15. številka. Ljubljana, v petek 18. janovarja XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan ivnir. izim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za .....*••<•, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrate po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „GledaliSka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Poziv k dopolnilnej volitvi za državni zbor. Odbor Slovenskega društva za Štajersko je v seji 15. januvarja sklenil p. n. volilcem nasvetovnti, da rajnemu g Mihajlu Hermanu kot najvrednejšega naslednika izvolijo dne 31. januvarja t. 1. v Ptuji, Bugatci in Ljutomeru jednoglasno č. g. Božlclara Hatča, mnogozaslužuega župnika sv. Barbare v Halozah. Njegov lastnoročno napisani politični črtež se glasi; Božidar Raič, volilcem volilnih okrajev: Gornje-Radgonskega, Ljutomerskega, Ormožkega, Sv. Lenartskega, Ptujskega, Šmarijskega, Rogačkega. rBridka smrt pokosila je sredi decembra 1883 /a nas darovalno življenje blagega g. Hib. Hermana, bivšega deželnega in državnega poslanca rečenih volilnih okrajev, in c. kr. vlada razpisala na 31. dan t. m. dopolnilno volitev državnega poslanca. Slovensko ljudstvo samo in zastopano po svojih razumnikih iz navedenih volilnih okrajev uteklo je svojo iskreno željo, da naprtim to teško poslansko breme na svoje rame. Izgovori in izpričevanja neso nič pomagala, torej zgodi se volju narodova; vsaj je glas naroda glas božji. Ako bode moči narodu slovenskemu s tem kaj koristiti, hočem tudi v svojem 57. letu prebiti vse neprilike, katere so s poslanstvom v zvezi; akopram je naš največji učenjak in točen poznavalec neprijetnih razmer državnega zbora in državnega poslanstva rekel: „pomilujem vsakega, kateri tamo (v državni zbor) pride". Itak, če je na blagost in srečo sorojakom, poti vržem se za nje vsem nadlogam in neprijetnosti, dobro vedoči, ka me na to veže sveta dolžnost in iskrena ljubezen do svojega zatiranega in zaničevanega naroda slovenskega — vedno vernega svojemu cesarju. Sedaj bi najbrže radi vedeli moje nazore o šolskih, političkih in gospodarskih razmerah ? Slovenci! moje mišljenje in prepričanje na-rodno-politiško razkrito je v govorih na taborih pri velikih narodnih svečauostib, skromneje v krajnem in okrajnem šolskem svetu in v okrajnem zastopu, po mojem delovanji in mnogoterih volitvah, posebno pa v sestavkih po raznih naših časnikih. Sicer pa kratko ponavljam svoje uaglede v naslednjih točkah : a) Osnovne, oziroma ljudske šole naj bodo narodne; ako pa je otrok po vse izurjeu v slovenskem čitanji in razumenji čitinih sestavkov, v pismu in računu, naj se v ime božje potem začne v III. razredu s čitanjem in pisanjem drugega deželnega jezika, kar pa bi bo naj vršilo v istej meri na meji pri naših sosednih drugojezičnih narodih Za nemščino, oziroma iaščino, odločene so srednje Šole, to je gimnazije in realke, kjer se učni načrt naj tako uravna, da bodo po dokončani gimnaziji ali realki vsi slovenski učenci na Slovenskem sevsema zmožni slovenščine in uemščine. V to svrho je treba pred vsem zahtevati slovenskih paralelnih razredov na spodnje-štajerskih gimnazijah. Vsi gimnazijski in realni učitelji po vsem Slovenskem morajo biti zmožni slovenskega jezika v pismu in besedi. Kdor ne zna našega lepega jezika jedrno, naj ne je* od naših krvavih žuljev vsakdanjega kruha. Učiteljišče v Mariboru bodi za Slovenski Štajer slovensko, a nemščina kot obvezni predmet. Deželno šolsko svetovalstvo v Gradci dosle prek in prek nemško in nam Slovencem uav-pik nasprotno, naj se preinači ali kar še bolje želimo, preseli za Slovence na Spodnje Štajersko kot oddelek tako, da bode Slovencem pravično. Vsi šolski nadzorniki Slovencem protivni naj se odstranijo. Za slovenske pravnike naj se osnujejo početkom 1884/5. šolskega leta na Graškem vseučilišči stolice, da se bode slovenski razlagal: občni državljanski zakonik, pravdni in nepravdni postopnik, kazenski zakonik, kazenski postopnik, trgovinsko in menjiško pravo, za kar je svetli cesar z najvišjim sklepom od 2 9. dne julija 1870 bil ministru Hohenvvartu zaukazal v dr-ža vni proračun vpostaviti 3600 gld., pa liberalna večina državnega zbora jih ni dovolila. Kako bi naj uradniki slovenski ura ilovu li, ako se neso učili'? b) Vsi uradnik' na Slovenskem morajo znati slovenski v pismu in besedi; ako ne, srečno! torej tudi z vsemi občiuami slovenskimi uradovati slovenski, če se prekrše proti temu, z Bogom ! Zakaj bi naA tečni pšeničak tujci kot neznanci našega slovenskega jezika dobivali, m zato se še iz nas norca delali in nas zaničevali, a mi Slovenci v svojej domovini naj bi bili zadovoljni z ovsenjakom; vsaj naši bankovci imajo jednako vrednost z drugimi, in naši junaki mladeniči so hrabri vojaki, kakor drugi, ali še boljši, in cesar jih je pri različnih prilikah pohvalil, rekoč: „Slovenci, dobro!" c) Spodnje Štajersko, ker iz Gradca nam se ne daje, česar nam treba, čeravno mi tam mnogo plačujemo, naj dobi poseben oddelek namestniški na Slovenskem Štajerji, ali kar nam je Se ljubše, naj se vsi Sloveuci združijo v jedno upravo zjedi-njono Slovensko. č) Delavcem naj se počitek privošči ob nedeljah in prazuikih. d) Žemtev družine (poslov) in skrajnih ubožcev naj se umno omeji. e) V gospodarstvenom obz ru naj bi tudi nekaj storila država, da se uredi deroča Drava na Slovenskem Štajerji, in naj bi se uresničila železnica, katera bi tekla nad Radgono, Ljutomer, Ormož. Teh toček izvršitev hočem zagovarjati po svojej zmožnosti in sposobnosti, in še drugih, katere mi bodo častiti volilci pismeno ali ustno naznanili. Vse za blagost in srečo vseh Slovencev!" Predragi rojaki slovenski! To je politična izpoved č. g. Božidara Itaiča, verno zapisana zapuščina blugega našega prvoboritelja Mih. Hermana, jedro narodne slovenske politike. Ko to dosegnemo, zagotovljena so nam Slovencem naša slovenska tla, zagotovljen obstanek iu napredek na narodnej podlagi, postali smo drugim res jednakopraven narod, ki zraven jednakh bremen tudi uživa jednake pravice. Da nam to priboriti pomaga, je č. g. Božidar Raič najsposobnejši mož. On je naš rojak, porojen od slovenskih kmetskih staršev pri sv. Tomaži nad Veliko nedeljo, izšolan v Mariboru in Gradci, tukaj v duhovnika posvečen, kaplanil je v Slivnici, posloval kot profesor slovenščine na gimnaziji v Mariboru in pastiruje že mnogo let kot vele-skrbni župnik velike župutje pri sv. Barbari v Halozah. Od raue mladosti do sedanje starosti kaže vedno vueto srce za svoj narod; celih 40 let dela LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (DaUe.) Že večkrat sem omenil, kako raznovrstne stvari obravnavajo po novinah njih dopisi iu uvodni Članki, v obče pa bo jim glavni pred met politične in družbinske razmere. Nemam toliko prostora, da bi tukaj naštel vse posamične predmete, ki so bo le zadnjih 15 let v uvodnih člankih in dopisih slovenskih časopisov vrstili, meujavuli in ponavljali. Nezavisnim listom je pri določbah državnega zakona in pri napetih političnih razmerah (kot so na pr. ravno sedauje razmere pri nas v Ljubljani in sploh uaše sedanje razmere na Kranjskem) silno težavno vsestransko iu povoljno izvrševati svojo nalogo. Tu ne mislim na napete sile, ki delujejo pri nasprotujočih strankah. Boj je življenje sem že jedenkrat poudarjal, in ta boj, mej strankami bojevan v zmernih mejah, nikakor ne škoduje narodovemu razvitku. Vse drugače pa mora o tem boji soditi vsak trezni politik, ko vidi iu neprestano zapamje, da se vsemogočna vlada utika mej stranki, da je jedno stranko pridobila za se, da je.....................glasilo iste stranke, ki ima pobijati načela „Slo venskega Naroda". Gospoda, to ni več jednakoraeren boj mej naravnima, narodnima strankamu, to ni več pošten boj, ki zmerom in povsodi uri in čili narodove moči ter se zmirom in povsodi končuje s porazumljenjem dotičnih strank; kajti v boli se okrešejo vsi skrajni ogli in vsi ostri robovi; nazadnje se prepričati stranki, da 4>be hrepeuiti po istej svrhi, le da ste do njega hiteli po nekaj različnih potih. Ta hoj — iu pisatelj teh vrstic ga sodi tako nasebno, kot ga sodi blaženi Miroslav o zadnjem lis!u iz Olimpa — ni jeduakomeren; vlada ga je nam usilila v največo škodo narodnej stvari. Ta boj je — le poknžajte se cigovmigovci „Slovenčevi" — pravi Darwiuov „struggle of life". Pohrustati hočete „Slovenski Narod", zato celo po raznih zavodih (ua pr. po duhovenskih semeniških) prepovedujete odraslim mladeničem, mladim možem naročati se ua rečeni časopis! Iu ko bi ga tudi uničili, kur se pa ne bode zgodilo, če Bog da in sreča junaška! kaj bi imela konservativna stranka od tega? Le vlada se bi vam smejala, ker ste se dali jej tako za uos voditi. Narod, ne tiskani, ampak stiskani slovenski narod, bi pa vsled tega trpel največo škodo. Vi le hlap-čujete, gospodujejo vam drugi. Gospod urednik, ne mislite, da sem zgrešil svoj pot. Nikakor ne. Z rečenim hotel sem čitateljem le pokazati neznani jim neovrgljivi fakturu, potem pa v velikih potezah naslikati naše sedanje, kaj napeto politično stanje, v katero so nas par ordre du graud mufti zatirali toliko kratkovidni in nepremišljeni, kolikor upogljivi narodni poslanci. Doslednosti, premišljene dosle dnosi manjka, ataka doslednost ni trmoglavost! In glasoviti C a v o u r je rekel: „La plus mauvaise des chambres est eneore p r cifer ab le u la plus In i lian te des a nt ic h a robi e s". Napeto sedanje politično stanje sredi toliko tlačenega naroda vznemirja pravega nezavisnega narodnjaka, vznemirja pa posebno nezavisnega č as n i ka r ja (kukovice se nagloma udajo vsemu, karkoli jim nese!) ter mu pri njegovem delovanji dela tisoč iu tisoč zaprek. Svojega prepričanja ne n bori se za nas Slovence z besedo, peresom ia premoženjem. Njegovo ime daleč slovi kot uajodlič-nejšega, zgovornega, neustrašljivega branitelja Slovencev. Njemu moremo z največjim zaupanjem izročiti zagovarjanje svojih najsvetejših pravic in zahtev. Volite ga torej za svojega poslanca povsod jednoglasno, njemu v hvaležno priznanje, narodu slovenskemu pa včaet in korist. Naslednik g. Mihajlu Hermanu bodi naš Božidar Ralč! Odbor Slovenskega društva za Štajersko s sedežem v Mariboru. „St. James Gazette." prinesla je članek, ki govori o odnošajih mej Rusijo in Poljsko. Ta članek je pisal najbrž kak Poljak, z namenom, da ovrže one glasove po nemških časopisih, da Poljaki žele vojske mej Nemčijo in Rusijo, ter so pripravljeni pomagati prvej. Pisatelj tega članka hotel je pomiriti duhove, katere so razburili nemški časopisi v Nemčiji, Avstriji, pa tudi v Poljskej sami. Ker je ta članek v večjih ozirib pomenljiv, zlasti pa v tem, da kaže, da tudi pri Poljakih gine ono brezplodno romantično navdušenje, ki jim je samo škodovalo, zato ga ob kratkem priobčimo svojim čitateljem. V čuvstvih Poljakov zgodila se je velika premena v poslednjih desetih letih, pravi angleški list. Poljaki zdaj ne tratijo več svojih sil v brezplodnej borbi za neodvisnost; patriotizem njih, to živo čuvstvo, ki združuje vse, po širokem svetu raztresene poljske sinove v jedno tesno rodovino, — ta patrijotizem našel je drug izhod in napeljuje Poljake zasledovati praktične smotre in krotiti vzplamtenja. Ustaja v 1863. 1. bila je najneumnejše in najnearečnejše podjetje Poljske. Misliti moramo, da je ta strašna lekcija služila Poljakom v prid in uničila mej njimi poslednje romantike, kakor jih imenuje Aleksander Herzen. Dalje se je od tega časa v evropskem življenji prisodilo marsikaj, kar bi bilo poprej brez dvombe prouzročilo ustajo, pa Poljaki so ne glede na simpatije in Ščuvanja od strani nekaterih evropskih držav premagali skušnjavo. Poslednji čas prigodilo se je v Poljskej neko razburjeno gibanje. Napete razmere mej Rusijo 'in osrednjimi državami, ki so dajale pred dvema mesecema bogat predmet inozemskemu časopisju razburjevale so poljsko občinstvo. V istini so se v inozemskem časopisji pogosto pojavljale vesti, o vojnih pripravah Rusije in zbiranji ruskih vojsk na poljskej meji. Nedavno bile bo kon-fiskovane nekatere številke „Gazete Narodovve" v Levovu, v katerih se je razpravljalo o predstojećoj vojski mej Rusijo in Nemčijo. Poljskemu časopisju bilo je zabranjeno vznemirjati duhove. Zvršivše se zbliženje osrednjih držav z Rusijo uplivalo je tudi na politiko Poljske. Po besedah angleškega časopisa so Poljaki vneti privrženci nemško-avstrijske zveze, ker je Avstrija zaščitnica Galicije t. j. velikega dela Poljske proti ruskim prizadevanjem. Vender Poljska nema nobenega povoda želeti vojske Rusije z Avstrijo, ali s kako drugo zapadno državo. Vsa teža take vojske legla bi na Poljsko, kajti vsa vojna bila bi se na poljskih tleh. Trpela bi polja, hiše in narod sam; deželo bi poplavili sovražniki in prijatelji, ter Poljaki v avstrijskih in ruskih vrstah bi se morali vojevati drug proti drugemu . . . to kako korist bi imela nazadnje Poljska od tega? Nobene. Nemčija zahtevala bi novo delitev Poljske, pri katerej bi se meja potegnila doli ob Visli, in Varšava bi pripala k Nemčiji. Taka delitev bi pa ne prinesla sreče Poljskej, temveč samo nesrečo. „Samo v Avstriji dovoljeno je Poljakom biti to, kar sou . . . V Nemčiji bode poljski narod trpel še več od germanizacije, kakor trpi v Rusiji od rusifikacije. Ni mogoče, da bi Poljaki tega ne spoznali, in kakor bi tudi hrepeneli zboljšati svoj položaj, o podobnoj vojski ne smejo sanjati, a morajo se je bati. K konci pravi angleški časnik, da se razvidi iz vsega tega, kar ima pred očmi večja polovica Poljakov, da Poljska mora, kakor vsi evropski narodi želeti ohranjenje miru, a samo ne veruje ne, da bi mir bil trajen . . . Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 18. januvarja. „Politik" misli, da Jezikovno vprašanje podrobneje rešiti je stvar deželnih zborov, državni zbor je v tem obziru že storil svojo dolžnost, ko je izrekel načelo v §. 19. drž. osnovnih zakonov. V N. fr. Pr. piše se iz Krakova, da Lienba-cherjeve izjave in bližajoča se obravnava o \Vurm-brandovem in Herbstovem predlogu jako vznemirjajo Poljake. Poljaki se boje vsake izpremembe notranje politike, ker bi jim le škodovala. Nek veljaven poslanec poljskega kluba se je neki izjavil: »Prizadevanje Čehov še dalje spreminjati volilne rede, nikakor ne ugaja poljskim interesom. Galicija z novim volilnim redom ne more nič pridobiti, mi bomo vedno one može volili v državni zbor, ki zaslužijo naše zaupanje, in katerih poljski patrijotizem že poznamo. Poljski klub bi pa zgubil vso svojo veljavo, ko bi se z novim volilnim redom zagotovila večina v državnem zboru, druge stranke v državnem zboru bi javaljne še podpirale naše zahteve. Na Čehe se ne smemo zanašati, mi že poznamo njih zvestobo. Držali so zdaj z nami, ker so nas potre bovali za dosego svojih narodnih težnj. Pa ne bodo se več zmenili za nas, ko nas ne bodo več potrebovali. Na levico tudi ne, ker srno se jej z ovrženjem zgornjeav8trijskih volitev in pri šolskej noveli preveč zamerili. Zato mi Poljaki nikakor ne želimo drugačne sestave strank.** — Pa tudi v poljskem klubu sami1 m prikazujejo se razpori, zl isti o izpeljavi decentralizacije železnic bo mnenja jako križajo, — V poljskih krogih je napravilo jako slab utis to, da Lienbacher ni povabil Poljakov k pristopu v agrarni klub. Poljski listi ga zato hudo napadajo. V hrvatskem saboru je 16. t. m. govoril pri obravnavi o Voj novice vem predlogu Mihajlović. Izrekel se je za predlog odsekov z Arnoldovim pri-stavkom. On pravi, da stoji na podlagi pogodbe zato bode glasoval proti Vojnovičevemu predlogu. Govornik opravičuje frakcijo divjakov, in pravi, da bode prihodnjost pokazala, da je ravno ta frakcija nastopila pravi pot, ko narodna stranka vzlic svojej organizaciji ni nič mogla doseči. Potem je ob kratkem opisal zgodovino narodne stranke od 1872 1. sem. On je vedno svaril proti prijenljivosti, dokler ni prišlo do državnega uasilstva. To je bilo uzrok, da je on izstopil iz narodne stranke. Govornik pravi, da ni verjel, da bode vlada bana Pejačeviča, ki je bil Ogerskej prijazen, tako daleč gnala, da odstopi, ali pa narod prisili k uporu. Zdaj bi pa hrvatski poslanci ne bili imeli ustopiti v državni zbor, dokler se ustava ni popolnem zopet upeljala, potem pa naj bi bili v državnem zboru uložili skupen protest. Narodni stranki je očital, da sama ne ve kaj dela, prej je bila proti vsakej adresi, zdaj je sama pred- ložila adreso. Bana pa prosi, da bi skrbel za deželo, zlasti gledal na to, da 86 uravna kataster, in da uradniki Bpolnujejo svoje dolžnosti, da ne bodo odirali naroda, in da naj na to pazi, da v Zagreb prišedsi uradniki ne bodo našli vse vlade v kavarni, potem izjavi željo, da ban vzame v roko reorganizacijo uprave. Za njim govori dr. Schram za odsekov predlog. Njegov govor je pa le polemika s starče-vičevei, o stvari sam: pa niti besede ne zine. Očita desnici, da nema programa, da druzega ne zna, kakor razdirati, zagovarjajoč bana pravi: Ko bil bi sam Bog ban na Hrvatskem, v treh mesecih bi se odpovedal. Vnanje države. V Berlinskih dmlomatičnih krogih se trdi, da se pri pristopu Italije k nemško-avstrijskej zvezi ni stavil pogoj, da naj Italija respektira avstrijska ozemlja, kakor so poročali razni listi, kajti to bi jako ponižalo italijansko vlado v očeh naroda, dogovorilo se je samo o popolnej nev-traliteti Italije. Ruski minister vnanjih zadev pride jutri na Dunaj in se bode ustavil pri ruskem poslaništvu. Na Dunaji ostane dva dni, potem pa odpotuje v Petrograd. Knez Urusov, ruski poslanik v Bukureštu prišel je predvčeraj na Dunaj, da pozdravi Giersa. — Kakor se „Germauiiu poroča iz Petrograda poudarjal je car pri novoletnem vsprejemu diplomatov in državnih dostojanstvenikov dobre razmere z drugimi državami, a o notranjih zadevah izrazil se je jako nepovoljno. — Kakor se govori hoče komunikacijski minister železniške zgradbe zvršiti nadalje z železniškimi batalijoni, in je že naročil šefu voja« ških železnic zgraditi tristo verst projektiranih železniških prog. .0 novem bolgarskem vojnem ministru p:šejo ruski listi: Knez Kantakuzen je vzlic svojemu grškemu imenu pravi Rus. V Rusiji bil je načelnik žandarmerije. Za pisarska dela, ki so bila združena z njegovo službo, ni maral, tudi mu ni ugajalo Petro-grudsko podnebje. Mesta gubernatorskega šefa, katero so mu ponujali, ni hotel sprejeti. Za politiko — za notranjo, kakor za vnanjo — se ni dosti menil. Za avansovanje se tudi ni poganjal, in napravil je utis poštenega vojaka. Iz tega se da sklepati, da se bode v Bolgariji bavil samo z vojaškimi zadevami, a v politiko se pa ne bode mešal, takega pa ravno potrebuje Bolgarija. V spaitskej kamori je 15. t. m. Cistelar razvijal svoje nazore o vnanjej politiki. Konstanto-val je upliv Francoske. Nemčija skuša z vsemi sredstvi zatreti demokratične principe. Španija se ne sme mešati mej Francijo in Nemčijo. Po njegovem mnenji je bilo potovanje kralja Alfonza v Nemčijo neumestno in nepremišljeno. Vsprejali so ga jako hladno; kralj Alfonz bil je vzprejet, kakor srbski kralj; španjski ministri bi zato bili imeli od nemške vlade zahtevati pojasnila. Kralj Alfonz bi tud< ne bil smel po govornikovem mnenji vračati se skozi Francijo. Mmister Vega d' Armijo izjavi, da Španija ni sklenila nikake alijance, in jo tudi ni iskala, in hvali prijazno postopanje Nemčije že skozi več let. O pariških dogodkih pa pravi, da vlada po pojasnilih predsednika Grevvja ni zahtevala nikakih novih pojasnil. Castelar pravi odgovarjajoč Armiju, da bi kralj Alfonz bil moral posnemati Viktorja Emanuela, ki je zavrnil imenovanje častnim častnikom v tujej vojski, rekoč, da ne more on povrniti take časti, ker Italija nema Častnih častnikov. Oni polk je ropal po Pariškej okolici in oplenil grd kraljice Elizabete. Minister notranjih zadev zagotavlja, da car Viljem ni mislil na nikako sovraštvo do Francozov, ko je Alfonzu podelil to čast, in pravi, da mioisterstvo odstopi, če to zbornica želi. Dopisi. Z Dunaja 16. j umiva rja. [Izv. dop. j (Izpred državnega sodišča.) Pred no so 86 vršile volitve more zatajiti, od druge strani pa ga žene sveta dolžnost, da narodu v časopisih pojasnuje pravo stanje, da narod svari pred zanjkami, katere mu vsemogočna vlada s pomočjo kratkovidnih prvakov nastavlja. Če se uarodni, nezavisni časnikar v takih žalostnih razmerah neče ravnati po prej navedenih besedah razupitega Fouchea, ter neče svojih misel skrivati pod neprimernimi besedami, mora s svojimi uvodnimi članki in dopisi biti v neprestanem nasprotji z državnim pravdnikom. In temu je na razpolaganje cela kopica nevarnih paragrafov kazenskega zakona in dolga vrsta dvoumnih besed, po katerih poprijema časnikarja, ko hitro ta odkritosrčno govori k narodu, ter pogumno in vestno trga zvijaške spletke, katere imajo narod v pogubo in sramoto zapeljati. V takih razmerah je še najmanjša nesreča, če neizprosljivi državni pravdnik zgrabi zločinski list ter zapečati ves stavek, da se kočljivi dopis ali uvodni članek ne more širiti mej narodom, to je spise vatel j u najbolj neljubo, ker ne spisuje svojih člankov za državnega pravdnika, ampak za Bvoj narod. Kako se pa počuti urednik zaseženega lista v takem slučaji, tukaj ne bodem poudarjal, ker bi mi vi, gospod urednik, gotovo pre- črtali dotične besede. Premeteni časnikarji v takih napetih razmerah delajo, kar je pisatelj tega podlistka že delal leta in leta. Preostre sestavke — članke in dopise — je pošiljal ven iz dežele v druge liste, celo v nam prijazne nemške liste („Politik" in „Tribune") ; po tem potu so priromali nazaj v naše središče, kjer so jih Blovenski listi lahko ponatisnili le z golim pristavkom ali pa osoljenim uvodom, da ta in ta časopis je prinesel sledeči sestavek. Tako se tudi po ovinkih pride do naroda ter mu lahko glasno in odkritosrčno razlaga najbolj zamotano vprašanje, najbolj napete razmere. Čuduo je pri tem le to, da državna pravdnika v Beči in Ljubljani imata toli različno mero. Razmere, razmere bo temu krive! Te skrivnosti pa nesem od kril za našega državnega pravdnika ia nadejam se, da mu bode pri presojevanji slovenskih časopisov tudi v bodoče veljala dosedanja navada : kar je v Pragi in Beči dovolj eno, pač v Ljubljani ne more biti prepovedano. In hvala Bogu, toli pristranski pa naši državni pravdniki še neso, da bi se ravnali po latinski prislovici: quod licet Jovi, non licet bovi. Ona premetenost časnikarju na-pravlja le nekaj več dela, navadno se mu to po- dvoji, napravlja mu pa tudi nekaj troškov. A teh se ne sme strašiti vešč narodnjak. Če prav pomislimo pravo nalogo vsemu časopisji, čudili se bodemo tolikej ostrosti kazenskega zakona in državnega pravdnika nasproti časopisom. Nezavisen časopis je pač le glasilo skupnega naroda; narod se ne bode dal tako hitro ugnati v kozji rog, če prav mu surova sila vsemogočne države ugonobi tako glasio. Neupogljiv narod si bode vselej napravil novo in nezavisno glasilo, skozi katero se ima razlegati nepopačeni njegov glaB. Vlada bi morala povsodi in zmirom preganjati le zavisne in kupljive časopise, ker le ti trosijo laži in zmote mej narod. Vidim, vidim vas, gosp. urednik, da se mi pri zadnjem stavku smehljate ter me zavračate na glasovitega Miiochhausna v blatu! A namen ne posvečuje sredBtev, če prav so „Zavitarji" trdili ravno nasprotno. Najbrže se pri sedanjem osodepoluem političnem boji vladni privrženci ravnajo po tem razupitero gaslu očetov Jezuitov. A pri tem delu so obžalovati tem bolj, ker tudi njih namen ni pošten, ni narodu na korist. (Dalje prili.) L v okrajni zastop Ptujski, uložila sta gg. dra. Ploj in Jurtela pritožbo pri c. kr. državnem Bodišči, ker je c. kr. okrajno glavarstvo Ptujsko vzprejelo v imenik veleposestnikov 56 Ptujskih meščanov, kateri plačujejo davek le od v mestu nahajajočih se hiš, ali od takih hiš in malih kosov posestev, združenih s takimi hišami. Na ta način se je namreč doseglo, da so meščanje v skupini veleposestnikov prevago dobili, da so mestni kočarji smeli voliti v istej skupini, kakor so volili graščaki in drugi posestniki zemljišč, ki plačujejo v jednem letu na tisoče štibre, da bo meščanje volili prav za prav v tieh skupinah, dasi plačujejo le okoli 12.000 gld., mej tem, ko so mogli posestniki zemljišč, od katerih plačujejo nad sto tiBOč goldinarjev štibre, voliti le v jednej jedini skupini. Da je to oftividna krivica, ki se ne da niti tajiti, niti prikrivati, je razvidno. Tem bolj živo čutila Be je tedaj potreba, potrkati na vrata c. kr. državnega BodiŠČa in iskati tu pomoči. Sodišče je vzprejelo pritožbo. Včer.-j je bila vsled te pritožbe javna obravnava. Ministerstvo poslalo je k obravnavi svojega zastopnika, pritožbo zastopal je tukajšnji odvetnik g. dr. Miroslav Babnik. Izpeljave prvega bile so jalove, k sreči prav kratke; izpeljave g. dra. Babnika temeljite in stvarne; kdor jih je slišal, moral je priznati, da zastopa pravo in pravico in ni dvomil, da bode pritožbi ustreženo, ako pride do meritorične razsodbe. Do te takrat ni prišlo in zategadelj stvar ni dognana. C. kr. državno sodišče izreklo je le, da ni kompetentno o tej stvari soditi. Vprašanje je važno in zatorej bode prišlo spet na vrsto, prišlo bode na vrsto za tri leta, prišlo bode na vrsto, kadar se bo volilo v okrajni zastop Ptujski, Celjski in Mariborski. Do tja je časa dovolj, da se stvar študira, da Be premišljuje, kako Be da krivica odstraniti, katero sodišče more biti kompetentno, ako bodeta okrajno glavarstvo in c. kr. namestništvo imenik volilcev veleposestnikov spet po istih načelih sestavila, kakor zadnjikrat. Prilično bodem vam poslal pritožbo samo, govor g. dra. Babnika in razsodbo z razlogi vred, da se more vsak s stvarjo pečati ali vsaj o njej poučiti, kogar zanima količkaj. Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega. (Konec.) Poročevalec gosp. Hribar opomni, da bode mogoče 1. 1885 postaviti železni most, da tedaj 1000 gld. za popravo mostu zadostuje. Pri glasovanji vzprejme se predlog odsekov. Za razširjenje ceste v mestni log postavljenih je v proračun 1000 gld. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški pravi, da ni treba te ceste nič razširjati, ker je dosti široka. V obče pa Doberletovi dediči ue prodado svinjaka, ki moli v cesto. Znesek 1000 gld. naj se tedaj h proračuna zbriše. Poročevalec gosp. Hribar odgovarja, da Doberletovi že prodađo, kar se za razširjenje ceste potrebuje, seveda za dobro ceno. Cesto razširiti je jako potrebno, to je poudarjal že mnogokrat v zboru g. mestni odbornik Goršič in tudi bivši Župan g. Laschan se je mnogo trudil, da bi bc cesta razširila. Prebivalci v Krakovem in Trnovem razširjenje cesto tudi izrecno in ponovljaje zahtevajo. Treba pa je nujno cesto v mestni log razširiti, kajti po ujej vozi se mnogo voz s kmetijskimi pridelki iz mestnega loga in tudi topničarji s svojimi širokimi vozovi vozijo tod v vojašnico. Pri glasovanji se vzprejme odsekov predlog. Za popolnenje kamnitnega tlaka pred sv. Miklavža cerkvijo predlaga dr. vitez Beivveis-Trsteniški 5U0 gld. postaviti v proračun. Ta predlog se vzprejme. K predlogu, naj se odpošlje peticija do deželnega šolskega sveta, naj se uvede slovenski jezik kot obligaten predmet na c. kr. velikej realki v Ljubljani za vse učence, oglasi se gosp. Šuklje in pravi, da se ne ujema s predlogom finančnega odseka in to z o/irom na jasne postavne določbe, poudarja, da se bode potegoval za slovenske srednje šole, da s svojega stališča zahteva slovensko reilko, kar ni ne izpeljiva ilusiju, kt-kor kaže pogled na Cehe in Hrvate. Protiviti pa se mora predlogu, kajti na realki je učni jezik nemški in za slovenske učence pa slovenščina oblLj.itua. Za Nesloveuee pa velja tu §. XIX, ki ulove: „Iu Laadern iu wolcuea mehrere Volkstainme wohnen, sollen die Unterrichts* anstalten so eingeriehtet werdeo, dass o h ne An-vvendung eities Zwanges zur Erlernung einer zweiten Landessprache jeder dieser Voikstaramo die erforderlichen Mittel zur Ausbildung in seiner Sprache erbillt." Ako se tedaj vzprejme nasvet finančnega odseka, potem se zahteva, da se pri upeljavi slovenščine rabi nasproti Nesiovencem sila, „ein Zwangu, 8 tem pa bi se prelomil zakon in ustvarjal nevaren praecedens, katerega bodo pro-tivniki gotovo prej ali alej porabljali proti našemu narodu. Predlaga tedaj, da g. poročevalec sam umakne svoj predlog, ali pa da se preko tega predloga preide na dnevni red. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški meni, da bi, ker mesto in dežela plačujeta zi realko velike vsote, bolje kazalo ustanoviti lastno realko, da je darilo hranilnice dauajidski dar. Ker ima v vseh realki-nih zadevah hranilnica prvo besedo in bi takoj uložila svoj „veto", ko bi se hotela slovenščina upe-1 jati kot obligaten predmet, zato je Hribarjev predlog brezuspešen iu govornik ne more glasovati zanj. Poročevalec g. Hribar odvrne, da je c. kr. realka v Ljubljani, v glavnem mestu dežele slovenske, kjer živi 96% Slovencev in kjer bi 86 na slovenščino gotovo smel jemati ozir. Sedaj pa na tej učilnici še ni niti obligaten predmet za vse učence. Govornik izjavi, da ostane pri predlogu finančnega odseka, čeprav bi ne imel uspeha, vsaj je mestni zastop storil svojo dolžnost, da se je potegnil za pravice svojega jezika. Predlog profesor Šukljeja ne obvelja, zanj glasuje samo predlagatelj in dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, vzprejme se pa odsekov predlog, kakor tudi vsi ostali predlogi finančnega odseka in ves proračun za 1. 1834. Potem se seja sklene. Objava predstojećega poročila zakasnila se je zaradi obilice gradiva za nekoliko dnij, kar je bilo gg. dr. vitezu Bleivveisu in prof. Šukljeju povoda dovolj, napisati obširno poslano v „Slovenci" in v Novičinem „Oglasniku" proti nam. Ker glede izrazov v tem poslanem nesta bila preveč kočljiva, treba da tudi mi svojo povemo. Omenjena gospoda trdita takoj v prvem stavku : „Poročilo „Slovenskega Naroda" o zadnji seji mestnega zbora......je t a k o zlobno sestavljeno, da" itd. Da bodo naši Čitatelji sami lahko razsoje-vali, kaj je zlobno, kaj pa ne, zdi se nam potrebno tukaj še jedenkrat ponoviti dotično poročilo. Mi smo pisali: „Proti predlogu se izjavi profesor Šuklje, sklicuje se na §■ 19. državnih osnovnih postav, a predlog vzprejme se vender z vsemi, proti glasovoma prof. Šukljeja in dra. vit. Bleivveisa." — „Podrobneje poročamo v prihodnjih Številkah." Kdo nahaja v teh besedah tudi le senco zlobnosti, ali ni obratno zgoraj na vedena trditev teh dveh gospodov zlobna? Se li to ne pravi, iskati dlake v jajci? Da smo gospodoma obljubili, objaviti niijina govora, je res, a ravno tako je pa tudi res, da smo rekli, da bođeta ta govora tiskana, kadar se bode poročilo nadaljevalo. Na določen dan pa se nesmo vezali. Če gospoda nesta mogla čakati do danes, ne moremo pomagati. Zaradi tega se nam tudi ni potrebno zdelo, priobčiti danes nji j ina govora ad verbum, ker sta itak že dovolj ruzglašeua. Toliko, kar Be tiče nzlobnostiB in „zlobnega nagiba" našega. Ako pa to zadevo stvarno preudarirao, ne vidimo nikjer niti potrebe niti najmanjše koristi, oporekati in protiviti se predlogu, da se na realki upelje slovenščina kot obligaten predmet. Saj bi to ne bil v nebo upijoč greh, ka-li? In če so vsi drugi odborniki za ta predlog glasovali, ki menda tudi ne-majo kosmate vesti, bi tudi omenjena gospoda Že zaradi discipline smela se jim pridružiti, kljubu svojej rahlo- in pravočutuosti. Vsaj bolj umestno bi po našem mnenji bilo, potezati se za ob liga t-nost slovenščine, nego zastopati koristi Neslovencev na Ljubljanskej realki. Rizlogi, katere sta imenovana gospoda v opravičevanje svojega „faux pas" navela, nas neso prav nič preverili in v svesti smo si, da bi pokojni dr. vit. Janez Bleivvsis ne bil glasoval proti obligatnosti slovenščine. Domače stvari. — (Preuzvišenega gospoda knezo-škofa dra. Pogačarja) zdravje, katero se je bilo zadnje dni nekoliko na bolje obrnilo, je danes zopet slabše. Iz vseh krogov Ljubljanskega mesta dohajajo dan na dan povpraševat, kako je z zdravjem g. knezoškofa. — (Slovensko gledališče.) V soboto 19. dan t. m. predstavljala BebodeOgrin-čeva izvirna vesela igra v 3 dejanjih ,,V Ljubljano jo dajmo!" Iznenadilo nas je dramatično društvo z veselo vestjo, da v bratski slogi s o-deljuje ta večer oddelek slavnega pev-skegadruštvanarcdneČitalnice Ljubljanske. Pela se bode kot uloga „Podoknica" in po dolgem prestanku slišali bodemo zopet jedenkrat „kitico slovenskih narodnih pesni j" sestavil A. Foerster. Veseli nas ta izborna sloga naših narodnih društev. Upamo pa tudi, da bode občinstvo v priznanje zaslug, ki jih ima prerano umrli Ogrinec za našo dramatiko — in neumornega letošnjega uspešnega delovanja dramatičnega društva, napolnilo Talijin hram. — (Stavbene obrti) namreč: stavbeni mojstri, zidarji, kamnoseki in tesarji poklicani ao bili včeraj k shodu v mestno dvorano, da si ustanove skupno zadrugo, čemur so zastopniki vseh strok jednoglasno pritrdili. Izvoljeni so: predstojnikom: g. Filip Zupančič, stavbeni mojster, namestnikom: g. Franc F al esc h i ni, stavbeni mojster, v odbor: gg. Jakob Zupančič, zidarski mojster, Vinko Čam eru ik, kamnosek, Anton G vaje, tesarski mojster; namestnikoma gg.: Anton Jeran-čič in Matej Bremec, tesarska mojstra. Pri tej priliki doznalo se je, da imajo zidarji v bolnišni blagajnici svoji 500 gld., tesarji pa osem starih peta-kov, katere je pozabil nekdanji načelnik ranjki gosp. Košir v blagajnici in ki sedaj Že davno več ne veljajo, hranijo se pa v blagajnici v spodbujo načelnikom, kakšni — ne smejo biti. — (Slovensko društvo) zboruje v nedeljo 27. januvarja v trgu Šmarije. Povabljen je tudi g. Božidar Kaič, ter bode kot narodni kandidat za državni zbor svoj politični črtež razlagal. K obiloej udeležbi vabi Odbor Slov. društva. — (Članovi Koparske Čitalnice) poslali so uredništvu „Mira" 16 gld. v porabo. Zabili neso koroških bratov, akoravno je tudi v Istri mnogo posla. — (Imenovanja in premeščenja.) Sod-nijski pristav na Brdu g. Albin Smola in avskul-tant g. Eduard Benedikt imenovana sta, slednji extra statum, sodni jakima pristavoma pri okrožnej Bodniji v Kudolfovem. Gosp. dr. Ljutevit Vipavec prestavljen je vsled lastne prošnje kot sodnijski pristav iz Ljutomera k sodniji v Maribor na Drave levem bregu. G. Josip vitez Mullev iz Paterniona v Stainz, g. Adolf Elsner iz Idrije v Škofjo loko; g. pristav Karol Martinak z Vrhnike v Maribor k sodniji na Drave levem bregu. Pristavi imenovani so gg. avskultantje: dr. Viktor Wagner v Šmarije pri Jelšah, Tomaž Cajnkar na Brdo, Gregor Milhar na Vrhniko, FranVedrnjak v Ljutomer, Ernst Ferk v Idrijo. — Premeščen je znani sodnijski pristav Karol Gertscher iz Šmarija v Pa-ternion, a službovati mu je v Piiberku, v Slovenji Gradec pa pride kot soduijsk pristav g. Mihael Novak, ki je bil doslej v gornjej Radgoui. — (Nova knjižica) „Ženitovanjski obredi, pesni itd." izide kmalu v Leonovej tiskarni v Mariboru. Spisal jo je g. Lovro Stepišoik v Slovenske) Bistrici. — (O pouličnem izgredu) v Zagrebu, katerega žrtva je bil župnik dr. Marko Lončarič, Čitamo v Zagrebških listih, da je Lončarića na Je-lačičevetn trgu pri velikej kavarai napala tolpa dijakov in delavcev. Na dano znamenje zletelo je kacih 50 jajc vanj, ki so ga zadela v obraz, v oči, v zobe, na senci in mu zbila pokrivalo z glave. Veliko jajc razbilo se je na poslopji milosrdniaov, jedno je priletelo v okno lekarnice, katero je zrušilo. Globoko obžalujemo take izgrede, še bolj pa liste a la „Sloboda", ki v tej zadevi jako škodoželjno in cinično pi5e: „Bilo je to ovako. Njih dvojica, dva neraz-druživa druga Mirko Hrvat i Marko Lončarič koracali su jedan uz drugoga i pošli su, da prazue že ludce napune kod „Janjeta". Na Jelač ćevu trgu dočekala ih je množina svieta. Moguće da su ta dva otca doiuoviue mislila, da će im se vikati „živio", kad se ne htjedoau uguuti. :-u mjesto sa „živio" pozdravile ih sa gujilimi j a ji - Jaja stadoše padati kao tuča, a moj ti Mirko zaurlika, skoči u vis kano bik, kud ga obad u uhu usrizt«, te Inv. Itifrt poleti u bolnicu Milosrdnika h. Žu a ona tvar ciedil.-t mu se je niz crn*' rmu.tijf, da si i nehotice ]><,-mi&ljao na neku zastavu Lice bijače zamu/ano i Kiidno." Telegrami „Siovanskeaiu Narodu'4: Laški trg" 18. januvarja. Iskreni rodoljub in starosta sloveiisko-štajerske duhovščine Anton Žuža umrl ob 1/a3. popoludne. Tukaj občna žalost. Dunaj 18. januvarja. Cesar obiskal je dunes postno-hraniliiićni urad, ogledoval skoro dve uri vse na j natančneje ter izrekel svoje popolno priznanje o uredbi in delovanji urada. Budimpešta 18. januvarja. Raznim govoricam nasproti izjavlja „Ung. Post." jako odločno, da glasovanje gornje zbornice v zadevi mešanih zakonov ni najmanje uplivalo na položaj Tisza-vega kabineta, ki ima veliko večino spodnje zbornice za seboj. Posla no. V 12. štev. letošnjega „Slov. Narodu" brali smo v „tolažbi goriškim HenienUnilcom", d<> je bil ,,Narod" svoje dni tudi v Ljubljanskem Betneniši i „persona tagraia". Da boste imeli „tri zle re f:i, povem Vam jaz še jedno semenišče, kjer sta „Narod" in „Zvon" biis prepovedana. To je bdo — in je najbrž še zdaj ! — tam v tistem mestu ob Dravi, ki se mu pravi: Maribor! — In . . . čudno je res! Tudi v Mariboru ni nič pomagal kitajski zid, kakor mi ve povedati moj prijatelj. Časa in svobode valovi pluskali so Črez, in Narod in Zvon sta prihajala v samotne celice v roke tistim, ki bo ju hoteli: kakor pred prepovedjo, tako poslej. „Čemu torej prepoved?" — boste vprašali, gospod urednik. No, saj veste, — da S e U s t r p ž e tistim, ki pravijo: tajc, tuje," in pa takisto „zarad leplega" (?) — — Simon Zam dreki, aktiven obad. Meteorologijo poročilo. Čas opazovanja Stalijo barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. r—" 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74344 nun. 7'1 l'7iS mm. 7-1346 mm. — 9'2*Q — 0-4'C — 4-8 C brezv. si. BVZ. si. szh. megla jas. jaa. OOOnmi. j snega. J Srednja temperaturu — 4HU, za 2*7° pod normaloni. • *.ne 18. januvarja t. I (Izvirno tologr.i Učno poročil o.) Papirna renta . . 79 t;lrt. 60 kr. Srebrna renta . . . 80 10 , Zlata renta ... 100 25 , 5° 0 marčna renta. Akcije narodnu bunu« Kreditne akcija 94 ■ 16 847 * > .'303 * :21 t 10 Siebro ..... — n • BO«/, , C. kr. cekini... f\ n 71 Nemške marko □S i« 35 , 4u/0 državne arećko iz I. 1864 250 gld. i-jr, n Državne Brečke iz 1. 1664. 100 gld. 169 » 4n/n avstr. zlata renta. davku prOSta . . 100 _ 20 Ogrska -Juta renti '7u 86 • 45 ;">'• „ štajerske zemlji S«', od. ca. obli«. . . L 04 n r Dunava reg. srečke o0/o . . 100 gid. 115 - r Zemlj. obe. avst'. 4'/a"/0 zlati zast. listi . 119 75 Zahvala. Vsem blagim dariteljem dobitek za srečkanje, kakor tudi mnogoštevilnim obiskovalcem društvene veselice dne 1 .'t. t. m. izrazi s tem najtoplejšo zahvalo (47) Prostovoljna požarna hramba v Škofjlloki. Ai1- 1 i 11 11 ■ r, m. p. Andrej Slabni k, m. p. ddai V nekcj kmetskoj • ac na račun občini z jako velikim prometom ! gostilna s li njej i»ri|»a * ■ -e- -v V«- ~<- ♦ 4- -»-i * * ♦ ♦ •> «' * '> • * v ♦ Varatvena znamka. Dr. Se h m i d t-ovi n spesni prilepi:: u hrja očesa uporabljajo se Že mnogo desetlt tij kot brez b o 1 r • ei u e iu zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev k ni i ili oćes. Uspeli teh dr. Scbu.idt-ovili prilep kov za kurja očesa jo skoro osupljiv, kajti po opetovanoj rabi teh prilepk >v se odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije. Cena Skatljici s 15 prilipki in roženitn dletoem za izdiranje kurjih ofies kr. a. v. NB. Pri nak upo van ji tega preparata blagovoli p. nI občinstvo vedno paziti na to, ima li vsaka skatljicu na zvimanj« ni ovitku utisneno j;oii ziiznurucnovauo varstveno znamko. InrvUeim ziiiimka. Dr.Behr-ov živčni ekstrakt ledoluje se po posebnem luičitui i/: lekarskih zcliSč ter se že dolgo VTBtO lel obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, kakor proti boleči-nam na živcih, migreni, ischit-.tli, bolečinam v križu in brbtnen mozgu, božja-i sti, otrpneiiju, ( slabljenju in polucijain. ; Na dalje se d r. lieb r-o v živčni ekstrakt j /. najboljšim ntpenom rabi preti : protinu . m trganja, otipnelosti milic, trganju v členkih in luiSican, nervo/.neiuu glavo-bolju in iumenju v ušesih. Dr. Behr-Ov živčni i'kstra'.t ne uporablja le /.»uinmje. Cena .-tekleniei stočnim navodom upo-rabo 70 kr. u. v. NH. Kiipovajoče p. n. občinstvo rači vedno pa/iti, je li pri vsakej steklenici na vnaiijem ovitku uti.siieuii /.gornja \ur Btveua /.namka. Glavna raznoliljalna zaloga: Gloggnlts« Nižji-Avstrijsko, lekarna j. lliltuer-ja. I>r. IchmMt'OTB prilepk« kur » «*cw» in«lr. ltelir-ov ftlveml ekatrakt prodajata v Ljubljani Lekarnarja: J. Sv«t»o*la In J. pl. Trukocij, ter tudi Vui ilru^i lekarnarji. 0>71—7) I I 3-, ^ 5 p B "5 s-B pO n p i O I * t; b 2 2 £ -H C, i ca t; ti NAJBOLJŠI ^V?\R ZA CIGARA LE HOUBLON Franoosk fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI " ! nravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOTJBLiON in vsak karton nosi varstveno znamko in Bignaturo. OAWL«Y m M«NWY,aĐitaiy ribrikutia.P a B IS Zoper jotilco! Radgostski a *i t i* žu tni e«/ rožnovski maho-rastlinsti celtličii, priporočajo ao posebno za vse, tudi za zastarane i^i^f^M^k \£lx$m srčne, prsne in vratne I^lsi^S^^^lil*! Dole^ine' posebno za su-V^^fsrci^j&^l želodčevo BlaboBt, V^^^iMi^^fe/ za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico I Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. Gospod lekar J. Seictaert v Rožnau. Prosim, pošljite mi se jedenkrat 2 zavitka rad-gostskega čaja in 4 škatljice rožnovskih maho-raat-liiiskib celtličkov. Princu Danilu so celteoki dobro deli in .su i l jih je celi 2 skatljici. Baš tako izvrstno se je pokazal vas čaj. Priloženo je 4 gld. 10 n. av. v. Z visokim spoštovanjem dr. pl. lladić9 kn. črnogorski dvomi zdravnik. V Cetinji iCrna gora), 24. maja 1877. Vaše blagorodje! Dolžnost mi je naznaniti vam, da so iz vaše lekarne naročeni rožnovski maho-rastlinski celtlički in radgostski čaj mojej bolnej soprogi postali prava dobrota. Zato moram vara, čestiti gospod, izreči SVOJO najiskrenejšo zahvalo za čudotvorno ozdravljenje, katero bh imam zahvaliti vašemu zgravilu. Vaše blagorodje prosim z nova, da mi svojega izvrstnega rad-gostskega universaluega čaja pošljete še dva zavitka proti povzetju. Vašemu blagorodju popolnem udani (50—1) Viktor S/.viinoisUi, graščinski in gozdni oskrbnik. Bronica, 5. oktobra 1876. P. S. Ne bodem opustil razglasiti slave vaših izvrstnih zdravil tudi po poljskih časopisih. Ci-stiti gospod! Zoper hudo prehlajenje v vratu, katero imam uže dolgo, se mi je od več stranij priporočalo vaša izvrstna zdravila. Prosim vas tedaj, pošljite mi s poštnim povzetjem čaja 2 zavitka iu rožnovskih maho-rastlinskih celtličkov 4 izvirne škatljice. Spoštovano A. Bralke, župnik v Voslavu, Dolenje Avstrijsko. Vlislav, 6. novembra 1879. 8 Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. av. v. Jedua originalna škatli* lložuovakih uiaho-rastlinskih celtličkov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. posebe. lta«l£<>i*t»ki uuiverzalui čaj i u Kožuovaki utuko-raatliuHki celtlički dobivajo se vedno le v lekarni J. Meiokerta v Kožuovi tih Moravskim:, in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povaetjtu Da je |.a p n. občinstvu holj priročno, imajo tudi zalogu sledeči lekarjii W. Mayr v Ljubl|ani, W. Ktfnig v H ari boru. S. M i 11 e 1 b h C h in J. Cejbek \ Zagrebu, H a r m h e r z i g c Brllder in A. Ne d ved v dirauvl, A. M are k in J Kupfer-s c h m i e d v i VI j i. 0. K u s s h o i in v Upnici, Car I Grabacher v Hurau, J. llliug v Kot-l < nniaiiii. W. T h u r n w a 1 d v Colovoi. Zalo g-e napravile so bodo v vaob lekarnah in večjih pro-dajalnicab matorijalnega blaga. ja9" Uoktor lloi ni o v« jedluu prava voda za oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljeni« in vzdržanje vida v vsakej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožnici iu kašo ter odpravi sitno solzeujc. Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za koiek in zavoj lO kr. več Prava se dobi sume uaravuodt iz lekarne v kopi Kožnavi fp9~ UožuovHki cvet za živce, hitro iu trajno ozdravlja patiku, trganje po udih in vsake vrsto slabost v živcih in kitah, izvirna sklenica To kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. Pravi se dobi NHinu uaravuotit i/, lekarne v Rožuavi (.Moravska,.. ((J93-9) lzdutelj in odgovorni urednik Makao Arnuić. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".