Predaval bo g. Slavko Smoiej z Jesenic. Predavatelj 1 .< predvajal nad 200 krasnih barvnih dia-poz.tivov, ki so izzvali v Ljbljani teko nav-tVfcnje, da bo moral g. Smoilej svoje predavanje tam ponoviti. Zaradi predvidenega kega nivala opc^rjamo občinstvo, da *i pravočasno zagotovi sedeže v predavalnici. e— Strelska družina v Celju bo imela svoj redni letm občni zbor 4. aprila ob 20. v restavraciji Celjskega doma. (—) e— Šahovski turnir za prvenstvo Celja. V tretjem kolu, ki je bilo odigrano v petek z ečer, so biih doseženi naslednji rezulta-t . Lcrbek : Grašer 1:0, Fajs : Rupar 1:0, ( b • F. Schneider 1:0, Tavčar : Golja 1:0, Modic : Schneider 1:0. Partija Mir-rik : inž. Sajovic je bila prekinjena. Prihodnje kolo bo v sredo 26. t. m. e— Odvetniško pisarno je otvoril g. Franjo Kranjc v novi zgradbi Pokojninskega zaveda na Krekovi cesti v Celju. e— Srcdpoctni sejem. Včerajšnji živinsiki in 'kramarrki sejem v Celju je obiskalo malo prodajalcev in še manj kupcev. Sejem je bil docela v znamenju sedanjih težkih prilik. e— Neznanec ga je obstrelil. Ko se je 30-letni, na Cesti na pokepališče na Spodnji Fludinji pri Celju stanujoči delavec 1 rane Brodnik vračal v četrtek okrog 19. s Teharja domov, je blizu Teharja ustrelil nanj neznan moški in ga zadel v desno nogo nad kolenom. Brodnika so prepeljali V celjsko bolnišnico. Ozadje zločina še ni pojasnjeno, e_ Jat v župnišču V petek je prišel na Teharje pri Celju 42-letni delomrznež Karel M. iz Ljubljane in tam prodaial praske proti moljem. Obiskal je tudi župni-•Če in predal kuharici nekaj praškov proti moljem. Izkoristil je priložnost, stopil v upnikovo pisarno in ukrade1 iz nezaklenjene mizmee 2 600 din. Župnik g. Pavel Vesenjak je kmalu opaziil tatvino in javil zadevo celjski policiji. Na pedlag: osebnega popisa so kar'a M. že dve uri pozneje izsledili v Celiu p ga aretirali. Pri njem fo na51i še ves ukraden idenar. P< zaslišanju so moža izročili okrožnemu sodišču. a_ Mestni preskn»ovalni urad razglaša, d.3 bo * razdeljeval živilske nakazn ce za april v času oč 25. t. m. do vključno 1. aprila onoldne. Živilske nakaznice se bodo izdajale družinskim poglavarjem za ne m svojce, podnajemnike in služlnčad proti predložitvi pravilno izpolnjenih in po tr-ove h žigosanih talonov (glavi marčnih izkaznic živilske nakaznice se bodo delile na 7 rajonsk:h razdeliščih kakor doslej Stranke ki so izgubile marčno na-ka-n"co se naj v lastnem interesu javijo v sredo 26. t. m. ob 9. uri v svojih rajonskih razdeliščrh, kjer naj prijavijo izgubo nakaznic. Stranke se opozarjajo, da z dnem 24 t. m. neha poslovati, reklamacij-ski oddelek na Rotovškem trgu 1. Nakaznice se bodo delile dne 26. t. m. od 9 do 12 ln od 14. do 17. ure vse ni^ledrije dneve pa od 8 oo 12 in od 14. do 17. ure. Razpored razdelišč bomo pravočasno objavili. a_ poizkusno zatemnitev namerava v kratkem izvesti v Mariboru zaščitni urad. Namen poizkusa ie. da se prebivalstvo pripravi z vsemi sredstvi za primer trajne za-temr>i-ve in da disciMinirano lz\raja v?& navodila Zato daje mestno poglavarstvo o-ebivaistvu naslednja navodila: Zatemnitev mora biti popolna. Zato je treba za-temn'ti vse svetlobne odprtine vseh stanovanjskih poslopij, javnih poslopij ln lo-kalov industrijskih obratov in vsa Svetila vozil. Vse zunanje luči morajo biti ukinjene. Podrobnejša navodila daje prebivalstvu zaščitni urad mestnega poglavarstva v Mariboru, Rotovški trg 9. a— Rotovške novice. V petek 28. marca s pričetkom ob 18. uri bo v mestni posvetovalnici II. seja mestnega sveta mestne občine. Dnevni red obsega poročilo predsednik* mestne občine, poročila odsekov ter tekoče zadeve Mestnih podjetij. a— Iz gledališke pisarne. Zadnji gostovanji Podgorske in Nučiča v izvrstno sprejeti Begovičevi drami »Brez tretjega«, se vršita danes v nedeljo in jutri v ponedeljek zvečer. Veljata reda B in C. a— Lutkovno gledališče Sokola Maribor-Matica ponovi danes v nedeljo 29. t. m lutkovno igro »Snegulčica«. a— Vojni dobrovol jci! Letni občni zbor sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Mariboru bo v nedeljo 30. t. m. ob 9. v restavracijskih prostorih »Grajske kleti«. Odbor. a— Letošnja turistična sezona. Pred-snočnjim je bila plenarna seja upravnega odbora Tujskoprometne zveze v Mariboru, na kateri so razpravljali o pripravan za letošnjo turistično sezono. Kljub največjim težkočam, s katerimi se ima Zveza boriti zaradi sedanjih razmer, je bil sestavljen tudi za letošnje leto obsežen delovni program. V teku debate so predvsem predstavniki zdravilišč in naših planinskih turističnih postojank opozorili na to. da je prvi pogoj za uspešen razvoj turistične sezone, da se turističnim krajem zagotovi zadostna in nemotena oskrba z glavnimi živili. Zaradi izredne važnosti turizma za gospodarstvo v Sloveniji se je Tujskopro-metna zveza v Mariboru ponovno zavzela pri »Prevodu« v Ljubljani, da se vpraša-nej brezhibne in zadostne oskrbe turističnih krajev z živili pravočasno, pred začetkom letošnje turistične sezone, ugodno reši. a— Gori! V Turnišču na Dravskem polju je ogenj upepelil gospodarsko poslopje posestnika A. Hunkarja, ki trpi zaradi požara občutno škedo. a— čigava je zlata ura? Pred Grajskim kinom se je našla zlata damska ura, ki jo dobi lastnica na policiji. a— V ^ajni razpravi je mariborski mali kazenski senat obsodil 38'etnega zidarja Ivana Grebenca iz Maribora na 6 mescev zapora in sicer po zakonu o zašč ti države, ker je lani dne 14. decembra na Frankopa-novi cesti žalil naš narodni čut. a— Nezgode. V Jarenini so se splašili konji 18'etnemu hlapcu Ivanu Kobaletu, ki je padel pod voz in obležal s hudimi poškodbami na vsem telesu. Pri obrezovanju drevja je padel z drevesa 421etni viničar Simon Krajnc i,z Pesnice, ki si je pri padcu poškodoval po glavi, razen tega je dobil hude notranje poškodbe. V Zre?ah se je zvrnil voz na 391etnega hlapca Alojzija Gosaka ter mu poškodoval rame. Z lestve je padla in si zlomila levico lSletna kočsr-jeva hčerka Jera šegulova iz Cirkovc. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski splošni bolnišnici. a— Tatovi na pohodu. Mehaniku Edvardu Petelinu v Kopališki ulici je neznan t3t ukradel dva gumijasta plašča za tovarni avtomobil, vredna 3000 din. Z dvorišča na Meljski cesti sta izg'nili dve moški oblaki, vredni okoli 2500 din, ki sta last gostilničarja F. Jelena. Pol:clji so bile včeraj prijavljene tudi 4 tatvine koles, in sicer 3 moških ter 1 ženskega kolesa. Iz Ptufa j— K proračunu mestne občine je mestni svet sprejel tole uredbo: 1. Prenosi med partijami niso dopustni. Istotako niso dopustni prenosi med osebnimi in materialnimi izdatki. 2. Iz proračunske rezerve se ne smejo zvišati krediti, določeni za osebne izdatke, pač pa se morejo zvišati iz proračunske rezerve krediti za nove pokojnine. 3. V letu 1941 izpraznjena službeni mesta se razen v primeru neogibne potrebe ne dopolnijo. 4. Vse obč;nske nabave razen onih do 10.C00 d'n se morajo vršiti z razpisom na mestni oglasni deski in s pismenim pozivom na tvrdke, ki pridejo v poštev za dobavo. Pri ponudbah ni odločujoča le najnižja ponudba, temveč tudi kakovost blaga in dela; ozirati se je treba zlasti na tvrdke in osebe, pri katerih se uporabljajo domače delovne moči in domači proizvodi in pri katerih je položai delavstva, odnosno osebja socialno pravičen. Iz Novega mesta n— Na prošnjo učiteljskega zbora v Šmarjeti v zvezi z objavo naše notice rade volje izjavljamo, da učiteljski zbor ljudske šole v šmarjeti kakor tudi noben član tega učiteljskega zbora nima zveze z dopisom, ki je bil objavljen v »Jutru-" dne 17. t. m. kjer se je obravnavala šmarješka šola in njen stavbni fond. Spričo tega je napad g. Karlovška na šmarješko učiteljstvo neutemeljen. n— Deset dni nezavesten. V vasi Sela pri šmarjeti je šel na domač skedenj 16-letni pos. sin Krnc Janez. Na povratku s skednja pa je dečka doletela nesreča, da je strmoglavil čez stopnice na zemljo, kjer je nezavesten obležal. Ker se dečkovo stanje na domu ni hotelo popraviti, so ga starši pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Ponesrečenec, ki ima težke notranje poškodbe in najbrž prebito lobanjo, leži že celih 10 dni brez zavesti. n— Tri težke nezgode pri podiranju bukev. Gozdni delavec Dular Alojz iz Pod-boršta je v gozdu podiral bukve. Neka bukev se je predčasno sprožila in zadela drt varja na desno ramo in desno nogo. Z zlomljenimi udi so nesrečneža prepeljali v bolnišnico. NIČ boljše sreče ni bil 251etni Bukovec Franc iz Toplic. Nesrečnežu je padla pri podiranju dreves na levo nogo bukev, ki je fantu zdrobila nogo. V kartu-zijskem samostanu v Pleterjah je bil zaposlen pri spravljanju bukovih hlodov Za-gorc Franc iz Talčkove vasi. Ko je pribr-ael po riži hlod, se Je v vznožju zadel v stoječe drevo, okrog katerega se je zavrtel in zadel Zagorca v levo nogo, katero mu je silen udarec zdrobil. Konj ga je udaril. Posestnik PovSe l Franc iz Sel Ima v staji zelo živega ko- • njička. Ko Je mož oni dan hotel žival vpreči v voz, ga je iskri konj nenadoma udaril in mu razbil spodnjo čeljust. n— Pretep v gozdu. V banovinskih gozdovih pri Sv. Petru 60 se sporekli med seboj drvarji in je nek bojevitež pograbil za sekiro m z držajem udaril 271etnega Dolenca Jožeta iz Mačkovca s tako silo, da mu je dvakrat prelomil levico. Iz škofje Loke šl— Protiluberkulozna lisa v Škofji Loki je imela preteklo nedeljo svoj letni občni zbor. ki ie iznova pokazal, da je ta ustanova med nami izredno trdno zasidrana in da prodira smisel za orga izir no borbo proti jetiki v čedalje širše p asti naroda. Delo lige ie bilo vsestransko usocš-no, zlasti Da se i e zrcalilo v delovanju pro-tiietičnesa disnanzeria. Izvrstno le usrrl skrbno organizirani proti tuberkulozni teden. Svoje posebno priznanje jc izrekel občni zbor g. Sovretu. ki ie b i izvoljen spričo zaslug za Ligo za častnega člana. Pri volitvah ie bil izvolien za Dredscdnika dr. Ivan Hubad. v odbor Da 16 članov. šl— Slovo vestnega urrdnka. Po o em-letnem službovanju na škofjeloški postaji se ie poslovil od nas s Ivan Novšak. pro-govni nadzornik. Novšak se ie kot p d-predsednik organizacije jugos ovanskih narodnih železničarjev in broda-jev mnogo udejstvoval na stanovskem področiu. Njemu. kakor tudi vsei niesrovi rodbini, ki se ia uvrščala v Sokola. žel;mo na novem službenem meshi vse najboljše! šl— Smrt vrlega meža. Te dni so položili na starološkem pokopališču k večnemu počitku 73-letnega posestnika g. Blaža Rozmana s Suhe ori Škofji Loki Pokoinik je bil vrl mož. Daleč na'koli je b:l znan kot izvošček in se je pečal s to obrtjo še izza svoiih mladih let. Lahko zapHemo da ie z Rozmanom izumrlo v našem okolju fijakarstvo. ki ie napravilo pet avtobusnemu prometu. Pokojnik je bil zmerom narodno misleč mož. Značaineea moža ie spremljala na poslednji poti vsa soseska, ki ie tako izkazala svoie sp štovanie pokojniku. Možu bomo ohranili lep spomin, hudo prizadetim svoicem pa izrekamo svoie sožalje! šl— Prvo jadralno letalo v škofji Loki. Dodatno k svojemu prvotnemu poročilu o gradnji jadralnega letala v škofji Loki smo naprošeni za objavo, da se jadralno letalo ne gradi pri g. Ivanu Cemažarju, marveč pri g. Ivanu Tavčarju, ki je bil nasproti jadralcem tako ljubezniv, da jim je odstopil svojo veliko delavnico z orodjem vred. G. Tavčar sodeluje z jadralci tudi pri gradnji letala samega. Iz Kran]a r— Koncert gimnazijske mladine bo v četrtek 27. t. m. ob 16. uri v gimnazijski telovadnici. Po koncertu bo sestanek staršev. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. r— žalostna »mrt. Te dni so našli ljudje v jutranjih urah v Straheči dolini nezavestnega moškega, ki je ležal z veliko rano na glavi poleg kolesa. Ranjenca so prepeljali k zdravniku dr. Pancetu, ki mu je nudil prvo pomoč. Ugotovili so. da je ponesrečenec Franc Umnik, občinski sluga iz Predoselj. Ko ga je zdravnik obvezal, so ga odpremili na njegovo stanovanje, ker ni izgledalo,- da bi bila r~na nevarna. Drugi dan je Umnik še odšel na delo, toda zvečer ga je obšla nenadna slabost ln nekaj časa nato je podlegel. Kakor je bilo ugotovljeno, je imel Umnik na glavi staro rano in se je v usodni noči, ko je padel s kolesa, udaril na istem mes*u. r— »čehosjoven^ka beseda« bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo 30. t. m. ob 8.30 dopoldne v Narodnem domu. r— Kino Narodni dom prikazuje danes največji glasbeni film sezone »Nesmrtni valček« Johann Strauss na vrhuncu slave. Iz Tržiča č— Društvo »šola in dom« na meščanski šoli v Tržiču priredi v dneh od 24. do 29. t. m. vzgojni teden za starše. Predavanja bodo v telovadnici meščanske šole vsak večer ob 20., samo v torek 25. t. m. (na praznik Marijinega oznanjenja) bo predavanje ob pol 16. Vabljeni vsi. predvsem starši meščanskošolskih in ljudsko-šolskih otrok. Vstopnine ne bo. V ponedeljek 24. t. m. bo nkratu občni zbor Društva »šola in dom«. Z Jesenic SOKOLSKO DRUŠTVO NA JESENICAH ponovi danes petič sijajno opereto „Lfubezen na] živi" Železniške zveze ugodne. — Predprodaja vstopnic v nedeljo dopoldne v Sok. domu. Iz Zagorja z— Smrt izkušenega rud ar; a Na Jože-fovo smo pokopali upokojenega rudai-ja Ivana Hauptmana. Pokojnik je bil iz Ko-strevnice in je že mlad zapustil rodno vas. šel je k rudniku v Hrastnik -a tremi svojimi brati. Takrat ie bilo posebno v navadi, da so rudarji večkrat menjali gospodarja in se kot kopači čimbolj izurili. Z.ito je tudi Ivan odšel za brati v Ljubno na Gornjem štajerskem, potem pa dalje v Nemčijo. Odtod jih je mnogo potem poromala v Ameriko in so tja šli tudi ni^ovi trije bratje, on pa se je z družino vrn'1 v domači kraj, a po prevratu je prišel k zagorskemu rudmku. Pred sedmimi leti je bil upokojen in je pri svoji družinlci lc-po preživel svoj počitek. Moža dela bomo ohranili v lepem spominu. Iz Trbovelj t_ Društvo rudniških nameščencev je na nedavni letni skup?č ni podalo račun o svojem delcvan;u. Društvo je odločno zahtevalo, da re vreso o sprominjevalni predlogi v zaVr-nrki n-črt o pokojninskem zavarovanju. Društvo se je zanimalo z a-sti za izvedbo pravilnika o človekoljubnih ustanovah in pokojninskih skl dh ter uspelo, da ie praviln k ;z."el v drugI cbliki, ki bo že dol e omogočala doloranje društvenih socialnih ustanov. Z"rcd! naraščajoče draginje ie odbor polaga! posebno važnost na vprašanje zvišanja name.**en-sklh prejemkov ter je Trbovelirki premo-gokopni družbi bila predložena obširna vloga TPD je prodni! postopoma ugodila, vendar bo treba vsl°d vedno b~lj nanfči-j^če draginje epetovano uvosti akcijo rovo povišanje prejemkov. Za Zvezo društev prlvatn'h nameščencev v LJubljani Je cbSlruo poročal g. I' an Tavčar Po1o?n'l Je akcijo glede ureditve odnosov med Pokojninskimi zavodi in Bratovsklml sklad- nlcami ter potrebi, da uvedejo obvezne I draginjske doklade za nameščence, ki bodo odgovarjale draginjskim prilikam. Pri volitvah je bil soglasno izbran dosedanji odbor. t— Poverjeništvo UROIR v Trbovljah se prav pridno giblje. Te dni se je vršil uspel društveni sestanek v tukajšnji restavraciji. Predsednik nadinšpektor g. inž. Rogl in tajnik g. Paternost sta prisotne obvestila o tekočih društvenih zadevah. Na sestanku je imel zanimivo predavanje o četni administraciji g. Pavčič Marjan, ki mu je sledila debata o raznih vprašanjih s tegi vojaškega področja. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo v kratkem letna skupščina poverjeništva. Opozarjamo trboveljske člane, da prečitajo novo okrožnico, ki je objavljena v oglasnih omaricah. Tisti, ki še nimajo društvenih znakov, naj si jih preskrbijo v tajništvu. Na razpolago je tudi več brošur o četni admi-ristraciii. Zaostala članarina naj se poravna čim prej. t— šahovski klub »Trbovlje« bo imel redno letno skupščino 25. t. m. v prostorih rudniške restavracije. t— Oktet delavskega pevskega društva »Zvona« iz Zagorja je v nedeljo popoldne koncertiral v Trbovljah. Oktet je pod taktirko pevovodje g. Ritterja Franca zapel 15 narodnih in umetnih pesmi. Pevci rudarji so se po najboljših močeh potrudili, da so prisotnim z dobrim prednašan^em nudili lep glasbeni užitek. Glrsovi so dosti ubrani in je med pevci prednjačil zlasti basist. Oktet zagorskih rudarjev se bo gotovo še izpopolnil do večje ug'a'enosti. Na sporedu so bili slovenski skladatelji, med njimi Volarič. Sattner, Prelovec, Ipavec. Adamič in Haidrich. želeti je, da slične prireditve naletijo med naš'm občinstvom na več odziva. Kulturno stremljenje naših pevskih društev to zasluži v polni meri. Zagorjanom smo za njihov pevski obisk prav hvaležni. t— Starokatoliška maša se bo darovala v nedeljo 23. t. m. ob 9. v mali dvorani trboveljskega Sokolskega doma. Iz Hrastnika h— Smrtna kosa. Umrla je 731etna blaga, žena ga. Helena Pfeiferjeva, vdova po tovarniškem delavcu. Pokopali so jo na dolskem pokopališču. Naj v miru počiva! Prizadetim naše sožalje! Iz Krškega k— Občinski proračun. Te dni smo imeli na vpogled 9-mesečni občinski proračun. Vse je presenitilo da je gerent samovoljno zvišal občinske doklade in takse. Upamo, da bodo na merodajnem mestu uvideli po-greško. k— Osebne vesti. Za sreskega podnačel-nika v Krško je bil premeščen sreski pod-načelnik iz Laškega g. Vojko Skrt. Vrlemu naprednjaku želimo v naši sredini mnogo zadovoljnih dni. G. Ogrin, ki je bil na substituciji v Krškem, se je vrnil v Ljubljano k banski upravi. — Za davčnega pripravnika v Krškem je postavljen g. Ratomir Budiselič, rodom iz Sušaka. k— Jožefov sejem je bil eden največjih, kar je potrdil tudi rekorden obisk. Goveje živine je bilo prignane preko 500 glav in preko 300 prašičev. Ker pa so prodajalci nastavili precej visoke cene, je bila kupčija temu premarno slaba. Iz Brežic br— Registracija motornih vozil za srez Brežice bo 29. t. m. za kraje, ki spadajo v sodni okoliš Brežice ln Kostanjevica, v Brežicah od 7. do 9., za kraje, ki spadajo v sodni okoliš Sevnica in Kozje, pa v Sevnici od 14. do 15.30. Vsi lastniki motornih vozil naj predstavijo svoja vozila v čistem stanju ob določenem času na odrejenem mestu zaradi pregleda in prejema ter plombiranja evidenčnih tablic. br— Slabi hodniki. Sresko načelstvo ie te dni Dozvalo Brežiča.oe. da pred svojimi hišami popravijo hodnike do konca aprila 11. Potrebno ie. da se hodniki temeljito popravijo, ker je res sreča, če človek v temi pride preko razdraoanih iro-toarjev ccl domov. Tisti hišni p sestri'-i, ki ne zmorejo plačati pod a il. nai b. pa odstranili še tistih par raztrganih karr.e-nitih plošč in tla zravnali ter posuli s peskom. br— Brežiška tema. Okrog javne bolnišnice, celo na banovinski cesti, ni niti ene luči. Kdor bi ponoči iskal a:".ravniške pomoči v bolnišnici, bi prav lahko zašel. Sicer brli neka lučea na poslopju, ki pa se cd daleč ali v megli ne opazi. Namestitev dveh ali treh žarnic na ccstl mimo bolnišnice ne bo spravila pr°računa K. D. E. iz ravnotežja, zato prosimo, da se tudi ta del mesta primerno razsvetli. Glavna cesta ki drži na kolodvor, je ravnotako brez vsake luči. Tudi tu je potrebno namestiti nekaj žarnic. Iz Mczlrja mo— O elektrifikaciji mozirske okolice so razpravljali prejšnjo nedeljo ob navzočnosti zastopnika KDE v društvenem domu. Glede na to, da razpolaga trg z lastno električno energijo, bo prišla za elektrifikacijo v poštev v glavnem le okolica. Občina bo jamčila za investicijsko posojilo v znesku 400.000 din. ki ga bodo najele KDE. Od amortizacijske dobe bo odvisna cena električnemu toku, vsekakor pa ne bo k\v ura za razsvetljavo presegala 6 din. Industrijski tok bo naravno mnogo rcnejši, tok "za pogon poljedelskih strojev pa bo pavšaliran in bo znašal letno 31 din od hektarja obdelane zemlje, želeti bi bilo, da bi se elektrifikacija izvedla čim prej, kajti okoliški kmetje že nestrpno čakajo nanjo. mo— Občni zbor Tujskoprometnega društva, ki se je vršil prve dni tega meseca ob nekoliko lepši udeležbi kakor druga leta, je nazorno pokazal sadove društvenega delovanja v minulem letu. število tujcev in nočnin je zaradi dogodkov po svetu močno nazadovalo, dasiravno prikazuje statistika porast, ki je pa le navidezen. kajti všteti so tudi udeleženci sokolske gozdne šole v Lokah. Za prihodnjo triletno poslovno dobo je bil izbran v glavnem stari zaslužni odbor. mo— Lovski parlament je zasedal mi' nulo nedeljo pri Celinšku. Odkar ima vsa bližnja lovišča v zakupu mozirska lovska družba, se je zlasti stalež parkljate divjačine tako razveseljivo dvignil, da je opaziti prijazne srnice skoraj v vsaki goščavi. Nemalo zaslugo imajo pri tem vestni lovski čuvaji, ki divjad skrbno negujejo, lovske tatove pa jim pomagajo preganjati tudi naši vrli orožniki. V veliki meri pa se p-končava jo tudi ronarice, zakaj v minuli lovski sezoni je bilo uplenjenih 11 lisic ln nad 500 jastrebov. Lovska družba bo začela ta dni uničevati vrane z zastrupljenimi jajci. m0_ Tatovi so obiskali v noči od nedelje na ponedeljek hišo krojaškega mojstra Ferda Marolta in odnesli nad 60 kg svinjske masti. Pomagala jim je pri tem domača služkinja. Orožnikom gre zasluga, da so bili zlikovci tako hitro razkrinkani in vtaknjeni za zapahe. Iz Šoštanja Občni zbor planincev. Pred dnevi je imela podružnica SPD 26. redni občni zbor. podružnica šteje 130, skupaj z mladinskim odsekom pa 161 članov. Blagajniška knjiga izkazuje za lansko poslovno leto 49.832 din dohodkov in 49.689 din izdatkov. Povečanje blagajniških postavk gre predvsem na račun elektrifikacije koče na Smrekovcu, kateri posveča podružnica največ skrbi in pozornosti, žrtve pa niso bile zastonj: žtevilo obiskovalcev se je dvignilo na 1340. Najbolj je bila koča obuskana v juliju (337), pa tudi ostali mesci so zaznamovali lepe številke. Med pomembnimi dogodki v lanskem letu moramo omeniti še slovesno otvoritev smučarske skakalnice, ki jo je pod vodstvom g. železnika zgTadil zLmfko-sportni odsek SPD. Po vsem delovanju podružnice je občni zbor lahko ugotovil, da stoje na čelu tukajšnjega SPD agilni možje. ©bfave Dotičnik, ki je v soboto med 16. In 17. na blagajni glavne pošte v Ljubljani menjal tisočak za drobiž po 20 in 10 Din. se poziva, da se neutegoma zglasi pri poštni blagajni in zadevo takoj uredi, ker bo sicer sledilo kazenska prijava. Radovljica. Združenje trgovcev v Radovljici opozarja svoje članstvo, da bo redna letna skupščina v to:ek 25. t. m. ob 8. zjutraj v Novakovi kavarni na Jesenicah. Jugoslovenski tou^ngklub, podružnica Ljubljana, va.oi članstvo na redni letni občni zbor kluba, ki bo v ponedeljek 24. t. m. ob 20. v C nkoletovi restavraciji, Poljanska cesta 21. (—) Društvo »Dom slepih« v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje navnateljstvu kina Union za dar 1000 din. (—) G. Tobolewicz Maks. zasebni uradnik, je daroval Rdečemu križu v Ljubljani za človekoljubne namene društva 100 din. Iskrena hvala. Kinematografi B!ed. Zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer dva glavna filma »Tarzan in njegov sin« in »Be gunec iz Alkatra-za«. V ponedeljek in na praznik 25. t. m. nastopi spet Mickey Roon?y v velefilmu »Greh preteklosti«. (—) Kino Jesenice. Zvočni k'no »Radio« bo predvajal danes ob 15. in 20. uri velefilm »Ljudje iz varieteja«. V glavni vlogi La Ja na, Atila Horbiger in Hans Moser. Med dodatki tudi vojni tednik Jn domači kulturni film. — Sledi za praznik »Polnoč«. (—) Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečsr ob običajnih urah film »Angeli mračnih lic«. Za dodatek Foxov zvočni tednik. Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem dmou bo predvajal danes ob 16., 18. in 20.15 razburljivo gangstersko dramo »Poslednji gangster«. Predigra: Foxov žurnal. V torek (na praznik) ob 16., 18. in 20.15 ter v sredo ob 20.15 zvočni film »Ženina csveta«. V glavnih vlogah: V-ivian Romance in Roger Duchesne. Predigra: ; Siam — zemlja mistike«. V zadnjem odmoru ob 16 uri nagradno žrebanje! (—) Hrastnik. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes in v ponedeljek velefilm »Tarzan in njegov sin«, na Marijin praznik pa 2 Rumeno masko«. Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes ob pol 16., pol 19. in pol 21. film »Otrok ljubezni«, pustolovščino v mongolski stepi. Za dodatek filmski žurnal. Dolenji Logatec. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes ob 16. in 20.15 krasen velefilm »Skrivnost Amazone«. Prihodnji SDored v torek 25. t. m. ob 16. in 20-15 »Materina radost in bol« bomo predvajali v proslavo Materinskega dne. Rrezerviraj-te vstopnice! (—) D I Nedelja, 22. marca Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Tamburaški orkester. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Češke narodne (plošče). — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 10: Verski govor. — 10.15: Komorni trio. Sodelujejo: gg. A. Ivančič (viola), J. Gregorc (klarinet), H. Svetel (klavir). — 11: Za krajši čas (plošče). — 12.30: Objave, poročiia. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert operne glasbe. Sodelujejo: gdč. Polajnar jeva, A. Jarc ln radijski orkester. — 17: Kmet. ura. Vinarstvo in prehrana prebivalstva (K. Pečovnik). — 17.30: Operetna glasba (plošče). — 18.15: Narodne pesmi poje gdč. P. Zupanova s harmoniko spremlja g. A. Stanko. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Slovenska ura: Ob 501etnici »Amerikanskega Sloven-c«. — 20.30: Nedeljski koncert. Sodeluje: g. I. Rueh in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz nebotičnika. Beograd 19.25: Naša zemlja (prenos iz Skopi ja). — 20.40: Koncert orkestra. — 22: Vesela muzika in ples. — Zagreb 20: Koncert orkestra. — 20.30: Bosanske sev-dalinke. — 22.15: Beethoven II. sim. — Praga 19.20: Zvočna igra. — 20.30: Orkestralni in peoski koncert. — 22.30: Zabaven koncert. — Sofija 20: Violinske skladbe. — 20.30: Ruske romance. — 21: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.15: Plesni večer. — 21.15: Lahka glasba. — 23.15: Orkestralni koncert. — Rim 19.30: Simf. koncert. — 20.40: Lahka glasba. Ponedeljek, 24. marca Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Bolgarska glasba (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vesel opoldanski spored radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 17.30: Za razvedrilo (Radijski orkester). — 18.10: Duševno zdravstvo (dr. A. Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Rasna sestana našega prebivalstva (dr. B. škerlj). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura: Zagreb govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave (Fr. Lipah). — 20: Prenos lz Zagreba: Svečani koncert zagrebške filharmonije. — 22: Napovedi, poročila. Beograd 19.40: Zborovsko petje. — 20: Simf. koncert. — 22.50: Ples. — Zagreb 20: Koncert zagrebške filharmonije. — Praga 19: Operni večer. — Sofljs 20: Simf. koncert. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 23.15: Nočni koncert. — Rim 19.30: Simf. glasba. — 20.30: Pester glasbeni spored. »Da ne pade. Če bi dvignila še drugo, bi gotovo padla.« (Rele«»ea tiy The Bell 8yndic«ie. inc I 12-23 ^•ajvcaa ss^otsKa tupa Splitska soko>'ska župa je imela na Jo žefovo svojo župno skupščino. Pred skupščino sta bila zbora načelnikov in načelnic ter prcsvctarjev, ki so se dogovorili u enojnih smernicah za delo v letošnjem letu. Skup.čini saini je predsedoval župni starešina dr. Vek'.slav Lavš. Udanostni brzojavki so poslali kralju in knezu namestniku, pozdravne brzojavke pa ministru vojske, sr-kolskemu savezu in bivšemu prvemu sa-vtznemu podstarešini Engelbertu Ganglu. Iz podanih poročil izhaja da deluje v okviru župe 28 društev m 9 čet. k- imajo skupaj 42(X) članov in članic. 1660 nara-Sčajnikcv in naraščajnic ter preko 1200 pripadnikov dece. Društva v župi imajo okrog 1400 slavnostnih krojev. 20 članskih in 4 naraščajoke prapore. 9 gndb m 6 pevskih zborov Skoro vsa druStva majo svoje čitalnice in knj:žnv družbe Douelas Airc; aft Ce se bo Ford P >-zneja odločil za izdelovanje po ciaih bombnikov. b~do nje ove i v rnice v Yp-silantiju poda jšali na dva kilomet a stavbne dolžine. Povratek rumunsklh mornarjev Z rumunsko ladjo »Dacia« se je vrnila v domovino iz Carigrada skupina 34 ru-munskih mornarjev, ki so še nedavno opravljali delo na rumunskih petrolejskih ladjah »Oltenia« in »Steana Romana«. Angleži so več mesecev zadrževali obe ladji. Rumunski mornarji pripovedujejo, da so jih najprej poslali v Bombay, kjer so obe ladji uporabljali za prevažanje angleškega petroleja, naposled pa so rumunsko posadko odslovili ter jo poslali domov preko Sueza in Carigrada. Po pripovedovanju Rumunov zapira pot skozi Sueški prekop neka ladja, katero so potopili sovražni bombniki. Angleški predstavniki v Washuigtonu »Chicago Tribune« javlja, da ima Velika Britanija v Washingtonu trenutno 1500 diplomatskih in vojaških zastopnikov, število visokih diplomatov Anglije se je od začetka vojne do danes zvišalo od 17 na 35. MAJHNA IZPREMEMBA »Ali se je v tvojem življenju dosti iz-premenilo, kar si se omožila?« »Ne. Dokler sem bila zaročena, sem sedela do polnoči in čakala, da odide Janez domov, zdaj pa opolnoči vstajam in čakam, da pride Janez iz gostilne domov.« OKAMA MAZILO lz Bdravilnib zellSC Čudovit uspeh prt ranah, opeklinah, ožuljenjih. |/olku turih m vnetna itd n aego dojenčkov, pri kožnem vnetju, tzpu Sčajlh ln hrastah na t»-menu. za razpokane or-sne bradavice Dobi m v vseh lekarnah ln dro-gerljah- Orttpfofcn fiou* tf tffftnju. I ZLATO srebro - platino BPILJPNTE S MBRSGDESRHU 31 BUtME BISERS IT.D.STBBIfltKI HRKITE TER'UHETNIt^K PO NfUVI&IH CEH AH .STARATVRBKA f 30S EBERLE LJUBLJANA.TVRiEVA 2 w > HOTEL N" SLOM la^temo/*p »^tpfafen rMtf HEINEI/HEROU di-o-j to/, trorme* 9/0 HARIBORa I0i POSESTNIKI! POZOR! MLINARJI! Mline, s katerimi meljete doma vsako žito v poljubno moko, izdelujemo že od 8.000.— din naprej. V izdelavo sprejemamo vsakovrstne mlinske naprave. Vsa dela so strokovno izvedena. Toplo se priporoča domača tvrdka Jelene & Tomažin Ljubljana — Celovška cesta št. 49. Za večje naprave zahtevajte proračune. Pohitite z naročili, dokler je še potreben materijal na zalogi! f Dotrpel Je naS nadvse ljubljeni soprog, brat, stric, svak, gospod JOŽE MAURIN narednik vodnik v pok. in koroški borec Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 24. marca ob pol 3. uri popoldne, Iz žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. marca 1941. Žalujoča soproga CECILIJA MAURIN in ostalo sorodstvo. I ZAHVALA Vsem, ki so nam v dnevih naše najtežje bolesti stali ob strani in ob smrti naše plemenite mame, gospe Marije Flere roj. Plahutnik vdove vrtnarja sočustvovali z nami, predvsem gosp. dr. Polcu za njegovo nad vse skrbno nego v času bolezni, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali prekrasno cvetje, ki ga je tolikanj ljubila, izrekajo prisrčno zahvalo, globoko žalujoči Kamnik, 21. marca 1941. Flere-to vi S CENE MALIM OGLASOM .>« pur ta iK-»e«io, L/iii i. — ctaviu aa vaaK oglas id enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako beaedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Din 20—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I.— za besedo. Din 3.— davka za vsaK oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Dtn 17.—h Ponudbam na iifre ne prilagajte znamk' Lče zahtevate od Din J,- » znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. mm&m Gospodinjsko pomočnico reSfto vseh hišnih del m tri ima dalj*« spričevala t,prelm.°m s tnko1=nlLm r.astnr>ol Ponudbe na dr Drnovšek Bre'vce 6222 1 Fotografsko pomočnico prvovrstno retuJerko — išče za takoj renomlra nI foto atelje v večjem rrestu Slovenije. Služba staina. Ponudbe po=!ati podružnici Jutra Marl bor poa značko »Prvo vrstna moč« 6206 1 Prodajalko peciva in II. sobarico Išče Hotel Koiitmentai Sušak Ponudbe s sliko r> >mati na upravo ho te!» 6202 ! Gospodarski opravnik (šafar) samski, izvežban v vseh panojah kmetijstva in mlekarstva, trezen ln p^ sten. dobi stalno me=to na obzirnem velepo.se-stvu. Ponudbe z živlle-njeplscm, referencami ter zahtevki je poslat! na p:-družr-ico Jutra v Maribcru poa značko »Vsaj kmetijska šola-. 6154 1 Viničarja z ženo brez dece, veičsga v go jitvl sadja ln vinograda, ter ostalih poslov Iščem za malo pojestvo pri Za grebu .cca tri orali 1 — Ponudbe r* On'. Zagreb. Jurišičeva 9. II levo 4917 1 Uradnika energičnega in sposob ne^a. popolnoma verzi-ranega "v lesnem poslu v pisarni in na terenu, \elie a knjigo-.od. tva. po moinoiti tudi srbo hrvatskega, nemškega m itali.^auskega kores pondenta išče za Ljub ljano iesno podjetje. — Ponudbe s prepis; spri čeval in navedbo zahtev kov na ogl. ood. pod značko »Lesna stroka. 4915-1 Dva čevljarska pomočnika spre-nem t_,koj v st-jne siužbo, katera sta zmožna samo bol šega mešanega dela. Podstenšek Ivan — Črna — Prevalje. «277-1 Brivskega pomočnika samo dobrega delavca sprejme taJco.) ali po do-govoru Janko Kofler, zeleznlki nai Skofjo Lo ko. 6220-1 Scbarico mlallo. agilno k?.tara le veSča serrlranja dobi takoj stalno službo v re-nemiranem fcote'u ln re etavradji v bližini Zagreba. Znanje nemškega jez.kii zaieieno. One, ka tere znajo šH-atl Imajo prednost. Ponudbe s sli ko na ogl. odd. Jutra ped »Sobarica«. 6177-1 Strugarski pomočnik za. les, dobi takoj mesto Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v vseh posloval. Jutra. 6170-1 Restavracijsko kuharico dobro lzvržba.no. srednjih let takej sprejmem. Ponudbe na ogl. oodel. Jutra pod s Gorenj s ko 6189-. 6189-1 Starejšo prodajalko špecerije, veičo tudi pisarniških del sprejmem Ponudbe na p;,-druž. Jutra v Mariboru pod šifro »Mlin«. 6204-1 Postrežnico sp-ejrnem. Zglasiti se opni dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6316-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem akoi. Bozovičar Franc, Škofja Loka. 6264-1 Pomočnika sprejme mehanik — Frangovoru Martin Gjurin. Kajnnik 6235-1 Žagarja »a. venecijanko, spreime takoi parna žaga: Bohinc, Medvode. 6320-1 Frizerko » stalno izpomaganie io vajenko. sprejme salon Finči. Kongresni trg 3. 6319-1 Natakarico pridno, pošteno, zanesljivo, po možnosti z nekai kav-ciie m služkin-o za hišna tn neko'iko tudi kmetijska dela, išče za takoi uslrdna gostilna v več e m mestu na Do!en-skem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6327-1 Mizarskega pomočnika z dobro prakso spreimem takoi. Hrana in stanovanje v hiši. Bogoljub Hart-lieb, Podkoren, p. Kranjska gora. 6343-1 Službo dobi mlada, simpatična natakarica. Nastop takoj. — Ponudbe na restavraciio Sorli Gorenja vas nad Skofio Loko. 6351-1 Prcdilniškcga mojstra strokovniaka za kompletno fabrikaciio Vicogne ter samostojno vodstvo, sp-eimem radi bolezni. Ponudbe na oel. odd. Jutra rod šifro-»Zmožnost se plača«. 6407-1 Frizerko samostoino moč. sprejmem ! tikoi ali 1. apri'a. Plača | dobra. Erznožnik Pavle, Skofja Loka. 6494-1 Trgovska nemočnica začetnica, pridna in poštena dobi takoi mesto v trg. z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na : Stanko Megla Mala Nedelia. 634S-1 Natakarica dobi službo takoj, prednost imaio zmožne in poštene. Gostilna Plausteiner, Sevnica. 6340-1 Krojaškega pomočnika prvovrstnega za velike komade. spreimem takoj. — Zanoškar Ludvik, Blciwei-sova 15/1. 6357-1 Brivskega pomočnika in pomočnico dobro verzirar.e, mlaiše moči. Iščem za takojšen nastop. Avgust Bsbič. Skofja Loka. 642 (-1 Postrežnico za cel dan. pošteno, — iščem za takoj. Ponudbe pod »Poštena poetrež-nica« na ogl. odo. Jutra. 6421-1 Služkinjo srednjih let, popolnoma samostojno v kuhi ln drugem gospodinjskem delu. snažno, redr.o ln varčno, ki se razume tudi na nego otrok, išče zelo natančna gospodinja z dve.ra otrokoma (7 let. 7 mesecev) Samo res zanesljive naj se oglasijo od 14. do 15. ure na naslov, ki ga dobe v vseh posl. Jutra. 6418 1 Elcktromonter pomožen, dobro izvež ban. ki zna inštalirati in de", a ti pir vzdrževanju orrežja. dobi staLno službo pri elektrarn). Po- j nudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod šifro »Elektrarna 715' 6439 1 Brivskega pomočnika mladega, dobrega delavca sprejme takoj Zrimšek Ru-dolf, Litija. 6406-1 Krojača ki 'e zmožen izdelovama moškega in damskega dela ter samostoino kroji, iščem ?a takoi. Salon Brunsw»ctc, Zagreb, Jurešičova 26. 6383-1 Vcrziranega kleparja spreimera. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 6483-1 Knharja(;co) vsestransko verziranega v stroki. išče prvorazredna restavracija. Ponudbe na ogl odd lutra rod šifro »Dobra stalna služba«. 6500-1 Postrežnica pridna in poštena, dobi mesto. Aleksandrova ul. 9'III., levo. 6*105-1 Dva mizarsk? pomo?n?kr> za boliše pohištvo, spreime za stalno Kurnik. tese-nice. 6507-1 Mlado dekle z dežele dobi službo za pomoč v gospodinistvu pri Kurnik, mizarju. Jesenice 6508-1 Frizerko »pretmem takoj. Plača 400 din mesečno ter hrana in stanovame ter perilo. — Stalna služba pri A. Bra-tuša, Marenberg. 6504-1 Postrežnico »pteimem za dopoldne. — Zrinjskega cesta 7/1!., 7. 6493-1 Vodjo delavnice absolventa delav. aii srednje tehnične 5o!e stro:nea3 oddelka, išče metalna industrija. Ponudbe z navedbo prakse in zahtevkov pismeno na ogl odd. Jutra pod »Stalno mesto 16213«. 6521-1 Modni atelje Hity Kongresni trg 13, spreime šiviljsko vajenko. 6464-1 Fotopomočnika (fotopomočnicoV, dobrega retušeria, spreimem takoj. Foto Mauri, Vrhnika. 644J-1 Čevljarski pomočnik dobi mesto takoj. Bitene Jože, TyrSeva c. 3Tb. Li. 6499-1 Oskrbnik samostojen v vseh panogah gospodarstva, z odgovarjajočo predizobrazbo in z večletno prakso v hmelju, po možnosti samski, dobi mesto. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »St. 352«. 6511-1 Dva kleparska pomočnika bo':.še moči, za stavbena dela in vajenca, spreime takoj kleparstvo Fran žužek na Bledu I. 6512-1 Pletilje potrebuiemo, ki bi pletle doma moške nogavice na stroju 7 ali 8. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nogavice«. 6513-1 Kuharica popolnoma vešča vse kuhe. ki opravlja deloma tudi druga hišna opravila, dobi mesto k mali rodbini odraslih v Mariboru. Ponudbe na podružnico futra Maribor pod »Zanesljiva«. 6592-1 Dva urarska pomočnika za takoj išče A. Janke, urar. Maribor. Tedenska plača din 400—600. 6593-1 Modistka se sprejme za stalno. — Salon Sede.) • Strnaa, Prešernova 3. 6487 1 | Postrežnico samo za popoldne, va leno vseh hišnih in vrtnih del spreimem. — Vpra*atl Rožna dolina vn-15. 6434 1 Šofer dobi takoj mesto k tovornemu avtomobilu. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Trezen« _ 6578-1 2 ključavničarska pomočnika Sprejme takoi Klinar Miloš, ključavničar, Cetie. 6582-1 Išče se priden delavee za ročno izdelavo betonskih cevi. — za akordno delo. — Ponudbe na o^I odd. Jutrj pod »Vesten 202«. 6317-! Elektroinstalater- skega monterja - iičemo. ponudbo pol Samostojne ■ Elektro zaposlitev« — | Ljubljana, na ogl. oda. Jutra. V gostilno se sprejme dekle, tt vtt hi!na dela * zmajem nekoliko tube. Na-jlerv ▼ vseh postovalnicah fctn. 52^0-1 6429-1 ' Frizerko samostoino moč v damski in moški stroki sprejmem takoj. Viktor Kolman Bled I. 6415-1 Krojaškega pomočnika takoi spreime Štefan Baj-ielj, Stražišče pri Kraniu. 6471-1 Krojaške pomočnike takoi »prejmem z« velite komade. Ivan Žbontar, Jesenice, Gorenjsko. 6506-1 pomocnice prvovrstne delavke, dobe tikoi službo v atelieju Mire Skabar, Aleksandrova 5'H. Tstotam sprejmem dobro učenko. 6594-t Dve gosnodični pridni in pošteni, eno potrebujem k dveletnemu otroku, ki zna šivati in razume gospodinjstvo, eno pa za bufet. ki zna dobro računati. Ponudbe na podružnico Tutra Maribor pod »Pridna in poštena«. ____Ž587-1 Dekle Sli vdovo sprejme starejfi vdov«. Ponudbe na ogl. odd. Jura/ pod Šifro »Zvesta prijateljica«. <5<50d-I ' Mizarskega pomočnika spreimem, mlajšega, sposobnega za stjlno delo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6609-1 Perfektno korespondentko za slovensko, srbohrratsko m nemško korespondenco, išče tehnična veletrgovina Pošlteio naj ponudbe samo perfektne moči. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Stilno mesto 2222«. 6615-1 Krojaške pomočnike za bol-ša dimska in moška dela spreime takoj oblačilnica Dolinšck. Tržič. Predstaviti se osebno 6599-1 Slikarja 73. rek.amne precLnete sprejmemo v stalno slu •Sbo. Ponudbe pod »Do ber slikar« na ogl. odi. Jutra. 6566-1 K otroku iščem inteligentno dekle s perfektnim znanjem ^ovenščlne in nemščine, veščo kuhe in manjših ael. Ponudbe na baro niča Rechbach. grad Za priče. Kamr.ik 6533 1 Prodajalko oridno, zanesljivo, zmo-vaio irlajšo moč. z na-njem nemščine, iščemo aa prodajalno v Zagre bu Vsa oskrba v hlfil. Pismene ponudbe z navedbo zahtevkov na Elektroton, Ljubljana. Pasaža nebotičnika. 65?i » Krojaškega pomočnika za veilke komane.. sprejmem takoj. Dole« AloJ zij, TrstenJakova št. 2 Hiša Kavarne Majcen. Natakarica čedna in požtena se Išče Naslov v vseh posl. Jutra._6541 1 Moški ali ženska za vrtna dela dobi službo. Ponuobe na Pop paea, poštni predal 189 6559 l Samostojnega krojača a: t Šiviljo za damske ko stlme in plašč«, sprejme »Salon Marina« — Jančar Marinka. Sv. Petra cesta 27. 6558 1 Gospodinja 30 let stara v zakonu jako nesrečna ir. nesram no varana Išče mesto. Zmožna samostojnega gro soodinjstva in v»eh drugih ht^nlh del. Ocj. po rudbe na ogl. odd. Jutra pol »LJubljana«. 6211-2 Mladenič ! srednjih let isoe stalno ■službo službo kjer koli. Gre tudi v drugo banovino. Ponudbe na osrla*. odd. Jutra poo »Ljubljančan« 6179 2 Halo! — Pozor! Ali ne veste, da ie vsake nedeljo v gostilni pri »Univerzi«, Židovska steza 4.. koncert na harmoniko, kjet se bodete dobro zabavali. Točijo se izborna vina. kakor štajersko, pristni cvi ček, dalmatinsko črno jn belo vino. Za topla ir mrzla jedila ie preskrbljene po zmernih cenah. Se pri poroča: Rezi Velkavrh. 6241-18 Pomlad je spet na Golovec ie lep izlet ob vznožju ima$ razvedrila klobase prima in druga okrepčila. Gostilna »POD GOZDOM« Dolenjska cesta. 6390-18 Ne nozabite danes obiskati gostilno Tone Huč. Ljubljana, Vegova ul. 10. 6518-18 V$i v gostilno Rahne Most«. Velika aabava. Dobra vina in jedače. Nizke cene. Vabi Rah-ne. 6567-18 Pri Putrihu danes kOLcert. Vsi vabljeni. 6564-18 Odeje la vate in puha. stare tn nove, prevzamem v prvovrstno delo. Hribar. Marijin trg 2-in. 6162-2 Izobražen fant vojaščine prost, vešč slovenskega, srbobrvatskega tel nemškega jezika, iiie siužbo sluge, portirja aH kaj slifeneo«.. Zmožen kavcije. Naslov v vseh nosi. 6059-2 Damska krojačica Zaradi raailrjeoja obrat« delam do Izredno nizkih cenah Naslov v vseh posloval. Jutra. 5533 2 Absolvent kmetijske ir. zadružne šole. z 35.000 din gotovi ne Išče primerne služb« vzame v najem tudi kme 6ko posestvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv absolvent«. 6043-2 Boljše dekle z malo maturo, polteno vajeno hišnega dela, bi se rada naučila ln topo polnila v nemškem Jezi ku. Zaradi tega gre k boljši družini za kuhtni sko pomočnico, k otroku ali kaj sličnega. Naslov v vseh jx»ioval. Jutra. 6230 2 Fina Šivilja m koetume m obleke po nizki canl. gre tudi na dom. Ponudbe na osla«, ood. Jutro pod »žt. S866« 6066 2 18leten fant želj ka.ir ne koli 2mpot=l: tve. Naslov: Stanko Gor-šek. Llboje 73, p. Petrov Ae p: i Celju. 6207-i. Mlada šivilja začetnica išče mesto pri boljši šivilji. Ponudbe na ogl. ood Jutra pod šif ro »Gre-r. tudi za. soba rico v fine hišo.« 6232 2 Iščem postrežbo ra dopoldne m popoldne ali za ves dan.. Ponudbe na oe>. odd. Jutra pod: »Marljiva«. 6331-2 Trg. pomočnik špecernske stroke, želi pre-meniti službo. Gre prakti-cirat tudi » kako večio trg. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna io agilna«. 6329-2 Trgovska pomočnica samostojna v manufakt., galanteriji, modi, zmožna blagajniških poslov m aran-žirania izložb, želi primerne namestitve. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Agilna urna«. _6334-2 Gospodična Izvežbana v lesni stroki, vešča knjigovodstva. ko respondence. stenografije strojepir-11 išče s* |";bo uradnice ali blagajni, ar-ke Gre tudi na sezono. Ponudbe na ogl. odaelek Jutra. 6227 2 Pekovski mojster srednjih let. x mojstrskim izpitom, šoferskim izpitom, obrtnim listom, orožnim listom, išče zaposlenje kjerkoli v pekarni, skladišču, bufetu, na avtobusu, tram vaiu, kot inkasant ali slu ga. nočni čuvaj, vratar al' podobno. Cemene ponudbe na podrul. Jutra v Ptuju pod »Nekadilec — neniia-n«c«. 63CK 2 Trgovski pomočnik in Jofcr, mlajia moč. ij večie trgovine na deželi, dober vozač, želi premeniti mesto. Ponudbe podružnic: Jutra Ptuj pod »Agilen«. 6308-2 Trgovski pomočnik šofer. iSče službo s !. apri lom. Ponudbe odooslati podružnici Jutra Ptuj pod: »Mlaj!* moč«. 6310-2 Natakarica 2* lefna, s kavcijo, išče službo. Gre tudi v Dalmacijo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vestna in poštena 28«. 6^27-2 Korespondcnt vešč nemščine in poslov v nemških pravnih zadevah, iJče mesto. Podrobnosti na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kortspondent«. 6530-2 Frizerka dobra mo{, išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6509-2 Krojaški pomočnik zmožen boljšega dela. išče primerne zaposlitve. Nai raje v Ljubliani Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Dober pomočnik«. 6604-2 26 letni mladenič trgovsko izobražen, želi prime-ne zaposlit«. Ponudbe na oel odd Tutr* pod »Sem pošten, vesten in agilen«. 6605-2 | Za poučevanje prvošolca i item za takoj rosno osebo za vse do roldne proU stanovanju ' in primerni nagrad. O j gladite se med pol l. in 2. v Slomškovi ulici 15 v pritličju de^no. 6178 4 Poučujem vestno in uspešno za nižjo .cimnaziio. Honorar naj-! niž'i. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 64*3-4 Nemško konverzacijo ln pouk nudi izobražena gospa Skupine 3—6 oseb honorar zelo majhen F>ouk glasovirje po najboljši metodi, zelo poceni Kongresni trg 13. II nad 5118-4 Šiviljo bolijo moč. prinoročam za staro in novo delo kosti me, plašče, obleke za deč ke in deklice in peHo. Gre tudi na dom. Naslov v poslovalnicah lutra 6574-2 ra rm «I7J Trgovski pomočnik 20 let star. »pecerlst. ve sten ln poften. Išče SiU *be Nas ton ta*oJ ali r>ozne.1s. Cenj oonudb" r>a ogl odri. .T"tr* r>od »Vesten ln pošten« 6536 2 Postrežnica tn res čista se i?če ra nopoldne od 14 daMe Preo^a^ltf *e od U. 12. Pretner, 01ed»;t"k« ul. 4. 6J45 2 ^^•ncince) V trgovino z mešanim blagem na cfeželi se sprejme u< enec ali učenka. Hrana ln sta uovanje v hiši. Prednost Inmjo tisti, ki so se že učili. Naslov v vseh posloval. Jutra. 6168 44 Vajenko za foto trgovino ln par fumerljo sprejmem. Ponudbe na ogl. odo. Jutra pod »Fototrgovina Ljubljana«. 7190-44 Vajenca v trgovino z mašantm blagom sprejme Rudolf Jereb, Ljubljana Glince čampova 8. 6212 44 Zdrav fant poltenih staršev s primemo šolsko izobrazbo, išče mesto ključavničarskega vajenca. Rugeli Franc, Zabukovje 10 p. Sp. Rupert, Dolenisko. 6393-44 Kovinski mojster strojnik na Diesel-jevih motorjih, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko fposoben«. «300-2 Gospodična ------------ -------- s C.hrištofovim tečajem išče l ,?no P"! Ietno P«k»o službe kot blagainičarka 1 Pr«««n't> '»leni- ali v delikatesi. sl»šč;čarn' m"to- Ponudbe ali jtifno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »lep Vajenko Jn postrežnico sprejme takoj modni salon. Tvr-ševa 166. 6436 44 16Ietna trg. vajenka nastop«. 6253-2 Šivilj ja gre oa dom. — Naslov * vseh poslovalnicah Jutra. 6262-2 Trgovski pomočnik išče malo opremljeno sobico a ali brez oskrbe za 1. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 115«. 6380-2 Trgovski pomočnik izučen v trg z meš. blagom steklom, porcelanom, barvami in sličnim, išče zaposlitve, k;erlco'i. Ponudbe n* ogl. odd. Jutra pod Ji (ro: »Talentiran«. __6389-2 Avtomehanik šofer t desetletno prakso. išče primerne zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6412-2 171etna gospodična izučena v trgovski stroki, z znanjem kartotečnega knjigovodstva, korespondence in strojepisja, išče primerno zaposjitev kiefkoli. Podrobne informacije: Erjavec. Stična • kolodvor. «408-2 ogl. odd. Jutra pod šifro: »Vajenka«. 6416 44 Šiviljsko vajenko sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Takoj poštena«. 6526-44 Zaslužek Ogljarie Izvežbane In spretne, sprejmemo takoj. Zglasiti se pri: Zaic Lojze, Ljubljana, Gledališka 7. 6496 3 Izobražen fant z znan»-e;Tiemo. Poo»dbe na Publiritas, Zagreb. pod »58400«. «276-5 Trgovski zastopnik kolonialne »troke, dobro vpeljan. jj če provizijsko zastopstvo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Iifro »Dobro vpeljan«. 62(4-3 Pouk Nemško konverzacijo nudi po zelo nizki ceni. lamo nemško govoreča gospa. Naslov v vjeh poslovalnicah Jutra. __6332-4 Instrukcije aa ne »oiake predme« oudljo bresposeim prof« torek! kandidat je »tro rovnjaki. - Novinarski aooa. Gosposka 12- urad u*us semper-rirens (putpanl p'ava velikost za obrobe Din 6.— za 10 kom Grad Stetmol. Ctiklie pri Kraniu. «?81 6 Voziček globok. dot-.ro ohranim, rrocam. Hribar, lecličeva c. 3. 6392-6 Krušna peč dohro ohiamena. pod ceno se proda, ter dve zložljiv: P1.1a za dre ,'e?.a, v bližini Kranja orooa Foto Ju«. Kranj. 6469 6 POZOR! Vsakovrstne rabljene stro e. orodie ter železne, litin .ke m druge kovinske pred Tete. cun'e. papir, eumi' io steklovino kupuie po naiviSiih dnevnih cenah -vrdka Justin Gustinčič Mariboi Kneza Koclia ul « 14. telefon 213.0. tei podružnica vogal Ptujske m Tržaške ceste. Telefoo !4 «4 103-^ Žično vrv 200 plu* 80 m dolgo. 31 mm debeio. prodamo naj ugodne'šenu ponudniku Okraja! cestni odbor v Murski Soboti. 62186 Trgovinski inventar za manufakturo ln Si?e čeri Jo, rralo rab)'en ugo dno prodaan. Ponudbe na ogl. ood. Jutra pod »Inventar«. 6208 6 Dragoceno zlato uro in električni števec 5 kuet. vse v popolnoma dobre vise dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z na veobo cene Da Martin Grafi. Vlrovitica. 6291 7 Foto aparat dobro ohrinjec kupim Ponudbe na og!. oddel Jutra pod »Film«. 6228 7 Daljnogled in in fotoaparat kupi Ludvik Marič, — Murska Sooota 6217 7 Enovprežni voz rabljen kup(jn Fjuudb»-na ogl. odd. Jutra pod »Voa*. 61877 Zračno puško tudi neraonc kupim. — Ponudbe na ogl. cddel. Jutra pod »Puška«. 6234 7 Butelke prodam ve.';jo k.">iui;no. Ponudbe s navedbo cene na o?l t>cld. Jutra pod »But^lj kat._62^6 7 Tehtnico decimalko 1000 kg ali več kurim. Ponudbe: Adolf Prah, Kram. 6344-7 Krojaške in volnene odpadke po na višjih cenah, kupim. R. Vjšnjevec, Ljubljana, nasproti skladišča glavnega kolodvora. 6267-7 Nakupovalci pozor Vsakovrstne voljene od-! pjdke plača po najvjšii ce-! ni lampret Ivan, Ljubljja-na, Florjanska 30. 6292-7 PinR-pon« mizico kupi Rajko Turk, Liubliana. 6278-7 Štedilnik velilc, dobro ohranjen in lepa otroška posteljca naprodaj. Gostilna »Fabianub-Iiana. 6482-« Pozor lovci in turisti! Prave ieleno-e hlače (iir-hovce) za te lo močno o-e-bo. skoraj nove in samska soba. kompletna, bela, naprodai. Breg, It. I«. I. n.. desno. 6479-6 Staro lito železo v vsaki množini, kupim. Smole Franc, kovinolivarna Trata 18, p. St. Vid nad Ljubljano. 3550-7 Gnoi prodam. Sv. Petra e. «1. 6»0 2-6 Napravo za zapiranje pločevinastih doz fDosen-verschlussmaschine>, novo, nerabljeno, prodamo. Tovarna slad* Jos. Kirhil Celje. «03-6 Športni voziček dobro ohranjen, prodam. Jenko, Ciglarieva 32, pri-ličje, od 9. do 13. ure. «<46-6 Prodam zrcalno maro, damsko pisalno mizo, oljnate stike in raino drueo pohištvo. Pred ikofijo 19/II. 6447-6 Gramofon izvanredni, francoski »Pa-the«, igra brez igel, 40 dvoinits plolf 28, 35, 50 cm premera, prodam. Pod-logar, Ljubljana, Prečna 8 6452-6 Xf»vsko nuSkn ds-oAfce. petelinko. kalib 1« m'm prodam. Ur dih, Trdinov« 5. Liubliana. «510-6 Stensko nihalno uro v vaikem stanju, kupim Preša, Gosposka 2. Ljub ljana._6423 7 Kupujem vreče juto. stare cunje, volno tet razne odpadke iiviliske, krojaške itd. Po najvišji ceni. Grebene A.. Stari trg 32. Ljubljana. 6394-7 Kupujem krojaške, šiviljske, pletil-ske volnene odpadke, bombaževe in konteninas'e cunje, staro žemper volno ter razne vreče jn iutn. Kovačič Tvrševa 35, bivše Stroine livarne. 6400-7 Kupw'em in prodaiam rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo,- stare cunje Klavžer Ljubliana. Vošnjakova a. 4 Za »Novim svetom« 6402-7 Frigidaire i konservatoriem, rabtien, za sladoled, kupim. Ponudbe prosim na: Bern-hardt, Zagreb. Ilici 10(S. _ 6492-7 Peki! ako imate poks-arieno ko ruzno moko. »poročite val naslov na A. Huč. Ljubljana. Vegova 10. 6517-7 Knjižno omaro iz hrastovine. v črni barvi dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kn jižoac. 6600-v Kupim veraove na gumi kole-sa. Ponudbe na ogl oidr'. Jutra pod šifro >Gumi vozovi« 6565-7 Kupujem -tare volnene pletenine po najvišji ceni g'i ha Joeipina. Ljubljana. Ka" škova 26 6532 7 Kuhinjsko kredenco m malo mizico poceni prodam Naslov v vseh posl. Jutra. 6209t2 Mizarji pozor! Najugodnlj® «1 nabavite vezane p'oš^e in oanele »CKOD-pri tvor-Mf r^vtopBtvv) .FCRNIR« Franč^Va"'!" '-'"ca »t. 4 Telefon 32-49 zahtevajte pontjdbb 113-12 Pohi^vo »SAVA« Vaiveč-a izpira tičmh vlot-kvitii še ■>fipor«ča .SAVA« nizat-rvo Miklošičeva 63->3 12 Smrekovo spslnico po ntok. cen -c dam. Prar.c Mušič. mizar. — Mengeš. 6183 12 Pozor! Pohištvo •»SAVA« ^a'»eči» izmra pom«rv*. ■ oalnit ir, icuhm sk:l »prav. ^preimemc 'ud* "sa naro-'ila po ceni prodam. Oiled od 12. do 2. Komenskega 24 IV. desno. 6303-12 Kubinjo dobro ohraneno. prodam. Poizve se Medvedova 19a II.. levo. 6477-12 Hranilne Knjižice r i r j« kupujemo »aln- ir n*i»t«'it; oen«S ■h tr. •mi -ila/rlb RIDOLF ZOSIF • ufliana. G'e«lali '2 6"7S 16 eleran^ne spalnice orehove, poceni proda mizarstvo Tosip Goli ar. Ger-bičeva ul., Koleziia. 6501 12 Pcsojila aztifna. prrsurMn. ^ltrr io b»e> ka«t;nesra p'edplačila RTrpni F 70TIE Jjuh! ara ^ edališka ul 12 Znamka 3 din 6525-16 Orehcva sr»al"ica imitacija, raproda; za dia 2.800. Nid cerk-.''io sv. Floriiana, Sodarska ''1- 2a. 6491-12 Pozor! Pohištvo »SAVA« sJaivečia iztura posamezmti šomadov. ornat poslcli. ku-umskih kredenc, ■*.: ■<■■■ »di koncesloniraua Komercialna DtsaruB ZAJC LOJZE Ljubljana, GiedauSka ulica 7. Kompanjonko išče mlad trgovec in obrt nik s kapitalom od 80 dc 120 tisoč din. za poveča me obrata, dobro vpelia ne trgovine brez konkurence. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sigurno« 6259-lč Kupule — prodaja hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje pa najugodnejših cenaft Bančno kom. zavod MARIBOR 127-16 Foto trgovina dobro vpeljana. 20 let obstoječa, v večjem me stu Slovenije se ugodno proda Dop.se poa »Fo to« na anončnl biro 3ax, Maribor. 6221-19 Trgovino z mešar. bia&om vpe ijano, z zalogo, Viameii. v najem Ponudbe na ogl. odd Jutra dog šifr Promet« 6231 19 Mlekarno prodam ali oddam v na-,em. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6346-19 Posojilo cca 200 000 din ali tihe ga družabnika Iščem za brezkonkurenčno trgo vino. Varnost v blagu in vknjižba na prvo mesto Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Dober doho aek« 6237 16 Trgovina z vinom in žganjem protokolirana. dobro vpeljana, ki obstoja že čez 30 let, se ugodno proda z vso zalogo, inventarjem in opremo. Kleti ostaneio kupcu na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 6337-16 Krojačica z obrtjo, išče kompanjonko za Ljubljano ali večji prometni kraj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Skupno krojaštvo«. 6411-16 Posojilo iščem na novo hišo do din 35.000 v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Vknjižba na prvo mesto«. 6398-16 Družabnika ^delujočega, za trgovi no z apnom ln kurivom iščem, eventuelno od dam istemu v najem. — Potreben kapital circa 60 000 din Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Zelo rentabilno«. 6432-16 Dva lepa lokala na Bledu 1 za delikateso, eden za trgovino s sadjem v centrii letovišča na naiboli pro metnem kram, se takon odda. Naslov v vseb po slovalnicah Jutra. 6322-19 Avto 3.5 tonski, pogon na oglje, v brezhibnem stanju. se proda za 56.000 din. Mehanična delav nlca, Tvrševa c. 13. levo dvorišče. 6433-10 Avto Fiat 4-sede2en, s 4 vrati, vožen 6000 km z dobrimi gumami prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bilila«. 6403-10 Luxuscabrio DKW jeklena karoserija — dobro ohranienn v dobrimi gumami, ugodno naprodaj. Erjavec DKW zastopstvo — Stična. 6405-10 Avto Chevrolet Cabriolet v brezhibnem stanju. 4 nove gume in zračnice, 2 rezervi, zelo dobre prodam. Ponudbe' Krani p. predal 57. 6476-10 Avto 4-sedežen, majhen, v dobrem stanju, gume skoraj nove. porabi 10 1 bencina na 100 km. poceni prodam ali zamenjam za motorno kolo. Ambrož. Tvrševa 71. 6498-10 Rešilni avto najmodernejši, prodam. — Jenič, Poljanska c. 69 Ljubljana. 6519-10 Tovorni avto 1-tonski Chevrolet in 2 tonski Škoda prodam, 4-tonski, dobro ohranjen, pa kupim. Avtobus Roiina. Ljubljana, Šiška. 6612-10 Motorno kolo 500 ccm s prikolico, malo voženo uuodno naprodaj Alfred Wicher. Maribor. Mlinska ulica 9. 6589-10 Motor BSA 350 ccm v dobrem sta nju. zamen 'am za 100 ©cm. na'ra1§i DKW Okoren Ivan. OiivSka 43. riyoriš'e. 6570-10 Horex motor 350 ccm. tipa 19U, vo-žer. 4500 km v odličnem stanju ugodno prodam Stane Kržl;nik, Trzin pri koloddvoru. 6538 10 Topolino limuzina. dobro ohra njena naprodaj Ogleda se ahko od torka aalle pri Jax. Tvrševa 36 Ljrb ljana 6523 10 Motor Ardie 200 "Cčm DKW tr' Sacbs motorje 98 ccm ma'l 4 sedežni avto Foro prodam Na ogled pri Julij Zevnlk, Stražišče 6233-10 Iščem boljšo osebo z nekai gotovine za prevzem trafike lahko osebno sodeluie ali damo visoke obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trafika«. 6409-16 Hranilno knjižico Okraj, hranil. Skofja Loka, glssečo se na din 44.000, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim gotovino«. 6480-16 Prodam knjižico t.rmet»=ke posojilnice ln Praštedione ve "je in manjše vloge. Ponudbe na osi odd Jutra pod Ugodna cena<. 6571 16 Prodam 10 delnic Pivovarne Laško in 10 delnic Zanatske banke. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Delnice«. 6517-16 Obrt Kozmetičarka Slava, Gril Zs.greb, Sava Bleiweiso va c. 20 (vogal Grohar-ieva) Vam daje vse in-formacije za negoxranje leoote. Specijalna knji ga din 30. 5644-30 Trgovine, trafike industrije, hotele. restavracije. gostilne, kavarne, buffete. r»ie-karne. parfumerije. bon bonijere. pivnice in vi notoče prodajamo in po sredujemo nakup. Posl. Pavlekovlč, Zagreb, niča 144. 6171-19 Trgovino z mešanim blagom na najboljši točki Za greba. dobro ldočo, pr vo vrstno uvedeno, pro-aamo po nabavni cen) blaga. Inventar, telefon ln lokal oddamo v na Jem za nizko ceno. Po slovnica Pavlekovlč. Za greb. Illca 144. 6172-19 Špecerijsko - kolonialno trsovlno, najprometnej '« zagrebške pozicije v Tlicl. izvrstno idečo, re nomirano ln prometno nrodamo s celokupnim 'n-pnfcarjem telefonom 'n blasro- Potrebno din 90 000." Foslovnlca Pavlekovlč. Zagreb. Ilica 144 . 6173 19 Zagrebško mlekarno izvrstno ldočo, prvovrst no uvedeno, z velikim orometom lastno obrt nlco. prodamo z vsem inventarjem, uporabo obrtnega dovoljenja v io!nem prometu za din 22.000. Po-.lovn'ca Pavlekovlč. Zagreb. IHca 144. 617419 Gostilno na periferni Liubliane, na) raje na Viču vzamem * najem. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 6J14-M Dcllkatesa (okrepčevalnica) pri industriji v bližini Celja, naprodaj radi družinskih izprememb. Dopise na podruž Jutra v Celju pod »Redka prilika 12.000«. 6295-19 Frizerji pozor; Vpeljan bnvsko-frizerski salon v Ljubljani, ugodno prodam. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Samosto len«. 6359-19 Prodam moderno urejen frizerski sa Ion ali pa samo inventar 7 dobrimi aparati. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Ugodna prilika«. 6369 Mlekarno na prometnem kraju v sredini mesta, prodam. Po nudbe na ogl odd. lutra pod »Zelo dobra« 6401-19 Parcele naprodaj po ugodni ce ai v Sliki med remlzo in policijsko stražnico Zelo ugodna lega. ob ramvaiu PARCELE v St Vidu jn Vižmarjih. PARCELE na Viču v Dllžini tovarne Pekatetc PARCELA ob Celovški ;esti ori remizi Proč a a: Zajec Andrej posre cK-valnica nepremičnin Liubliana. Tavčarjeva ul. 10, priti., tel 3564 saijasno), stanovanje: VižmarJe 78. tel 768. Vid 6270 20 Lepo posestvo aova hiša hlev. 40 ]o hov gozda zaraščenega z bukovino in smreko 'mo 38 lohov njiv in ravnikov naprodaj Vse zemljišče skupno Leži uro oddaljeno od Ra Seč pri Zid. mostu — Naslov v vseh dosI Ju -ra 6201 20 Trgovino s sadjem in zelenjavo, dobro vpeljano prodam radi orožnih vaj s 1. aprilom Vse ponudbe na podružnico Futra v Kranju pod značko Ce na nizka«. 6473-19 Špecerijsko trgovine dobro, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nizka najemnina«. 6495-19 Lokal za Izvrševanje obrti, 1 do 2 prostora, v bližini Tržaške ceste, iščem. — Ponudbe na ogl. oddel lutra pod' šifro »Lkal 1.-4.« 6548-19 Damski frizerski salon ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6591-19 Modistovski salon v centru mesta Celja z vsem inventanem in zalogo, naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »15.000«. 6584-19 ¥■ najem Špecerijsko trgovino s koncesijo prodam ah dam v najem samski osebi. Ponudbe na ogl oad. Jutra pod »Potreb no 22.000 din«. 6194 17 Mali lokal s stanovanjem, v Ljubljani, vzamem v najem. Metka Gregorl, pri Mel har, Jesenice, Gospo-svetska c. 13. 6219-17 Trgovino z meš. blagom v podeželskem prometnem mestu z letnim prometom čez tri milijone dinarjev, dam v najem radi prevze ma drugega posla. Potreben kapital za prevzem zaloge din 500.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod. »Izvrstna eksistenca«. 6339-17 Gostilna in mesarija se odda podjetnemu najemniku v najem. Na !ov v vseh posi Jutra 6542-17 Sodavičarska obrt v velikem industrijskem kraju, dobro idoča. se radi bolezni odda v na ,iem. Ponudbe na ogl oad. Jutra pod »Soda vi čar«. 6550-17 V najem se da dobroidoča trgovina z meš. blagom, večim zdraviliščem lep lokal, na najboljšem mestu, pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6338-17 Prevzamem v najem gostilno ali vinotoč, proti kavciji ali odkupu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »De nar«. 6364-17 Restavracijo »Vintgar« odamo s 1- maiem t. 1. v najem. Pismene ponudbe do 1. aprila na Lesno in dustrijo »Vintgar«, p Gor je pri Bledu, kjer so na vpogled tudi pogoji. 6489-17 Posest •REAlITETA« posestna posredovalnic« v Ljubljani jo samo » PREŠERNOVI ULICI 54 Hasproti glavne poŠta Telefon 44-20 Enonadstropna hiša v Novem mestu napro daj. Naslov ▼ vseh posl Jutra. 6145-30 NAZNANILO! Svojim cenj. odjemalcem in interesentom za nakup strojev za vsako obrt ln industrijo vljudno naznanjam, da sem vsled naraščajočega prometa pritegnil sodelavce ter smo ustanovili družbo katera je protokolirana pod firmo LERŠIČ 8 CO. strojno tehn!čna pisarna ln zastopstvo nemških strojnih tovarn s sedežem LJUBLJANA, Cesta 29. oktobra 13 Tvrdka bo dobavljala od renomiranih nemških tovarn STROJE točno in kulantno po originalnih tovarniških cenah brez vsakih pribitkov. deloma pa od skladišča Ljuoljane. — Se priporočamo in beležimo. — Z odličnim spoštovanjem za I L E R Š I Č & C O. Ludvik Ileršič. Stanovanje \ 3—4 sobe, laftmm za ta I koj ali kasneje. Ponud oe oa ogl. odd Jutra >->d »3 osebe«. 6299 218 )vosob. stanovanje kabinetom ali trisobno, šče družina z odraslimi čla ni. Ponudbe na ogl odd latra pod »Za mai«. 6287-21a Krasno posestvo 1 .-peijaiK trgovine tn hotelom vse v najbolj em stanju, napr?>dai za 2 do 3 milijone Ponud be na ogl odd lutra ir>d »Savinjska dolina* 6027 2( Vila na Bledu naprodaj 5 minut od oostaje Bled Jezero. Enonadstropna z man •ardo, z devetimi soba ml Poleg vile lovska koča Zemljišča 4681 kv m. Cena din 400 000 VILA NA BLEDU. 5 minut do poete. Eno-naostropna, podkletena, z devetimi sobami ln pritiklinami. Kompletno opremljena z ameriškim borovcem (ciberl). Park meri 1400 kv. m. Vila je popolnoma prenovljena in v najboljšem stanju. Cena din 450.000. VILA NA BLEDU. 2 minuti od postaje Bled Jezero, enonadstropna, nekak penzijon s 13 sobami. Delno opremljena Park meri 1965 kv. m. Cena din 270.000. — Prodaja: Zajec Anarej, posredovalu*ca nepremičnin, LJubljana, Tav carjeva ul. 10. tel. 3546 (začasno). 6271-20 Dvcstanovanjska hiša nova, blizu trajnvaja, vsled selitve, naprodaj. Naslov \ vseh poslovalnicah Jutra. 6258-2C V večjem industrijskem kraju blizu Ljubljane prodam zaradi bolezni na novo preurejeno hišo s trgovinskimi prostori in go stilno, z celokupnim inventarjem ter veliko zalogo blaga v vrednosti 550.000 din. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Proaam 550.000«. 6193 20 Prodam iz proste roke hišo 35 v Metliki, s koncesijo gostilne in trgovine z lesom ter zemljiščem. Naslov v vseh posl. Jutra. 6224 20 Stavbno parcelo pripravna tudi za upokojence prodam r.a Vrhniki. Kolodvorska 8. Ma rtja Ferlan. posestnica. 6180 20 Lepa stavbna parcela na zdravi sončni legi ob Tyrševi cesti po nizki ceni naprodai Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Gotova Bodočnost«. 6200-2C Parcelo ob Tyrševi cesti v Ljubljani ali vilo kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Parcela — TvrŠe-« 6285-20 Hišo ali gozd za ca 200.000 dir v bližini Liubljane, kupim. Naslov v vseh poslovalni cah lutra. 6288-20 Štiristanovanjska hiša se proda. Vprašati Stu denciMarib.. Jurčičeva 17 ali Frankopanova 8. 6293-20 Veleposestvo lep položaj nad 100 oralov z lepimi gozdovi in poliem, tri hiše več go ■ipodarskih poslopit 7 inventanem ali brez se pro da skupaj ali posebei po parcelah Informacije daje Jože Mirt, žagat, Blanca pri Raihenburgu. 6363-20 Izredna prilika! Prodam krasno parcelo v mirni ulici, vendar blizu tramvaja, vodovod, elektrika poleg, sosedne parcele že zazidane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro-»Nujno — marec«. 6361-20 Parcela njiva 2.126 m2 ob banovinski cesti v Kamn>ku, ugodno na prodaj. Informacije: pisarna dr. Žvoklja — Kamnik. 6352-20 Stavbeno parcelo kjerkoli v Ljubljani, ku pim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Gotovino nudim«. 6449- Stavbna parcela v izmen 5724 m2 v Rožni dolini (Novi vasi) napro dai Po^rve se Glince XV 4 Istotam naprodai dvo'<-novih damskih koles 6457-20 Zemljišče okoli 5500 m2 v bližini Rakovnika, Liubljana, pro dam po 14 dic m2. Tele fon 45-56. 6259 2« Dvostanovanjska vils ugodno naprodai oa Go reniskem Ponudbe na po družnico Jutra Mariboi pod »Ugoden nakup« 6588 ^ Hiša z vrtom z vrtom in oralom go zda ob banovinski cest' naprodaj Pripravno za upokojenca Cena po do -rovoru Prane Selftk Bučka 18 6537 2P Na lepem krpju blizu škofje Loke prodam parcelo v izmeri cca 9000 kv m pripravno za zidavo, ali kmečko obdelavo. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 6370-20 Stavbena parcela se takoi proda v Vidmu ob Savi ob glavni cesti in progi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6342-20 Trgovska hiša v centru Ljubljane. — ob Tvrševl cesti — enonadstropna. s trem! trg. lokali in več pisar nlšklmi lokali naprodaj. Cena 2,800.000 din. Prodaja Zajec Andrej, po sredovalnica nepremlč nin. Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35 64. 6268 20 Proda se lepa zidana hiša z vrtom sadonosnikom, pripravna za vsakega obrtnika, na lepem položaju 1 uro oddalieno od Brežic blizu trg. Bibič. Zglasiti se p. Kostevec Rudolf. Rečnoselo 55. 6349-20 Odda se njiva v obdelavo v Zg. Šiški. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6329-20 Hiša v St. Vidu naprodaj. Dvoje dvo sobnih stanovanj s pritiklinami. vodovodom in elektriko. Vrta 800 kv. m Zelo lepa lega. Cena din 250 000. Prodaja Zajec Andrej, posredoval nlca. Tavčarjeva ul. 10. tel. 3564. Stanovanje: Vižmarje 78. tel. 768 št. Via. 6269 20 Hiše, vile, parcele, posestva in gozdove kupite in prodajte — najhitreje v Realltetni pisarni F. Pristavec, — Ljubljana. Gosposvetska c. 3 1. telefon 23 81. 6438 20 Nj T •• J"JVO V Hajdini pri Ptuju ugodno prodam več oralov zemlje primerno tudi za stavbišča. Ponudbe podruž. Jutra Ptuj pod »Rodovitno« 6304-2C Stavbna parcela na prometnem prostoru, st proda. Vprašati: Veternik. Igorje ob Savi. 6312-20 V prometnem mest« v SWeniji prodam veliko hišo. eno-nadstropno, z gosnodarsk:m poslopjem in vrtom, primerno za trgovino, gostilno. večio obrt ali manjšo industrijo Vpelian ie vodovod. kanalizacija in elektrika. Cena zelo ugodna. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Solidna zgradba 325«. 63 3-20 7000 kv. m po 60 din ob Tyrševl cesti, prodam, le skupno in proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Nujno rabim ae nar« na ogl- odd. Jutra. 64J1 VO Kupim parcelo od ain 20.000 do 35.000 na periferiji, ali v bližini Ljubljane — Ponudbe na ogl oddel Jutra pod »Gotovina št. 2412«. 614120 651etni, proda hišo, dvostanovant sko 1 minuto od tramvaia. Gospodar je lastnik do smrti, po smrti lastnika ie gospodar kupec. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 6388-20 Stavbna parcela se proda blizu cerkve na Brezjah cca 2000 kv. m, zraven vodovod in elektrika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6354-20 25 oralov posestva niiv travnikov in eozdf postopie v dobrem stanGLOBUS« poslovalnica za kupoprodajo nepre mičnin, — LJubljana, Emonska 25. 6524 20 Hišo štirlstanovanlsko, še ne dograjeno, krasna, soln ''•na iega. 20 minut od glavne pošte, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ta koj gotovina«. 6557-20 Vilo ob Savi z vrtom ugodno prodam Naslov v vseh posl. Ju tra. 6560 20 Nova hiša blizu Celja, dvostanovanjska, na pol dograjena s 1.250 m2 vrta, ugodno naprodaj. Naslov v Trafiki, Sp. Hudinja pri Celju. 6585-20 Posestvo zemljišče sadovnjak, v ir meri preko 5000 m2, od daljeno 5 minut od trga Litije, primerno za postavitev weekend hišice za letovanje ugodno naprodaj Več se izve. Tyrševa ce sta 82/1., Liubljana. 6596-20 Donosno hišo do 150.000 najraje pri industriji kupim. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Plačam takoj* 660120 Hiša novejša, z gostilno, zelo donosna, poleg tramvaja za din 430.000. — Trgov ska hiša. sredi mesta 7 odstotno cbrestovanje Parcele za Bežifrradom po din 200 — Kompie ksi v '.evemem delu me sta. Ugodna naložba de narja. Realitetna pisar na »Posredovalec«. Ale ksandrova 5. 61481 20 Malo posestvo aii samo hiša pri Treb nJem na Dolenjskem minut od kolodvora, odda v najem. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod — »Primerno upokole cem«. 6597- 20 Več stavbnih parcel v Celju ob Trersnikovi ulici od aosn^ Dečkovi cesti pro dam. Vprašati pri ge Rant. Celje, Komenske ga uilca 5. pritličje 6580 20 Realitetna pisarna Jager - Celje ima naprodaj: Termal no kopališče (več porlo pij, park. 3 veliki ba ?:?ni) veliki gozdi, do 300 oralov, moderno ure Jen hotel, krasno vrtnarijo, z dvostanovanjsko hišo. mnogo razll nlh tr govsklh in stanovanjskih --i.,— ------ po de pri Celju ln drugod. hiš, gostilne, velika blra krasnih kmetij ^ ugodit,lh cenah, vlnogra de pri Celju ln -*----- stavbišča. žage. 6581 20 Prostorno dvosobno »li trisobno stanovanje tšč» za takoj ali za prvi ma I maia. solidna dru žir i v središču mesta Na emnlna po dogovoru Po >udbe na ogl. oddel Ju ra pod »Udoben 6543-21« Prazno sobo t s tepariranim vbodom, od-1 dam za 1. april. Naslov i vseb posloval. Jutra. 6260-23 >vosob stanovanj" ali malo hišico z vrtom, iščem v na'em. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Ne daleč«. 6365-21a Svetlo stanovanje 1 sobe. kuhinje ln ka blneta l&če 2» takoj ali 1 maj sama ženska ? -nalo obrtjo Prednost Pru'e Trnovo ali okoli ca obrtne šole. Našlo-'' oddati v ogl. odd J^litra 6475 21 a Stanovanje •« kopalnico !*črm, tri ali 'tirisobno — Ponudbe n3 gl., odd lutra pod šifro »April, mai«. 6490-21: 1000 din nagrade dobi oseba, ki mi preskrb' ;tmsobno komfortno ?tanf> vame v bližini sodišča P" možnosti ra takmšnio vse itev Ponudbe n« oglasn' ->dd lutra pod »Mirna stranka«. 6646-21 a Eno- ali dvosob. stanovanic za 1. april v centru. iSčerr Ponudbe na ogl odd la tra pod »Stalen plačnik« 5092-21a Lepo stanovanje iveb sob ontlkHnf od lam 1 maja v Smarc minut postaja Dupll •a tri četrt ure oa T.-arr -lika Chrlstof vpokoje al šolski ravnatelj marca Kamnik 6038 21 Dvosobno stanovanje -onfno, s kopalnico, od dam za 1 april v tr novskem okraju Vpra a.t,l Resljeva c. 3. II nadstr Tenko 5784 21 Nasveti, pomoč, usluge v najrazličnejših vpra Panjih! Prepisi prevodi razmnoževanja' Sestav Ijanje vloe in pisem v raznih Jezikih Posluje mo solidno, diskretno ln zanesljivo »Servis biro«, Ljubljana. Sv. Petra c. 27-1. telefon 21-09 6131 24 Trisobno solnčno stanovanje s kopalnico, toplo vo do, v novi hiši. poceni takoj oddam Ižanska C. 94-a. 6467-21 Štirisobno stanovanje popoinoma moderno. s kopalnico, ofcJaam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center Bežigrada«. 6555-21 Sobe išče Veliko prazno sobo išče solidna gospa v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Čista stranka«. 6375-23a Prazno sobo s posebnim vhodom. išče gospodični za 1. april za Bežigradom ali btižini štadiona. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad« 6374-23a Separirano sobo z oskrbo, v centru me sta. Išče gospod za te koj. Ponudbe z na ved bo cene pod »Do lOCKi« na ogl. odd. Jutra. 6427-23a Lepo sobo, opremljeno s souporabo kopalnice in ev. z vso oskrbo, iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Višji uradnik«. 6404-23a Prazno sobo suho in zračno, s posebnim vhodom v bežigrajskem okraiu. iščem *s 1. triai ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelo snažna«. 6444-23a Dve opremljeni sobi iščem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod značko »Bližina Tabora«. 6456-23a Ooremlieno sobo za dve osebi (zakonca), po »možnosti s kopalnico, — iščem Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Iščem takoj«. 6528-23a Sobo z dvema poete!'ama ln vso I krbo oddano za l. april Resljeva c. 3. n. nadstr. Jenko. 5785-23 Opremljeno sobo •Isto tn son no. s pose^ nim. vhodom, z dvema posteljama oddam taksi blizu Tabora. FUgnerJe va ul 13-n. nadstropje, vrata 16. 5643 23 Opremljeno sobo 3 posebnim vhodom ln s telefonom ln vso oskrbo oddam » 1 aprilom Po nudbe na ogl. odd Ju tra pod »Vsa oskrba« 6213 2: Opremljena sobica zračna, se odda bolili gospodični s 1. aprilom r centru. Vpralati od II. do 1). Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. ________ «02-23 Opremljeno sobo lepo v centru oddam mirni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah lutra 6283-23 Sostanovalko mlaišo. mirno, solidno, ki e ves dan odsotna, spreme boliŠa gospodična v lepo. sončno tračno sobo v cen tru Lipbliane. O^led od 15. are dalie. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 6371 23 Prazna sončna soba se odda Istotam st pro da dobro .ihraniena otro dda 2 gospodoma. t hrano ali brez Vpraša ti Vldovdanska 1 pn bišnlku 6428 2: Preprosto sobico (mansardno), opremljeno sončno in zračno s poseb nim vhodom poceni oddam takoj ali pozneie. Rožna ul 33'11 levo (pri sv. Jakobu) 6414-23 Oddam sobo s Štedilnikom ali sobo in kuhinio. Zelo poceni sam ski ženski Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6413-23 Sobo v centru oddam gospodu Gajeva 9, II. nadstr., vrata štev. 9. 6481-23 Opremljeno sobo čisto in sončno, s poseb nim vhodom oddam z dvema posteljama takoj blizu Tabora. Fu gneneva ulica 13, v II. nadstropju, vra ta 16. 5643-23 Prazno sobo lepo, veliko, oddam takoi ali pozneje. Mestni trg 3, II.. levo. 6445-23 Lepo opremljeno sobo sonino, p&rketirano. od -jam 1 aprila na Po ijanskl cesti 6tev 17, 1. nadstr.. levo. zadnja . rata 6520 23 Opremljeno sobo oddam sredi mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6576-23 Prazno sobo parketirano, poseben vhod. rik tramvaia pn meščan-s5.i 5oli, oddam Glince. Ločnikarjevg 9- 6575-23 Razpis Vodovoona zadruga ' "kofji Loki razpisuje iz kop ir. za<=ip larka 1 50rr dO 0.70 m za polaganjf odovodnth cevi v dolži ni cca 600 m in napra vo betonskega obramb neea zidu t>od vodo cc? 40 m dolžine Ponudbe -tavite na? kasneje do 31 majca 41 Vodovodni zadrugi v ®k-rji Loki ki deje poja-nila dnevno mea ura'-; iim' urami 62?^ Izgubljeno 5 t. m. se je izgubila v Rožni dolini zlata dam ska zapestna Dra — drae spomin Oddati proti do bri nagradi Rožna dolina. Prediamska 40. 6379-2» Izgubila se je tolska aktovka s šestilom na imt Mallv po Tyrševi ce sti. Odda se nai v ogl odd. Jutra. 6358-2» JJJ& Naznaniam da sem odprl konisko me šarijo v Ciglarievi 12 — M^ste Se priporoča losip šMITEK.__6255-31 Vojni tovariši iz Boke Kotorske! Vse tiste vojne tova riše ki so siužtll meo -vetovno volno 1914 191P v Boki Kotorski in bi Um Je znano, aa je ob staiala v tem "asu v Le oetanlh blizu Tivt? (TeodO trdn'avska bol niča St 2 (Festungssp4 tal Nr 2) in sicer v ve Hki ob obali zasidran' ladji in na oba! stole *ih barakah prosim, da mi to z navedbo svoje ga naslova 2 dopisnice čimprej sporoče To izjavo notrebujer^ za dokaz in pokrepitev prošnje za lnvalianlno Stroške povrnem Jože žogan. Ljubljana Sva bičeva 12 . 6465 31 Glasbila Klavir, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jo tra pod »Glasba« 6333-26 čevljarski šivalni stroj proaa Jereb Rudolf, — LJubljana Gllnce Cam- ^ 8 6214-29 Mali pletilni stroj skoraj nov, se ugodno proda radi smrti. Ponudbe podružnici Jutra Ptuj pod: »Anos«. 6311-29 Šivalni stroji znamke »JAX« so že skozi 60 let znani kot najboljši. Rabljeni stroji vedno na zalogi Ivan JAX in sin, Tvrševa c 36. 639''-29 Kupim kombiniran mizarski stroi za skoblanie. Oblak, frno- meli.___ 6356-29 Elektromotor -koda 2 KS. s pr-b^r^m. rtalni stroj, do 25 mm, brusilni stroj ter trans misijo prodam, nalrale =kupno Naslov v vseh oosl .Tutra 6437 29 Spalnico lepo opremlieno oddam z dvema posteljama Slomškova 5, pritličje, levo. 6451-23 Sobo z vso oskrbo, oddamo » centru. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 6453-23 Sobo lepo opremljeno oddam 1. aprila. Koleziiska 19, I. nadstropje. Ogled popoldne. 6455-23 Lepo sobo separirano, s souporabo kopalnice oddam eospodu v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 6460-23 Sobo oddam solianemu go snodu Verstovškova ui 16. ppr. Mlrje. 6572 23 Lepo prazno sobico vhoa iz stopnjišča. od damo ugodno Podmil ičakova 22. Bežigrad 6S62 23 Oddam opremljeno. ?elo solnč no. zračno sobo s t^ra so In strogo separ vho dom v viil ob cestni žel alZoška c. — Vodmat — Krekova 15 6563 23 Opremljeno sobo oddam takoj gospodični T»mec. Poljanski na^io ion. 6535 23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam soildnemu stal nemo gospodu. Prule 27 6531-23 Lepo sobo oipremljeno. oadam, 10 minut od centra, solld ni gospodični Naslov v vseh posl. Jutra. 6556-23 Prazno sobo lepo, sončno, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, oddam. Dolentska cesta 48. 6603-23 SolnSna sobica se oda a 1 do 2 osebama s prav dobro domačo brano. Stari trg 23 ITT Sturm. Sprejmem tudi nekaj boiJMh abonentov Soba opremljena, s kopainloo z fino hrano ae oda 2 uradnikoma r-caora) v centru mesta. Naslov ▼ vseh posl. Jutra. 8548-33 Lepo sobo oddam. Malgaieva ulica 8. I nadstr.. W 6613-23 Opremljeno sobo lepo, c souporabo kopalnice, oddam za ta kaj. — Tumograjska 4/III (pole* 6558-2$ 25 kompletnih oper za klavir in petje: Albert. Donizetti, Halevy, Leon-cavallo, Maye:beer Mascae ni, Puccini, Rossini. Sme tana. Verdi in Wagner tef operet, prodam. Naslov s vseh poslovalnicah Jutra. 6309-26 Klavir dobro ohranjen, prodam. — Ljubljana, Rožna dol. cesta Vili. U. 2. 6286-26 Prodam radi selitve krasen klavir kavkazijski oreh., skoro nov samo din 8000.—. Dobrajc, Maribor, Aškerčev? ul. 16. 6294-26 Harmonika diatonična se proda 2li za-menia za dobro ohranjeno kolo Stožice 57 ležica pri Ljubljani. 6396-26 Klavir dohro otiranieo. naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 6497-26 Živali Vevcrico muki :n grlico s kletkama prn dam. Vič. Ce*te na Brdo st 119._6229 27 Kanarčki mešane:, ucodno naprodaj. Pokopališka* 35, Liubliana. 6458-2"' Devet hI slivovbe tare dve eti. vseouje 2 n pol odst čistega alkohola prodam Državna in >anovinska trošarina ]e olačana Ponudbe na gl xid Jutra pod »Silvov ca naprodaj«. 5494 33 Fige ',a žganjeKuiic, po najnižji ceni prodala tvrdka Ivan leiačin LJubljana, '«lefon 26 07 58 33 Krompir — semenski in za prehrano, prvovrstni rožnik, oddaia po ugodn: ceni skladišče Nikisbacher, Tvrieva 36. 6274-33 Na prodaj 30 hI belega prvovrstnega vina letnika 1939 Ponudbe na ogl od Jutra pod šifro »Bizeljčan«. 6345-33 Mizarji kompletno garnituro rabljenih mizarskih strojev, ugodno prodam. Naslov s vseh poslovalnicah Jutra. 6244-29 Pletilni stroj Ltnks - Links rabljen za na roko številka 9-10-100 takoj kupim. Trikotaža ^ Zlat no Janje«. Cakovec 6028 29 Pisalni stroj s kovčegom ugoano pro dam Naslov v vseh posl Jutra. 6238-29 fffffljrri Samostojna gospa neodvisna. srednjih let, lastnica vile v Ljubljani, brez dolga, želi poznanstva gospoda železniškega uradnika ali upokoienca. Diskretnost za:amčena Ponudbe na oc> odd lutra pod »Življenje«. 6298-25 Vdova popolnoma sama. 37 let vt ra. dota v gotovini din s00.000 dm. išče zakonske-drug? Poiasnila daje »Nada«. Zagreb. Jelačičev tig 10. Za pojasnila poJ-Ijite 10 din. 624A-25 Občinski notar 35 let star, ima v gotovini 70.000 din. plača mesečno 2 000, išče zakonsko družico. Poiasnila daje »Nada« Zagreb, lelačičev trg 10. Za poiasnila posilite 10 din. 5247-25 Dva železniška uslužbenca iščeta znanja z gospodičnama v starosti od 18 do 24 let, Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod šifro »Cvetoča pomlad'. 6437 25 Gospodična 19 let stara, i dote v gotovini 150.000 din, išče za-konskegi druga. Pojasnila daie »Nada«, Zaereb. Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 6248-25 Zdravnik 37 let star. z imetjem ▼ nepremičninah 3.000.000 din išče zakonsko druž:co. Poiasnila daie »Nada«' Zagreb. Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 6249-25 Mizarji, pozor! Klein & Stiefel FULDA dobavlja mizarske stroje v najdovršenejšl kon strukciji. Zahtevajte po nudbe pri generalnem zastopstvu za Jugo6'avi jo: Robert Raznožnik. Ujubljana, Pražakova ul 8-L telefon 40-42. 128-29 Pisalni stroj novejši model ln regl strlrno blagajno »Natlo oal« ugodno prodam — Slmandl. Ljubljana Dvoržakova 3 6478-29 Šivalni stroji Anker. Central. Babbin tudi rabljene. Se po niz ki ceni prodaja. Triglav ~ " SC. (OMStlleno«. Kateri fant ali vdovec bi poroči! 27-'etno šiviljo (dekle), z 30 000 din gotovine Vse ponudbe na poar Jutra v Kranju pod šifro »Za-jeljeni dom«. 6472 25 Dražestna črnka 26 let ta;a. 1 imetjem din 270.000 din išče zakonsl-eca tovariša. — Pojasnila daie »Nada«, Zagreb. lelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 6250-25 Železniški uradnik z nepremičninami v vrednosti 1 (Ki.000 din, z mesečno plačo 2.500 din, išče zakonsko družico. Poiasnila daje »Nada«. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 6251-25 31 letna šivilja inteligentna, značajna. želi poročiti državnega, privatnega uradnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Značaj«. 6610-25 Vdovec s 30 oralov vinogradnega posestva, v najlepših letih, poročim takoj vdovo ali gospodično s premožemem Starost 30—40 let Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Tvoj dom bo v rožicah«. «590-25 UL Simpatičen crosnod, univ. asistent, star 3* let. želi tramega priiateljstva samostojne dame. ki bi navezala srce popolnoma nant. Resne ponudbe na oel odd. Jutra pod šifro: »Spagatt. 6290-24 »Mem o« Prosim ponovno, naj dvigne gospod, ki stanuje par metrov izven Ljubljane, pismo v ogl. odd. Jutra pod 6'fro «946-3« Kdo ie najboljši gratolog? «L.'.uJSSuiž i. Uganili ste že, oa Je najboljši grafolog F. T. Kr.rmah. priznan po celem svetu in nepremagljiv v tej znanosti. Po Vali pisavi lahko spozna vse, kar se tiče Vaše osebe — karakter, spcsDbnostl. služba, loterija. pcs'.ovnl uspehi, ljubezen, zakonsko življenje prijatelji, sovražniki, potovanja, bolezni, nevarnosti, ki Vam pretijo in katerih se morate ogniti, prilike, ki Jih morate izkoristiti, kakor tudi vse vrste razlag in naovetov, ki Vam bodo koristili vse Važe boOole življenje. Vtee to dobite popolnoma brezplačno, ako kup:t5 najnovejšo knjigo »Va;a lična dražs (Osebni vpliv). S po-moijo te knjige si boste začigurali Vašo ljube-z?r„ VaSe zdravje in večno privlačnost. Knjigo dobite diskretno zapakirano za ceno ain 40.—. Fo.š!Jite še danes rojst-le poclč.tl;s in vsa važnejša vprašanja ki Va; zanimajo za bodo:e žlv-lif-nje. na moj natančen naslov: F. T. Karmari, Žalec. Denar se pošlje v nanrco na ček. račun 17455. 7C " -".- ita Bi -' — i i T' t"-, -ta* Vi -Ti-^-frr iNCEIilHAJ V ,.JUTEU"? Dvigni pismo »Poštenjak« 17. t. m. Sv. Jakob. 6282-24 Mlada vdova želi iskrenega prijatelja, starost 30—50 let inženirja, višjega oficirja, doktorja, veletrgovca. Resne ponudb« poslati na ogl. odd. Jutra pod »Lepa pomlad«. 6245-24 Želim dopisovati z inteligentnim gospodom. Dopise na ogl. odd. Jutri pod »Mirno«. 6330-24 Mlada simpatična kolesarka, išče partnerja. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Nedeljski izleti«. 6368-24 Trije mladi inteligenti želijo znanja s tremi mladimi eospodičnami v svrho skupnih izletov. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra v Kranju pod šifro »Zelena pomlad«. 6474-24 Trgovec na deželi išče prijateljico brez otrok, lahko tudi vdovo, staro od 40 let na prej, čedne zunanjosti in lepe preteklosti. Tajnost stroga. Cenj. dopise na podružnico Jutra v Celiti pod značko »Pomlad«. 6586-24 V" - 5 . \ 9 ' ' ' » * j" * * <■ K . i Vf • r * » * . I t j. * * ■ ■ 4 . wr T t , « r % » ' t >■ i 4 / t * * . \ Ločenec 55 let star, želi spoznati družico z nekaj gotovine v svrho otvoritve dobre obrti. Cenj. dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko »Harmonija«. 6579-24 isi > --------iHMHimii** Želim znanja z dobrosrčnim gospodom' Izgubila sem srečo, vrnite ml Jo! Ponudbe pošljite na ogi. odd. Jutra pod Lepa Je mladost*. 6515-21 Gospod z avtom star 30 let, situiran, želi znanja z resno, simpatično gospodič.no 20 do 25 let, radi prijateljstva. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Avto 30«. 6602-24 Mlajšo gospodično simpatično in inteligentno, bi rad spoznal gospod srednjih let, v dobrem položaju. Predfiost imajo športnice in prijateljice narave. Ponudbe pod značko »Mavrica« na ogl. odd. Jutra. 6608-24 Simpatičen gospod Seli poznanstva s simpatično gospodično konservatoristko Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pomlad 166«. 6454-24 Vdova išče sltuiranega gospoda, nad 50 let, v svrho prijateljstva. Ponudbe z naslovom pod »Vera* na ogl. odd. Jutra. 6554-24 Čedna dama ki želi poznanstva z akademsko naobraženim mladim gospodom, naj piše na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pomlad prihaia«. 6 95-24 Ot^mane v veliki izbiri kupite ugodno pri R. RADOVAN tapetnih Mestni trs 13- Strojno podjetje Ing. Borstnar štev. 18 IZDELUJE VODNE TURBINE žage - mline - trans-mislje - dvigala itd. Novi oaalovt frančiškanska oL S. Od Vas je i ivisno da Ima t* obleko vedno kot nove sato Jo pustite redn« cemlčno etstltl ai oarvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip «-* Pralnica tvetiolikaioict GRADBENO PODJETJE V LJUBLJANI SPREJME mlajšega GRADBENEGA INŽENJERJA z nekoliko prakse kot projektanta m stavbovodjo v stalno službo. — Istotam se sprejme tudi prvovrstnega mlajšega GRADBENEGA DELOVODJO za visoke in nizke stavbe. Ponudbe z natančnim življenjepisom in zahtevami na ogl. odd. »Jutra« pod »PODJETJE«. Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja izraženega osebno ali pismeno ob priliki prerane smrti našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, svaka in strica ANTONA AVSECA sodnika deželnega sodišča v pokoja izrekamo vsem na;prisrčnejšo zahvalo. Posebno smo še hvaležni bežigrajskemu pevskemu društvu, ki je zapelo pod vodstvom g. Antona Camernika pretresljive žalostinke, častni straži paznikov ljubljanske jetnišnice, darovalcem vencev in vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 23. marca 1941. ŽALUJOČI OSTALI Razpis licitacije Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Sušaku na dan 17. aprila ob 11. ari prvo javno ofertalno licitacijo za oddajo stavbnih del za novo stavbo uradniškega in ambulantnega poslopja okrožnega urada ta zavarovanje delavcev na Sušaku. V razpisanih stavbnih delih so poleg ostalega všteta tudi dela iz umetnega kamena ter k lesarska, tesarska, krovska in kleparska dela, ki se lahko ponudijo tudi posamezno. Obenem s ponudbo je treba položiti kavcijo po odredbi pogojev za licitacijo. Brzojavne ali zakasnele in ne po predpisih sestavljene ponudbe ne pridejo v poštev. Obrazce za sestavljanje ponudb dobite lahko vsak dan pri tehničnem oddelku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev na Sušaku ob delovnih urah proti vplačilu din 250. Obrazci za sestavljanje ponudb poedinih obrtnih del t. j. brez statičnih računov in načrtov se dobe proti vplačilu din 50.—. V Zagrebu, 20. marca 1941. Štev.: 12.792-1941. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV PRIKROJEVALCA (Zuschneider) samostojnega za fino krojaško delavnico v Zagrebu SPREJMEM proti dobri plači. Mesto stalno. — Obširne ponudbe z opisom dosedanjega delovanja iod br. 58199 na Udžblnac — Zagreb. Jelačlčev trg 5. Milostiva gospa! Ako želite dobro prilegajoč se moderček ali higijeničen steznik brez ribje kosti in gumija,- tedaj se potrudite k Moje oči so pa izbome, misli gospod Janez. Toda to, da človek vidi, koliko je ura na zvoniku, ni noben dokaz, za popolnoma normalen vid. Večkrat je to prevara: oči so lahko „previdne"; očna leča se lahko utruja tudi pri gle- danju v daljavo in ne šele pri delu iz bližine. - Tu je samo en nasvet: Pravočasno nabaviti očalel Kako prijetno občuti človek tedaj dobro sedeče PERIVIST-očale s PUNKTfl L- stekli! Človek vidi bolje in brez vsakih težav, brez trajnega utrujanja očes. PUNKTAL stekla v dobro sedečih PERrviST-očalih za polno izkoriščanje vidnega polja so popolna pomoč za dober vid Dobijo se v vseh strokovnih optičnih trgovinah. Prospekte poSilja brezplačno Carl Zciss, Jena. Zastopstvo. M. PAVLOVI Č, Beograd, poštni predal 411 Vlajkovičeva 9-11/1 | IZDELOVANJE j rnm-ruv »LUN A" MARIBOR — samo GLAVNI TRG St. 24. kjer Vas bomo poceni z veliko Izbiro postreglL HAL7 POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR i Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani bo uvedlo za svoje člane enoten cenik CRKOSLIKARJI naj pošljejo ponudbe, na pisarno udruženja, Ljubljana, Poljanska cesta 42, kjer si lahko ogledajo osnutek in dobe potrebne podatke, v petek 28. III. od 4.-5. ure popoldne. Prostovoljna favna dražba V javnih skladiščih špedicijske tvrdke R. Ran/.inger, se bo dne 28. marca 1941 ob 10. uri prodalo na zahtevo deponenta 204 vreče industrijskih fig. Velika tvornica sprejme izvrstnega STOP dobro vpeljanega pri državnih uradih, kavarnarjih in hotelirjih za področje Slovenije s sedežem v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo referenc in dosedanjih nameščenj in plačilnih zahtev na: PUBLICITAS D. D., ZAGREB, ILICA 9, pod šifro »AGILAN 58344« s*. ^ še vse slabša od nje. Obžalovanja vredno je bilo. da ni niti malo slutil, kaj Ela in njen mož prav. za prav nameravata. Svoj čas ju je b;l Carter obilno obdaroval. Ali sta morda sku?a1a izzvati ooložaj, v katerem bi E^Ino jasnovidstvo malega Dorieja in njegova roditelja še enkrat obvarovalo nesreče? Nič čudnega ni bilo. da Bili ni poznal vseh sovražnih sil, ki so se zbirale okrog hiše, v kateri je bil za stražarja. Ta mah mu je usoda ponudila priložnost, toda Bili jo je zamudil. Morda so b le misli, lu se je tolikanj poglabljal vanje, opravitba za to. Razgret in žejen je stopil Bili v staro vaško gostilno.. En sam gost je s polpraznim kozarcem pred *K-fy>j sedel za eno izmed lesenih miz. BiH se je ozrl nanj, ne da bi si kaj mislil Moi se je lahno zdrznil, posnesel kozarec k ustom in tako deloma skril svoj obraz. Nato je dolgo globoko pil, izvlekel žepno rutico in si tako soet : a kiril obraz. V naslednjem trenutku je vstal, stopil k vhodnim vratom in izginil. »Temu se je pa mudilo,« je Bili rekel gostilničarju. »Kdo je neki bil?« »Prav nič ne vem.« je gospodar krafko o :vrni1. »Je bil že mnogokrat tu?« »Nemara dvakrat ali trikrat.« »Gotovo ni iz te vasi?« »Ne, tujec je.« »Ali pride vselei sam?« »Enkrat se je tu sešel 7 roVim znancem.« »Ta je bil najbrže tudi tujcc?« »Da.« Več od r^dkobesodnp«?'? mi'1 v stran. Tega mu skoraj ni bilo očitati Kako bi mu bilo moglo priti na misel, da se utegne tujec, ki ga je v Dinardu pozdravil kot dobrega. s'arega prijatelja in je bil videti tako užaljen, ker ga Bi1! ni spoznal, mahoma pojaviti v gostilni skrite angleške vasice — in to brez brkov in v drugačni obleki? Kako lahko bi bil tedaj BiH uganil zvezo, ki tujcu — tu pa tam znanemu pod imenom Julija Remerja — nikakor ne bi bila prijetna! Gospod Julij Remer se je zavedal, da je njegov odhod podoben begu in da mora vsekako zbuditi pozornost: a to je bilo še vedno bolje, kakor da bi ga Bili spoznal. Nepričakovano pojavljenje neznanega »prijatelja« v Dorsetu bi bilo spravilo Billa Pattersona na misli, ki so bile gospodu Juliju Remerju povsem nezaželene. In tako je bilo gotovo bolje, da je kar moči hitro odnesel pete. 16. Ko so se pri Carterjevih zbrali h kosilu, so b li videti vsi dobre volje. Raziskovalci so poročali o zanimivih podrobnostih, ki so j;h bili odkrili na iopoldrrnskem izletu, in tudi Daisy. ki se je bila ^"končno cdločna za beg. je bila vesela kakor obi-2aim. Bil ie nien zarinii dan in hotela si ga ie nrivoščHi d^ kra^a. Morda je porabljala, da je >mela ž^ v Dinardu natanko isti namen, ki so ga na dogodki pod"li. »Dnrs^t se mi zd; »•<=«; natikavnejša pokrajina v Angliii « ie menil Doran Carter. »T.judie iz D^r^eta b~dr> nr^dvomno tako +rd:li « ie nafr-nphnila Ela Verdonova. »Vsaka d-vela in vsak kraj milita, da sta najlepša, kar je B' g ustvaril — prav tako. kakor se ima vsaka ženska za lepo.« »Kaj res vsaka ženska misli, da je lepa?« je izzivalno vprašal Mihael Gaster. »Zelo bi mi bilo žal, če bi opazil, da si moja žena domišlja kaj takega.« Vsi so planili v smeh. Alisa je soproga besno ošinila z očmi, hkratu pa je skušala dati svojim tankim ustnicam nasmejan izraz. »Ne smete me napak razumeti,« je Mihael hlastno dodal. »Moja žena ima vsakršno resnično žensko čuvstvo, in s svojimi besedami sem hotel Damo zanikati, da bi bile vse ženske ničemurne. V življenju so važnejše stvari kakor vnanjost in vsakdanji, varljiv nakit« Gospa Carterjeva je priskočila na poinoč. To je bil pomenek, ki ga n ikazalo dalje razpredati. »Pravijo, da je Škotska tako silno lepa. Kaj meniš ti, Pio^emary?« »Škotska je najlepša dežela na svetu,« je Da:sy odvrnila, »in njeni prebivalci so najskromnejši ljudje. Zato tudi tako malokdaj hvalijo svojo domovino.« »Jaz sem imela zmerom Američane za najbolj skromne,« se je Ela zasmejala. »To je tudi res,« je rekel Carter, in oči so se mu veselo zaiskrile. »Skromnost je podcenjevanje resnične vrednosti. Vrednost in zasluga sta pri Američanu tolikšni, da se podcenjevanja ni moči ogniti.« Nato so jeli snovati načrte za poooldne. Daisv ie predložila, da bi se šli kopat; sklenili so torej, da se odpravijo na malo znan košček obale m»=d Swanagem in Wevmoufhom. ki je bila Daisy slišala o njegovi slikoviti lepoti. »Dajmo, vzemimo še Dorieia s seboi.« je dejal Bili, »in vse, kar je treba za pošten izlet.« Ta predlog so vsi z odobravanjem sprejeli, in Mihael Gaster je jel listati po vodiču. »Prav bi zu tam stoji normanska cerkev, ki bi jo zelo rad videl...« Alfred Smith je vozil veliki avto s Carterjem in njegovo gospo, Daisyjo, mladim gospodom Dorie-jem in Pingico. Gaster in njegova žena sta se kakopak vozila skupaj, in tako je Bili zašel v družbo Verdonovih. Prelepa vožnja jih je vodila po golja-vi, ki se je bohotila v lišpu plamenečega bodičevja in nežnozelene praproti, čez reko, nato mimo srditih starih zidov Corfskega gradu, in končno na kraj, kjer vozovi niso mogli dalje. Tu sta Gaster in Alisa zavila v stran, da si ogledata tisto nor-mansko cerkev. »Mraz mi je,« je rekla Daisy, ko so se ustavili. »Pred kopanjem bi šla prav rada še malce peš...« »Na solncu se boš hitro ogrela,« je dejala Ela »Kaj meniš, Bili, ali ne bi splezala na-Jcale?« ZAHTEVAJTE,ŽIM<^SAMQz^za5£itno plombo " ^ ^STERILIZIRAN^A /A nriiv ZADRUŽNA TOVARNA ZIME NHŠf? ŽIMH JE ^ HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MASCOBEIN FERMENTOV, PO CENI. NENADKRILJIVO naglo delo. trpežnost ln točnost vam nudi avtomatska tehtnica Garancija 10 let. Ugodni plačilni pogoji. — Zahtevajte ponudbe! TVORNICA TEHTNIC J, ill SUBOTICA ITERITJ tmiiui 3 S Od Morave do Save od Dunava do Drave proti kašlju vzemi Jfaramefe ^JlCtiZC Zavojček din 5.— v lekarnah. TO JE NOVO POCENI VIŠINSKO SONCE S! 5f< ! o remek delo tehnike se dobiva po taki ceni, da fi ga more nabaviti vsaka rodbina. Kakor večji modeli, se odlikuje tudi »malo višinsko sonce« — original Hanau — tipa S 100, z velikim bogastvom ultravioletnih žarkov, ki so združeni z milo toploto. Ti žarki z učinkovanjem sonca imajo v svoji zdravilni moči isto vrednost kot oni prirodnega sonca na visokih planinah. Z »malim višinskim soncem« se morate sicer dalje časa obsevati kot z večjimi svetilkami, a istotako je tudi obsevana površina manjša. Kljub temu je za začetek dovoljno obsevanje od 4r—£ minut. Redna obsevanja dajejo koži rjavo barvo, varujejo vas obolenj in ohranjujejo vaše zdravje. Predvajanje kakor prospekte zahtevajte j ugosiovensko AEG, Beograd, Brankova ul. 30. AEG Union, Jugo-slavensko d. d., Zagreb, Karadžičeva ul. 1; Ljubljana, Livarska ulica 6. tudi najnovejše od: /ugosiovensko Siemens a. d., Beograd, Kralja Aleksandra 8; Zagreb, Bogoviče-va ul. 1; Ljubljana, Tyrševa la. Malo Višinsko Sonce" SS " »V -.* Cena kompletnih aparatov od din 1.800.— naprej Prosim pošljite mi novi prospekt za »malo višinsko sonce« S 10t Ime:____________________ Kraj: __________________________________ Ulica: .............................................. 6 684 A Električni aparat za suho britje! Brez mila - brez vode - brez čopiča! Brez britvice in — brez bolečin! V boljših trgovinah ali pri tvrdki „LOGOS" — Beograd Pošt. pret. 386. Tel. 25-459 Naraven odgojcn destilat sla* %$ Tonskih slivarskih gospodarstev v steklenicah po 1 in '/. litr«. ^HnST katesnih trgovinah ia pivnicah. Slavonija Jekleno blago vsake vrste Poskusite kakovostne kline CBE^H ZA BRljAMJIf^ f Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah. ČUDO moderne tehnike Najboljša dolgotrajna žepna svetilka z lastnim električnim pogonom • — Daje zanesljivo tn Jako svetlo luč brez vsafcšnih baterij Dinamo žepna svetilka »MANULUX« —brez baterije Samopro daja: »Logos«, Beograd, predal 386. telel 23 459. Iščemo povsod preprodajalce ali zastopnike. Korespondentko- stenotipistko za srbo-hrvatski in nemški jezik IŠČE veliko industrijsko podjetje v bližini Beograda. Lastnoročno pisane ponudbe s sliko ln življenjepisom poslati na administracijo »SEDMA SILA* — Beograd — pod šifro »Korespondentinja«. nizke In visokodebelne, nudim v najrazličnejših vrstah. — Cene solidne! FRANC JENKO sedlar in trg. usnja, MEDVODE. Palača 2,400.000.— v BEOGRADU z 16 stanovanji po 1, 2, 3 sobe. — Moderno zgrajena. — Letna renta 204.000.—. Hitra prodaja radi odpo-tovanja. Prenos takoj. — Nadaljna pojasnila: 2IVOJIN ILIC, BEOGRAD, Aleksandrova 201 /b. ZAGBEB. NIKOLICEVAIO O D aastiftiičafski apafdti. BRAČA GOLDNER • Beograd - Rakovica ^ UTEMELJENO 1906 • ZAHTEVAJTE PROSPEKTE/ 56"33^t ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN BKEZOB VEZEM OBISK INŽENIRJA! Vsakovrstne strojne in električne naprave projektira in dobavlja 1UG0ŠK0DA A. D ZAGREB, K<»<.k o videva 32-1 Telefon 67-51 V STALNI ZALOGI PREMOG DRVA — nudi 1* Popacal! BOHORIČEVA 0 Telefon 20-59 Pontn^hs« nrfjnHin:. Dsm itidiimo ])ew SEZNAM izžrebanih številk loterije društva »KMETOVALEC« v Gotovljah: 73 115 181 184 446 967 988 1147 1246 1318 1377 1522 1541 1823 2237 2329 2345 2532 2837 3099 3229 3241 3245 3692 3805 3854 4051 4520 4533 4669 4855 4860 5192 5354 5427 5430 5561 5565 5933 6547 7050 7084 7136 7192 7281 7433 7574 7736 7850 8062 8256 8470 8482 8755 8777 8889 9061 9105 9116 9120 9128 9675 9740 9933 10096 10147 10217 10415 10510 10523 10657 10724 10964 11018 11026 11417 11503 11579 11647 11823 11978 12174 12209 12349 12827 12829 12867 13019 13102 13252 13306 13593 13871 13930 14018 14085 14190 14295 14358 14436 14448 14571 14610 14705 14750 14874 14895 15043 15107 15112 15247 15422 15586 15635 15686 15829 16078 16172 16462 16860 16890 17741 17846 18063 18380 18412 18890 19066 19158 19265 19327 19854 20002 20072 20222 20261 20294 20340 20358 20366 20369 20419 20508 20648 20707 20721 20915 21018 21024 21380 21450 21626 21663 21785 22008 22037 22287 22502 22692 22723 22729 22752 22864 23016 23018 23077 23222 23241 23295 24212 24227 24425 24587 24668 24957 25558 25880 25977 26134 26314 26456 26465 26583 26659 26727 26760 26851 27093 27968 28405 28954 28984 29066 29071 29076 29151 29833 29892 29926 29954. Dobitki, ki se ne dvignejo v teku treh tednov, zapa- dejo društvu. Kokus tekači za nodnike in stopnišča v vseh oarvah v zalogi p" Sever RudoiS, ■ I piOljana. Marijin trs «5. TRGOVSKI POMOČNIK od 24 do 30 let, specerijske stroke — z veseljem do potovanja — SE I6CE kot potnik za znamkino blago (Markcnar tikel). Pon dbe naj pošljejo le taki interesenti, kateri popolnoma obvladajo slo ren-ski, hrvaški in nemški jezik v govoru in pisavi. — P o u u o b e, pisane v navedenih jeziki s sliko in natančnim popisom c :>se-danjega življenja podružnici »Jutra«, Maribor pod »J.M.G. 1911«. PROSTOVOLJNA DRAŽBA Dne 30. tn event. tudi 31. marca se bo razprodaja!.» posestvo vL št s k. o. Zgprnja Senica po parcelah oziroma tudi skupno Začetek dražbe dne 30. marca ob pol 9. uri v Zg. Senici pri hiši št. 5. — Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču, soba št. 37. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.. dne 17. marca 1941. JK3* ■trn JAVNA BORZA DELA V LJUBLJANI potrebuje j nujno večje število: - ko vinostrugarj e v, rezkarjev , preciznih mehanikov, radiomehani-kov, orodnih ključavničarjev, strojnih ključavničarjev, galvanizerjev, ličarjev v ognju. Interesenti naj se javijo po možnosti osebno ali pismeno. S seboj naj prinesejo poslovno knjigo in dokumente iz katerih je razvidna strokovna kvalifikacija. Vsak mora predložiti nravstveno izpričevalo, ki ne sme biti starejše kakor 6 mescev in kratek opis dosedanjega zaposlen ja v stroki Reflektanti, ki bodo sprejeti bodo oproščeni orožnih vaj. iščemo za takoi za moško konfekcijo konSekcijonarja-manipulanta in enega prlkrojevalca (Zuschneider), ki je zmožen napraviti kolekcije in kroje. Naj se javijo samo taki reflektanti, ki imajo dovolj prakse in znanja v konfekcijski stroki. Ponudbe z opisom dosedanjega delovanja, plačilnimi zahtevami in fotografijo poslati pod značko »Samostalan« na Publicitas d.