Štev. 106.
9 Ljubljani, v torek, dni 9. maja 1905.
Leto xxxm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 151— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-—■ za četrt leta „ „ 5-— i» cn mesec „ „ t'70
Za poSilj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo J« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod?«
__dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ilie Vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemšl nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
__L- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188.
Zistemotične priprave zo ponemčevanje.
Iz Krškega, 7. maja 1905.
Slovenci se, kakor je dobro znano, ne branimo tujih jezikov, dokler vidimo in smo j prepričani, da je njih znanje nam, ne pa Nemcem, Lahom ali našim odpadnikom v korist. Ako se pa v naše šole in urade uvede n. pr. toliko nemščine, da smo vsled tega mi Slovenci v takih ponemčenih uradih in šolah odveč, moramo se takemu početju v interesu svoje narodnosti in v obrambo lastnega življenja upreti — Na dnevnem redu je zdaj naša meščanska šola, katero je svetu dala v zobe visoka vlada sama, ki je zdaj očitno na dan stopila z nakano, ki jo je do zdaj bolj prikrivala. Slovencem se pri tem vprašanju ne more in ne sme animoznost očitati. Skoro 30 let so molčali in plačevali za nemško šolo; kajti skoro gotovo so se tako-le tolažili: Če tudi je šola nemška, pa saj so učitelji dobri Slovenci. Oni ne bodo naše dece preveč mučili, posluževali se bodo marveč najboljših metod, da bodo le otrokom olajšali težavni poduk, ki se je moral vršiti na podlagi težkih nemških knjig. Ker so dobri patrijotje, tudi na bodo vzgojevali v nemškem duhu.
Učitelji tega tudi res niso storili.
Vzgojevalo se pa tudi n i v slovenskem duhu, kakor so se bali v Ljubljani na najvišjem mestu pri zeleni mizi, dočim so v slovenski družbi radi povdarjali, da se na naši šoli ne ponemčuje. Oboje je res. Le učila se je nemščina in slovenščina kot taka, vzgojevalo se je pa v avstrijskem duhu in v krščansko-moralnem smislu, vse tako pač, kakor velevajo zakoni in ukazi.
Toda to ni zadostovalo najvišjim šolskim krogom v deželi, ki so pošiljali v Krško stroge nemške okrajne šolske nadzornike, kateri so učiteljstvo meščanske šole nestrpno mučili, kakor se je to te dni po vseh časopisih čitalo.
Njim na pomoč so priskočili še višji
možje. Tim se niso smilili slovenski otroci te šole, katere so le z nemščino pitali pri vseh predmetih, še celo pri verouku. Ne!
Poizvedalo se je, koliko je nemških otrok na tej šoli in kako se z nemškimi otroci pri pouku v slovenščini postopa. Zapazili so namreč, da se pri tem predmetu rabi slovenščina kot učni jezik, kar je^v, njih očeh menda nekaj groznega! Ko^šolff vedeli, da je med 100 učenci en sam Nemec, bili so potolaženi. Kljub temu so še dvomili in dvomijo še dandanes, da je ministrstvo 1. 1884. potrdilo učni načrt, po katerem se sme slovenščina s slovenščino podučevati.
Verjamemo, da o tem dvomijo; saj je slovenščina tak predmet, da se sme z njim precej po mačehovsko postopati. Dokaz temu je, da je bil z naše šole imenovan za učitelja slovenščine na c. kr. učiteljišču v Gorici mož, kateri še za meščanske šole iz slovenščine izprašan ni. Drug dokaz temu je, da so na naši šoli razpisana zdaj;tri mesta; toda od nienega kompetenta ne zahteva razpis znanja slovenščine, niti od ravnatelja, niti od dveh učiteljev, od katerih bsde moral eden celo slovenščino samo učiti. — Škandal!
Mo-inponskii vojsko.
Položaj sovražnih armad.
Rusi in Japonci so si zdaj zopet bližje, take da se obe armadi lahko opazujeta. Linjevič je rekel: Če hočemo vedeti, kje je sovražnik, moramo biti blizu njega ! Japonci imajo zdaj po fronti ozko, a globoko postojanko. Spredaj sta armadi Nogijeva in Nodzuova, tako da se stikata leto krilo Nodzuovo in desno Nogijevo pri postaji Čantufu. Od Pacziadzy se razteza jaluč-šanska armada, katere glavne sile so pri Fušuhu in Gosliczi. Kuroki in Oku sta daleč zadaj med Mukdenom in Tjelinom, in sicer prvi vzhodno od železnice, drugi pa zapadno. To je glavna sila Ojamova, ki jo bo v ugodnem trenotku pomaknil na eno frentskih kril k glavnemu udarcu. Verjeino je pa tudi, kar pripovedujejo Kitajci, da sta namreč; ti dve armadi v mukdenski bitki največ trpeli in se sedaj izpopolnjujeta.
Okolu 27. aprila so se začeli Japonci spredaj nekoliko premikati proti kirinski
železnici, s čimer so fronto nekoliko raz- j širili. V prelazih se jako utrjujejo.
Angleško brodovje se pri-pravlja.
, L o n d o n , 8. maja. Ko so ravno naznanili, da se.tijgode letošnje pomorske vaje, je bilo opaziti obenem veliko gibanje v angleškem vojnem brodovju Angleško vojno brodovje v kitajskih vodah se ima znatno žbjaSiti. Več angleških ladij na potu na Kitajsko je že dospelo v Port Said. Nadalje je dobilo več poveljujočih pehotnih častnikov povelje, naj takoj odidejo na vojnih ladjah na Kitajsko. Vse te vznemirjajoče vesti kažejo, kaka napetost vlada med Japonsko in Francosko.
Japonsko ogleduštvo.
Japonski list „Dzidzisimpo" prinaša popoln in natančen pregled vse ruske vojske, popis posameznih oddelkov in pri častnikih celo podatke o rodbinah. Japonci imajo svojo vzgledno organizacijo tudi na Ruskem, ki čita vse časopise in kar je z vojsko v zvezi, sporoči na Japonsko. Tako vedo Japonci za vso mobilizacijo, za vse vojne oddelke ruske in tudi za bodoče načrte. V tem oziru so Rusi gotovo preveč zaupni, ker njihovi listi marsikaj izdado, kar bi previden poveljnik zamolčal. Japonci so bolj previdni, ker pišejo mnogo več o ruski armadi kakor o svoji. Iz Sinmintina se poroča, da je prišel Ganzolin, bivši načelnik Hunhuzov, potem kitajski polkovnik, ki je bil poglavar japonskih ogleduhov okoli Mukdena. Zdaj je v veliki časti.
Francosko-japonski spor.
London, 8. maja. Situvacija med Japonsko in Francosko je jako resna. »Times" pravijo, naj Francija pomisli, da Japonska mora kaj ukreniti, ker Francija še vedno podpira rusko brodovje. Glasi se, da je lord Lansdowne pred kratkim v Parizu ostro ugovarjal.
Pariz, 8 maja. Japonski poslanik Motono je prišel včeraj popoldne v ministrstvo za zunanje stvari, kjer se je dalje časa razgovarjal z Delcassčjem. „Agence Havas" poroča: V nasprotju s trditvami neke tuje agenture v brzojavki iz Honkona, francoska vlada ni le ne kršila nevtralnosti, ampak je dala svojim civilnim in vojaškim zastopnikom jasna navodila, glede izvrševanja pravil nevtralnosti ter ni ne en trenutek nehala nadzorovati, kako se njena navodila izvršujejo.
London, 8. maja. Večerni listi za-! htevajo obstreljevanje kakega francoskega
pristanišča ter navajajo z rastočo nestrp nostjo japonske-angleško zvezo, kttere ca-sus foederis je dan po sovražnem obnašanju Francije
London, 8. maja. „Daily Telegraph" poroča iz Tokia, da je francoska vlada v svojem odgovoru na drugi protest Japonske sporočila da je prosila rusko brodovje, naj zapusti zaliv Henkoj. Sodi se, da bo Roždestvenski uporabil kot novo bazo zaliv Leongsoi na jugovzhodni obali otoka Hajnana.
Z bojišča na suhem.
Kolin, 8. maja. „Koln. Ztg" poroča iz Gunčulina: Japonci so pripravljeni za prodiranje. V prvi vrsti stoje tri za boj pripravljene armade; dve tvorita reservo. Nad-poveljstvo je južno od Tjelina. Zahodno od Saha do mandžurske meje so razdeljene močne čete Hunhuzov, ki imajo namen, braniti japonska krila pred napadi Vesti, da Japonci izvršujejo skozi Mongolijo veliko objemalno akcijo, se vzdržujejo.
Peterburg, 8. maja. Linevič poroča včeraj: Dne 4. t. m. je vrgla japonska konjenica naprej naše predstraže na konjih.
Obisk avstrijskega cesarja v Rimu in apostolska sto-lica.
„Osservatore Romano" je priobčil članek za odgovor pariškemu „Le Journalu", ki je pisal, da soglaša apostolska stolica z obiskom cesarja Franc Jožefa v Rimu. List odločno povdarja, da takega dovoljenja apostolska stolica ni dala. Papež je pojasnil svoje stališče o obisku tujih vladarjev v Rimu v dopisu, ki je bil doposlan vele-vlastem ob Loubetovem rimskem obisku. Apostolska stolica ne more izpremeniti svojih načel glede obiskov katoliških vladar^v in državnih načelnikov v Rimu, ako noče, da bi trpel papežev ugled.
Preosnova ministrstva.
Med državnozborskimi poslanci se govori, da bo v kratkem pressnovano Gau-tschevo ministrstvo. Sodijo, da bodo imenovani novi ministri, ko bo dokončano zasedanje češkega deželnega zbora. Nemci dobe tri ministre in sicer postane dr. pl. Derschatta železniški, Barnreither trgovinski in Pergelt nemški minister. Dr. Pacak postane minister brez da bi mu bil poverjen poseben delokrog. Poleg Pacaka p i bo še en češki poslanec imenovan za ministra in sicer Zacek ali pa Fort. Poljaki dobe dva ministra in sicer bo imenovan za naučnega
LISTEK.
Nemška in c. kr. ekstaza povodom Schillerjeve slavnosti.
Vse, kar je prav. Schiller je bil velik, posebno za Nemce, a največji ni bil. Na razvoj svetovne literature pa so njegova dela v primeri z velikimi duhovi drugih narodov kaj malo vplivala. Če ni imel kot pesnik tako velikega pomena, kaj še kot zgodovinar ali filozof! Toda Nemci morajo vsako slavlje osmešiti, če se gre obenem za hvalisanje njihovih kulturnih Pridobitev. Hvala Bogu, da niso vsi taki. dunajski „Vaterland" se norčuje iz teh domišljavih ljudi, ki vse pokvarjajo s svojo germansko megalomanijo. Tu naj podamo nekaj cvetk, ki so med drugim vsklile povodom Schillerjeve slavnosti, na nemškem književnem trgu. Neka knjiga, ki je namenjena za dunajsko šolsko mladino in ki jo ondi zelo razširjajo, „Schillerbuch der Jugend Wiens zur Erinnerung an den To-destag des grossen deutschen Dichters" von dem Gemeinderate ihrer Vaterstadt zum
9. Mai 1905" piše takole : »Kjerkoli so na svetu vplivali veliki pesniki na dušo narodovo, tako silno, tako moralno (! !), tako vzvišeno, tako čisto (!), ni vplival nobeden (!) na razvoj našega naroda — d a celega sveta — kot Friderik Schiller !" Kdor bi hotel Nemce smešiti, si ne bi mogel izmisliti bolj pretirane šovinistične samohvale. Hladno in objektivno povemo : njegova čarobna dikcija, njegov idealizem, njegova vznešenost je povzdignila nemško literaturo zelo visoko ; toda vse to je šlo mimo svetovne literature neopaženo : zgolj ideje Schillerjeve bi megle imeti kaj vpliva na kulturno življenje človeštva. Tako velikih, plodonosnih in originalnih idej pri Schillerju nikjer ni : njegovi filozofski, verski in estetiški nazori so zgolj slaba in protislovna kopija Kantovega modroslovja in etike — Goethe v originalnosti misli in v konkretnosti izraza daleč nadkriljuje Schil-lerja in zato je Goethe tudi svetovni pesnik, kar Schiller ni.
Kot zgodovinar pa nima Schiller niti najmanjše vrednosti; njegova zgodovina tridesetletne vojske in nizozemskega upora je vse kaj drugega, kot kritična zgodovina.
Nemci storijo svojo sveto dolžnost, če proslavljajo Sch llerja: saj so ga pust i 1 i s t r a d a t i, ko je bil živ. Revež si je moral z nizkimi pisateljskimi izdelki služiti kruh in je umrl v hudi borbi za obstanek. Takrat naj bi se bili Nemci pobrigali za Schillerja! To bi jim bilo bolj na čast, kakor da zdaj slovenske otroke in celo srednješolske dijake silijo, da jim delajo štafažo pri njihovi slavnosti. Slovani imamo velikih mož dovolj, da nam ni treba tujih posili častiti. V rokah imamo oklic koroškega nemškega slavnostnega odbora, ki poživlja stariše občin koztanjske, lipje, rožaške in vrbske, naj svoje otroke priženo k Schillerjevi slavnosti. V Ljubljani pa je neki c. kr. gimazijski ravnatelj, k i j e p o-vrh celo občinski svetnik n a r o d n o - n a p r e d n e stranke, prisilil dijake, da so se morali slavnosti udeležiti. Kolikega pomena je bila ta gimnazijska slavnost za svetovno omiko, se razvidi iz tega, da so seje morali udeležiti d i j a k i i z prv i h gimnazijskih razredov, ki niso navdušenih govorov
Schillerju v čast niti mogli razumeti!
Tu se jasno vidi, da je vsa slavnost bila le komedija, uprizorjena na ljube našemu sistemu in zastareli šolski šabloni. Mar mislijo Nemci, da bo Schillerju sedaj kaj bolje, če ga morajo slaviti slovanski dijaki? Morda mu bo zato v grobu odleglo in Nemci bodo tako popravili, kar so zagrešili nad njim ? Schillerju se je vsled pro-svetljenosti svojih rojakov tako slabo godilo, da je maral pisati ničvredne stvari, da se je zamogel ubraniti gladu: 17. marca 1788 je pisal Kornerju: „Moj „Geisterseher" je slab, zelo slab; toda ne morem si pomagati; malo je stvari, kjer bi me to grešno početje tako bolelo, kot to skrpucano delo. Toda plačali mi ga bodo vseeno."
7. decembra 1784 pa je pisal Kornerju: „Nemško občinstvo sili svoje pisatelje, da si izbirajo snov po špekulacijah za denar, ne pa po vzletu ženija". Vsakdo ve, kako je tisti slavni weimarski dvor o katerem sedaj Nemci trobijo toliko hvale po vsem svetu, podpiral Schillerja, ko mu je milostno dal brezplačno mesto profesorja zgodovine: weimarski dvor je bil vesel, da mu
ministra grof Dzieduszycki, poljski minister pa poslanec Bobrzynski,
Makedonija.
V Makedoniji je bil zopet krvav boj me d Turki in Grki v bitoljskem vila-jetu. Grki so izgubili osem ubitih in 47 je vjetih. Gledč umora kajmakama vučitonskega se nam še poroda: Kajmakam je bil ustreljen, k« je šel k srbskemu metropolitu, da mu sporoči velikonočni pozdrav. Štiri sumljivi pravoslavni so aretirani. Morda je umor samo posledica osebnega maščevanja.
Srbi jako pritiskajo na Makedonce, da bi se izdajali za Srbe ali pa za Bolgare. Zato zahtevajo srbske oblasti od Makedon cev listine od srbskih konzulov v Mona-stiru. Prejšnji mesec so 57 Makedoncev poslali čez mejo nazaj, češ da jih ne pustč dalje, če se ne oglasč pri srbskem konzulu.
Poročila turške vlade, da je v P e č i zopet mir, niso bila resnična. Albanci, ki so vdrli v mesto, je imajo še vedno v svoji oblasti. Mala turška vojaška posadka je brez vsake moči. Bazar je zaprt. Poslaniki vele-vlastij se zahtevali, naj Turčija pomnoži svoje čete v Peči. Dne 5. maja je napadla bolgarska vstaška četa Turke pri Topolistu na cesti med Kumanovem in Krakovem. Turki so izgubili v boju 12 mož mrtvih in ranjenih. Tudi pri Petriču so se bojevali bolgarski vstaši s turškimi vojaki. V monastir-skem vilajetu so se pa boje/ali s turškim voj štvom srbski vstaši, ki so izgubili dva mrtva, več ranjencev in dva moža so vjeli Turki. Grki so v vasi Lakut vjeli več bol-garskih kmetov in jih umorili. Tudi tri turške vojake, ki so branili Bolgare, so ubili Grki. Ko je došel močnejši turški vojaški oddelek, so Grki hitro odnesli petč
Stojanov s svojo četo je poražen? Ta glas je razburil vso Bolgarsko. Neki Sandanski, ki je imel 35 ljudij in bil zvezan še z dvema četovodjama, je po zvijači spravil Stojanova v zasedo. Bila je me sečna noč. Stojanov je bil pri prednjem oddelku. Ko je bila v ozki dolini vsa njegova četa, zagrme streli od obeh strani. Od 10 mož prednje straže je obležalo takoj »sem. Stojanov se je rešil Po daljšem boju se je rešilo še več drugih. General Cončev dobiva od vseh strani pisma, da se naj maščuje nad Sandanskim
Spletke in boji na Balkanu.
Grke je iznenadil ukaz turškega vojnega mi.;istra, naj turške čete nastopajo tudi proti grškim vstašem. Grki so sklenili, da se bodo izogibali bojev s turškimi četami in bodo pobegnili pred njimi ali se pa pustili vjeti. V Albanijo je došel knez don Aladro Castriota, ki se tudi poteguje za albanski prestol. — Srbski ministrski pred sednik Pasič namerava zahtevati, naj kralj odpusti z dvora kraljevega osebnega zdravnika dr Diniča, ker je poslal v Zemun bi-vajočemu bivšemu kraljevemu zasebnemu tajniku Balugdžiču važna obvestila.
Dogodki na Ruskem.
Peterburg, 8. maja. »Zveza mož", ki jo je ustanovil v Moskvi grof H e r e -m e r j e v, je naprosila po posebnem od-poslaništvu ruskega ministra za notranje stvari, naj sam imenuje člane konference, ki se bo posvetovala o sklicanju ljudskega zastopa. Minister je izjavil, da bo imenoval člane sam ker bi bilo število članov pri volitvah preveliko.
Moskva, 8. maja. Načelniki zemstev so izjavili, naj se voli za ljudski zastop po stanovih Nekateri zastopniki so nasprotovali tudi splošnim in tajnim volitvam, ker bi vplivali na kmete činovniki.
Peterburg, 8. maja. Zatožen je na predlog višje cenzure oblasti urednik »Novosti" Notovič, ker je priobčil članek proti obstoječemu državnemu reia. Nitovič ni v preiskovalnem zaporu, ker je založil 1000 rubljev.
Tekaterinoslav, 8 maja. V Ču-zovajskih tovarnah so pričeli delavci stavkati. Vojaštvo straži tovarne in železniški most čez reko Čuzovajo.
Peterburg, 8 maja. »Nov. Vrem." poioča, da je umrla v Caricinu neka oseba za kolero.
Lipsko, 8. maja. »Leipzig. Neueste Nachrichten" poročajo iz Peterburga: Med službo božjo v Izakovi katedralki je zapazil častnik, ki je bil v službi, nekega moža v častniški obleki, ki ni odložil plašna, kakor je bilo prepisano. Ker ni hotel odložiti plašča, so moža preiskali iia našli pri njem bombo, napolnjeno z nitroglicerinom.
Srbija.
General Gruič, ki je nesel črnogorskemu knezu lastnoročno pismo kralja Petra, se je vrnil v Belgrad. Otvorjen je konkurz za nove železnice Poračin-Zajčar-Negotin-Kragujevac Belgrad. Graditi jih mislijo brez udeležbe inozemskega kapitala.
Uradno se naznanja, da je najela srbska vlada posojilo. Črnogorski knez je čestital za imendan grškemu kralju.
Arabška vstaja.
Turki še vedno taje, da so zasedli vstaški Arabci Sano, glavno mesto Džemena. A padec Sane je gotova stvar. Vstaški Arabci so razorožili 18 bataljonov sirskih Arabcev, ki niso hoteli nastopiti proti njim in jih nato z maršalom Ricijem izpustili, ker jih ne morejo preživeti. Vstaši so zaplenili poleg orožja za pehoto tudi štiri baterije.
Tamburinijeva zarota.
Pred pariškim policijskim sodiščem se je pričela razprava proti Tamburiniju, Vol-pertu in njegovim sokrivcem. Tamburini je izjavil, da ni nameraval vstaje Res je, da so našli pri njemu vojaške uniforme, a bile so namenjene nekemu častniku, ki je imel premalo obleke v zalogi. Patrone je kupil pobegli. Buncon, ki se peča s kolonialnimi družbami. Tamburini ni nikdar mislil pospeševati zarote.
Govor francoskega vojnega ministra.
Francoski vojni minister je 7. t. m. govoril v Poissy. Naglašal je, da ni nihče še pozabil dogodkov pred 34 leti in upa vsak, da se ne bodo več ponovili. Ker pa dežela potrebuje pred vsem miru, je potrebno, da je država močra.
Dnevne novice.
Kje je Tavčar? Tudi »Narod" je začel — prisiljen! — pisati o krški šoli. Njegove somišljenike je sram, da se le »Slovenec" še poteguje za slovenstvo, in zato so spravili vanj nekaj vrst, v katerih protestirajo proti germanizaciji. A kaj pomaga par tiskanih vrstic, ako se pa nič ne stori ? Dr. Tavčar je član večine v deželnem šolskem svetu. On je pripustil penzioniranje Lapajnetovo. On je odgovoren za. sedanji razpis, v katerem se je slovenščina prezrla, da spravijo hajlovca v Krško. On je po zvezi z baronom Schweglom dolžan tako delati. Krčani naj pokličejo dr. Tavčarja na odgovor kot člana nemškoslovenske zveze!
ni bilo treba svojega ženija plačati; Goethe je takrat poročal takole: Neki Friedrich Schiller, ki je spisal zgodovino upora Nizozemcev, je baje sposoben za mesto na jen-skem vseučilišču. To je tembolj dobro, ker ga lahko dobimo gratis. Sicer naj si pa tisti, ki so prizadeti, sami ogledajo literarno zgodovino!
Končno pa hočemo pribiti neko drugo dejstvo, ki je pravi škandal.
C. kr. I. višja gimnazija ima prostorov dovolj, da priredi Scbillerjevo slavnost, n. pr. telovadnico. Vkljub temu so si izbrali za to slavlje — kapelo! To je surovo in netaktno, uprizorjeno ali pa dopuščeno od c kr. šolskih oblasti samih!
Tak meglen panteist in kantovec kot je bil Schiller ne spada v gimnazijsko kapelo, ki je namenjena za vse kaj drugega — tudi če jo drugače lahko uporabljajo za avlo.
To je nezaslišano in samo pri nas mogoče, da napravijo pred oltarjem, kjer se navadno obhajajo katoliška svetotajstva, podij in da ondi proslavljajo Nemci Schil-lerja. Pa krščanski ideali so še vedno svetlejši, vzvišenejši in globokejši kot ideali Schillerjevi in take profanacije, narekovane
od nemške nadutosti in šolske omejenosti, bi drugod nikjer ne trpeli.
Naše stališče je torej na kratko to: Mi veličino Schillerjevo radi priznamo, za-nikujemo pa odločno, da bi mi imeli povod slaviti ga bolj kot druge veleume, ki so nam bolj mari! Mi imamo pesnikov dovolj, da jih lahko proslavljamo. In če ne bi slavili svojih slovanskih ženijev, imamo drugih dovolj, ki prekašajo literarne in kulturne pridobitve Nemcev. Prevod Sekspirjevih del nam bo desetkrat več pomagal kot vsa Schillerjeva retorika. Pri nas je Schiller vzbudil Koseskega, Sekspir nam pa lahko vzbudi moderno in veliko dramatiko.
Kar se pa tiče početja gotovih šolskih krogov, ne moremo pri najboljši volji reči nič drugega kot to, da so vso slavnost ponižali za čisto navadne prilizovanje nemškim vladnim krogom. To svetovni in slovanski kulturi ne bo nič pomagalo, pač pa utegne komu koristiti pri avanziranju.
Ravnokar obhajajo v Madridu stoletnico Don Kišotovo. Primerno bi bilo, če bi še mi v večen spomin jeli proslavljati obletnico tistih Don Kišotov, ki pri nas tako osmešujejo Schillerjevo stoletnico.
Zaradi Jesenic in zaradi Lapajneta se je dr. Tavčar skril. Proti mrtvemu Schillerju »Narod« piše, živim Nemcem se pa dr. Tavčar klanja
Boj proti molitvenikom je zdaj tudi važna naloga žalostne narodno-napredne stranke. Sklenilo se je namreč, izdati šolski molitvenik, ki bi združeval vse potrebne lastnosti za tako knjigo. Dr. Pečjak, c. kr. profesor verouka v Ljubljani, ki ga wNarod" zmerja, da je .modra buča", je dobil nalogo, da sestavi tako knjižico. Sestavil je dve: eno za manjšo mladino, drugo za dijake. Ker se je postopalo pri tem jako skrbno in se nista dali knjižici v tisk, preden ni bila vsaka stvar od izkušenih šolnikov potrjena, sta oba molitvenika res vzorna. Tiskovno društvo je preskrbelo za ličen tisk in ukusno vezavo, tako da je veselje vzeti knjižici v roke! In vse to za najnižjo ceno, ki je mogoča, da si mnrejo tudi reveži omisliti knjigo. Knezoškofijski ordinarijat je pa poskrbel še zato, da bi najrevnejši šolarčki mogli dobiti nekaj knjižic zastonj; zato dobe šole, ki vzamejo gotovo število knjižic, nekaj izvodov zastonj. Vsakdo mora priznati, da je tako izdanje javno koristno. Ustreženo je mladini, veroučiteljem in staršem. „Slov. Narod" pa tudi to spremlja s svojim lajanjem. Piše o »novih klerikalnih pijavkah", o »far-ški bisagi", o izsesavanju, molitveniki so mu »za svinje futrat", zmerja „umazane pope" itd., a usiljevanje molitvenikov od tujih židovskih tvrdk naši mladini smatra menda za pravilno. Te psovke kažejo le, da mora stvar biti jako dobra, drugače je ne bi „Narod" tako besno napadal. Pisatelj dotične notice je pa človek, ki je že mnogo zaslužil pri knjigah, o katerih pravi zdaj, da so »za svinje futrat". Čestitamo Tavčar-Sclvweglovi zvezi k taki pridobitvi!
Nesnaga iz pisarne dr. Tavčarja. Pred kratkim blatil je „Slov. Narod nekega g. župnika, češ da je hotel neko dekle posiliti. Stvar je prišla pred sodišče in je bila Ivana Videmšek obsojena na 7 dni zapora, ker je ona to vest raznesla. Takrat je »Slov. Narod" tudi poročal, da je dotični g. župnik Ivano Videmšek tako osuval, da so jo morali v Ljubljano pripeljati, ter je vpil, da bo g. župnik dobil 6 tednov zapora. Kazenska obravnava je pa pokazala, da so izpovedbe Ivane Videmšek tudi glede te poškodbe večinoma zlagane in pretirane in da je celo zdravnike prevarila. Iz vsega je razvidno, da se je hotela Ivana Videmšek po navodilu drugih okoristiti, ker je zahtevala precejšnjo vsoto za bolečine in zamudo časa. To se ji pa ni posrečilo, ker ji sodniki niso mogli verjeti, da bi bila kaj poškodovana. Ta nevspeh je celo njenega zastopnika dr. Tavčarja oziroma njegovega koncipijenta dr. Voduška tako razkačil, da se je v sobotni številki »Slov. Naroda" zopet pogrevala prejšnja laž ter da so se očitale g. župniku predkazni. Poročevalec pa noče povedati, da je dr. Tavčarjeva klijentinja Ivana Videmšek dobila 7 dni zapora za svoje obrekovanje, noče povedati, da je krivda g. župnika minimalna, noče povedmi, da bi bil že tudi marsikateri sednik mnogokrat predkaznovan, ako bi se tudi proti sodnikom vršila „farška gonja", osobito pa zamolči poročilo, da je bil vzor-liberalec dr. Tavčar tudi že večkrat kaznovan. Pa kaj si čemo! Iz pisarne dr. Tavčarja, v kateri se zbirajo klijenti po vzorcu Ivane Videmšek, pač ne moreme kaj druzega pričakovati. — Vsakemu svoje — pa ne svoji k svojim, marveč liberalci k Nemcem!
Mariborski napisi. Sklep mariborskega občinskega sveta razlagajo zdaj Slovenci tako, da so prepovedani napisi le na tablah, ki segajo v zračni prostor mesta Maribora, da pa niso zabranjeni napisi v slovenskem jeziku na hišah, izložbah in nad vežnimi vrati, sploh na vseh predmetih, ki ne segajo tako izzivajoče v nemški mariborski zrak kot štacunske table. To je jako blagohotna razlaga neblagohot-n e g a sklepa. Kaj smatra občinski svet mariborski za izzivajoče, bo že sam povedal! Posebno se trudi »Narod«, da bi izgovarjal mariborski sklep in ga predstavil kot nekaj čisto nedolžnega; namestu da bi pisal proti mariborskim nemškim nestrpnežem, pa napada »Slovenca«, ki je opozoril na krivico. To dela »Narod" zato, ker ima nalog
ed slovensko-nemške zveze, da javno pozornost odvrne od te stvari, ker ljubljanski občinski svet ne smeskleniti odstranitve nemški h n a p i s o v. Mi pa ostanemo popolnoma nepremakljivi in zahtevamo, da ljubljanski občinski svet takoj izpregovori odločno besedo !
—	Iz Trsta se nam piše: »Edinost" št. 125. prinesla je dopis, v katerem trdi da je škof Nagi prepovedal slovenske Smar-' niče v cerkvi sv. Jakoba, za katere so žup. ljani prosili, ker jih dosedaj ni bilo. To ni resnično. Nasprotno je res, da je škof dovolil slovenske Šmarnice; razume se pa, da je izkušal stvar tako prirediti, da ne nastane hrup med Italijani. Dosedaj je bila vsak dan ob 5. uri maša, pri kateri se je pelo italijansko in zvečer je bil italijanski govor in blagoslov. Tako je bilo vpeljano pred škofom Naglom. Kdor pozna ebčut ljivost Italijanov, lahko razume, da jim škof ni mogel odvzeti, kar so že pred njim imeli, zato je odredil, da naj po prvi maši bo slovenski šmarnični govor, oziroma branje, a zatem precej sv. maša na oltarju Mat. Božje, In tako se dela vse od 1. majnika. Toraj, ako je bilo krivičnesti Slovencem pri sv. Jakobu, je ni storil škof Nagel, ki jo le popravlja, kolikor se pri tukajšnjih razmerah popraviti more
—	Enketa podpornih društev za slovenske velikošolce na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Z Dunaja nam poročajo: Ker se množi število slovenskih velikošolcev in s tem prosilcev, ki se obračajo do podpornih društev, od leta do leta, dohodki društev pa ne naraščajo v istem razmerju, temveč padajo, so se sestali odposlanci podpornih društev na Dunaju, v Gradcu in v Pragi dne 19 aprila t. 1. na Dunaju, da se posvetujejo o pripomočkih, s katerimi bi se mogli povišati društveni dohodki. Praško podporno društvo, ki je izprožilo to misel, je zastopal višji inženir gosp. Tomšič iz Prage, za graško podporno društvo je prišel g. profesor dr. Murko, dunajsko podporno društvo pa je zastopal skore ves odbor. Po temeljitem razpravljanju o položaju podpornih društev za slovenske velikošolce so sklenili odposlanci kolikor moči enotno nastopanje vseh podpornih društev in sprejeli naslednja vodila: Vsako podporno društvo sestavi se-znamek nekdanjih podpirancev ter se obrne do vseh tistih, ki so že v primernem gmotnem položaju, naj po možnosti podpirajo društvo ter tako vračujejo prejete dobrote. Vsako podporno društvo založi obrazce prošenj z izkaznica o prosilčevih razmerah, ki jo mora prosilec izpolniti vselej, kadar prosi. Ti obrazci se dajejo prosilcem brezplačno na razpolaganje. V izkaznici bodi tudi raz-predelek, ali je prosilec že dobival podpore kakega drugega slovenskega podpornega društva Ako je podporno društvo kakega prosilca za vedno izpoznalo nevrednega podpore, ker je zlorabil društvo ali iz kakega drugega razloga, naznani to vsem drugim slovenskim velikešolskim podpornim društvom. Podporna društva dajejo v posebnih primerih podpore tudi absolventom, ki se pripravljajo za izkušnje.
—■ Stavka pri podjetništvu Hladile na Jesenicah. Z Jesenic nam poročajo: Že nekaj časa sem je med delavci tvrdke Madile pri zidanju nove železnice na Jesenicah vrelo. Cule so se razne pritožbe, govorilo se je tu in tam o oderuškem ravnanju z delavci, čulo se je celo o judovski skoposti podjetništva, a ker so bile to le pritožbe posameznih, se zanje nihče ni zmenil. Ako kemu ni ugajalo, dobil je slovo, na njegovo mesto pa so prišli drugi. Plačani so bili ed ure, možki je dobil 10, ženska 8 krajcarjev za uro, a od te smešno majhne plače se je odračunalo vsakemu za prenočišče v barakah po 8 krajcarjev za eno noč; tudi raba orodja se jim je vštela, ed vsake lopate, krampa, matike je moral delavec nekaj plačati. Za božjo voljo ! Ali bo kopal ali nakladal z rokami! Bog vedi, če morajo morebiti tudi pisarji v pisarnah plačati rabo svinčnikov, držal in peres ! — Če kdo kake pol ure ni mogel delati, se mu je pri plači takoj odtrgale. Delati pa so morali kakor živina, ker mnogi nadzorniki so bili pravi srednjeveški priganjači. Precej živo sliko o tem nam podaje slučaj, da je nedavno neka delavka kar tam na stavbišču med delom povila. Zraven pa si mislimo še grozno dragiijo, ki vlada sedaj na Jesenicah. Pri teh razmerah ni čudno, da je rasla nezadovoljnost med delavci. A odslovili so vsacega, kdor se je pritoževal. Danes zjutraj pa so vsi delavci, okrog 600 po številu, razven nekaj zidarjev, solidarno stopili v stavko. Nekateri so hoteli delati, a stavkujoči so jim zabranili. Polne gruče jih stoji po cesti. Orožniki se sprehajajo med njimi, pa delavci so dosedaj še mirni-Zdaj ob 1. popoldne, ko te pišem, še ni nic s pogajanjem. Delavci zahtevajo, da se jim plača izboljša in sicer možkim na 15, ženskam 10 krajcarjev od ure. Orodje, ki je potrebno za dele, se mora pustiti v rabo brez odškodnine. Sedaj še ne moremo ve-
deti, ali bodo kaj dosegli ali ne, ker pogrešamo pri njih tudi enotnega vodstva. Dolžnost države pa je, da nemudoma poseže vmes in naredi red. Saj je država ta dela oddajala tujim, če ne popolnoma pa vsaj skorej židov-skimtvrdkam, ki si polnijo žepe,delavce pa mrcvarijo in izsesavajo do zadnje srage krvi. Zatoseničuditi, da je Je 60 milijonov morala pri-datik prvotnemu računu. Mi Jeseničani bomo pa še malo dalje časa trpeli na teh groznih cestah, kakršne imamo sedaj. Bomo videli, ali bo naš prešla vni občinski odbor sedaj kaj protestiral zoper tako postopanje tujega podjetništva, vsled katerega sedaj nimamo niti ene človeške ceste. — Dne 8 maja zvečer ob 7. uri: Med delavci gre glas, da je podjetništvo na več krajev telegrafiralo po druge delavce, kar vzbuja veliko nevoljo. Bati se je nemirov, ker stavkujoči žugajo, da nikomur ne bodo pustili delati, dokler se ne ugodi njihovim zahtevam. Zahteve njihove so zelo skromne: 2 krajcarja na uro pri-boljška, male lepše, bolj človeško ravnanje in prosto orodje. Dosedaj namreč je moral vsak delavec lopato kupiti. Tudi prosto prenočišče v barakah naj bi se jim dalo. Te zahteve so vendar tako skromne, da je uprav vnebovpijoče, ako jih podjetništvo ne izpolni. — Podjetništvo je danes popoldne obljubilo 1 krajcar priboljška, o druzih željah noče ničesar slišati. Mnogi so vsled pomanjkanja hoteli s tem krajcarčkom priboljška začeti delati, a drugi so se temu ustavili in hočejo stavko nadaljevati. Kakih 130 pa jih je že odpotovalo deloma domov, deloma v druge kraje za kruhom. Upamo, da bo podjetništvo končno prišlo do spoznanja, da so zahteve in želje ubogih delavcev popolnoma upravičene in jim ugodijo. Gospode »krog državne mize pa prosimo, naj nekoliko več pozornosti obrnejo na te razmere modernega suženjstva.
Nadzorništvo deželne naklade je deželni odbor v današnji seji poveril g. svetniku Lončarju.
— Občni zbor „Deželne zve-ze kranjskih obrtnih zadrug v Novem mestu. V nedeljo se je vršil v Novem mestu občni zbor zveze kranjskih obrtnih zadrug. Tega shoda udeležila sta se tudi načelnik metliške in en odbornik ko-stanjeviške obrtne zadruge. Načelnik gosp. Franchetti je otvoril zborovanje in poročal o delovanju zvezinega načelstva. Pri čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora je vprašal g. Malovič ali je načelstvo vse storilo in izpeljalo kar je občni zbor sklenil. Načelnik se je izgovarjal, češ, da odborniki nič kaj radi ne zahajajo k odborovim sejam. - G. M a 1 o v i č je stavil predlog, da se z neva naroči odboru, da vse kar mu občni zbor naroči, tudi izvrši Soglasno sprejeto. Računski zaključek se je odobril. — Zveza je imela koncem preteklega leta 793 kron in 54 vin. premoženja. V načelstvo so bili izvoljeni gg.: Jeločnik, Sirk, Franchetti, Kregar, Skrbeč,Jenko, Dachs, Pogačnik, Fran-čič, Malovič, Raunihar in Jerič. Za namestnike pa gg.: O k o r n , Lenček, Leben, Kenda, Appe in Novak Fric. Računskim preglednikom so bili izvoljeni gg.: Maček, Krejči in Z a 1 a z n i k. Prispevek zvezi se je določil 30 vin. od vsakega člana. Daljša debata se je razvila pri določitvi kraja, kjer naj se vrši prihodnji zvezin občni zbor. Na predlog g. K r e g a r j a se je sklenilo, da ako med letom kostanjeviška obrtna zadruga pristopi k zvezi, naj se vrši občni zbor v Kostanjevici, ako pa ne pristopi, bodi v Logatcu, O zavarovalnici proti nezgodam v Trstu, je govoril obširno gosp Malovič. Sibal je ojstro postopanje te zavarovalnice, ki kruto postopa proti delodajalcem a tudi preiti samim zavarovancem. Treba je zakon temeljito prenarediti. Končno je predlagal, naj občni zbor naroči zvezinem načelstvu, da skliče kakor hitro mogoče v posvetovanje te prepotrebne točke enketo, ki naj se vrši v Ljubljani. Ta predlog je podpiral g. Kregar, češ sedaj je še čas, da se e tem posvetujemo predno pride stvar na vrsto v državnem zboru. O izvrševanju dela po kaznilnicah in v prisilni delavnici govoril je g. K r e g a r ter predlagal, naj občni zbor naroči zvezinem načelstvu, da odpošlje oziroma obnovi peticije na deželni zbor, da se vendar dele v prisilni delavnici odpravi. — Kako postopajo obrtne oblasti z obrtnimi zadrugami poročal je g. F r a n -c h e 11 i, ter navedel več slučajev, kolike časa preteče, predno dobi kaka zadruga odgovor od okrajnega glavarstva. Predlagal je, da občni zbor naroči zvezinemu načelstvu, da se to obrne do deželne vlade s pozivom, da naj opozori vsa okrajna glavarstva na določila, ki so navedena v § 145 obrtnega reda in da tudi iste izvršujejo. G. Franchetti je tudi predlagal, naj občni zbor naroči zvezi, naj ta po okrožnici pozove obrtnike, naj prispevajo gmotno kolikor mogoče, da se ustanovi obrtni časopis. Govorila sta še o stvari načelnik metliške
zadruge g. T r č e k in g. Malovič. Predlogi bili so vsi sprejeti. G. Malovič pa je končno izrazil željo, naj bi zvezino načelstvo v prihodnjem letu marljivejše delovalo, nego dosedaj.
—	Cerkev bodo razširili v
Žalcu pri Višnji gori.
— Hrvaške novioe. a spomenik Strossmayerjev je doslej nsbranih 12.238 K 33 vinarjev. —Umrl je v Zagrebu najstarejši veteran hrvaškega učiteljstva Š k e n d e r Fabkovic. — Fra Grga Martič slavni hrvaški pesnik je tako slab, da bo težko preživel tekoči teden. — z, R e k e poročajo, da se je bolezen nadvojvodi Josipu tako poslabšala, da se je vsaki čas bati, da umre. — Poneveril je na pošti v Osieku poštni praktikant Pavel Blažekevac 200 kron. — Ustrelila se je v Zagrebu Adela Hutz, rojena Liebich.
—	Ponovljeni nemiri v Gra-diški. Kaznjenci, ki so bili zaradi zadnjih nemirov zaprti v izolirane ječe, so ponovili izgrede. Zavod je zasedlo zopet vojaštvo.
- Novo hrvaško opereto „Gospodja Pokondiroviclta", za katero sta libreto spisala gg. G r u n d in B a d a 1 i o in katero je uglasbil g. Vilhar so v soboto z velikim uspehom predstavljali v Zagrebu.
—	Umrl je v sredo ob 7. uri zvečer po dolgi bolezni g. Fran Vrabec v Pliskovici
—	Neizbrisni znak. Justično ministrstvo je naročilo sodiščem, naj pretresa-vajo v razpravi preteklost prič le v toliko, kolikor je neobhodno potrebno, in preteklost obtožencev pa le, kolikor zahteva dotični kazenski slučaj. S tem bi bil storjen korak k odstranitvi »neizbrisnega znaka", ki ga je pritisnila vsakomur vsaka kazen, in to bi pomenjalo začetek reforme, ki so jo v drugih državah že izvedli.
—	S Homca, 6. maja 1905 Dne 5. maja opoldne je utonila v apneni jami blizu dveh let stara Ivanka Okoren iz Preserja Govori se sploh, da se je ustrašila tiste kot strašilo našemljene Marijane, katera bega in pohujšuje otroke po cestah ter moti odra-ščene po cerkvah. Ali bi se ne moglo ljudem s to „deželno nadlogo" prizanesti pod ključem na Studencu ?
—	Morilec očeta oproščen. 16 let stari Mihael Oklen, ki je pri Vižinadi v Istri umoril svojega očeta, truplo razkosal in dal požreti psom je bil oproščen, ker so sodniki izjavili, da je blazen. Morilca bodo odvedli v blaznico.
—	Generalni štab v Postojni. Na čast avstrijskemu generalnemu štabu je Postojna v zastavah. Došli vojaški dostojanstveniki so bili slovesno sprejeti. Pred slavolokom jih je pozdravil gospod župan „v obeh deželnih jezikih".
—	Bohinjski predor. Iz »Gorenjca" smo posneli vest .o položenih minah v bohinjskem predoru. Kakor se nam od verodostojne strani zagotavlja, dotična vest ne temelji na resnici in?tudi ni res, da bi inženir Molke radi tega predor pregledaval.
—	Otrpnjenje tilnika. V Gospej Sveti na Koroškem je obolel neki otrok na otrpnjenju tilnika. V T r s t u je na isti bolezni obolelo neko l51etno dekle. To je v Trstu že četrti tak slučaj, dva slučaja sta bila smrtna.
—	Mizarski mojstri v Avstriji nameravajo napraviti zvezo, v kateri se bodo v slučaju stavk medsebojno podpirali.
—	Spoliranje ameriških pisem. V preiskovalnem zaporu je radi spoliranja pisem zaprti poštni ekspedijent Rudolf Nemec izjavil, da je v pismih dobil le 8 dolarjev. Za ta denar je svojim otrokom kupil obleke in čevljev.
—	Vlak ga je povozil. Matevž Hartman, paznik železniške proge, je našel na železniškem mostu med Globoko in Oto-čah 38 let starega posestnika S i m n a S o -b e r 1 a, po domače Komarja iz Misač mrtvega znak ležati. Da bi si na poti domov okrajšal pot, šel je čez železniški most, kjer ga je vlak povozil.
—	Na Trčmunu, na Beneškem, je umrl premožni, občečislani pa katoliško vneti gospodar Valentin Trinko po samo dvadnevni in jako mučni bolezni. Osta-vil je mlado vdovo in petero sirot. Pokojnik je brat preč. gospoda profesorja Ivana Trinko v Vidmu. — Naše najiskrenejše sožalje!
—	V Sočoje skočil v goriški okolici posestnik Anton Ipavec.
—	Kongres slovanskih časnikarjev v Opatiji. Dosedaj je prijavljenih 90 gostov, med njimi bo največ Poljakov, Cehov in Slovencev.
—	Tržaški tatovi kradejo vse, kar jim pride pod roko. Tako so v četrtek zvečer nekemu gostilničarju pokradli mnogo namiznega perila, bakrene kuhinjske posode in več steklenic s skuhanim sadjem. Lačni so morali biti, da so eno steklenico takega sadja takoj izpraznili. Tudi zlata uragestil-ničarke v njeni spalnici jim je prav prišla. A policija jih je kmalu dobila. Dva tiča,
Ivana Kolariča in Jakoba Maganjo, ima že pod ključem, drugim je pa na sledu.
— Nemški „Alpenverein" naj
se zahvali mariborskemu občinskemu za-stopu, Če se bo pričela agitacija, da tudi njegovi nemški napisi nimajo pravice na slovenskih tleh!
Štajerske novice.
š Trbovlje. Umrli sta : Terezija Ju-van, žena pekovskega mojstra v Lokah, na legarju, in Marija Biderman, najboljša učenka 5. razreda.
š Tri žrtve gora. V gorah pri
Aflencu so se ponesrečili 34 let stari vse-učiliški profesor dr. Viktor W o 1 f pl. Gla-vanelj 32 let stari v Trstu rojeni privatni docent dr. L e o n P e t r i s c h in 33 let stari dež računski of cijal G. S t i p p e r. Njihova trupla so našli popolnoma razbita.
š Čebelarski shod. Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je bil v nedeljo, 7. maja čebelarski shod. Jako poljudno in stvarno je predaval g. Jurančič od Sv. Andraža o splošni koristi čebel in o skrbi za nje, ter je posebno opozarjal na vzroke ropanja. Navduševal je zborovalce za umetno čebelorejo. Shod je bil dobro obiskan od domačinov in sosedov, zastopane so bile štiri sosedne fare : sv. Ana, Negova. sv. Trojica in sv. Lenart. Ustanovila se je čebelarska podružnica za faro sv. Benedikt, sv. Ana in Negova s sedežem pri Benediktu. Pristopilo je čebelarskemu društvu okoli 30 novih udov. Slovensko čebelarsko društvo za Štajersko torej vrlo napreduje; po svojem kratkem obstanku ima že 12 podružnic do jeseni jih bo 20. Kmalu bodo štajerski čebelarji prekosili kranjske. Le pogumno naprej. v združenju je moč.
š Samoumor v celjskem Narodnem domu. Danes dne 9. maja se je v veliki gostilniški sobi celjskega Narodnega doma vstrelil Ivan Vrečko, bivši trgovski uslužbenec v Celju. V zadnjem času si je Vrečko kupil v Št. Jurji lepo posestvo in je bil v jako dobrih gmotnih razmerah. 0» je nečak onega Vrečkota, koji je svoj čas zapustil Ciril-Metodovi družbi lep« hišo v Gradcu. — Vzrok samoumora je neznan. Najbrže se je revežu zmešalo, ker ni najti sicer ni kakegavzroka za samoumor. To je v zadnjem času že drugi samoumor v veliki gostilniški sobi Narodnega doma.
š Za dopolnilno državno-zborsko volitev v mariborskem okraju imajo Nemci, kakor sledi iz njihovega zaupnega shoda pretekle sobote, dva kandidata : na programu nemške ljudske stranke mariborskega podžupana Pfrimerja in na vsenemškem programu pisatelja W a -s t i a n a.
š Aretirali so v Gradcu delavca Jožefa Laha, katerega zasleduje sodišče v Ljutomeru radi ropa
Llubllanske novice.
lj Komedija s Schillerjem je
bila sinoči končana na tukajšnji realki in I. državni gimnaziji. V gimnazijski k a p e 1 i je najprvo bral dr. W e d a n „Das Lied von der Glocke", nakar je Schillerja proslavljal profesor P u c s k 6. Dijake so profesorji kar zabarikadirali. Bili so navzoči skoro vsi profesorji, ki so s tem pokazali, da se bolj boje suplenta W e d a n a , ko pa dijaki. Menda je bil v kapeli prepih, ker so imeli vsi dijaki hud nahod, ker so morali tako kihati, da je gospod ravnatelj večkrat klical: „Ruhig!" Drugih posebnosti ni bilo, in Nemci niso vpili, n« ploskali. Na drugem mestu govorimo obširneje o pomenu te slavnosti, ki ni bila samo slavlje pesnika, ampak v prvi vrsti slavlje Nemca. To je bilanemškona-ci ona 1 na pro p a g and a, prote-žirana od slavne vlade. In za tako propagando se je dal izrabiti med vsemi gimnazijskimi ravnatelji le pod vplivom svojega nemškonacionalnega suplenta dr. We -dana stoječi gospod Senekovič, eden prvih odličnjakov narodnonapredne stranke. Tako d e j a n j e je rodilo „Nare-dovo" pisanje. Kdo bo smatral še za resno to glasilo in stranko, ki drugače dela, nego piše na potrpežljivem papirju. V d e -j a n j u jim je H e i n o v a volja nad vse! — Sinoči ob tri četrt na sedem je pa imela realka schillerjevo slavlje v »Tonhalle". Ko so slovenski dijaki izpraševali, če morajo priti, so dobili energični odgovor: »Morate!" Slovenski dijaki so res prišli, a s trdnim sklepom, da takoj zapuste dvorano, ako bodo Nemci vpili: .Heil!" Dolgo se je pelo — pravijo, da precej napačno — de-klamovalo, igralo. Ko so se prišli igralci poklonit, so pričeli Nemci vpiti: PHeil!" S tem so pokazali, da je to le nemškonacio-nalna slavnost in da razumevajo namen! No, slovenski dijaki so lepo obrnili hrbet ter — odšli! Bin-d e r je klical: „Es ist noch lange nicht fertig! Es wird noch lange dauern!" A zaman! Ko so dijaki prišli na hodnik, so za-vpili: .Živio Prešeren!", zapeli: „U boj!"
pred realko in „Hej Slovani!' ter „Liepa naša domovina!", ki se je daleč slišala p* mestu. Množica je narastla in odkorakala po mestu pred Vodnikov spomenik, kjer se je zbrale na stotine občinstva. Fred Vodnikom so zapeli v mogočnem zboru in položili lipove vejice na spomenik. Slišali so se klici: „Stava Vodniku!" „Pereant Nemci!" Zdelo se nam je, kakor da kliče bronasti Vodnik navdušeni množici: „Ilirija vstani!" Okoli pol 9. ure zvečer se je množica razšla. Dogodile so se pe mestu manjše demonstracije, a aretiran ni bil nihče, ker se se vsi dostojno obnašali.
lj Stavka steklarjev. Steklarji v Ljubljani so zahtevali od svojih gospodarjev, da jim dovolijo namesto dosedanjega 12urnega 11 urno delo in namestu mesečnega plačila tedensko plačilo. Ugodile so jim dosedaj večinoma vse tvrdke, upamo pa, da se prilagodijo tem zahtevam vse tvrdke, ker so zahteve steklarjev s človekoljubnega stališča popolnoma upravičene in bi ne bilo lepo, če bi kdo zavzel nasprotno stališče.
lj V Trbovljah ponesrečen Vrhovšek Anton je danes v Ljubljani umrl.
lj Nesreča na južnem kolodvoru. Danes dopoldne okolu 10 ure je na južnem kolodvoru pri premikavaju voz stisnilo 34 let starega zapenjača Janeza K n i f i c a. Nevarno poškodovanega so prepeljali v bolnico.
lj Desetletnica cesarjevega obiska. Dne 7 maja letos je minulo deset let kar je cesar zadnjikrat Ljubljano obiskal. Bilo je to ob času velikega potresa.
lj Cesarjev spomenik postavijo sedaj v park pred justično palačo, Vegov spomenik pa pred Franc Josipovo vojašnico.
lj Porcelan je kradel včeraj popoldne zidar Franc Klemenčič iz Stana-tinskega vrha pri Ljutomeru na trgu ob Resljevi cesti. Dva sanitetna vojaka sta Klemenčiča opazila in ga pomagala pol. stražniku prijeti.
lj V alkoholu. Včeraj popoldne je šel posestnik Franc Zupančič iz Višnje gore po Karlovski cesti, — popred se ga je bil pošteno navlekel, — prišedši do hiše št. 6, se je zaletel in udaril z desno roko po oknu. Pri tem se je tako močno vrezal v palec desne roke, da bi mu bila, ako bi ne bilo zdravniške pomoči, odtekla kri.
lj Izseljevanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 90 Kranjcev, 100 Hrvatov, 90 Črnogorcev, 70 Ogrov in 60 Grkov.
lj Osebna vest. Vadniški učitelj g. Jožef Verbič je napravil izkušnjo za poljedelskega učitelja.
lj Aretirali so včeraj na Zalokaijevi cesti 56 let starega posestnika Janeza N o -v a k a in njegovo ženo iz Idrije Zasledovana sta b la radi goljufije.
lj Semenj. Dne 8. t. m. bilo je na sejm prignanih 447 konj in volov, 167 krav in telet, skupaj 614 glav. Kupčija je bila pri goveji živini kakor pri konjih srednja.
lj Gosp. Sorlija, vodjo tuk. poštnega urada, ki gre jutri v pokoj, bo provi-zorično nadomeščal gosp. Josip S t u s -s i n e r.
Razne stvari.
Najnovejše.
„ T i r o 1 e r Volksbund" so ustanovile na Tirolskem nemške stranke proti rovanju društva »Lega nazionale". — Ustanovilo se je že 20 podružnic, ki imajo 2000 članov.
Majski korzo na Dunaju je bil včeraj nad vse sijajen. Udeležil se ga je tudi cesar z nadvojvodinjo Marijo Valerijo, kar je vzbudilo občno pozornost, ker cesarja že več let niso videli pri vožnjah v Pratru. Korza se je udeležilo 1700 kočij. Gledalcev je bilo 100.000
Telefonska m brzojavna poročila.
Kranj, 9. maja. Na tukajšnji gimnaziji ni bilo Schillerjeve slavnosti. Tako slavnost bi prebivalstvo smatralo za najskrajnejše izzivanje.
Novo Mesto, 9. maja. Tudi tu ni na gimnaziji Schillerjeve slavnosti.
Dunaj, 9 maja. Sekcijski šef v notranjem ministrstvu, grof P a c e , je stopil v pokoj.
Osek, 9. maja. Ker je ičeraj policija razpustila taborišče stavkuječih mizarjev, je danes tu 3000 delavcev pričelo splošno stavko. Delavci so šli od delavnice do delavnice in prisili, da se je delo povsod ustavilo. Policija je bila brez moči, dasi je z golimi sabljami posegla vmes. Nastopil je bataljon 73. pešpolka. Bile je več spopadov z vojaštvom, ki je množico z bajoneti razganjalo. Več oseb je ranjenih. Trgovci so iz strahu pred nadaljnimi izgredi zaprli vse prodajalnice. Tudi šivilje stavkajo. Listi da-• nes niso izšli.
Budimpeftta, 9. maja. Zbornica nadaljuje razpravo o adresi. Kriza še vedno ni rešena. Vladar se je izjavil, da meseca maja skoro gotovo ne bo mogol priti v Budimpešto.
Szatmar, 9. maja. Preko neke reke se je hotelo prepeljati več oseb. Čoln se je prevrnil. Utonilo je 10 deklic in ena žena, dve osebi so rešili.
Trst, 9. maja. Deklica, ki je obolela na otrpnjenju tilnika, je umrla.
Kristiania, 9. maja. Življenje Ibse-novo je v resni nevarnosti. Ne zaveda se več.
Peterburg, 9. maja. OJ meje poročajo: Perzijski guverner Artebila je po zvan v Teharan, ker je na škodo Rusije poizkušal premakniti mejo Pri tem se je med ruskimi stražami in perzijskimi vojaki vršil boj, v katerem je padlo 100 perzijskih vo jakov.
Pariz, 9. maja. „Petit Journal" poroča iz Peterburga: Vesti iz Mandžurije označajo, da se čimdalje bolj množe japonski napadi na rusko desno krilo. Vojaški dopisnik lista »Novoje Vremja" meni, d a utegne sredi meseca maja priti do splošne bitke.
Tokio, 9. maja. Vlada je baje sklenila, da odpravi v Mandžuriji vojaško upravo in jo nadomesti s civilno. Sedanji častniki bodo ostali na čelu uprave, podpirali jih bodo civilni tehniki in policaji. Pričakujejo, da bo imenovan za guvernerja Liaotuna general K a n i o.
London, 9. maja. V pariških ruskih krogih trdijo z vso gotovostjo, da se je velika japonska ladja »Mikasa" res potopila. Dopisnik „Timesov" pravi, dajezadela ob plavajočo mino in se potopila z vsem moštvom. Na ladji je bilo 700 mož. Drugo poročilo pravi, da je „Mikasa" zadela ob skalo in se potopila. Ta poročila potrebujejo še potrdila. („Mikasa" je bila ena največjih japonskih bojnih ladij, zgrajena leta 1900. ter je imela hitrost 18 5 vozlov. Na njej je bilo 38 topov in 5 torpednih cevij)
flVeteorologlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
e ca O	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzija	VetroTi		Nebo	► H § S > ° S sS . •0 ► =4 V CU
8	9. zveč.	737 2	+130	Sl.	svzh.	dež	104
	7. zjutr.	734 8	+11 4	sl.	jzah.	n	
9	2. pop.	734 4	+ 17 3	sl.	sever	del. obl.	
Srednja včerajšnja temp. +i38°, norm. +13 1°.
Tržna poročila
od dne 8 maja 1905. Budimpešta. Pšenica za maj 18 86 do 18'90; rž za maj —-—do ——; oves za maj 14*04 do 14 06; koruza za maj 15 — do 15 02.
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. 963
Le do vštete sobote 13. maja :
Novo! Zložno potovanje po Novo !
lepi Savojski
in partija na Montblank.
Roparska morilca
Frančiška « Henrik Klein
z Dunaja, sta popolno po naravi na ogled od danes dalje v
Traberjevem muzeja
929 3 -3 y Lattermanno?em drevoreda.
aa


Pri Bučarju".

Premestitev trgovine.
Radi demoliranja moje hiše na Marijinem trgu št. 6, otvorim svojo sedanjo prodajalno do preklica
v (Dolfovih ulicah 3t.8, no dvorišču levo
(Achtschinova hiša).
Ivan Ev. Wuischer-jev naslednik
Viktor Schiffer.
917 5-4
la mast
1 kg 78 v pogubni množini razpošilja franko
688(29-22) Lad. Urban i dr. Praga-Žižkov.
Sprejme se takoj
kleparski pomočnik
v stalno delo pri 930 3-3 Ludevik Burger-ju V Ribnici, Dolenjsko.
NAZNANILO
= PRESELITVE.
P. n. slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se nahaja od danes naprej
lekarna. „pri zlatem jelenu"
v moji no vi hiši na Marijinem trgu
pred frančiškansko cerkvijo
Obenem se zahvaljujem p. n. slavn. občinstvu za dosedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost, ter prosim, da mi isto tudi nadalje ohraniti blagovoli.
Ljubljana, dne 8. maja 1905.
Josip Mayr, lekarnar.
961 3-1
Lepo stanovanje
z 2 sobama in vsemi pritiklinami, se zaradi odpotovanja odda s 1. junijem.
Poizve se na Karlovski cesti 32 pri gosp. Alojziju Gangl.	913 6_5
Hammerschmlifta nasledniki
(Dutsclier & K=
trgovina železnin In kovin
1980 34 7 Ljubljana
Valvasorjev trs 6. Prešernove ulice 50.
Velika zaloga
blojojnic m denarnic ter uselt v 2elez-nlnsko stroko spodojoflE predmeto«.
»c-r Cene nizke!
flSP1
Primerno berilo za «85>mesec maj!
Kartuzijanskega brata Filipa
Marijino življenje.

Slavospev s podobami, obsegajoč nad 11.000 verzov.
Po staronemškem izvirniku speval Matija 964 5—1 Zemljič.
Cena s poštnino K 2 20. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
J
Vabilo
IX. občnemu zboru
»posojilnice in l^ranilnicc v Nlcraučab", dne 15. maja leta 1905
v Moravčah št. 1.
SPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Čitanje revizijskega poročila in prememba pravil.
5.	Slučajnosti.
960 i-i	Načelstvo.
licenco
v kl]ul!arski obrt
sprejme takoj
Ivan Peterca,
ključavničar, Dolenjska cesta 19, v Ljubljani.
894 4—3
Trgovski učenec
sprejme se v trgovini z špecerijskim in ma-nufakturnim blagom, takoj ali s 1. junijem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se pismeno dopošljejo na	921 3-2
Fran I^s. Goli, trgovec v Idriji.
Stanovanje
s kuhinjo, dvema sobama in navadnimi pritiklinami v prvem nadstropju na škofijskem zemljišču v bližini cerkve sv. Petra in Srca Jezusovega, se odda s prvim avgustom tega leta — Natančneje se poizve v upravništvu ,.Slovenca." 931 3-3
*****
Priporočam se za cerkvena dela 918 5-4 častiti duhovščini
£Vnton Radej
podobar, pozlatar in slikar. Mali Ramen 5f. 24 pri RaJhenburgu.
Dobro znana, stara
gostilna
na Dolenjsksi cesti
937 se odda 3-3
o s l. majem v najem. q
Poizve se v pivovarni Auer.
N&kup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pn žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„ II K kt C 1 K"
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2,
gST Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnandnlh
■tvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljakih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150-49