272. številka.
Ljubljana, v petek 27. novembra.
XXIV. leto, 1891.
Imhaja vaak dan tveier, izini&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstr o-oge rak • dežele r,a vho leto 1T> gld., za pol teta 8 gld., «a četrt leta 4 »<ld., z« jedeu mesec t gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko v. <\ kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrute po 6 kr., če se oznanilo je d en k rat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in ti p r a v n i 81 v o je v Gospodskih ulicah st. 1*2, Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciji-, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Situacija.
Dve leti je tega, kar je nemška levica ugnalu grofa Tauffea v kozji rog. Grozila mu je, da ostavi državni zbor in grof Ta«rte hitel je kovati Dunajske punktacije, s katerih pomočjo je mislil ukleniti češko narodno gibanje, pridobiti si naklonjenost ne nasitne nemške levice in vzdržati svoj vladni Bistem, naslanjajo bo pri tem na občno nezadovoljnost. Grof TaHiVe računal je dobro, le v jednem se je prevari!: češki narod poslal je letos* na spomlad, namesto dosedanjih preskromnih svojih poslancev, nove, energične zastopnike na Dunaj, kateri so grofu Taafteu zmešali Štreno, da si ni vedel pomoči na nobeno stran. Mladočeška volilna zmaga je prouzročila, da je proglasil grof Tt&ffe princip go-Bpodarske politike in se izrekel za večino od slučaja do slnčaja. S pomočjo tega programa se mu je posrečilo, zvabiti tri največje stranke v državnem zboru, Hohenwartovce, Poljake iu nemško levico v takozvani kartel, ki je omogočil grofu Taatfeu voditi se nadalje državno upravo in se mej tem pogajati h posamnimi strankami, v prvi vrsti z nemško levico in s Poljaki, zaradi sestave stalne in zanesljive večine. Iz začetka zorela je grofa TaarTea pšenica prekrasno in ves svet |e bil prepričan, da se bode v kratkem razjasnil položaj in da se bode sklenila nemško-poljska zveza. Zgodilo se je pa drugače, povsem drugače, nego je mislil grof Taarle, in baš pri gospodarskem predlogu se je pokazala vsa ničnost njegovih kombinacij, ničnost kartela in nemožnost nemško-poljske zveze.
Da je kartelua stranka nesposobna za večino, kakor bi ugajala grofu Taotleu, ie javna tajnost in on sam zmatral jo je le za prehodno pot k stalni večini, zakaj vedel je dobro, da tako heterogenih elementov ni moči vzdržati delj časa v zvezi. Tega se seveda ni nadejal, da se bode to nasprotstvo pokazalo že tako rano, kakor se je zgodilo.
£e pred dvema letoma stavil je bil Plener — tedaj še opozicijonalec — predlog, da je takozvanim petakarjem odpustiti 70°/0 izredno doklado. Mlado-čehi oteli so ta predlog pozabljenosti in predlagali, da se spravi v debato, čemur se zbornica ni mogla upirati. Krvavečim srcem morala je levica zagovarjati ta predlog proti vladi, proti Poljakom in proti
IIohenwartovcem, ki so ga vsi odklonili, ter dobila s pomočjo Mladočebov iu nekaterih drugih popularnosti željnih in potrebnih frakcij zanj tudi res večino. Vladi bo je sicer posred lo, najti pri specijalni debati večino, ki se je Izrekla /.a to, da naj se predlog vrne znova davčnemu odseku, toda ekla-tantnega poraza svojega ne more utajiti in tudi tega ue more utajiti, da se je bas pri gospodarskem upra-šanji razdvoji I gospodarski kartel, ki je hil glavna zaslomba gospodarske politiko grofa Tantlea.
Tudi z druge strani je lii.i ta epizoda zanimiva, l'oljaki so se predlogu odločno upirali, nenavadno olločno, in akn spravimo to odločnost v zvezo z nekaterimi drugimi dogodbieami v državnem zboru, nam je prav lahko soditi o razmerji, katero je zavladalo mej nemško levico in Poljaki.
Iz začetka bili so Poljaki zelo uneti za nemško-poljsko zvezo, toda zdaj se jo mlada ta ljubezen močno ohladila. Razvoj in napredek tega nasprot-Btva kazal se je posebno jasno v državnem zboiu in v vodilnih organih nemških in poljskih. Poraz Poljakov glede decentralizacije državnih železnic, Poljakov odpor proti ministru (mucu in zadnjič uprizorjeni borzni škandal bili so povod nemškim listoin, da so začeli zbadati poljski klub; nemško-liberalni poslauee Neuvvirth oči tal je v državnem zboru Poljakom, da je drŽava žrtvovala za pasivno Galicip) dosti več milijonov, kakor za katerokoli kronovino ter skušal osmešiti liberalnega Poljaka Szczepanovvskega. Nemška levica pritrjevala je Neu-wiithu glasuo, a ko je na to Szczepanovvski z vso strastjo koleričnega svojega temperamenta odgovarjal Neuvvirfhu in z ostrimi besednim napadal levico, ploFkali so mu tovariši njegovi tako frenetično, da je bil vsakdo hipno prepri&ao o velikem pomenu te kontroverze. Takisto, kakor ta prizor, svedoči tudi ostri prepir, ki ga je imel poljski poslanec Kutkowski z levičarjem dr. Hussom, da so Poljaki nekako disgustiraui nemško-poljske zveze. Ako Še omenimo t i Rti h člankov, ki jih je priobčil najognjevitejši prvoborilec nemško-poljske zveze dr. Madcvski v „Czasuu, kjer pravi, da nemška levica še ni dala poroštev, na podlagi katerih bi se dala sklepati kaka zveza, smo pač dovolj podprli svoj nazor, da sta si danes nemška levica in poljski klub bolj nasprotna, nego sta si bila tedaj, ko
se je sešel novovoljeni državni zbor, celo bolj, nego je grofu Ta alte u ljubo.
Izza parlamentarnih kulis se čuje, da se je vodja konservativcev poljskega kluba dr. Kozlovski v zvezi z demokrati, katere vodi Szczepanovvski, dogovarjal s Hohenvvai tovim klubom iu z Mladočehi, da bi ti elementi sestavili močno avtonomistično stranko, da je pa grof Taarle takoj odločno posegel vmes in se izjavil, da mu tako nagla izjirememba parlamentarnih razmer ni po volji. Grof Taatte uplival je na Hohenwartov klub in na Poljake ter res dosegel, da so se pogajanja začasno UBtavila; obljubil je baje za to uslugo, da ne bode nobeden nemški liberalec ustopil v kabinet, niti sploh dobil kako važnejšo službo v minisrerstvu.
Te posamsostl svedočijo, da so vse stranke do dobrega spoznale nemožnost ohraniti i nadalje sedanje parlamentarne razmere, vse žele, da se situacija ruzjtisni in kakor kaže, se bodo to tudi zgodilo, ali ne tako, kakor želi nemška levica, niti tako, kakor želi grof Tnalfe, ki sicer nemške levice ne ljubi, a se hoji, da^bi prešla v opozicijo proti njemu. Z ozirom na to je pnč razumno, zakaj bo je zadnji čas napovedala „politika potrpežljivosti".
Državni zbor.
Na Duuaji 25. novembra.
Prva večerna seja tekočega zaBedanja bila je jedna najzanimivejših in ne manj poučna. z\» Bgodaj bile so galerije in lože, pa tudi stoli poslancev toli zasedeni, kakor so navodnu le v najvnžneiših tro-notkib. Vse je komaj pričakovalo izida odločnega koraka Mladočehov in na vse možne načine razpravljalo njegov smoter.
Oni pa dosegli so, kar so hoteli : štrli so kar-teluo večino, ono večino, katere sta se tudi Moneti-vvatov in poljski klub toli vestno držala, zajedno pa sprli levico z vlado in odločili jo popolnem od članov staro desnice. GotOVO pa je istina začasnega poraza vlade pokazala, da je mala skupina Mladočehov prav tehten jeziček na tehtnici zbornični, kateri treba tedaj vedno upoštevati.
Ob ti1 * uri na večer otvoril je predsednik Sni o 1 k a 22. sejo tekočega zasedanja. Navzočih bilo je 800 poslancev in vsi ministri.
LISTEK.
Kneginja Ligovska.
(Odlomek romana M. J. Lortuonto v a , poslov. Vrbanov.)
(Daljo.)
IV. poglavje. PeČorin se ni čudil, da so ga tako odločno odslovili, kakor si to lahko sami mislite. Pričakoval je, da se Btvar tako razmota in tega tudi želel. Odpravil bo je na Morsko. Sani so hitro švignile po škripečein snegu; jutro je bilo megleno in obetalo je, da bode kmalu južno vreme. Na mnoge prebivalce, ki so preživeli otročja leta v drugih krajih, čudno upliva tukajšnje podnebje. Nekako žalostno ravnodušje, podobno temu, s kakeršniin se naše severno sobice obrača od nehvaležne zemlje, ukrade se jim v srce in vsi njih življenBki organi nekako otrpnejo. Tako se je počutil tudi PeČorin. Nepričakovan uspeh je venčal njegovo lahkomiselno podjetje in on tega ni bil niti vesel. V tem trenutku srce njegovo ui bilo Bposobno za naudušenje, um pa ne za premišljevanje, čez nekaj minut imel
je videti žensko, o kateri je neprestano sanjal nekaj let, h katero ga je vezala preteklost, in za katero bi on dal svojo bodočnost, ali srcu njegovo ni trepetalo od strahu, nepotrnežljivoeti in upanja. Nekaka mučna omamljivost, nekaka motnost in okornost v mislih, ki so kakor težki oblaki obdajali um njegov, napovedovale ao bližajoči se duševni vihar. Spominjajoč so prejšnje živosti jezil se je na sedanjo mirnost.
Sani njegove ustavile so bo pred veliko bišo. Stopil je iz sani in prijel za kljuko pri durih. Predno jo odprl, je minulost kakor sanje bo oživela v njegovem spominu, različna čuvetva so se nepričakovano prebudila v mislih njegovih. Ustrašil se je glasnega bitja srca, kakor se ustrašijo zaspani mestni prebivalci, ko zaslišijo po noči biti plat zvona. Kaj je ou nameraval, bal ae in upal, to ve samo Bog, ali kakor se je videlo, pripravljen je bil storiti odločen korak, dati novo smer življenju svojemu. NapoBled so se odprle duri in počasi je korakal po širokih stopnicah. Na uprašanje vrtnarjevo, kaj da želi, je odgovoril: „Je li doma kneginja Vera Dimitrijevna?"
— Knez Štefan Stefa novic je doma.
pIn kneginja Vu ponovil je Pečorin.
— Tudi.
PeČorin povedal je vratarju ime svoje in ta ga je šel naznanit.
Skozi pol odprte duri jo Pečorin radovedno pogledal v Bobano, kakor bi hotel po opravi sob uganiti, kakšno je gospodarjevo družinsko življenje. Ali v Peterburgu so vse sobane podobne druga drugi, kakor tudi nasmehijaji in pozdravi. Samo kabinet včasih moro razkriti domače tajnosti, ali kabinet je ravno tako uopriBtopeu za postranske obiskovalce, kakor srce. Ali že iz pogovora z vratarjem je Pečorin Bklepati mogel, da je glavna oseba v hiši knez. „Čudno," pomislil je, „vzela je starega, neprijetuega in navadnega človeka prav le zato, da bi delala po svoji volji. Kaki smoter je pač morala imeti, če je zamenila robstvo z rob-atvom. Kaj je temu krivo v. .. No, ljubiti ga ne more, stavil bi glavo."
To trenotje prišel jo vratar in rekel:
— Knez je v Balonu, prosim ustopite.
S počasnimi koraki šel je Pečorin skozi sobano. Pogled mu je bil mračen, kri mu je silila k Brcu. Čutil je, da jo pobledel, ko je stopil čez prag
Prvi govornik k dnevnemu redu dr. M a a a r y k obrača se proti dr. Plenerju, ki je Mladočehom oponašal, da se njihov pritisek na pospešitev njegovega predloga ne strinja s parlamentarnimi običaji. Govornika merodajen je socijalno politični pomen predloga. Sicer tudi davčno političin moment isti dr. Plener slabo zagovarja. Kar se pa tiče mej-seboj nega položaja posamnib strank kartela in po« trebe osnove stalne večine, izjavlja, da se njegovi pristaši zanjo uneniali ne bodo. Slednjič nasvetuje resolucijo, da vlada, kakor hitro možno, predloži Bvoj načrt davčnega preustroja.
Posl Steinvvender izjavlja, da bode njegova stranka glasovala za Plenerjev predlog, češ, da dejanski olajšuje breme malih obrtnikov.
Naslednji govornik dr. Steinbach omeni, da on radi tega ni stavil posebnega predloga, ker se je proračunski odsek v veliki večini izjavil, naj se načrt o preostroju davkov predloži celokupno. Vidi se mu, da Plenerjev načrt niti levici sami ne ugBJa, kakor tudi drugim strankam ne, izimši Mlado-Čehe, kateri stoje v tem popolnem na svojem stališči. Dobro je, da se zniža davek, a jednostransko se to ne Min' storiti pred občim preustrojem, drugače imamo zopet primankljaj. Borzni davek ne bode mogel vsega pokriti. Jedino pravično bi bilo, da se zviša davek za višje razrede in uvede progresiven sistem Vlada sama pa ue ne strinja b Plener-je v i m predlogo m.
Posl. llerold razjašnjuje razmere mej vlado in toli obožavano levico in meni, da se bode sedaj vlada pač morala braniti svojih prijateljev (?), zveze mej Mlu'točehi in levico se pa veoder še ui bati. Pokazalo se je sedaj, kake vrednosti je karteina zveza; niti jedinosti v gospodarskih uprašanjih ni v njej, kuj še le v drugih v!
Taka večina se pač ne more dolgo držati ; zgodovina tega jediuega predlogu dokazala je dovoljno puhlost take zveze. Mladočehi pa bodo vedno tirali politiko proste roke. Dotlej, dokler se narodu njihovemu ne da zadoščenja, dotlej ue bode možno učvrstiti parlamentarnih razmer.
Živahno odobravanje na klopeh Mladoeehov podkrepilo je to, kakor tudi že prej Masarvkovo izjavo.
Posl. Pattai predlaga pristavek k prvi točki predloga v zmislu progresivnega načrta, kakor da je nasvetoval linančni minister.
Grofu Hohenvvartu vidi se položaj zbornice čuden. Doslej povdarjalo se je vedno, da je treba zavrniti primanjkljaj — in to na vsak način. Desnici v zvezi z vlado posrečilo se je napraviti ravnotežje z dolgoletnim naporom, zdaj pa hoče nekdaj toli skrbna levica uničiti ves trud.
Ko se je predlog stavil prvič, imela je država preostanka 4 milijone, a tudi danes ni položaj ugoden. Poročevalec sam, ki je bil doslej toli previden, postal je iabkomišljen, le da se vsprejme njegov predlog. Klub, kateremu je govornik načelu, bode glasoval proti predlogu.
— Posl. Kajzl zagovarja predlog in ga utemeljuje z istinitim olajšanjem bremen malih obrtnikov, kar je muogo vredno. Državni zaklad ue bode se zaradi tega zmanjšal v toliko, kakor se trdi iu vendar se  ugodi premnogim  davkoplačevalcem, ki
v Balon. Mlada ženska v jutranji atlasni obleki in čipkasti čepici sedela je brezskrbno na divauu. Poleg nje je sedel :ia uaslonjaču v niuudirnem fraku debel, plečast gospod, z velikimi očmi, zalitimi s krvjo, ki se je držal močno na smeh. Pri oknu stal je pa drugi v kratki sukuji, precej suh, s kratko ostri/ mi.,ni lasmi, uvelimi lici in jako neprijetnim obrazom. Pregledoval je časopise in še obrnil se ni, ko je ustopil mladi častnik. To je bil knez Štefan Stelunovič. Mladu ženska je vsi al z nejasnim pozdravom, potem je pa šla h knezu in rekla:
— Mou umi, tukaj je gospod Pečorin, star znanec našo rodbino . . . Monsieur Pečorin, tukaj Vam predstavim svojega moža.
Knez iu vrgel časopise na okno, pokonil se, hotel nekaj povedati, pa so mu le jecljajoče besede prihajale iz ust.
— Res mi je jako prijetno . . . pozdraviti . . . prijatelja moje žene rodbine . . . veseli me . . . da ste bili Uko prijazni . . . Vaša mati je tako Iju-beznjiva žeuska . . . imel sem Čast včeraj biti pri njej.
„Mati b sestro jo hotela sama danes priti k nam, pa je malo bolna in je meni naročila, da naj Vam sporočim njen pozdrav. (Dalje prih.
bodo s veaeljem vsprejeli vsaj malo zboljšanje svojega položaja.
Načelnik poljskega kluba, vitez Javvoraki, izjavi, da se strinja a finančnim ministrom in aa-
svetuje, da se predlog izroči davčnemu odseku, utemeljujoč, da ae je doslej premalo pretehtovaL
Z velikim naporom se je ustanovilo ravnotežje, katero se ne sme tako lahkotnisljeno podreti. Davčni odsek naj se peta s Pleoerjevim predlogom in naj ga dobro preudati predno ga predloži.
Posl. D v k zagovarja predlog m nasvetuje resolucijo, da se zajedno z olajšavo pridobninskega davka vlada peča i z olajšavo bremen manjših posestnikov in primerno zniža zemljiški davek.
Dalje ugovarja še posl. Abraham o wic z Plenerjevemu predlogu, mej tem ko ga skuša zagovarjati dr. Menger. Konečno se obrača poročevalec dr. Plener proti finančnemu ministru, ki ne spolnuje svojih obljub in proti grofu Hohenvvartu, kateremu predbaciva njegovo stališče ob preustroju davkov v letih 1877. in 1878. Slednjič še jedenkrat priporoča svoj predlog.
Proti nasvetu .laworskega zmagali so Mladočehi z levico proti Hohenvvartu in Poljakom z 166 proti 126 glasovi in sklenilo se je, da se prestopi v podrobno obravnavo.
Seja se na to ob 121/a uri po noči mej občim nezadovoljstvom desničarjev zatvori.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 27. novembra. Državni zbor.
Debata o Plenerjevein predlogu, ki se nadaljuje v državnem zboru, vznemirja bolj in bolj vse stranke, zlasti pa nemško levico, ki bi najraje glasovala proti lastnemu svojemu delu, samo da se ne zameri vladi. Mladočehi uprizorili so to zadevo izredno spretno m med levico in Poljake, ter med levico in vlado zabili zagvozdo, katere ne bode tako hitro odpraviti in valed katere bode moral predlagatelj Plener, ki je bil že povsem pripravljen zasesti ininisterski fdlj, zopet nekaj časa počakati. — V specijalni debati stavil je posl. Pattai predlog, da naj se svota, ki se bode odpustila od dohoda rine, pokrije z doklad »mi za tiste davkoplačevalce, ki ho v visokih razredih in katerih je komaj 12000. Posl. 1'nes je pa predlagal, da se vrneta oba in-cijativua predloga davčnemu odseku, kar je obveljalo. S tem je vsa stvar zopet zavlečena. V tej isti seji izročil je posl. Povše kranjske kmetijske družbe peticijo za znižanje solne cene. Peticija ae je v rešitev odstopila gospodarskemu odseku. l*ofjaki o položaju.
Znani poljski list „Nuwa Reformau priobčil je te dni „s kompetentne strani" došel mu dopis o sedaujem položaju, v katerem pravi tako: .PoloŽa; je resen, jako resen. Princip „politika proste roke" ni v praksi obveljal. Levica postala je nestrpna in začela ruvati proti Poljakom. Znani članki „Nove Preše" in nemško-liberalno postopanje glede decentralizacije so nas oBvedočili, da imamo močnega sovražnika, ki deluje za kulisami, v kabinetu in še na višiih mestih, kjer ima iz prejšnjih časov dovolj privržencev". — „Nove Reforma" opozarja poljski klub, naj nikar ne pozabi da mu je na vsak način varovati slovanske elemente v Avstriji in naj svojo taktiko uravna po tem. —
StaroČehi
postali so klaverni in malobesedni, menda so končno vender le spoznali, da je bila usoda, ki jih je zadela, pošteno zaslužena. Za te dni določen je bil občen shod staročeške stranke, a ker ho se odločilni faktorji vsled poraza pri volitvah v deželni kulturni teret zbali, da bi se shod res izrekel za odložitev mandatov, so si vso stvar premislili in obdrže mandate, shoda pa ne skličejo. Kdo hi bil mislil, da bodo Stančehi kdaj tako globoko padli. Nekaterniki priporočajo, da bi Staročehi odložili mandate, ker bi se s tem znebili dolžnosti glasovati za punktacije, a večina se temu še ni udala.
Vitanje <lržave.
frfcrft v Jierofimt.
Kuski minister vnanjih rečij peljal se ie iz Pariza naravnost v Iterolin, in bil ondu dostojno vBprejet. Jeli ima megovn potovanje kak političen namen, je težko soditi. Nemci upajo, da znači ta obisk približanje Rusije k Nemčiji, kar pa ni posebno verojetno. Sicer bo pa o Giersovem obisku tako malo čuje, da bi skoraj vse to govorjenje zmatrali za prazno ugibanje. — Nemci naglašajo zlasti iedno, da namreč Francija vzlic velikanski svoii (inaucijelni moči baje ne podpira Rusije tako izdatno, kakor bi to lahko storila in da skuša zato Rusija odstraniti in premostiti nasprotstva, ki 80 mej njo In Nemčijo.
NatlSkof pred sodiščem.
Kakor smo o svojem času že javili, pisal je uadškof Gouthe-Suulard bogočastnemu ministru raz-
žaljivo pismo, ker je bil minister naprosil duhov-ništvo, da naj ne prireja več romarskih vlakov. Minister tožil je na to nadškofa in ta je bil obsojen na 3000 frankov gtobe. Da je ta afera vzbudila veliko pozornost, je samo šib sem' umevno. Francoski listi odobravate postopanje vlade, ker je s tem pokazala, da se le da ugnati v kozji rog. Radikalni listi zahtevajo odločno, da je ločiti cerkev in drŽavo. »Figaro" začel je zbirati miloščino, da ae poplačajo globa in pravdni stroški.
Brazilija.
General Fonseca, ki je po odhodu cesarja Dom Pedra »ostal predsednik republike in se pred kratkim polastil Celo diktature, primoran je bil vsled ustanka v nekaterih provincijali odpovedati ae usur-piranemu dostojanstvu. Na mesto Fonsece prevzel je dosedanji podpredsednik general Floriano Peixoto predsedništvo republike in sestavil novo ministeratvo. Glede ustanka v Rio Grande du Sol se še nič natančnega ne ve*, a bržkone bode ta provincija ohranila svojo neodvisnost.
Dopisi.
Ix JLJiiblJane 24. novembra.   [Izv. dop.j Pred dvema meseca m a — ae nam zdi — ste poročali, da je neki Mladočeh pri pohodu Ljubljane izrazil svoje začudenje nad tem, da ima Ljubljana skoro povsodi le nemške napise ali vsaj na prvem mestu.   Prijatelji smo ves čas premišljali, kako bi se dalo tej nepriliki odpomoči.  Res se v novejšem času dobe tudi  le slovenski  napisi,  pa to so le redke prikazni  Prišli smo torej do sklepa, da Vas prosimo, da izročite Ljubljanskim narodnjakom sledeči nasvet v pretres. Gotovo bi se dalo doseči, da to ali ono društvo, morebiti  „Slovensko društvo" ali v teku nekaterih  let „Mestna  hranilnica" ali katero koli  društvo sklene, da bode dajalo dotičnim trgovcem in posestnikom, ki imajo le nemške napise in so narodnjaki, gotovo častno darilo, če to izpremene, kajti prepričani smo, da jih večina le iz malobrižnosti ne izpremeni svojih napisov, češ, če so bili toliko časa dobri, bodo pač še naprej. S tem  bi  se   vender   nekoliko spodbudili in gotovo bi jim ne bilo vse jeduo, če so pozneje v slovenskih novinah s pohvalo omenjeni ali ne.   Tudi bi morda  ue škodovalo, ko bi nekateri gg. sestavili imenik slovenskih in sploh slovanskih tvrdk — saj bi to ne bilo težko — in jih za m al denar prodajali.   Seveda bi tu gg. a la Drelse itd. izostali ! To bi gotovo tudi bitro po deželi in v mestu razlijevalo slovenske napise in narodno zavednost. — Kakor čujemo, misli  „Mestna hranilnica" v novem stanovanji napraviti le slovensk napis. Tako je pravi — Še neko  reč!   Nemško drsalno  društvo ima, kakor znano, pod Tivoliiem v najemu mestni ribnik. Ali bi ne kazalo, da se mu to — seveda, če pogodba drugače ne določuje — oddaja le proti pogoji, da napravi tudi slovenske napise in izdeluje slovenske karte za ude ?   Ali bi morebiti sploh ne kazalo ustanoviti slovensko drsalno društvo? Udov bi gotovo ne manjkalo,  le podjetnikom je treba energije! Torej „videaut consules, videant!tf — Morebiti bi bilo tudi dobro, ko bi kak odbornik v mest* nem zboru Še jedenkrat stavil predlog, da se spremene tabljice za imena ulic in trgov, da je slovensko ime zgoraj in da se sploh drugače imenujejo nekatere ulice in trgi.   Kajti kdo ne ve, kako lepa  cesta  se  po  Beethoveuu imenuje, kako grde ulice so po Vodniku imenovane; vsak ve, kakšen jePre-širnov trg itd. brez konca! Žal sploh, da je ta predlog propadel že lani ali kedaj je to bilo!   Morebiti pa letos prodere I Mesto bi takoj  dobilo  drugo lice! — Uglejmo se v vrle naše češke brate, ki so pred kratkim sklenili napraviti v Pragi zgolj češke tablice.
V* Dunaj a 25. novembra. [Izv. dop.j Včeraj 24. t. m. nastopil je tu slavni goslar-uraetnik On-iifiček v drugem (zadnjem) koncertu. Velikanska dvorana glasbenega društva napolnjena bila je do najzadnjega prostora. Uspeh mojsterske igre bil je povsem izvanreden. Dunajsko razvajeno in aicer hladno koncertno občinstvo bilo je naudušeno, kakor se že dolgo ne pomni. Po prvi točki, „ M matov koncert za gosli", skladba, ki ae prišteva najtežjim, sledilo je burno, več minut trajajoče ploskanje, lstotako, rekel bi, še pomnoženo odobravanje čulo se je po prekrasni Beethovenovi Ea-dur sonati op. 12. Občinstvo ni tako dolgo mirovalo, dokler ni tretjega dela ponavljal. S kratka, češki umetnik pokazal je tudi včeraj, da se po vsi pravici prišteva največjim virtuozom zedanje dobe.  — Na
prsih imel je pri koncerta pripet red, katerega je dobil povodom Badnjih dvornih alavnostij kot sode-lovalec slat motnega koncerta.
Zagorje ob Savi 24. novembra. [Izv. dop.] Kakor znano, priredila eta „ Bral no društvo" i .Sokol* v nedeljo v prostorih podstaroste gosp. Weinber-gerja tombolo b petjem in plesom, h kateri je prišlo toliko občinstva, da so bili vsi prestori prenapolnjeni.
Po tomboli ao zapeli Štiri pesme naši vrli pevci, katerim je ta večer tudi pomagal a svojim lepim glasom učitelj s sv. Gore gosp. Mečan. Peli Bo izborno, posebno „Siroto", pri kateri je nas go-Bpica Kodra očarala in se je morala pesem na splošno zahtevan je ponoviti.
Po potju je bil plen, ki je trajal do ranega
jutra.
V nedeljo se js vsakdo labko prepričal, kako lepo napredujeti naši društvi.
Iskrena zahvala zatorej onim, kateri jima po Bvoji moči na kakoršnikoli način pripomorejo k napredku in so ob lednem uljudno naprošeui, da tudi nadalje ostanejo tako naklonjeni obema društvoma
Da smo pa bili tudi sadovoljni, kar se tiče jedil i pijače, skrbel je gosp. Weinberger s svojo soprogo in štejemo si v dolžnost, Be jima za izvrstno postrežbo tem potom zahvaliti.
Reditelj temu večeru je bil brat Zimmermann.
Iz JeNeiil«* 23. novembra [Izv. dop.] Pred kratkim poročal sem, da se tukaj ljudstvo splošno jako zanima za ustanovitev požarne brauibe. Čudili so se nekateri tej notici, ker niso mogli verjeti, da bi se na Jesenicah sploh moglo kaj tacega ustanoviti. Sedaj res ni bilo nobenega društva in društvenega življenja, toda kar ni bilo, se labko popravi. Kamen izpuščen s hriba drvi naprej, in tako je tudi z omenjeno stvarjo. Iz besedij postala bo dejanja. V veseli družbi nabralo se je Že pred jednim mesecem do trideset goldinarjev v namen ustanovitve požarne hrambe. V nedeljo t. j. 22. t. m. napravil je začasni odbor tombolo s petjem in godbo pri g. Hrovatu. Ljudstva došlo je toliko, da so bile vse zgornje sobe zasedene, rekel bi prenapolnjene. Želeti je le, da bi bil v prihodnje uzorneji red ter da bi se petje ne motilo s prosto zabavo.
Dosti je imela občina Jesenice v zadnjem času izdatkov, kar nam je v nagovoru povedal trški odbornik g. Repe. Zidalo se je novo župnijsko poslopje, sedaj se ravno prireja novo pokopališče in dele se gozdi. Hočemo pa ustanoviti tudi ognje-gasno društvo, katero je jako potrebno v obrambo našega imetja. V ta namen priredilo se bode več veselic, katerih čisti dohodek je namenjen ustano vitvi požarne hrambe. — Veselice so se udeležili tudi gg. uradniki iz tovarne na Savi in s tem znatno pripomogli do večjega dohodka. Akoravno ima ustanovni odbor dosti troškov, zlasti za nakup in pripravo tombole, je vender čistega dobička ostala znatna svota.
Omeniti mi je še, da je bil prouzročitelj veselici g. A. Schrev, ki je za napredek sploh jako vnet. Ne manjka pa tudi drugih mož, ki so za napredek. Poizvedujejo tudi že, kako bi se na pravda in koliko bi stala električna razsvetljava. V novib fužinah ua Savi uporabljajo le električno razsvetljavo in če bi se dovolilo od tam napeljati električni tok, ali bolje rečeno gonilno moč Save, bi kmalu morda Jeseničani imeli i/, vrst no pa tudi ceno razsvetljavo. Kaj pa v Ljubljani v deželnem gledališči ? Zdaj bi Vam električna razsvetljava dobro služila v Času skoraj neprezorne megle.
Domače stvari.
— (Povodenj preti barjauom) VBled neprestanega deževanja zadnjih dnij. Včeraj kazal je vodomerni kul pri Šentjakobskem mostu 2 30 m nad uormaluiiu atanjem vode. Ce se Ljubljanica vzdigne še za 20 cm, potem je povodenj na barji gotova. Ker se je danes nekoliko zjasnilo in nehalo deževati je upanje, da je najhuja nevarnost odstranjena. Navzlic temu je Ljubljanica od včeraj na-Tasla toliko, da je močvirje na nekaterih krajih že preplavljeno. Danes opoludne kazal je vodomer 2-45 m nad nor malu m.
— (Poroka.) Včeraj poročila se je gospodična Izabela Ahačič, hčerka Ljubljanskega odvetnika g. dr. Karola Ahačiča z gosp. Leopoldom Schleverjem c. in kr. stotnikom v generalnem štabu v Pfemvslu.
— (Železna ograja pri Vodnikovem spomeniku) se bode konečno vender postavila. Izdelal jo je g. Ž p raj car. Danes so pričeli kamnoseki potrebna dela. Tako se bode spomenik do* gotovil popolnoma, kajti ograja bila je potrebna že iz početka in je le škoda, da se ni postavila toliko časa, kajti sledovi tega opuščenja se bodo menda dolgo ali pa vedno poznali na podnožji spomeni-kovem.
— (O Tržaški cesti) od Ljubljane do Vrhnike dohajajo nam pritožbe, da se nasiplje na tak način, da težek voz ne more naprej. Nasuje se po vsej širini ceste okrogli gramoz osobito na klaojcih, da morajo ljudje najemati priprego, da mogo zvoziti naprej iz debelega gromoza. Pri vsakem klanjci imajo vozniki te neprilike in nepotrebne stroSke. Temu bi se vender dalo na kak način priti v okoro
— (Ž u p nikom pri Devici Mariji v Polji) pod Ljubljano imenovan je g. Matija Kotar.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) se poroča o sijajnem ustanovnem zborovanji podružnice nLaški trg in okolica". Dasi pri tamošnjih razmerah ni bilo misliti na splošno zanimanje, prekosil je vspeh vender vse nade. Velikanska, za zborovanje pripravljena dvorana je bila natlačeno polna, tako da so pozneje prihajajoči dobili komaj prostora. Zlasti obilno je bilo tudi zanimanje mej kmetskim ljudstvom, ki je pri tej priliki pokazalo, da je prešinja goreča ljubezen do naroda, ki jo je treba vzbujati na verski podlagi nagega ljudstva. — Zborovanje so počastili s svojo navzočnostjo gostje Celjani z izvrstnimi pevci, ki so pri prosti zabavi pomagali domačemu mešanemu zboru pupevati krasne pesnice. — Da, dan ustanovitve podružnice je bil za Laške Slovence — kakor se nam zagotovlja — dan veselja, kot ga že leta in leta ni bilo v onem kraji. — Vsakega rodoljuba mora veseliti plodonosni upliv naše družbe po vseh krajih slovenske domovine.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Akad. društvo .Triglav" vGradci) priredi v soboto dne 28. t. m. svoje tli redno zborovanje v zimskem tečaju 1891/112 1. s sledečim vsporedom: 1 ) Čitanje zapisnika. 2 ) Poročilo od-borovo. 3.) Poročilo revizorjev a) blagajne, b) knjižnice. 4.) Poročilo odbora „ad hoc". 5.) „0 poman-kljivosti človeških Čutil in mankujočih čutih človeka". Fizijologična razprava, čita drd. med. A. Sehvvab. 6.) Slučajnosti. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Lokal : Steinfelder Bierhalle. Uatop imajo le redni udje.
— (Najvišje darilo.) Za posestnike v I)o-lici na Koroškem, katerim je toča letos hudo pobila in uapravila siluo škodo, daroval je cesar iz svoje zasebne blagajnice vsoto 800 gld.
— (Pri občinskih volitvah na Koroškem) zmagali so Slovenci v Kotmari vesi v dveh razredih in imajo osem odločnih narodnih odbornikov, nasprotniki pa samo štiri. Tudi v Vetrinjah pri Celovci spravila je slovenska stranka dva odbornika in tri namestnike v občinski zastop. Na Zihpoljah neso mogli Slovenci prodreti vsled silnega pritiska nasprotnikov. Proti nepostavnemu postopanji pritožili so se slovenski volilci pri deželni vladi, a težko, da bi kaj pomagalo.
— (Komisija za ure.vnavo Drave na Koroškem) vozila se je početkem tega meseca po raznih krajih po Dravi od gornjega Hrauburga do Velikuvca, da se prepriča na lici mesta o potrebnih delih. V tej komisiji bil je poleg tehničnih moči jeden zastopnik deželnega odbora, dva zaBtop nika deželne vlade in pet deželnih poslancev.
— (Imenovanje.) Justični minister imenoval je notarskega kandidata v Trstu g. Rudolfu Starka uotarjero v Kanalu na Goriškem.
— (Vitez Reya p 1. Casteletto,) dvorni svetnik pri namestništvu v Trstu, stopil je v pokoj. Ril je miren in prijazeu mož in ni bil načelni nasprotnik Slovencev.
— (Prekmorska pošta.) Iz Pulja se poroča, da bode pomorski oddelek državnega vojnega mini8terstva odposlal pošto za vojno ladijo „Pasano", ki potuje okolu sveta, dne 2. decembre preko Lis-hone v Montevideo, kamor hode dospela baš okolu Božiča. Kdor ima torej kacega sorodnika ali znauca ua tej ladiji, naj se ravna po tem razglasu.
— (Kužna bolezen na parkljih in na gobcih) razsaja po najnovejših uradnih poročilih še vedno ua Hrvatskem, Štajerskem, Koroškem iu v Primorji v mnogih  okrajih  iu občiuah.
— (Trtna u S) je okužila do zdaj po poročilih ministerstva za poljedelstvo že 201 občino * 24 okrajnih glavarstvih in 7 kronovinah naše državne polovice. V novejšem časa so jo zasledil tudi v Znojmskem okraji na Moravskem. Najbolj je razširjena v Tržaški okolici, kjer je že vse vinograde okužila. Tudi na Kranjskem je že nad polovico vinogradov (53%) infektovanih, na Štajerskem pa le 16°/'Q, v Istri 15°/0 in na Goriškem 6*/0. —-
— (Vojaški begun.) Avstrijski vojaški begun Franc Gril prišel je v Verono, ko se je deset dni skrival po gorovji.
— (Jugoslavenska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu) je izdala zopet dve zelo važni knjigi, namreč XXII. zvezek zbornika „Monumenta spectantia historiam Sluvorum meridionalium" in XXIV. zvezek .Starin'. V prvem je natisnjenih 391 listin iz beneškega arhiva, ki se tičejo zgodovine južnih Slovanov, torej tudi Slovencev, v letih 1453 — 1469, t. j. iz tiste dobe, ko je bilo propalo bosensko kraljestvo in so Turki razširili bvojo oblast čez vso Hrvatsko. — V Starinah pa se nahaja mej drugim zgodovina izdavanja cerkvenih glagoljskih knjig 1620—1648 po listinah vatikanskega arhiva in pa prebogati zapisniki is dnevnika Marina Sauuda, 152G —1533, kateri se tičejo v prvi vrsti slovenskih dežela.
— (Vesti o suspenziji notarja Pave-liča v Koprivnici) so bile pretirane iu deloma popolnoma neistinita. Izneverjenje Birotinskih denarjev in mnogo druzega je popolnoma izmišljeno. Suspendiran je Pavehč iz povsem druzih razlogov. Proti razširjevalcu teh vesti, bivšemu svojemu kon-cipijentu, ki je delal iz sovraštva do Paveliča, uložil je baje notar kazensko ovadbo.
— (Električna razsvetljava v Varaždinu.) MeHtni zastop Varaždinski sklenil je v svoji zadnji Beji principijelno, da se uvede električna ramvetljava v meBtu. Dosedanja Blaba razsvetljava s petroljem veljala je 4500 gld. na leto, električna razsvetljava pa bode veljala po razsodbi strokovnjakov 5200 gld. torej le neznatno več. Nekateri so hoteli, tla se uvede plin, vender so zmagali privrženci napredka in utegne torej biti Varaždin prvo mesto na Hrvatskem, ki bode imelo popolno električno razsvetljavo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu1:
Varšava 26. novembra. Iz raznih krajev Rusije poroča se o hudih zametih.
Rim 2f>. novembra. Kralj in kraljica došla sta danes in bila toplo vsprejeta.
London 2i>. novembra. Po Peterbtirških poročilih bil je Giers pooblaščen izjaviti cesarju Viljemu, da odnošaj mej Rusijo in Francosko nema druzega namena, nego da ohrani evropski mir.
Dunaj 27. novembra. V večerni seji budgetnega odseka avstrijske delegacije vsprejet ves ekstraordinarij in ordinarij. V debati razjasnil je državni vojni minister, da ne ugovarja proti potlkn poljskega jezika ua vojaških iz-obražev&liŠdih in ga bode kolikor mogoče podpiral, pač pa ugovarja, da bi so rabila poljščina kot poučni jezik. — RazpušČenje Joze-tinske akademije je nepopravljiva napaka, kor se bodo Ogri protivili, da se zopet reaktivira. Vojna uprava stavila bode zmerne zahteve glede zgradbe vojašnic. G iraucija za uporabo mora biti štiridesetletna, mestu petnajstletne. Sedanje norme pri zgradbah vojašnic ne zadoščajo niti graditeljem niti vojaškemu erarjtt. — V plenarni seji državnozborske delegacije govoril je Zallinger o papeževem uprašanji, omenjajoč rimske dogodke poslednjega časa. Ideja samostalnosti cerkve se ne da zadržati s topovi in je nicjnarodno katoliško upašanje, ne pa samo italijansko. Papeževa zahteva popolne suverenitete na svojem ozemlji je legitimna in zaslomba vse legitimnosti. Sues upraša, se li ujemajo Ziillingerjeve izjave z ohranitvijo miru. Politika sedanjosti mora biti politika vzajemnih odpovedi. Evropska vojna pomnožila bi le gospodarsko nadvladanje severne Amerike. Demmel in Falkenhavn izrečeta mej odobravanjem Kalnokvu svoje in svojih somišljenikov popolno zaupanje. Poročevalec \Vmdischgriitz izraža svojo osebno simpatijo za ideje Zallingerjeve in se nadeja, da bode Italija sama mirnim potoni rešila upra-
sanje papeževe posvetne oblasti v katoliškem zmislu. Potem govoril Kalnokv.
Dunaj 27. novembra. Soproga nadvojvode Henrika, baronica Waidcck, tudi obolela za pljučnico. Baroncsa \Vaideck z niilosrdnicami streže obolela roditelja.
Razne vesti.
* (Sibirsko vseučilišče v Tom s k u) obstoji fte le dve leti, pa šteje že 2G2 sluSateljev, itd katerih ae ie rodilo 19G v Sibiriji sami. Ti so pa skoro pbpoltiomo siromaki, mej njimi je nič manj nego 77 sirot. Zato pa jih podpirajo dobrotniki zelo izdatno, tako da so jim d. pr. lanskega leta razdelili 13.782 rubljev. Vrhu tega uživalo je še 30 slušateljev štipendije po 500 rubljev, katere je utemeljil osnovateij vseučilišča ruski milijonar Sibirjakov. Profesorjev ima sibirsko vseučilišče 27, mej njimi 6 Cehov.
* (Posojilo mesta Be 1 ega g r ad a.) Beli-grajski kreditni zavod je v sporazuljenji s hranilnič-nim društvom dovolil mestni občini Beligrajski posojilo dveh milijonov dinarjev proti šestodstotnim obrestim. Posojila udeležuje se tudi Srbska narodna banka.
* (Nove puške na Grškem.) Grška vlada je baje naročila po tisoč Maolicherjevih in Lebelovih pušk, da jih bode poskusila. Izbrala se bode puška za grško vojsko izmej teh dveh sistem.
* (Preveć vina.) Iz Barija v Spodnji Italiji su poroča, da je po trgatvi tam toliko vina, da ljudje ne vedo kam ž njim. Ker primankuje posode, spušča se vino v vodnjake, v mnogih krajih pa še ne berejo grozdja, ker se ne izplača, da bi delali vino, ki ima jttko nizko ceno. Hektoliter plačuje se po pet lir ali po našem denarji po dva krajcarja liter! To so posledice carinske borbe Italije s Francijo, v katero se je jtoprej izvažalo silo veliko italijanskega, vina, ki zdaj vsled visoke carine ostaja v Italiji, ki ne ve kam ž njim.
* (Ž i v a po k o p a ua) V vasi Montaubau na Francoskem, kjer ogleduje ueka stara baba mrtve, pokopali so te dni neko mlado ženo, ki je po porodu dva dni bila kakor mrtva. Ko so že jamo zasuli, rekla je ueka sosedinja, da se ji je postelja, v kateri je ležala mrtva do zadnjih trenotkov pred pogrebom, zdela gorka. Ker so tudi drugi počeli dvomiti, odkopali so |amo in odprli krsto. Grozen pogled dokazal je, da je bila nesrečuica zarea živa pokopana. Mrtvaška odeja bila je raztrgana, nohte imela je vse krvave, kar je pričalo, da se je skušala prebujena rešiti, predno se |e zadušila, kar je konstatiral policijski  zdravnik iz sosednega mesta.
Z» vnMiiJo purnbu. Bolečine udov, protinske in revmatično bolezni iti vsakovrstna vnetja se z gotovim uspehom ozdravijo z Moli-ovim „ Francoskim žganjem". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar, e. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlanbeii 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno M«)II-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (A 14)
M**i ■ i *******m isiissaa*
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Listnica uredništva:
Vae gg. dopisnike, katerih dopisi zaradi obilice gradiva 6o neso mogli priti mi vrsto, prosimo, da blagovolijo malo potrpeti. Porabili bodemo vse čim prejo mogočo.
(Josp. dopisniku iz Dolenjega Logatca. Pride gotovo jutri, da uatiožemo izrečeni želji.
Umrli so v L1i'4>l?aiil:
V3. novembra: Heurietta pl. Uom, znsebnica, 67 let, Gospodske ulice št. 10, jet.ka. — Fran GrSe, mizarjev sin, 7 let, Kolosijeke ulico #t  10, jetika.
novembru: Martin Železuikar, delavec, 83 let, Kravja dolina St. 11, marasmu*.
25. novembra: Amalija Brandstadter, medolivčeva hči, 4 mesece, Kožne, ulice št. 5, bronehitis.
26. novembra: Fran Derglin, delavec, 49 let, Kravja dolina št. 11, jetika.
Vduželoi bolnici:
23. novembra: Ivan Kavčič, črevljar, 42 let, pvelon-pbritis.
24. novembra: Jožef Sujer, gostač, 71 let, plačnica. — Valentin Cvetko, goBtafi, 70 let, plufinics.
25. novembra: Jane j Suhadobnik, delavec, 23 let,
jetika.
Meteorologično poročilo.
9 a	Čas opazovanja	Stauje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Neho	Mokrim* v mm.
26. nov.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7307 mm. 730'3 mm. 7311 mm.	7- 4" C 104° C 8- 6« C	si. vzh. si. szh. si. jzh.	dež. dež. d. jas.	12-30«.. dežja.
Srednja temperatura 8*8°, za 6*3  nad normalom.
IDTJLria^slca. borza dne" 27. novembra t. 1.
(Iivirno telngrafičiio poročilo.)
včeraj — riantii-
Paplru« reuta.....ffld.  JH) 50 — <l«l   90 40
Srebrna renta.....„     90 15 -    , 9005
Zlata renta  ......     ,    107 70 —   „ 107-—
57„ marona renta.....101 75 --   „ 101*70
Akcije narodne banko   .   .     „ 1000 — —    „ 1001 —
Kreditne akoije.....,   269 50 —   ,   267 25
London........117 95 —    , U8'05
Srebro........,     —— — „
Napol......... „       9 35»/, —   .      9 36
C. kr. oektni......,      5 60 —   ,      r> 60
Nemške maiku......r»7-90,/i —   , 57*97
4°/0 državne srečko iz I. 18M      Šlw) gld. 133 jfldji 75 k..
Državne arečke iz 1. 1H64 100   . 180   „   tiO „
Ogeraka zlata routa 4°/,....... 102   „   65 ,
Ogerska papirna renta 5«/0 ...... 100   ,   35 ,
Dunava reg. srećke 5°/0  .   .   .    loo gld. 121   ,   — „
Zomlj. obč. avatr. 4,/i"/0 zlati *a*t. listi .   . 115   ,   50 t
Kreditno srečke......10O gM. 183   ,   — ,
Uu dol love srečko..... 10   .       1J   „   50 .
Akcije auglo-avstr. banke   .   .     ISO   . 144   ,   50 „
Tramway-dru4t. velj. 170 gld. ». v.   .   .   . 218   „   — „
Okolu 160 hektolitrov
svojega in cerkvenega
od  leta  1889.,   1890. in   1891   ima po ugotlnl
4'Clli  lil«   |»i'o4luj (1U38—1)
Stjepan IYTraku±ić
/upnik na Rudah pri Samoboru, Hrvatska.
9000 podob
16 zvez. vez. a 10 mark, aH 256 snop. a 50 pfen.
Brockhaus-ov
16000
stranij
(936—4)
Konverzacijski leksikon
600 sli kL
14. natis.
J300kart
120 harvenih podob in 480 podob v črnem tisku
Dobi se pri J. GI ON Ti NI-j u v LJubljani.
Popolnoma vešča in izurjena
poštna in brzojavna ekspeiilorica
išče službe. (1025—3)
Ponudbe vsprejema upravništvo „Slov. Naroda".
Mejnarodna
PANORAMA
v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do
9. ure zvečer. U*to|»iiiiiu za osebo SO kr.   O ustopnic se dobi za OO kr.   Otroci i o kr. 0«1 četrtka «lne 20. I. m. «lo uAtete sobote 4luv *JtH. t. m.:
V. seriji a: <u8«-n>
Potovanje po Nemčiji.
^aniaHBiaHHiHHiaaaaaaamaanBaannnnnnnnniaanir
KAROL TILL
Špitalske ulice 10. LJubljana. Špitalske ulice 10.
IM*ni papir in »h vi (ki v kasetah in /.-tvojih. Ce-trtinka ali nsmerka z naglavnimi okraski ali napisi. Visliulcr« litografovane ali tiskane (najbolj moderna oblikai. Vsali«ivrNtiii> potrebA$lii«» ia pi-t*aruice aH pisalna uilse t podlogo za pisanje, tintniki, podstavki za držala, obtežniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila i/, proževine, sušilni kartoni itd. itd. Trgovsko kn}lH<N kopirni* knjig-', be-leanlce« glavne knjige, o/ko Ht.ra/.ze, folijo knjigo, kvart-knjige, kazala, upisne ali pov/.i trio knjigo, knjitre beležnice, beležnice za perilo. IJuilnki koledarji, pisni in stenski koledarji, koledarji /a beležko, koledarji z listki in ta listnice, žepni in deuarnični koledarji, patentovaui stebrični koledarji, dijaški koledarji iu skladni koledarji v veliki izberi.   (156-13'
SIEMENS & HALSKE
na Dunaji.
Tovarna: lil.. ApoMioi^itM*«* l'Z.
Instalacijski   zavod   in   zaloga   uzorcev : I., AlbrerkiplatB 1.
Naprave za elektriško razsvetljavo
žnrničun in obodnično.
Prenos elektriske sile z največjim užitkom, Izbom akumulatori.
Žarnične svetilke in ogljeniki
laat tega proi/.\oda.
Svinčeni kabelji in isolirane prevodne žice
/.». vsak namen.
Brzojavi, telefoni, mikrofoni in signalne priprave vsake vrste.
Elektriske kontrolne ure za paznike in pripravo za naznanjevanje požarov.
Kazala za stanje vode.     (("6 r>)
Generalni zastopnik za Istro, Goriško, Gradiško in Kranjsko:
Iliig^-o l>3i.t-oii CJotloili,
TRST, Vin dolla Zonta 4.
Vinska dražba
pri Veliki Nedelji.
\ četrtek dne <lecenil>ra t. I. /.dražio se bode pri ui.im ini % rlikoiiedeljski po vsakoletni navadi po priliki IOO liektolitrov
graščinskega in cerkvenega vina
v kleli VelikoiiedeljNke graščine« — Začetek licitacije je ob 11. uri, kadar vlak pride.
Oskrbništvo Velikonedeljsko
dne 28* novembra 1891. izdajatelj in odgovorni uredniki J ob i p Nolli.