Posamezna Številka 10 vinarjev.
siev.122.
ir umnimi v soboto, n. ram m
Leto mi
== Velja po poŠti: s
Za oelo leto naprej . , K 26*— za en mesec „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 33'—
V	LJubljani na domi
Za colo leto naprej . . K 24'— za en mesao „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*80
= Sobotna Izdaja: =
za oelo leto......K V—
na Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ia 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat .... po 3) v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primaren popust po dogovoru.
---Poslano:---
Enostolpna putitvrsiapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, izv/emši nadalje In praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
Ki- Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74.=
Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račun poštne hranllnioe avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.011, bosn.-here. št. 7563. — Upravniškega telotona št. 188.
Imenujejo se imena vojskovodij, slavimo može, ki so se odlikovali kot vojskovodje, preko meja naše Avstrije posega naše navdušenje. Pozabljamo pa, da imamo moža, ki tiho ter neopaženo dela, snuje, ki ženialno takorekoč na niti vodi naše vojske proti sovražniku, pozabljamo, da je ta mož ustvaril našo armado tako, kakršna je, pozabljamo, da je pravzaprav on listi, čegar ženijalnosti se imamo zahvaliti, da danes zmagujemo. Avstrijec je res skromen človek. Kako skromno pozabljamo, da imamo moža, ki bi brez njega težko da stale naše čete pred Valono in tako globoko notri v Rusiji. Težko, da bi bilo brez ženijalnega dela našega Con rada pl. Hotzendorfa, načelnika avstrijskega generalnega štaba, mogoče zadržati laški zavratni napad. Pozabljamo misliti na to, kaj bi bilo z nami, če bi bil Lah vdrl v osrčje Avstrije. Sadovi in uspehi skoro dveletnega bojevanja na naši strani so po večjem delu plod njegovega dela v miru in vojski. In vendar, koliko imen slišiš slaviti. O Conradu moiče. Ali je to nchvalež-nost, ali skromnost? Ne vemo, toda z a v-strijskega stališča je to p o-grešeno in slabo.
Imamo pred seboj prekrasno knjigo z naslovom »U n s e r Conrad« — Naš Conrad. Spisal jo je »Avstrijec« ter jo posvečuje Conradu. V posvečenju pravi pisatelj:
»Conrad, tebi posvečujemo to knjigo! Neomejeno spoštovanje do Tebe kot človeka in neomejeno občudovanje do Tebe kot vojskovodja nam nalaga to dolžnost. Naj pokaže narodom Avstro-Ogrske, katere bitke vodiš in bojuješ, Tvojo veličino, da Te bodo ravno tako spoštovali in občudovali kot mi. Če knjiga doseže ta smoter, je naše delo najlepše poplačano.«
Vidi se, ljubezen je vodila to delo, ljubezen zvestega in hvaležnega Avstrijca do zmagujočega avstrijskega vojskovodje.
In zde se nam ravno sedanji dnevi najprimernejši, da seznanimo slovensko ljudstvo s to knjigo, da bo Slovenec še bolj kot je to storil doslej, vedel ceniti velikega Avstrijca, na katerega smo ponosni pred celim svetom: Našega Conrada.
Iz življenja.
Conrad je potomec stare moravske meščanske obitelji. Njegov ded je bil go-
spodarski svetnik v Brnu, njegov oče pa se je leta 1813. kot prostovoljec udeležil osvobodilnih vojsk proti Napoleonu ter sodeloval v bitki pri Lipskem. Ostal je v službi cesarja kot vojak ter leta 1848., ob času ogrske revolucije, kot polkovnik na-čeloval nekemu huzarskemu polku. Ko je nekega dne izbruhnil upor v bližini vojašnice, kjer so bili. nastanjeni huzarji, ter je bila posadka alarmirana, se je polkovnikov konj pri izhodu iz vojašnice izpodtak-nil ter vrgel jezdeca, ki si je zlomil nogo. S tem je bila vojaška karijera Conradove-ga očeta končana. Tri leta pozneje je na Moravskem spoznal Barbaro, hčerko dvornega slikarja Kiiblerja, ki je bila precej mlajša kot on, ter jo je še 1. 1851. peljal pred oltar. Imela sta dvoje otrok, sina Franca in hčerko Betko.
Mlada zakonska dvojica se je preselila v Penzing pri Dunaju, kjer se jc rodil Franc dne 11. novembra 1852.
Mlada mati se je vsa posvetila vzgoji svojega sinčka, ki se je od nje navzel resnega pojmovanja o življenju in dolžnostih, katere nalaga življenje. Po očetu pa je podedoval vesel temperament ter goreč patriotizem. Mati jc ostala sinu skozi celo življenje prijateljica in zaupnica. Tudi ko je Conrad stopal do vedno večjih činov in časti, vedno je bila mati prva, ki ji je vse zaupal, s katero se je posvetoval. Kamorkoli ga je klicala dolžnost do cesarja, vedno je ostala vez teh dveh bitij trdno sklenjena. Redkokdaj je mati svojega sina tako spremljala na poti življenja kot Barbara Conrad svojega sina Franca in le redkokdaj je bila kaka mati tako deležna sreče, ki je je bil deležen sin. Leta 1857. se je družina preselila na Dunaj, kjer je mladi Franc pohajal v šolo sv. Ane v notranjem mestu. Njegov domači učitelj je bil absol-virani slušatelj tehnike Ivan Pawek, ki še sedaj živi v Celovcu kot čvrst starček. Veselja žarečih oči pripoveduje sivolasi mož o svojem nekdanjem učencu. »Bilo je pravo veselje, poučevati tega dečka. Nikoli še nisem videl otroka, ki bi imel dar, tako hitro razumevati ter se tako zanimati za vsako stvar. Njemu ni bilo treba ničesar vsiliti v glavo; igraje se je učil ter si vse zapomnil enkrat za vselej. Pri tem pa je bil ljubek in naravnost ginljivo skromen ter ubogljiv,«
Že pri sprejemni skušnji je mali Conrad očaral svoje učitelje s svojim nastopom. Enajst let star je vstopil leta 1863. v kacletno šolo v Hainburgu, kamor se je preselil tudi oče s celo družino. Po štirih letih je prestopil na Terezijansko vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu, iz katere je dne 1. septembra leta 1871. izšel kot poročnik. Prideljen je bil 11. lovskemu bataljonu, kjer se je pripravljal za vstop v vojno šolo na Dunaju, v katero je vstopil jeseni leta 1874. Absolviral jo je z izvrstnim uspehom ter je bil 1. novembra 1876 kot poročnik prideljen generalnemu štabu ter kot generalštabni častnik ko-mandiran k 6. konjeniški brigadi v Košice. Vse svoje izpite je delal z odliko. Vendar ni bilo na njem nikdar opaziti lastnosti, kakor pri drugih mladih častnikih. On ni bil nikdar »brhki« in ponosni poročnik; zanj je bila že takrat glavna naloga resno in globoko delo. Bil je navezan na pičle dohodke, ker od doma ni imel premoženja. On ni ljubil kavarn in zabavišč, kar si je prištedil od mesečne plače, je izdal za knjige in revije. Že kot majhen fantič ni gledal nič na zunanjost ter se mu je tudi pozneje zdelo greh, brez potrebe razdajati denar za nove elegantne uniforme. Fotografije, ki krase knjigo »Unser Conrad«, pričajo, da v Conradu res ni bilo in ni nič gizdalinskega. Pri tem pa ni tičal v sobi, ampak vedno ga je vleklo ven v naravo, Velikomestno dunajsko življenje ni imelo zanj nobene privlačnosti. »Jaz sem Penzinški Francelj,« je dejal večkrat, »ne spadam v to veliko mesto.«
Pečal se je tudi z godbo in prav posebno s slikarstvom, za katero je imel toliko veselja, da je hotel pustiti vojaško ka-rijero ter postati slikar. Sreča za nas in celo Avstrijo, da se to ni zgodilo ter da je vendarle prevladalo v njem veselje do vojaškega stanu.
Poleg strokovnih, znanstvenih študij ter poleg svojega slikarstva pa se je Conrad že kot mlad poročnik zanimal za važna politična vprašanja. Že kot mlademu poročniku je bila Avstrija kot velesila premalo živahno delavna in želel si je novega poleta v naši zunanji politiki, V tem oziru je Conrad kakor tudi vsak dober Avstrijec čutil, da v vodstvu naše zunanje politike ni vse prav. In prav je, če takoj
tukaj poudarimo, da je Conradova poznejša stremljenja ravno slovensko in hrvaško ljudstvo zasledovalo z nepopisnim zadovoljstvom. Mi smo na lastni koži čutili sovražnike Avstrije ter njenega razvoja. On — vojak — je to razumel, česar v to poklicani diplomati niso hoteli razumeti.
Leta 1878. se je Conrad z nepopisnim navdušenjem udeležil kot generalštabni častnik bosenske okupacije. Leta 1879. je bil že stotnik ter si je v ozemlju Lima zaslužil vojaški zaslužni križec. Ob vstaji v Krivošiji leta 1881, je bil zopet zraven. Leta 1883, je postal generalštabni načelnik 11. pehotne divizije v Lvovu, kjer se je seznanil s svojo poznejšo sopro-s go Vilmo, Bil je to izredno srečen zakon.. Mati je medtem živela s Conradovo se-stro Betko na Dunaju. Ko je Betka umrla, je Conrad vzel mater k sebi. Leta 1887< je postal major ter prišel na Dunaj. Ni mu bilo to po godu, ker on je mrzil pisalno mizo. Imel pa je tu priliko, veliko potovati ter je tako obhodil rusko-turško, bolgar-sko-srbsko, nemško-francosko bojišče. Izdal je več del v tem času. Tako je na primer leta 1888. kot major napisal delo o hercegovskem Krasu v vojaškem oziru. Da-i lje je obdelal v posebnih knjigah taktiko, pisal o bojni vežbi pehote, vsled česar je njegovo ime zaslovelo. Leta 1888. je postal učitelj taktike na dunajski vojni šoli. Leta 1890. je postal podpolkovnik. Želel pa je vedno le ven iz pisarne k četi. To željo mu je tedanji načelnik generalnega štaba grof Berck — četudi zelo nerad —■ izpolnil. Postal je poveljnik 2. bataljona 93. pešpolka v Olomucu.
Komaj 40 let star, jc postal Conrad polkovnik v generalnem štabu ter 1. 1895.
poveljnik 1. pešpolka.
Ti
je žc pričel
udejstvovati svoje nove ideje. Njegova zasluga je bila tedaj, da smo dobili nov vež-bovnik (Excrzierreglement), ki se deloma naslanja na Conradovc nauke, položene v knjigi Die Gefechtsausbildung der Infan-terie«. Le malo jih je, ki bi vedeli, da so se Japonci od Avstrijca Conrada učili — kajti ta Conradova knjiga jc postala podlaga vojaški izobrazbi japonske pehote, ki je pozneje s svojimi .zmagami nad Rusi presenetila celi svet.
Bil je ljubeznjiv in naklonjen predstoj-
LISTEK.
Odlomki iz dnevnika.
Kitara.
Moj prijatelj, ki je poročnik pri neki avtomobilski koloni, me je povabil, da se peljem ž njim v L. Povabilo sem sprejel z veseljem prvič radi lepega izleta samega, drugič pa vsled tega, ker sem upal, da se sestanem tam z nekaterimi našimi fanti. Ob 6. uri zvečer se je pripeljal prijatelj pred mojo pisarno in vsedla sva se v avtomobil. Vozil je mlad korporal, ki je vzbujal mojo pozornost s tem, da je bila njegova dresa nenavadno elegantno prikrojena, na roki pa sc mu je bliščal dragocen prstan. Avtomobil je tekel pod spretnim njegovim vodstvom kot bi ga vrag podil. Trenske kolone, čete vojakov in vse drugo, kar se je pomikalo po široki cesti, je frčalo komaj vidno pred našimi očmi. Pot je bila prera-čunjena na 30 minut, toda že po 20. so se jelc kazati pred nami hiše v L.
»Kaj počnemo nocoj?« sem vprašal prijatelja.
»Boš že videl,« mi je odgovoril in se hudomušno nasmehnil.
Medtem smo že vozili skozi L. in ven-kaj po širokem drevoredu, katerega mogočni divji kostanji so kazali prvo zelenje. Avtomobil je ustavil pred elegantno vilo, Še predno sem mogel tovariša vprašati, kaj to pomeni, sem bil do molka presenečen nad sledečim prizorom.
Na terasi pred vilo je stala mlada, ele-
gantna dama, poleg nje pa punčika kot angelček.
»Papa, papa!«
Punčika je hitela k najinemu šoferju in mu nudila obe ročici v objem. Dvignil jo je k sebi in prisrčno poljubil. Nato je storil isti mladi dami — svoji ženi.
Najin nocojšni šofer je bil korporal — milijonar. Eden največjih posestnikov v L. Avtomobil, v katerem sem se vozil, je bil njegova last. Moj prijatelj-poročnik — mlad Rumunec — pa je točasni njegov komandant pri avtomobilni koloni. Šele po prisrčnem pozdravu med šoferjem-korpo-ralom in njegovo ženo in hčerko, sem našel priliko, da sem se tej gospodi predstavil, Moj prijatelj sc jc smejal. Bil je že znan v hiši in domač.
Da je nocoj v tej hiši nekaj posebnega, sem slutil takoj, ko smo stopili v elegantno obednico, kjer je bilo cvetja v vazah, da nas je opojni duh omamljal. Bila je povabljena večja družba, ki je obstojala iz samih gospodov v uniformi. Med to družbo je sedel tudi mlad kurat, fant tako lep, da sem malo takih videl. In vesel in šumeč kot vino na mizi. Čc se je smejal, se je pokazala vrsta zob, belih kot naši snež-niki; oči pa so mu bile kot to južno-tirol-sko nebo sedaj spomladi.
Razpoloženje je prehajalo v razposajenost. Vesel večer.
Enkrat sem opazil, da sc je obrnila mlada gospodinja do kurata in ga zaprosila:
Kitara.«
To je bila kitara! Na nji je viselo trakov, da že ni bilo več prostora za šc enega.
ljal,
die
ren
V najrazličnejših barvah in z napisi v najrazličnejših jezikih. In kako je ta človek igral in pel! Kako je pel!
Vino je šumelo, duh cvetja je omam-pesem pa je osvajala srca . , . Und jetzt, Herr Kurat, noch: Wenn Soldaten durch die Stadt marsehie-,.« je zaprosila mlada žena. »Wenn die Soldaten .,.« Vsa družba je pela. Po čaju so ne kateri gospodje pričeli tarokirati, drugi so šli v salon ali na verando. Jaz sem stopil h gospodu kuratu in si hotel ogledati njegovo kitaro natančneje. Trakovi z napisi so me zanimali. Bili so spomini s potov, katere je napravil kurat po Galiciji, Besarabiji, ob Soči do južno-tirolske meje. Vsak je nosil napis v spomin; mnogi teh napisov so bili dragoceno vezani od nežnih rok. Med temi trakovi pa je visel tudi venec samih zamaškov šampanjskih steklenic. Tudi to je bil spomin na vesele družbe, kot je bila nocojšnja. Vsak zamašek je imel napisan datum dne.
Obednica je bila skoraj prazna. Jaz sem še ogledoval slike, ki so visele na steni; nekatere so bili dragoceni originali. Potem pa je postalo tudi meni soparno in zato sem šel ven na teraso. Bila je lepa pomladanska noč, kakršne so pri nas pozno v maju, tu pa že v aprilu. Pod palmami v kotu lerase jc nekaj zaštimelo in videl sem, da jc stopila v tem trenutku hišna gospa iz ierase na vrtno stezo ter zavila mimo vogla vile. Iz sence, ocl palm sem pa je stoml mladi kurat. Zdi sc mi, da ni opazil. Obstal je sredi terase. Luč iz obednice mu je padala ravno na obraz, tako da sem
ga mogel natančno opazovali. In videl sem. Videl sem, da so bile njegove lepe oči pclne solza. Tistih hipnih solza, ki ostanejo do nekaterih nerazlite . . .
Ko je odšel v obednico, sem stopil jaz na vrt. Takrat sem sc spomnil na neko sliko ruskega pisatelja Čehova, v kateri popisuje ruskega semenižnika, ki jc prišel na velikonočne počitnice in hodi veliki petek zvečer po polju in solze mu teko po licu. Čeprav velika razlika, vendar inc ta slika tisto noč dolgo ni zapustila.
Drugo jutro smo zgodaj zajutrkovali, ker se nam je mudilo nazaj. Med zajutr-kom, pri katerem je nalivala kavo mlada gospa, so nas iznenadili naenkrat zvoki godbe.
Gospodar-korporal nam jc pojasnili
njegova žena je obhajala rojstni dan in šta-cijski poveljnik ji jc poslal v pozdrav godbo.
Čestitali smo in se hiteli poslavljat, ker ura je kazala, da moramo ... In odpeljali smo se. Moj prijatelj je bil židane volje, od prejšnjega večera mu je ostala v, spominu: Wenn die Soldaten durch die Stadt marsehieren ...
Še ko jc poljubil milostljivi roko v slovo, je tiho pel ta napev.
Šofer-korporal je vozil hitro in sigurno. Kmalu smo bili doma in hitro zopet vsak na svojem mestu.
Samo jaz sem tisti dan šc zmerom mislil na mlado gospo, kurata in njegovo kitaro in zalotil sem se, da sem tudi jaz poizkušal: »Wcnn die Soldaten,..« P.
nik častnikom in moštvu. Zahteval je veliko, a njegova dobrohotnost ga je vojaštvu tako priljubila, da je vse še tako velike napore z lahkoto premagalo — zaradi svojega poveljnika.
Conrad prvič med Slovenci.
Brigadir v Trstu.
Dne 1. maja 1899. je postal Conrad generalmajor ter bil imenovan za poveljnika 55. pehotne brigade v Trstu. Naravnost izborno popisuje knjiga »Unser Conrad« njegovo delovanje v novem delokrogu. Vendar se hočemo pri tem odstavku nekoliko dalje pomuditi, ker se je prav v tem času naše ljudstvo seznanilo s Con-radom. Pod njegovim poveljstvom sta bila domača pešpolka št. 87. in 97. Celjski pešpolk, tedaj nameščen v Pulju, obstoji po ogromni večini iz Slovencev, tržaški 97. pešpolk pa deloma iz Slovencev in Hrvatov, deloma iz Lahov. Večji del njegove brigade so tedaj tvorili Slovenci, medtem ko je ostali del bil sestavljen iz Hrvatov, Nemcev in Lahov. Toda tudi iz tega krdela, ki so ga sestavljale te tako različne si narodnosti, je napravil Conrad elitno 'f e t o. Ker ima naravnost čudovit dar jezikov, je lahko z vsakim posameznim mo-4em občeval v njegovem materinem jeziku. Pred vsem pa se je Conrad kakor polkovnik tako tudi kot generalmajor zanimal za vojaško izobrazbo vsakega posameznega vojaka. On ni bil eden generalov, ki bi se pokazal moštvu le pri paradi, njega so poznali vojaki že od prvega dne dalje. In kako so ga vzljubili takoj vrli naši vojaki. Saj je imel za vsakega prijazno in bodrečo besedo ter očetovsko srce. Če je na vajah bil lačen vojak, je bil Conrad tudi, ničesar si ni privoščil. To je dobro opazilo bistro oko preprostega kmečkega fanta. In to mu je bilo več vredno kot vsa pohvala. Naš general je vojak, kakor mi vsi,« je govorilo moštvo med seboj. Zato pa mu je vse slepo sledilo. In četudi je večkrat zahteval česa, kar se je zdelo preko človeških sil, vojaki so izvršili vse iz ljubezni ter vojaškega spoštovanja do Con-rada.
Conrad je zahteval od svojih častnikov, da govore z moštvom v materinem jeziku. Tudi to je tedaj mogočno vplivalo na disciplino in vojaško izobrazbo. Častniki so bili priljubljeni. Moštvo je imelo tako železno dobro voljo ter spoštovanje do svojih neposrednih predstojnikov.
A Conrad ni bil priljubljen in spoštovan le pri častnikih in moštvu. Povsod, kamor je prišel, v tržaški okolici, Gorici, na Tolminskem, Kranjskem, povsod mu je prebivalstvo prirejalo ovacije. 18. avgust leta 1903. v Kamniku je gotovo ostal v spominu vsem, ki so bili tedaj tam navzoči. — Ko je Conrad kmalu potem, ko je postal načelnik generalnega štaba, dospel na Tolminsko, so ga množice slovenskega ljudstva viharno pozdravljale povsod koder ga je vodila pot ob Soči začenši od Cerkna dalje. Da! Brez pretiravanja rečemo: Že tedaj je naše ljudstvo, smo mi udani Slovenci vedeli, kaj pride in naše oko se je oziralo na Conrada kot na drugega Radecke-ga. Že tedaj je duša slovenskega ljudstva čutila, da je Conrad tisti poklicani in izvoljeni mož, ki bo kot nekdaj Radecki obračunal s smrtnim sovragom Habsburga ter Slovencev in Hrvatov. In Conrad je cenil dinastiško mišljenje slovenskega ljudstva; spoznal in razumel je zvesto slovensko ljudsko dušo.
Conrad je pa na drugi strani dobro poznal tudi tržaško, primorsko ter tirolsko laško irredento. Prilike je v Trstu dovolj imel, da je spoznal, kam meri to gibanje, Spoznal pa je tudi, da slovensko-hr-vaško ljudstvo tvori tu nepremakljiv zid proti italijanskim aspiracijam. — Da je on pravi mož za Trst, je pokazal 1, 1902. o priliki februarskega štrajka 800 Lloydovih kurjačev, ki so zahtevali od Lloydove direkcije izboljšanje svojih razmer. Kurjači bi bili morda na miren način prišli do svojih zahtev, da se niso vmes vtaknili temni elementi, pred vsem irredentisti, ki so težko zaželjeno priliko porabili v svoje izdajalske svrhe. Kdo pač ve ob takih prilikah, kako se je stvar vršila? Druhal, nahujska-na po raznih hujskačih ter od njih podkurjena, je pričela na vojaštvo metati kamenje. Vojaštvo je rabilo orožje: 8 mrtvih in 25 ranjenih. Bilo je to 14. februarja 1902. Kdo se je sedaj še brigal za onih 800 ubogih kurjačev. Anarhija in irredenta se je pripravljala na boj. Laški listi iz onih dni nam jasno povedo lahko še danes, za kaj se je tedaj šlo in kako je država Conradu lahko hvaležna, da je pravočasno in krepko zgrabil.
Dne 15. februarja je prišlo do novih, še večjih izgredov. Druhal je divjala po cestah, podirala kandelabre ter zažigala iz-puhtevajoči plin. Začeli so napadati hiše, ki niso hotele razobesiti žalnih zastav; žc so plenili trgovine — tu je vojaštvo zopet streljalo. Istočasno pa je Conrad, ki je bil obenem vojaški štacijski poveljnik v Trstu, dosegel pri civilnih oblasteh, da se je odredilo nad Trstom izjemno stanje ter zagrozil preki sod. To je pomagalo. Drugi dan so se kurjači pogodili z Lloydovo direkcijo, ki je seveda morala odnehati. Zagroženi
preki sod pa je pokvaril irrendentistovskim hujskačem njih veselje. Kajti, da so vslad Conradove energije bili tepeni irredentov-ci, to je vedel ves Trst. Zato pa so mu pošiljali na stotine grozilnih pisem, ki jih je pometal mirnodušno v koš. Na drugi strani pa je lojalno tržaško prebivalstvo bilo Conradu hvaležno, To velja v polni meri tudi za primorske Slovence, ki so vendar enkrat videli, da irredenta v Avstriji ni še vsemogočna. Močno roko ter pravično odločnost Conradovo smo pozdravljali tudi Slovenci. Saj takega moža v Trstu dotlej nihče ni bil vajen. Nam je bil zaželjen mož teh lastnosti.
V tem času, ravno ko so dozorevali v Conradu tudi njegovi politični načrti, je postal predmet občudovanja svojih vojaš-ldh zmožnosti. Tedaj že se je odločalo, da postane Conrad voditelj avstrijske armade.
Že 1. 1899 je o priliki velikih manevrov na Koroškem tudi kot poveljnik čet, obrnil nase pozornost merodajnih faktorjev, ki so ga doslej poznali kot učitelja in organizatorja. Vse se je čudilo, kaj je ta mladi tržaški brigadir zmogel s svojo pehoto, konjenico in topništvom. Prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je Conrada poznal in cenil že kot bataljonskega poveljnika, ga je pri tej priliki odlikoval na markanten način. Ves svet je od teh manevrov dalje vedel, kako zelo ceni avstrijski prestolonaslednik generalnega majorja pl. Conrada. Več ko enkrat se je nadvojvoda razgovar-jal s Conradom o svojih načrtih ter s tem Conradu takerekoč razodel, da bo on pri izvršitvi teh načrtov določen sodelovati.
Tri leta pozneje se je Conrad s svojo brigado udeležil pomorskih in izkrcevalnih vaj pri Pulju, ki jim je zopet prisostvoval nadvojvoda Franc Ferdinand. Njegova dva polka sta bila na 4 L!oydovih parnikih pripeljana do zaliva Porto Cuje ter tam izkrcana. Ta težavni manever se je izvršil urno, naglo in brez razburjenja, k čemur so v prvi vrsti pripomogla jasna in smotrena Conra-dova povelja. Saj je znano, da celo gospodje z generalskimi znaki začutijo v sebi neke vrste maneversko nervoznost, če je pri vajah navzoč tako visok vojaški predstojnik kakor je nadvojvoda prestolonaslednik. Conrad pa ni poznal te lastnosti, kakor je ne pozna sedaj v resnični krvavi vojski. Njegova povelja so bila hitro dana in ravno tako hitro izvršena. In nadvojvoda Franc Ferdinand, ki je bil strog kritik, je stal poleg ter hvali! od začetka do konca, Tedaj najbrž je nadvojvodi konečno dozorela misel: To je mož, ki ga rabim jaz in armada.	*
Načelnik generalnega štaba.
L, 1903 je zapustil Conrad naše kraje, da jih vidi zopet kot načelnik generalnega štaba, kot dejanski načelnik avstrijske vojske. Istega leta namreč je postal Conrad podmaršal ter bi' prestavljen na Tirolsko kot poveljnik 8. pehotne divizije v Inomo-stu, kjer je bil tedaj nadvojvoda Evgen kor-ni poveljnik. — Conrad je tudi tu nadaljeval svoje reformatorično delo. Pred vsem je tu on kazal topništvu nova pota. Iznašel je nova sredstva in pota za transport topov v visokem gorovju. On je bil mož, ki vojakov ni pustil plezati 3000 m visoko, sam pa je ostal lepo doli; nasprotno: on — mož čez 50 let star — je bil vedno prvi na vrhu, najsi je bila pot še tako strma in težka. Tako je on vzgajal vojake. Očitali so Conradu, da njegov novi sistem polaga premalo važnosti na »strumnost«. Seveda, Conrad res ni maral in ne mara za tisto strumnost, ki jo je videti pri defilacijah, po mestih in šetališčih. Conrad ne vzgaja vojakov za parado, ampak za življenje, za tisti slučaj, ki se imenuje vojska, Odpravil je pozneje, ko je postal načelnik generalnega štaba dotedanji način vojaških vaj z demarkacijskimi črtami. Korak k temu je pa napravil že kot podmaršal v Inomostu, ko je na nekih vajah dejansko dokazal nesmiselnost tega načina. In kako je Conrad poveljeval? Častnik, ki ga pozna, pravi o njem: To je mož, ki mu ni treba premišljevati. — Kakor bi bral iz koncepta, tako diktira povelja na pamet. Fdini pripomoček mu je zemljevid. Ko je treba presoditi položaj, ve takoj, koliko časa bo treba, da sc izpelje to ali ono. Njegov čudoviti spomin je njegov edini pomočnik. On ne cinca s sklepom. Celo situacijo ima pred svojimi duševnimi očmi in vsako novo poročilo si vtisne takoj v to sliko. Ni čuda, da je pri cesarskih manevrih 1, 1915 na Tirolskem vodil svojo armado tako, da je bilo vse osupnjeno.
Conrad pa je na Tirolskem, kakor prej na Primorskem vedno bolj spoznaval, glavnega dednega sovražnika monarhije. Vedel jc, da bo ta naš zaveznik, ko postane dovolj močan, planil na nas. Videl je irreclento na Primorskem in Tirolskem, ki je zastrupljala deželo. Edina izdatna pomoč bi bila: streti kači glavo. Toda to nj bilo v Conradovi moči. Zato je storil, kar je mogel, študiral je mejo do zadnjega kamenčka, delal načrte zr brambo ter utrdbe in jih pošilja1 s svojimi predlogi in svarili l na višje ircsto. In te načrte divizijonarja Conrada je izvede! načelnik generalnega | štaba Conrad.
Na predlog prestolonaslednika Franca ! Ferdinand?, je cesar 18. novembra 1906.
imenoval Conrada za načelnika generalnega štaba. Conrad je postal načelnik armade ier je tako stopil na pozorišče svetovne zgodovine.
Glavni njegov življenjski smoter je bil: Velika, močna Avstrija.
Svaril je pred Italijo. Izrecno je po-vdarjal, da nas bo Italija vkljub zavezništvu izdala ter stopila na stran naših sovražnikov. On je namreč vedno računal z dejstvom, da se bomo imeli boriti saj na dve strani. Conrad ni h u j s k a 1 na v o j-n o. Ampak kot zvest Avstrijec je čisto pravilno računal in dokazoval, Pa Conrad je bil le vojak in ni imel odločevati v diplomaciji, Diplomati niso poslušali besed vojaka Conrada, ki je 1, 1911 odstopil s svojega mesta, ker ni hotel biti odgovoren za
\ diplomati zakri-ubo Avstrijo, donjenost cesarja
usodne pogrešite, ki so ji vili nad njemu čez vse 1
Ohranil pa si je na ter nadvojvode prestolonaslednika. Ko so nastopili oblačni decemberski dnevi leta 1912, ko je Srbija iznova izzivala naše cesarstvo, tedaj je nadvojvoda prestolonaslednik poklical v Belvedere generala Conrada. »Njegovo Veličanstvo Vas hoče zopet imenovati za načelnika generalnega štaba.« Leta 1911 je Conrad moral iti, leta 1912 pa ga že kličejo nazaj. Kako zadoščenje zanj! Conrad je sprejel v posebni avdi-jenci od cesarja osebno zopet načelst.vo generalnega štaba,
Conrad je zopet stal na čelu armade. Tam na mejah je stala naša vojska, Njegovo ime je delalo čuda. Vojska je vriskala. Sovražnik je osupnil in odnehal. Z odločnostjo je bil rešen mir, dokler ni po sarajevskem umoru 28. junija 1, 1914 nenadoma zaplamtela vojska po celi Evropi. Izpolnile so se tedaj napovedi Conradove, ki je bil sedaj poklican, c!a vodi usodo naših vojska ter ž njo usodo naše skupne domovine,
Njegovo delo v miru in vojski.
Delo za armado Conradu ni bilo lahko. Politični prepiri to in onstran Litve, nasprotstva med to in ono polovico, na-godbena pogajanja, podobna kravjim kupčijam, nikjer smisla za skupnost. Ogrska vlada dosledno na enostranskem mažar-skem stališču, avstrijska vlada šibka in brez moči. V teh razmerah je moral Conrad reorganizirati armado. Največ smisla za potrebe države je še imelo ljudstvo, ki je ostalo zvesto cesarju in cesarski dinastiji. In armada je stala zvesto za njim, naj-zvestejšim cesarjevim služabnikom.
V teh razmerah je dosegel Conrad novi brambni zakon, brez katerega bi bila naša država v tej vojski najbrže grozovito trpela. Zahteval ga je in s svojo žilavostjo dosegel, ker je vedel, da dogodki, ki so prišli, pridejo. Vse to čudovito izpopolnjevanje naše armade tekom te vojske je sad Conradovega dela pred vojsko.
Conrad se je trudil za vojaške železnice, ker je vedel, kolike važnosti so ravno železnice za srečno vojsko, Pri dalmatinskih in bosanskih železnicah, ki so izredne vojaške važnosti, je zopet naletel na odpor ogrske vlade, ki se jc zarila v ozkesrčno mažarsko stališče, češ da bi nove žcleznice škodovale mažarskim.
Preosnoval jevojnošolozačast-n i k e na Dunaj u Ler jo postavil bolj na praktično podlago. Generalštabni častniki so morali saj nekaj časa služiti pri četi.
In sedaj dvoje njegovih glavnih zaslug!
Rekli smo, da je Conrad že od početka videl v Italiji našega sovražnika, ki nas prej ali slej gotovo napade. Conrad je dosegel, da mu je bilo konečno omogočeno graditi obmejne bramfcene utrdbe proti Italiji. Bog ve, kaj bi se bilo žc. z nami zgodilo, da Conrad ni še pravočasno izdelal utrdb ter pripravil vse za brambo. Rodili pa so se ti načrti žc takorekoč tedaj ko je Conrad bival šc na Primorskem in Tirolskem.
Toda tudi Lahi so utrjevali svojo mejo. Imeli so na razj. olsgo več sredstev kot Conrad. Njih utrdbe so še boljše in modernejše. Conrad je uvidel, da z dosedanjim topništvom teh utrdb ni mogoče premagati. Na tihem si je dal od vojaškotehipškega urada ter od Škode izdelati 3G'5 cm mož-narje. Izkušnje sedanje vojske so dokazale, cla so naši 30'5 cm topovi najboljši kar jih je kedaj bilo. Izvršili so čuda v tej vojski. Skupni vojni načrt je zahteval, da gredo naši možnarji pomagat Nemcem v Belgijo, kjer so porušili trdnjave Namur, Antwer-pen, Longwv, Maubeuge ter tako proslavili avstrijsko ime. »rri Conradu naj se Nemci zahvalijo«, pravi dobesedno pisec knjige IJnser Conrad«. — Ti topovi so pozneje izvojevali slavno zmago pri Dunajcu. Brez Conradovega dela v miru bi naša država svoj boj za obstanek morala bojevati čisto drugače. Če danes Avstrija zmaguje, se ima po večini zahvaliti ne le vojskovodji Conradu, ampak tudi Conradu-organizatorju.
Kako naj, četudi na kratko, označimo način Conradovega vojskovanja v tej vojski? Debela knjiga bo govorila o tem, ko bo mogoče c tem pisati na podlagi dogodkov ter arhivov. Le kratek obris naj tu sledi. Ni nam siccr znan načrt, ki sta ga
napravila naš Conrad ter nemški Moltke. Iz znanih dejstev pa lahko sklepamo, da je bila naša naloga vezati vso ogromno rusko
armado ter tako preprečiti vpad ruskih sil na Nemško. Nemci naj bi medtem obračunali s Francozi in potem bi se mi in Nemci skupno vrgli na Ruse. Naša armada je štela 750.000 pušk, ali 37 pehotnih ter 11 konjeniških divizij proti 110 ruskim pehotnim ter 50 konjeniškim divizijam. Ogromna ruska premoč se kaže tu, posebno, če pomislimo, da ruska divizija šteje 16, naša pa le 12 do 13 bataljonov. Na eno našo havbično baterijo so prišle 4 ruske. Ozkosrčno domačo politiko so morali plačati naši sinovi s svojo krvjo. A Conrad ni obupal. In hvalo smo dolžni presvitlemu cesarju, ki je za generalissima naše vojske postavil nadvojvodo Friderika, ki je popolnoma umeval Conradove odredbe tudi v najtežjih časih. Mirnodušno je Conrad pustil Rusom Lvov, prepustil Przemysl obleganju, sam pa se je umaknil nazaj, da se združi z Nemci ob Nidi. Sedaj se je zopet pričel napad. Toda na zapadu se dogodki niso razvijali tako, kakor se je pričakovalo, Francozi so bili močnejši nego so se nadejali Nemci. Poleg tega so jih podpirali še Angleži. Conrad je ostal zopet sam, le Hindenburgove čete so mu iz Prusije došle na pomoč na levo krilo. In šlo je, Dne 9. oktobra je bil Przemysl zopet osvobojen, naše čete so stale ob Sanu in Visli. Conrad je računal s tem, da se bodo Rusi branili ob Sanu. In res. Tu so se vršili krvavi boji, Uspešno so se borile naše čete, toda Rusi so na Poljskem napadli z ogromno silo Hindenburga v bok. Naši so stali sicer že pod Ivangorodom, a umakniti se je bilo zopet treba, sicer bi bili Rusi od Varšave in Visle raztrgali našo fronto ter ločili nas od Nemcev. Uspeh te naše druge ofenzive je bil, da Rusi niso mogli ob pravem času začeti svoje obečane ofenzive proti Berlinu. Ista se je začela šele en mesec kasneje. Sedaj so začeli zopet prodirati Rusi in zdelo se je, da udro na Nemško. Avstrijec je rad skromen, prav posebno velja to o Conradu. Toda greh bi bil, če molčimo o zaslugah našega Conrada ter naše armade v onih časih. Svet je tedaj bil prepričan, da bo strta nemška armada in da bodo Rusi kmalu, kmalu v Berlinu. Bilo je to novembra 1. 1914. Ilin-denburg bi se ne bil mogel upirati ter braniti s svojimi maloštevilnimi zbori cele pruske in šlezijske mfeje. Rusi v Berlinu — vojska izgubljena. Conrad pa je vedel, da bi bila izgubljena tudi za nas. Ni se obotavljal. Vzel je celo drugo armado iz južne Galicije ter jo vrgel na šlezijsko mejo, da tako zamaši vrzel. Težko je bilo to. Ravno smo osvobodili Przemysl, mislili že na osvoboditev Lvova, pa pride zmagujoči vojski povelje: nazaj! Ljudstvo doma jc mcniio, da se mora sramovati, ko se naSa armada vedno umika. In to razpoloženje je vladalo ravno v času, ko je naš vojskovodja dovršil največje delo požrtvovalnosti radi konečnega skupnega smotra. In v sovražnih deželah so nas zasmehovali, ravno ko smo izvršili žrtev, ki nam je zagotavljala konečno zmago! — Dogodki so Conradu kmalu dali prav. Sledila je naša zmaga pri Limanovi, za katero smo se borili od 28. novembra do 12. decembra ler nemška pri Lodzu. Šlezija in Poznanjska je bila rešena. Rusi so se umaknili na Pilico, Bzu-ro, Nido ter Dunajec. Tu je vladal mir, a v Karpatih je vršal zimski boj, strašen boj. Najhujše so Rusi napadali Boroeviča pri Dukli. Tu je bila najnevarnejša točka fronte. Boroevič je udaril ob času bitke pri Limanovi na Ruse ter prodrl skoro do Pr-zemysla. V zadnjem trenutku se je Rusorn posrečilo zbrati močne čete in Boroevič se je umaknil. Rusi so tedaj napadali, napadali do srede januarja, dokler niso opešali. Tedaj je udaril Conrad ter vrgel Ruse iz Černovic, iz Karpatov, Le v Dukli so se obdržali. Sedaj so napadali Rusi. Za Duklo se je šlo, Od Dukle je bila tedaj odvisna useda naša. In Boroevič je vztrajal junaško, Bili so to težki dnevi karpatskih bojev. Rusom je pričelo primanjkovati municije. pol milijona Rusov je obležalo v Karpatih. Tedaj je prišel Conradov čas.
Bistri Conradov poveljniški vid je takoj opazil šibkost sovražnikovega boka. Od vseh strani so došle razpoložljive čete in Nemčija je dala na razpolago Macken-senovo armado. S tem so nam Nemci plačali našo pomoč. Do zadnje najmanjše podrobnosti je Conrad izdelal načrt in ga pripravil. Rusi so pričakovali napada od juga. Zato je morala armada Pflanzerjeva živahno napadati, da obrne pozornost od zapa-da. Rusi so res šli v past. Hitro so poslali svoje rezerve, ki so jih imeli med Lvovom in Przemyslom, na navidez ogroženo bu-kovinsko fronto. In prav v tem času pa so marširali pred Gorlicami čisto na tihem nemški zbori. 1500 topov je čakalo. Conrad je še enkrat prevozil celo fronto za napad določenih armad nadvojvode Jožefa Ferdinanda in Mackensena — dogovoril sc z voditelji o zadnjih podrobnostih in potem —
Potem so v jutro 2. maja udarile avstrijske in nemške divizije ramo ob rami nad popolnoma presenečenega sovražnika.
Njegovo delo v miru in njegovo delo v vojski je ovenčala zmatfovita bitkn nri Gor-
Hcah in Tarnovu. — Tako zaključuje knjiga »Unser Conrad.«
* * *
Ni pa zaključena še vojska, ni še iz-
?olnjena naloga Conradova. Kako se mi lovenci, posebno te zadnje dni z zaupanjem oziramo tja proti jugozapadu, kjer pojo topovi v svojem peklenskem koncertu. Zdi se nam, da čutimo med seboj vedno bolj duh junaka Radeckega, ki je vzbujal v naših junakih toliko zaupanje, da se poje in se bo pela narodna pesem o Radeckem, dokler bo Slovenec pel svoje narodne pesmi:
Radecki je en prav' gospod,
on bo premagal zmir povsod.
Le. zahvalimo vsi Boga,
Ker nam še Bog Radecka da!
Radeckijevo ime je spojeno z vojsko »tam za laškim gričem«. Hvaležnost slovenskega srca do rešitelja avstrijske in slovenske domovine se kaže v teh kiticah naše narodne pesmi. Tudi Conradova važna življenjska naloga je takorekoč bila: pripraviti Avstrijo za boj proti laški nevarnosti. In zato se prav posebno še vsak Slovenec z največjim zaupanjem zaveda, da naš Conrad, ki ga s ponosom nazivljemo svojega, izvrši do konca svoje delo, ki je je pripravljal v miru ter da ne bo pustil, da bi nad avstrijskimi slovenskimi zemljami kedaj gospodaril Lah-izdajalec! Conrad, mož velikega duha, po volji enak Radeckemu, bodi Radeckega naslednik! V spominu in srcih zvestih Slovencev ostaneš zapisan za vedno. Naše želje in prošnje Te spremljajo! Zvezda očeta Radeckega naj Te vodi, naš Conrad!
fz mm Bojevnikov.
1. Sv. Jurij in Marko v našem bataljonu.
V pojasnilo ne vojakom bodi povedano, da je v vojskinem času bataljon temeljna enota, zlasti še pri planinski vojski, v kakoršni smo mi. Bataljonu je odkazan gotov odsek. 5 do 7 bataljonov tvori 1 brigado, 2 brigadi 1 divizijo, 2 diviziji 1 Kor (zbor), 2 do 3 zbora 1 armado (n. pr. V. A.).
Naš bataljon je dobil povelje za odhod popolnoči. Sv. Jurij je danes, torej se spodobi, da se selimo kot nestanovitni služabniki, ki ljubimo danes tu, jutri tam, smo dejali. Luč in kajenje strogo prepovedano; kajti naš marš je šel mimo cevij in v obsegu sovražnih topov. Sovražni žarometi so do polnoči pridno oblegovali nebo in vrhove, ki so nas krili; zaio je tesna skrb tlačila srce pri misli na nevarnost, in pri pogledu na toliko bojnikov-očetov. Pač nisem bil edini z molkom med prsti. Po par urah, v katerih se ni nobenemu dremalo, nas brez vsake nesreče vzame v varstvo zopet gora, po katere vzhodnem pobočju se je vila strma pot visoko v naše postojanke.
Tal jan je k sreči zaspan! Pač nobena procesija sv. Marka ni bila tako zgodnja in dolga, in molčeča in nevarna, in morda s srcem in mislimi tako blizu Gospodu vojnih trum.
2. Doma in na vojski.
Povsod je silno stokanja in tožb, kako je hudo, kaka draginja, posebno kier ni polnih loncev, kot pred vojsko. Skrb za aprovizacijo nosijo največ naši župani z delavnimi odborniki in duhovniki. Noben župan ne bo pozabil do smrti, da je župani! za časa vojske. Kot plačilo za trud imajo vsi delavci za javen blagor sedaj: da je pridržal najboljšo moko, da je goljufal itd. Nehvaležnost je plačilo sveta! Brezskrbno bivaš v domači vasi, obdeluješ zemljo, mirno spiš na mehki postelji, ker naši junaki noč in dan bude z napeto puško proti so-vragu, mnogok rat do kolen v blatu in snegu, spe v vsej opravi na golih deskah ali mokrih tleh, pripravljeni vsak hip planiti pokonci, ako kličejo straže. Hrana včasih po več dni konserve, ker mnogokje morajo le tovorne živali vse potrebščine znositi po pet in več ur visoko. Koliko trpe uboge živalice, noseče do 100 kg. Vodijo jih stari možje in mladi fantje ponosno stopajoč pred dvema živalima vsaj deloma vojaško opravljeni, ker se zavedajo, da tudi oni pomagajo braniti cesarja in domovino. Najvišje postojanke pa, ko odpovedo tudi tovorne živali, preskrbujejo mladi, krepki gorenjski fantje z vsem. Pri nas vsak dan po trikrat neso hrano za dva voda visoko v strme skalne pečine, med potoni izpostavljeni sovražnim kroglam. Koliko prilike, na podlagi vojnih poročil, v srcu naše mladine buditi ljubezen do domovine! Pa sern vprašal nekje učence, če gospodična kdaj kaj tacega od vojske povedo: Nikoli nič. Naše šole!?
3. Pozdrav,
Trudni po dvadnevnem nevarnem, napornem maršu so naši vojniki nadomestili nek ogrski bataljon; zasedli so strelske jarke, rezerva in druge moči (zdravniška in duhovna in dr.) pa se je naselila v barakah precej za strelskimi jarki, katerih sna-ženje je dalo dosti opravila, ker Mažar je mazar. Na trdih deskah je sladko počival kdor je sploh smel.
Toda po polnoči se oglase topovi, sovražni in naši, zaragljajo puške strojne in navadne. Ko se vsuje še šrapnelska toča po strehah moje barake, sem bil urno na svojem službenem mestu. Opravila smo imeli s tremi ranjenci. To je bil ognjeni krst vseh novincev, ki smo prvič bili na fronti. Sedaj smo se pa že privadili raznemu trpljenju in žvižganju raznih krogel, katerega prav opisati in zapopasli ni mogoče, ako nc slišiš z lastnimi ušesi.
4, Grobovi junakov.
Ker dosedaj edini brigadni vojni kurat biva daleč od bataljonov pri brigadni bolnici v dolini, se pač ni mogel za vse brigati. Tako so padli vojaki pokopani raztreseno, kakor je bilo ravno bolj priročno, mnogi tako, da se grobovi že več ne poznajo. Zato sva z bataljonskim zdravnikom precej poiskala primeren prostor. In sedaj gradimo pokopališče za naš bataljon tako trdno in lepo ob poti, po kateri je hodil kot turist slavni junak Otrobar, da ostane spomenik padlim junakom tudi za blažene mirne čase, ko boste zopet vi, prijatelji naših lepih in veličastnih planin, lahko pohiteli na kraje, kjer sedaj junaki trpe in umirajo, da ropaželjni sovrag ne ugrabi naše svete zemlje. V živo skalo uklesana imena vam bodo budila spomine na hude sedanje čase. Ne pozabite takrat, da so krasne planinke vzklile na zemlji, napo jeni s potom in krvjo junakov.
5. Služba božja.
Dnevi so megleni in deževni, zato vojaška služba tem težavnejša in nevarnejša. Tudi rezerva mora vedno pridno popravljali pota in spopolnjevati utrdbe. Veličastno je izšlo v nedeljo mlado solnce izza snežnih vzhodnih gora in natn prinašalo pozdrave od naših dragih doma. V primernem zavetju pred sovražnikom so se zbrali naši možje in fantje okoli vojne kapelice in se resno pobožno udeležili sv. maiie, »Dober pastir je dal življenje za svoje ovce. Tudi mnogi vaši tovariši so že doprinesli to daritev, za cesarja, dom in svojce. Mi pa bodimo voljno pripravljeni na to. Dobri pastir hodi z nami! Poleg ljubezni nas veže sveta vez prisege.« Kako vzvišen prizor!
Sovražni orel se je oglasil visoko v daljavi, vendar nas ni motil pri sv. opravilu. Tudi ob delavnikih imamo šmarnice zgodaj pred delom.
1 mM novi poziciji.
30. marca 1916.
Kosti slovenskih Janezov bodo pač razstresene po vsem svetu. Po planjavah gaiiških in bukovinskih, po goratih Karpatih, po kršnem Krasu itd. Slednjič so nas potisnili še sera v nebotične snežnike, da tudi na tej fronti pokažemo izdajalskemu lina kakor ludi nižji griči so obsajeni ž njo,
Krasen svet tu! Kakor po celi dolini, tako so tudi nižji gorski obronki posejani z mičnimi vasicami in trgi in obsajeni z vinsko trto. Da, vinska trta! Kamorkoli 3C ti ozre oko, sama trta. in zopet črta. Vsa dolina kakor tudi nižji griči so obsajeniž njo, kjer jc kaj rodovitne zemlje. Vinogradi pa se povsem ločijo od naših. Trte so skoro povsod nasajene v zelo redkih vrstah in s pomočjo žice tako napeljane, da dve vrsti tvorita lepo brajao v podobi strehe ali pa so tri vrste tako urejene, cla dobe podobo črke W. Vmes so široki kraji, kjer pridni kmetic nasadi, kar potrebuje za življenje, ker človek ne živi od same pijače. Vino, ki iu zraste, je zelo dobro in sladko, Tudi sadnega drevja najrazličnejših vrst najdeš v obilici. Pripomnim, cla je tudi način obdelovanja posebno v hribih različen od našega. Motika in plug se sploh malo rabi, skoraj vse se obdeluje z lopatami. — Podnebje je po dolinah in nižjih liribcih zelo toplo, vendar se je letos vsled izvanredne-ga vedno deževnega in mrzlega vremena vse rastlinstvo zelo zapoznilo.
Ljudje so z nami zelo prijazni, ne vem pa, če iz strahu ali iz resnične ljubezni!? Janezom niso posebno všeč, ker se ne moremo nič razumeti ž njimi. Tako nastanejo včasih nesporazumljenja. Neki večer n. pr. jc neki Janez pozdravil z »dober večer« domačo signorino. Reva, ki ni mogoče še nikoli v življenju slišala slovenske besede, jc razumela »brutta vechia« (izgovarja se v narečju: »veča«) — grda, stara — in je jako zamerila. Šele, ko ji neki drug Janez, ki razume neka italijanskih besed, razložil, cla je to naš pozdrav za njih buona sera , sc je prav od srca smejala.
Naša vas in sploh vse vasi okoli se tudi močno razlikujejo od naših. Vas se tišči vsa na enem kupu; hiše so starodavne, stavbe skoraj vse v dva nadstropja. V pritličju so hlevi in kleti, stanovanja so zgoraj. Kakor so pa vse hiše od zunaj uma--zanc in zanemarjene, imajo znotraj zelo lepe sobe. Krite so hiše skoro vse s kamc-nitimi ploščami, katerih sc dobi povsod dosti.
Na obeh straneh, posebno na desni se dvigujejo nebolične gore, nekatere pokrite z večnim snegom. Tukaj bo v kratkem naše domovanje. Izpremcnili so nas
v prave alpine, Dobili smo gorske palice, dereze itd. Kako se bomo kaj gori počutili, bom žc poročal.
Zanimive so tudi tukajšnje cerkve. Cerkvica naše vasi je sicer priprosta podružnica, tem lepša je župna cerkev. Starodavna častitljiva stavba v čistem romanskem slogu je vsa začrnel i od zunaj; zato pa naredi njena prostorna notranjščina mogočen vtis. Posvečena je Brezmadežnemu Spočetju z lepimi stenskimi slikami. Na bližnjem gričku stoji stara cerkvena razvalina s še čisto dobro ohranjenim zvonikom. Za časa francoskih vojsk, kakor ljudje pripovedujejo, je pogorela, in ker se ni nilcdo brigal, da bi jo popravil, je razpadla. Le zvonik še stoji, pa brez zvonov. Od tu je sila lep razgled po dolini, posebno lepo leži pred očmi trg L. s svojimi ličnimi hišami in vinogradi.
Omeniti moram tudi neko imenitno starino. Pod hribom v skali se vidijo kakor ostanki kake cerkve z oltarji. Žal, da si cele starine nisem imel časa od blizu ogledati, menim pa, da je ostanek kake starodavne cerkve, najbrž še iz rimskih časov.
Kakor je tu vse drugače, sc tudi drugače moli. Ljudje so namreč videti zelo pobožni, vsak večer imajo svojo večerno pobožnost. Cerkovnik prižge dve sveči, potem pa zgine za oltar, kakor tudi vsi drugi moški, ženske gologlave, — rut tu sploh ne poznajo — pa ostanejo v cerkvi. Nato molijo sv. rožni venec, moški naprej, ženske odgovarjajo. Ne molijo pa rožnega venca kot mi, da bi pri vsaki češčenamariji pristavljali dotično skrivnost, temveč jo omenijo samo pred prvo češčenamarijo. Nato pojo litanijc in nekatere molitve. Do-čim pa molijo vse drugo italijansko (v narečju), pojo litanijc v čisti latinščini. Nc poje pa eden naprej in drugi odgovarjajo kot pri nas, temveč moški pojo tri naslove »Sancta Maria. S. Mater Dei, S. Virgo vir-ginum, ora pro nobis,« Nato ženske pojo tri vrstice in tako se vrsti dalje. Reči moram, da imajo Italijani zelo dober posluh za petje, ker tu in povsod, kjer sem jih še slišal, zelo lepo poio.
Cerkev se vsak večer — vsa čast — napolni z Janezi. Dočim se italijanska pobožnost začne ob pol osmih, molimo mi pol ure preje rožni venec na glas, nato pa še domačine poslušamo, ko oni začno.
Ker je že vse drugače kot pri nas, je razlika tudi na pokopališčih. Dočim so pri nas na križih navadno tablice z imeni umrlih. imajo tu umetno izrezane trakove čez križ in na njih napise.
V splošnem jc tukaj zelo lepo.
Vid Ambrožič.
(1916,)
(Pismo učitelj a Alojzija Intihar, sedaj enol. prostovoljca.)
Dragi! Gotovo Te bo zanimalo, kako je naše življenje v času, ko imate v zaledju že krasno pomlad in cvetoči maj.
Mi bi na teh velikanih, branikih naše domovine, skoraj ne vedeli, da je pomlad v naravi, ako ne bi zrli v globoke doline in nizke griče solnčne Goriške, kjer je že dolgo vse v zelenju in cvetju. Ob tem pogledu mi prav vedno pridejo na misel verzi Gregorčičeve splošno znane pesmi:
Tu zelen dol in breg, tu cvetje že budi se in ptičji spev glasi se, gore še krije — sneg.
Precl letom dni, ko sva še hodila po soinčnatih gričih lepe Dolenjske, si pač nisem mislil, da bi se mi tako živo uresničili ti verzi. Naši vrhovi so res še vedno beli in daleč naokoli, kamor zrem, povsod sneg in led. Na vzhodu se ponosno dviga mogočni Triglav, ki kljubovalno zre proti soški fronti, kot bi hotel reči: »Ako mi, vero-lomni zahrbtnež, streš eno glavo, se razbiješ ob ostalima ..,«
Dela sedaj nimamo toliko, kakor v zimskih mesecih. Pri nas na južnih pobočjih, se že pojavija novo življenje. Naša sta-nišča, ki so bila pozimi čisto zasnežena, stoje zdaj že prosta na strmih pobočjih; treba jih bo vsled mnogih poškodb, prizadetih po plazovih, temeljito popraviti. Zavarovali sc nam je pa precl vsem treba pro i sovražniku in tako počasi pripraviti na poletno vojsko. — Večkrat nas tudi obišče ob lepih dnevih kak sovražni zrakoplov, da bi tako — nadzoroval naša dela. Toda mi sc mu pravočasno poskrijemo, zakaj žc oddaleč sc začuje ropot motorjev. Skrivaj opazujemo njegovo kroženje nad nami. Posebno lepo se vidijo značilna rdeče-belo-zelena krila, ki jih imajo italijanski zrakoplovi. Kmalu mu pride naproti par naših šrapnelov in hitro jo odkuri, odkoder je prišel. Jutri nam bodo pa pošiljali svoje svinčene pozdrave, ker si jc dobro ogledal naše postojanke, modrujemo med seboj. Toda v naše veselje, topničarjem pa v žalost, je letalec najbrže med svojim be-
par šrapnelov aH granat, ki so pa ponavadi vse mrzle — ne eksplodirajo.
To je naše življenje! Skoro bi rekel bolj dolgočasno kot kratkočasno. Kolikokrat me misli zanesejo v domači kraj ali pa v kraj, kjer sem služboval. Mnogokrat se v duhu sprehajam po vrtu, ki mi je bil v prostem času posebno veselje in kjer sem vedel za. vsako rožo. — Sedaj je maj in kar je z majem v tesni zvezi — prelepe Šmarnice. Morda boš rekel, da sem pozabil nanje. Ne! Ne udeležujem se jih sicer v resnici, telesno, pač pa jih obhaja moja duša vsako jutro ali večer: Pozdravlja jo, Gospo, Kraljico majnika, prva zarja, ki obseva njeno belo, lesketajočo obleko in mesto orgel jo pozdravljajo bučeči lcanoni. Morda boš rekel, da ni okrašena s cvetlicami? Motiš se! Tudi tu skrbi narava za svojo Gospo in tako jo krase mesto šmarnic snežnobelc planike, mesto limbariev avri-kal, ki že prav pridno klije iz skalnatih razpoklin, mesto bršljana modri encian in mesto vrtnic rdeči rododendron. Edina ptička, ki jo tu pozdravlja, je gorski ščin-kavec in le oddaleč mu hoče pomagati zna-nilka pomladi, kukavica. — Kdo ne bi ob tej priliki, ob taki slovesnosti, pokleknil k nogam mogočne Gospe in jo iz dna srca prosil: »Kraljica majnika, Kraljica miru, izprosi nam tako zaželjeni mir in slavno zmago!« ...
iz KoMesa.
Posrečilo se nam je, dobiti od različnih I oda popolnoma zanesljivih strani nekaj novic iz Kobariškega, ki bodo gotovo vse zanimale. Novice so bile sestavljene 12, t. m. ter so torej za to od Lahov še okupirano slovensko ozemije res najnovejše. Iz njih imamo naslednje podatke:
Bovec je po vojski zelo trpel. Hiš jc prav mnogo poškodovanih in posutih. Tudi vse tri tamošnje cerkve so poškodovane. Baje manjka strehe pri vseh treh. Zelo poškodovana sta župnišče in kaplanija. Nekaj važnih cerkvenih knjig je rešil laški vojni kaplan v Plužne. Mnogo so trpeli tudi Dvor, Čez Soča, Koritnica in deloma tudi Plužne. Vendar cerkev v Čsz-Soči ni še toliko poškodovana. — Srednje nad Ročinjem je skoraj popolnoma razrušeno. Precej so trpele tudi hiše v Volčah, Ko-zarščah, Volarjih, Doljah in Gabrijah. — Vasi krog Kobarida so šc vse dobro ohranjene; samo Vršno, rojstni kraj pesnika Simona Gregorčiča, je veliko pogorišče; dne 12. do 13. aprila je je požar do tal upepelk
Odlikovanja.
goni pozabil, kar je videl, ker naslednje dneve zaman pričakujemo topniških dvobojev. Kako jutro ali večer nain pač pošlje
Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo jc dobil nadporočnik 27. pp. Karel Pollak. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnika 7. polj. lop. p. Aleksander Zetting in Štefan Dasovič in nadporočnik 77. pp. Karel Mošna. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: major 7. polj. top. p. Franc Pexidr, nadporočnika 5. drag. p. Viljem baron Hip ssich in Simon conte Fansogna, nadporočnik 47. pp. Viljem Strohmcier, nad-poror nik 2. bos. hcrc. p. dr. phil. Tomaž ! Šušnik, nadporočnik 3, gor. top. p, Albert
Stiger, poročnik 97. pp. Anton Holeček in poročnik 7. polj. top. p. Evgen Buchler. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila narednik 87. pp, Josip Sernec pri mestnem poveljstvu v Lvovu in rač, podčastnik 87. pp. Martin Johan. — Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil pred-mojster 6. polj. top, p. Rudolf Sever. — Železni križ 2. vrste sta dobila stotnik gen. štaba Rudolf Lukanc pl. Savenburg in stotnik 27. pp. Herman Olberg. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2, vrste je dobil tit. ognjičar 30'5 cm možnarske baterije št. 5 Repše Franc.
Odlikovanja pri 7. trdnjavskem topni-Skem polku. Bronasto hrabrostno svetinjo •o dobili topničarji: Mavec Josip, Mohovič Josip, Rutar Mihael, Semolič Avgust, Ško-fič Ivan, Stražišar Ivan, Težak Marko, Ušen Albin, Lavrenčič Ivan, Krančič Anton, Golob Ivan in Benčič Josip.
ZmhvHI vsjsMe, Minilo
Iz včerajšnje seje kranjskega deželnega odbora.
Kranjski deželni odbor je imenom naše dežele čestital zmagovitim in slavnim vojskovodjem, ki na morju in na suhem vodi-;jp naše zmagoslavne, nad vse hrabre čete, katerim se je zahvaliti, da verolomni sovražnik ni mogel udreti v našo deželo. Čestital je vrhovnemu poveljniku naše mornarice Antonu Ha u s u k imenovanju velikim admiralom, ter generalom pl. B o-rocviču in R o h r u , ki neposredno branita kranjske meje, k častnemu imenovanju generalnim polkovnikom.
Vsi trije gospodre so se pismeno zahvalili za čestitko deželnemu odboru ozir, deželnemu glavarju.
Veliki admiral Haus je pisal v slovenskem jeziku:
Marinekommandant,
Dne 12. maja 1916. Visokospoštovani gospod deželni glavar!
Čestitke prebivalstva vojvodine Kranjske izražene v tako toplih besedah so me s ponosom in veseljem napolnile. Prosim Vas, velespoštovani gospod deželni glavar, blagovolite sprejeti za čestitke, ki ste mi jih v lastnem imenu izrazili, mojo najpri-srčnejšo zahvalo ter sporočite tudi isto našim vrlim Kranjcem, ki na suhem in na morju tako častno in hrabro pri branitvi države sodelujejo.
Naj bodo vsi mojega najtoplejšega so-čustva na usodi lepe dežele Kranjske zagotovljeni.
Z velespoštovanjem in srčnimi pozdravi beležim
A. Haus 1. r., Gr. Adm.
Generalni polkovnik pl. Boroevič je pisal:
Deželnemu odboru vojvodine Kranjske v
Ljubljani.
Vojnopoštni urad št. 305; dne 11. maja 1916.
Za zelo časteče me čestitanje k mojemu povišanju izrekam slavnemu deželnemu odboru prisrčno zahvalo. Prizadeval si bom slejkoprej, da branim vojvodino Kranjsko, katere prebivalstvo je s svojim patri-otičnim obnašanjem mojo nalogo bistveno olajšalo, pred vpadom nasprotnika.
Z izrazom posebnega velespoščovanja beležim najudanejše
Boroevičm. p., g. p.
Generalni polkovnik Rohr je odgovoril:
Vaae preblagorodje!
Ves vesel ljubeznjivih čestitk povodom mojega imenovanja, prosim Vaše preblagorodje kakor tudi kranjski deželni odbor, da sprejme mojo najtoplejšo zahvalo.
Z izrazom najodličnejšega spoštovanja
Rohr m, p., g. p.

^■"■Hli
i •'itr.vmo .-r-v I V'-
/j	K .	' j'	I
S' ocavedin* '■> 7
Torcogrvo

*' '»t/. "**» J Mart...-«/'" ram
v--V...V7 s-o


Ca a
izgnano	'\_L-
'W «<	ROV^P.ETO
/	Nsnjf.lj	1-3114
vrfa ^'n.ttjj&so—. Mori,/ff	-,( >7*£w"


i - °/r ti?
l&fi a u n t lararontJss-i&l
t { W
7	^TS^r
'	j nif-.

.»vdiie^A - --1. j Z) "" /*5Tlf,.vii
'v-;/ #%AsTago i^itvf f \ JrS'
Prodiranje na južnem Tirolskem,
Vrhovi Civaron. Undici in Cinične zavzeti, — 2500 Italijanov ujetih. — Lahi metali bombe v Trst. — Naš podmorski čoln obstreljeval plavže na Flbi.
Dunaj, 26. maja. Uradnose poroča:
Naše cele so osvojile v odseku Sagana Civaron, južnovzhodno od Borgo in so priplezale na Cima Undici.
Deli graskega zbora so dosegli v prostoru severno od Asiago nov, velik uspeh. Gorske vrhove cd Corno di Campoverdo do Mcate so zasedli naši. Sovražniku, ki je bežal, smo zadali z dobro zadevajočim topniškim ognjem velike, krvave izgube. Popustil nam je nad 2500 ujetnikov, med njimi 1 polkovnika in več štabnih častnikov, 4 topove, 4 strojne puške, 300 koles in sicer veliko naterijala.
Severno Gd Arsiero smo predvsem prepodil: Italijane iz njih postojank zahodno od Barcarole; naše čete so nato izčistile v boju, k? jc trajal sedem ur, gozde severno od Monte Cimone io so zasedle vrh navedene gore. V zgornjem delu doline Posina smo vzeli Bettale.
Naši letalci armade so metali bombe na kolodvore Peri, Schio, Thiere in Vi-cenz"., metalci mornarice pa na lopo letalcev in v notranje pristanišče Gradeža.
Sovražni zrakoplov je vrgel ponoči veliko bomb na Trst, ki pa niso nikogar zadele in tudi ne povzročile nobene škode.
Mamestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
X
X
Naše prodiranje v Italijo ze danes silno učinkuje. Kolikokrat se je v člankih k splošnemu položaju poudarjalo, da Gor-lice — Tarnov in nato predor skozi donavska vrata dokazuje, da se osrednjima velesilama, ko se jima zdi potrebno in pripravno, povsod nudi gotova možnost, izpeljati prodiralno ofenzivo. Skoro 22 mesecev vojske je minulo, francosko ofenzivo jc prehitel sunek pri Verdunu in sedaj, ko se je čulo o splošni, enotni poletni ofenzivi štirisporazuma, koraka Avstrija v Italijo. Po zmagi nad Rusi, po očiščenju Balkana zmagovita ofenziva proti izdajalskemu zavezniku, ki je pred letom dni menil, cla bo z izprehodom na Dunaj mogel odločiti svetovno vojsko v korist ententi. Za Italijo je ta udarec tem hujši, ker je v zadnjem desetletju, posebno pa v letu 1914, izdala izredno veliko milijonov za napravo fortov in oklopnih utrdb ter za raznovrstno arti-l:erijo. V par dneh pa so naše čete razbile i ajmanj dvanajstorico teh utrdb in zaplenile nič manj kot nad 260 topov. Pa naj Lidijam sami razmišljajo o zasluženem udarcu, ki so ga prejeli, naše čete gredo naprej od uspeha do uspeha.
Tretji armadni zbor je v četrtek vzel mogočne od narave same napravljene in /. vsemi sredstvi tehnike izboljšane sovražne
višinske postojanke med Corno di Campo Verde in Meato, katere je več italijanskih polkov trdovratno branilo. Veliko število ujetnikov in težke krvave izgube branilca nam kažejo, kako velik je italijanski poraz. Iz enega zadnjih poročil našega generalnega štaba se je lahko posnelo, da se je sovražnik postavil vzhodno od doline) Assa, tedaj za prej omenjeni gorski greben, da bi, na zahodnem krilu krit po Asiagu, mogel napraviti tisti protisunek, katerega je Cadorna v listih tolažljivo na-! povedoval, S tem zopet ni nič. V naglici izboljšane višinske postojanke, s katerih je mislil sovražnik, da bo mogel držati pod ognjem dolino Asso in dohode proti Asiagu ter vplivati na naše prodiranje v dolini Brente, so sedaj v rokah zmagovito zasle-dujočega tretjega zbora.
Važni so tudi uspehi skupine, ki napada severno od tretjega zbora, Vzela je Monte Civaron in »Enajsti vrh« (Cima Undici). Civaron so skušali Italijani braniti do skrajnosti, da bi se mogli držati v kotlini Ospedaletto. Prestolonaslednikov zbor je osvojil še ostale utrdbe severno črte Arsiera v odseku zahodno od Astica. V gornji dolini Posina pri Bettale vržene sovražne bojne sile se sedaj ne morejo več umakniti proti Arsieru, marveč se morajo obrniti na jug čez visoko planoto Novegno proti Schio.
Kakor poroča generalni štab, so naše čete pregnale Italijane iz postojank zahodno od Barcarole in zasedle vrh Cimone. Dober pešec pride iz Barcarole v Arsiero v dobri uri, z vrha Cimone vsled serpentin v 114 uri.
XXX
Laško uradno poročilo.
24. maja 1916. Močno je obstreljeval sovražnik včeraj popoldne v dolini Laga-rina celo bojno črto na obeh bregovih Adiže. Ogenj naših topov je ustavil sovražni oddelek, ki je poizkušal v malih skupinah prodirati iz Lizzana proti Marco. Naše čete so zadržale zvečer napad ob Vallarsi v smeri na Monte di Mezzo. Med dolinama Terragnolo in Astico običajen ogenj s topovi. V redu izvedena izpraznitev zgornjega loka Posina in loka Astico je zdaj končana. Čete se zdaj utrjujejo v obrambni črti kotline Arsiero. Uničili smo topove, katerih nismo mogli več odvesti. Sovražnik je pričel včeraj med Astico in Brento ljuto pritiskati na naše postojanke vzhodno Val d' Assa. Umikanje v dolini Sugana, ki se je pričelo 22. t. m. v glavno i obrambno črto, se jc počasi in v redu nadaljevalo tudi včeraj. V Karniji ljuto ob-, streljevanje pri zgornjem Butu. r>fa nst;1-1 lem bojišču nobenega važnega dogodka. . Sovražni letalci so metali bombe na postajo Per la Carnia; več ljudi je žrtvovanih | in tudi nekaj škode na blagu je pevzro-j cene.
Armadno povelje generalnega polkovnika
Boroevi&a. Na obletnico vojne z Italijo je generalni polkovnik Boroevič izdal sledeče dnevno povelje:
Vojak; armade ob Soči! - Jutri bo obletnica, ko nas .je verolonma Italija, ko smo se borili na dragih bojiščih proti premoči, zavratno napadla, da nam zada smrtni udarec.
Če je ta nezvest sovražnik po enem letu vojne bridko razočaran, če se mu kljub njegovi znatni premoči ni posrečilo ničesar priboriti, če danes mi stojimo tam, k er sme strJi v začetku vojne, če so Trst, Gorica in Tolmin trdno kakor skale v naših rokah, tedaj je to Vaše slavno delo m Vaša nesmrtna zasluga.
Božja kasen se bliža nasprotniku, katerega so Vaši udarci omajali. Vaši tovariši na Tirolskem so ga vrgli precejšen kos nazaj, nekaj tisoč ujetnikov, dosti iopov in velik vojni plen je v naših rokah.
Prav kmalu bo tudi armada ob Soči zbrala sadove svojih naporov. Vaše že ves čas izpričano junaštvo mi daje poroštvo, da bo Vaše delo uničevalno.
Na bojišču, 22. maja 1916, Generalni polkovnik pl. Roroevi6.
Uspehi na črti Arsiero—Asiago, Dunaj. Poročevalci vojnega tiskovnega stana 26. t. m. poročajo: Naše čete se vale izrabljajoč prejšnje uspehe vztrajno proti laškim glavnim trdnjavam. Sistematično napredujejo proti Asiago in Arsiero, S padcem Chiese se je pridobil prostor na cesti proti Selno. Napreduje se na vseh cestah, ki vodijo na laško ravan. Odbiti so vsi poizkušeni protinapadi Italijanov,
Strašno streljanje naših topov na Lahe. Curih, Iz Milana: Italijanski listi objavljajo obširna poročila po izpovedih ranjencev o strašnem učinkovanju avstrijskih topov na laške črte, »Secolo« objavlja pismo nekega vojaka spisano v kratkem odmoru med velikim ponočnim napadom od 21. na 22. majnika v južnih Tirolah. Izvaja: Avstrijske postojanke so bruhale neprekinjeno reko krogelj na italijanske črte. Divji dež jekla traja že 28 ur in zavija vse v gost pajčolan plina in dima. Pokanje razpokajočih krogelj je tako strašno, da je veliko vojakov zblaznelo. Razdelili so med vojake jeklene ščite, da jih vsaj nekoliko varujejo.
Obramba Cadorne, Genf. Cadorna razpošilja dolgo pojasnilo z ozirom na ljute obdGlžitve Giolitti-jevega časopisja in glede na napade na italijansko vojno vodstvo. Izvaja, da se je pripravljal sovražnik na prodiranje na Tri-dentinskem osem mesecev, da je zelo izboljšal tam železniške proge, gradit nova pota ustvaril nove čete in se ojačil s četami z drugih bojišč. Avstrijska armada je bila kot napadalec na boljšem, ker branilci niso vedeli, kje se namerava prodreti in so morali zato zbrati rezerve daleč za bojno črto. Zdaj, ko so se pregledali načrti, je tudi mogoče uporabiti rezerve, da se zadrži prodiranje sovražnika.
Laški generalni štab se umakni! 5z Verone v Brescio,
Curih, Neue Ziiricher Ztg.« poroča iz Chiasso s pridržkom: Potniki, došli iz italijanskega vojnega ozemlja pripovedujejo, da je premeščen italijanski generalni štab iz Verone v Brescio.
Lahom manjka višjih častnikov, Berlin, V Vcroni bi se bila morala pričeti 23. majnika razprava proti polkovniku Festa, ki je obdolžen poneverbe. Razpravo so nenadno odgodili, ker so odpoldicali predsednika na bojišče, kjer manjka višjih častnikov.
Lahi pravijo, da jim pride 3 ntHijone P-jsov na pomoč. Lugano. Iz Milana: Časopisi tolmačijo razburjeni narod, da prihr.i.-.io Italiji na io-
Petrogradu sodijo, da jc končano prodiranje oroti Italiji in da Italijani ne potrebujejo razbremenitve od strani Rusije. List nevolj-no odgovarja, da se avstrijsko prodiranje še ni umirilo, marveč se avstrijska armada utrjuje in prevaža svoje topove dalje. Zdi se, da je izdajala Avstrija za rusko uporabo drugačna poročila kot drugod. Italija zaposluje zdaj več kakor polovico avstrijske armade; zato je napočil trenutek odločnega napada s strani Rusije.
Žrtev poraza na južnem Tirolskem.
Rim. (Kor. ur.) Uradno: Generalni poročnik Roberto Brusati, ki je bil že 13. maja postavljen na razpolago, je po sklepu ministrskega sveta vpokojen, Brusatti je poveljeval prvi skupini, ki je operirala na južnem Tirolskem,
Vpokojeni laški generali, Curih- »Neue Ziiricher Zig.« javlja iz Milana: Tri generalne poročnike so vpo-kojili z ozirom na umikanje laške armade. Vpokojiti nameravajo še več višjih častnikov.
Nemiri v Turinu in v Milanu, Nad Milanom proglašeno oblegovalno stanje, Gesn. V Turinu so priredili ob obletnici vojske socialisti velike demonstracije proti vojski. Na glavnih cestah je bil zaprt promet več ur. Zaprli so veliko oseb.
Curih. V Milanu so razglasili oblegovalno stanje. Milančani so namreč na burnih shodih zahtevali, naj se odstavita Salandra in Sonnino in sprejeli resolucije, naj se takoj konča prelivanje krvi. Policija je razpustila vse shode. Sodno preiskavo so uvedli proti govornikom in proti predsednikom shodov, Milančani so zelo razburjeni.
Cela severna Italija vojno ozemlje. Lugano. Ozemlje severno od železniške proge Benetke—Padova in Padova—• Mantua je proglašeno za vojno ozemlje in s 24. majnikom zaprto nevtralcem.
35.000 beguncev v Vicenci, Lugano, V Vicenco je došlo 26. t, m. 35,000 beguncev, ki so zapustili domačijo popolnoma presenečeni in niso zato vzeli
ničesar seboj. Z begunci se postopa tako; kakor z interniranci, ker hočejo zabraniti širjenje razburljivih govoric.
Iz Vicence pošljejo begunce v južno Italijo, Curih, Begunce vozijo iz Vicence v južno Italijo, da se napravi prostor bodočim beguncem.
Zmajana laška vojska, Curih. »Tagesanzciger« piše: Vsa italijanska vojska je težko zmajana, Vedno nujnejši klici na pomoč časopisja v Milanu bolj odgovarjajo resnosti položaja, kot ne-verojetne umetne besede poluradnega časopisja,
Genf, Pariški »Guerre Mondiale« omenja: Veliko število zaplenjenih topov in ujetnikov dokazuje, da je nastala v laški armadi panika ali pa vsaj nered.
Francosko časopisje sc razburja nad našimi
uspehi in daje dobre nauke Rusom, Geni, Pariški listi pravijo, da je avstrijsko prodiranje na italijanskem bojišču le mogoče, ker so pritegnili Avstrijci veliko čet z ruskega bojišča. Pariško časopisje se jezi na rusko vojno vodstvo radi nedelavne obrambe. Rousset in Vereaux pravita, da je nedelavnost Rusov skrivnostna, »Temps« beleži, da so Avstrijci lahko močno oslabili neko gotovo bojno črto, kjer se iz gotovih razlogov nič ne boje, »Republicain« ojstro piše: O Rusiji se čisto nič ne ve; ta molk i sc more le s težavo poj? sni H. Kaj počno na-S ši zavezniki z vojaki, ki jih imajo dovolj, kakor je izjavil poslanec dume Šingarev ministroma Viviani in Thoinas. Saj tvori li:. milijona vojakov na 1500 km dolgi bej-

j	moc znatne fmc	kar
j	najkasneje v c::era ali v dveh d
!	coio« ze!o trdi, da je zbrala Rt*
!	3 milijone mož z p. •ažL
It:
ir.riatto
J.e zaste in njegi nr
m cm patkin izgovarjati žejo, da žive Rusov v Ar.,i ni sovra:":n:k Francoze ,-p
Klav:
so
! tovr.r; L-bo vre o Ji po
dobra, Kuro-udi ne morejo
M »irorr
rame
i ne
o k-j nc pok. -:? Napadi i*r».a; glav-i napada
;ke,
so ;


'..on
•'e
iia iz j c-trodrada poročilo, i ; i/.v
nc napovedi Italije. Zadovoljni so pa, ker italijansko mirovno društvo slavi javno obletnico in graja tiste, ki niso z vojsko zadovoljni. Listi objavljajo dolga poročila o slavlju obletnice v Rimu.
Ministrski svet v Rimu.
Geni, 26. maja. Tukajšnja »Tribuna« izve iz Rima: Včerajšnji štiriurni ministrski svet se je med drugim bavil s položajem na Tridentinskem. Vojni minister je izjavil, da je položaj zelo resen, ni pa vznemirjajoč, ker je vse odrejeno, da se sovražnika zadrži ob glavnih postojankah.
Giolitti pozvan h kralju.
Berlin. »Magdeburgische Ztg.« javlja iz Lugana: Govori se, da je pozvan h kralju Giolitti. V Rimu se razvija močna kriza.
Giolitti se zopet poprime politike.
London 27. maja. (K. u.) Dopisnik v Rimu poroča listu »Morningpost« o po-vratku Giolittija v politično življenje: Ne prikrivajmo si da niso le na Angleškem v gotovi meri nezadovoljni z načinom vojskovanja in da lahko opozicija izkoristi vladajočo nezadovoljnost.
Uničene predilnice v Pordenone.
Velikanski požar je uničil v Pordenone benečanske predilnice. Škode je nad 1 in pol milijona lir.
M podmorski čoln pred Elbo.
Naš podmorski čoln je uspeino obstreljeval 23. t. m. zjutraj važne plavže ▼ Porto Ferraio na otoku Elba. Obrežna baterija je brez učinka streljala nanj. V zvezi z obstreljevanjem je potopil podvodni čoln italijanski parnik Washington.
Poveljstvo mornarice.
vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. Uradno se poroča:
Neizpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. \
Berlin, 26. maja. Veliki glavni stan:
Nobenih bistvenih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
24. majnika. Pri otoku Dalen so poizkušali Nemci napadati naše prednje jarke, a vrgel jih je naš ogenj z izdatnimi izgubami. Pri Bašlaki (do 8 km severnovzhodno od železniške postaje Olika) je napadla avtrijska straža naše poizvedoval-ce, ki so izvedli protinapad z ročnimi granatami in prisilili sovražnika, da je zbežal. Na ostali bojni črti od zaliva Riga do rumunske meje se položaj ni izpremenil.
v NOVA RUSKA OFENZIVA?
Kodanj, 26. maja. Zadnje tri dni je zopet izostala vsa pošta iz Rusije. Tukajšnji krogi spravljajo to v zvezo z važnimi dogodki v Rusiji. Znaki kažejo na to, da so Rusi spravili ogromno čet na svojo zahodno bojno črto.
RUSIJA NE MISLI NA POSEBEN MIR.
Lugano. »Corriere d' Italia« objavlja: Novi zastopnik v Petrogradu se je razgovarjal z uglednim ruskim državnikom, ki je izjavil med drugim, da so vse govorice v nevtralnem ozemlju o ruski miroljubnost:, raztrosili Nemci in da to vsak trezni opazovalec položaja lahko sam izprevidi. Mir z Nemčijo zadene na nepremagljive težave, dokler se ne reši vprašanje Poljske. Če pripade Poljska Nemčiji, bi najvažnejša središča Rusije Kijev, Moskvo in Petrograc Nemci trajno ogrožali. Poljsko so za nasip uporabljali že od časov Katarine II. Na drugi strani se pa Nemčija nikakor ne odpove velikih ugodnosti, ki jih dobi po Poljski. Dokler se popolnoma ne izčrpa nemška odporna moč, ni misliti na sporazum v tem vprašanju. Prej bi bilo misliti na sporazum z Avstrijo — a ne glede na zvestobo, ki jo je Rusija dolžna pogodbi, sklenjeni v Londonu, ne smatra ruska vlada habsburške monarhije več za neodvisno državo; tudi tu bi se izjalovila vsaka posebna pogodba na ugovoru Nemčije. Na podobne težave zadene vsak poizkus, da se doseže sporazum s Turčijo posebno glede na vprašanje Dardanel. Če ostanejo namreč morske ožine Turkom, pomenja to, da bi nadzorovali Nemci izvoz žita. Nemčija bi dobila tako ključ do Črnega morja, Rusija bi pa izgubila svojo gospodarsko, ž njo pa tudi svojo politično neodvisnost.
IZ RUSKE DUME.
Kodanj. »National Tidende« javlja iz Petrograda: Ministrski svet je odobril postavo o vojnem dohodninskem davku, kakor sta jo sklenila državni svet in duma. V dumi se je ustanovila nova stranka: skupina agrarcev, ki šteje 40 poslancev; vodi jo Šerbetov.
KATOLIŠKA GARNIZIJSKA CERKEV V LUBLINU.
Dunaj, 26. maja. (Kor. ur.) Vojno vodstvo je izpremenilo v Lublinu rusko glavno
pravoslavno cerkev v katoliško garnizijsko cerkev. Cerkev je bila zapuščena.
SODNA RAZPRAVA PROTI TOLSTOJEVIM PRISTAŠEM. Petrograd, 26. maja. List »Birževije Vedomosti« piše, da se vrši pred moskovskim vojnim sodiščem razprava proti 28 pristašem Tolstojevih protivojnih načel; obtoženi so, da so sestavili in razširjevali oklice.
ANGLEŽI BI RADI KOPALI RUDO NA URALU.
Amsterdam. »Courant« javlja: Neki angleški konzorcij ponuja ruski vladi 1500 milijonov rubljev za monopol v 350 ural-skih rudnikih zlata, platine, železa in bakra.
Boji D9 zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. maja. Uradno se poroča:
Na levem bregu Moze smo odbili na->ad z ročnimi granatami Turkosov zahodno od višine 304.
Na vzhodnem bregu Moze smo nada-jevali uspešne napade. Razširili smo naše >ostojanke zahodno od kamnoloma, prekoračili smo sotesko Thiaumont in vrgli sovražnika še dalje južno od utrdbe Douaumont.
V	teh bojih smo ujeli zopet 600 Francozov in zaplenili 12 strojnih pušk.
Pri Loivre, severozahodno od mesta Reims, so izvedli Francozi brezuspešni napad s plinom.
V	dnevnem poročilu 21. majnika omenjeno, južno od Chateau Salins sestreljeno sovražno letalo je peto, ki je je premagal poročnik Wintgens v zračnem boju.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
25. maja ob 3. popoldne. Precej živahen boj s topovi na levem bregu Moze v odseku višine 304 in na bojni črti Mort homme — Cumieres. Francozi so napredovali ponoči v boju z ročnimi granatami v malih gozdih vzhodno od vasi Cumieres. Nemci niso podvzeli nobenega napada. Na desnem bregu Moze so se ustalili Nemci po močnem napadu v francoskem strelskem jarku severno od kamnoloma Hau-dromont. Pri Douaumontu se na obeh straneh ljuto obstreljuje, a pehota ni delovala. Na ostali bojni črti je bilo ponoči primeroma mirno.
Ob 11. ponoči. Podnevi se je ojačil na levem bregu Moze ogenj sovražnega topništva na naše postojanke višine 304. Nemci so izvedli na desnem bregu več napadov med gozdom Haudrecourt in selom Thiaumont. S težkimi izgubami smo odbili vse napade izvzemši na eni točki, kjer so se polastili sovražni oddelki dela jarka. Pri Douaumont se nadaljuje z veliko lju-tostjo delovanje topništva. Na nekem drugem mestu so povzročili naši daleč noseči topovi požar v skladišču blaga pri Haudrecourt. Naš letalec je sestrelil v zračnem boju Fokerjevo letalo, ki je padlo pri Vaux v sovražne črte. Razvil se je tu boj naše s skupino nemških letal; dve letali smo resno poškodovali in ju prisilili, da sta se morali izkrcati.
Francoske krvne žrtve pri Verdunu.
Curih. Angleški in nevtralni poročevalci v Švici potrjujejo poročila o strašnih izgubah Francozov pri Verdunu. Strašne vrzeli so povzročili boji ne samo četam, ki so se vojskovale v prvih črtah, marveč tudi rezervam. Celi oddelki so bili dobesedno pokošeni. Gotovo so izgube Francozov dvakrat višje, kakor jih uradno priznajo.
Sodba nevtralnega generala o Verdunu.
Budimpešta. Posebni poročevalec lista »Esti Ujsag« je govoril z nekim nevtralnim generalom o nemških napadih pri Verdunu, ki je izjavil: Ni misliti na to, da opusti Nemčija prodiranje pri Verdunu, ki sicer ne napreduje hitro, a ugodnosti se le ne smejo podcenjevati. Nemci so obkolili Verdun že v polkrogu; vsako ped sovražne zemlje obsipavajo s krogljami. Pri Verdunu stoji zdaj približno en milijon francoskih vojakov, vojno vodstvo je namreč za-povedalo, naj se trdnjava drži za vsako ceno. Strašno je veliko opustošenje in grozne žrtve ljudi, ki so jih povzročili nemški topovi v francoskih vrstah. Francoski topovi ne nesejo tako daleč, da bi dosegli strašne nemške topove. To je vzrok, zakaj Nemci ne opuste obleganja Verduna, ker mora prej ali pozneje trdnjava pasti. Nemčija izgubi tam le malo ljudi, Francozi pa tudi ne morejo večno pošiljati rezerv tja.
Gallieni umira.
Iz Rotterdama: Stanje prejšnjega vojnega ministra se je po operaciji tako poslabšalo, da se mora pričakovati njegova smrt,
Belgija in Rusija.
Havre, 25. maja. (Kor. ur.) Belgijska vlada je priredila obed ruskemu poslaniku. Belgijski zunanji minister je izjavil, da bo Belgija vkljub strašni vojni stiski sledila vzoru svoje občudovanja vredne vladarske
dvojice in prenesti vse, da zopet dobi popolno neodvisnost, Državni svetnik knez Lobanov je izjavil, da se je Rusija zavezala Belgiji zagotoviti nevtralnost in bo le pod tem pogojem sklenila mir.
Cerkev io državo no Francoskem.
Preobrat?
Frankobrod, 25. maja. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Basla: Na dvorišču sedanje pariške justične palače stoji slavna Sainte-Chapelle, v katerih so v prejšnjih letih po sodnih počitnicah brali sv. maše. Po ločitvi cerkve in države se je 22. maja prvič zopet brala slovesna sv. maša v spomin v vojni padlih sodnikov in odvetnikov. Sv, mašo je dal brati disciplinarni svet odvetnikov. Sv, obred je imel pariški nadškof kardinal Amette. Zraven je bil tudi predsednik Po-incare. Pri tej priliki se je kardinal zahvalil predsedniku republike in oblastem, da so pri tej priložnosti mojstersko delo go-tiškega stavbarstva zopet postavili v službo vere in je opomnil, da je cerkev sezidal kralj Ljudevit Sveti, ki ni bil saimo izvrsten vojak ampak tudi pravičen vladar v miru. Pariško radikalno časopisje je nekoliko v skrbeh radi te slavnosti, ki sta se jo udeležila Poincare in njegova soproga. Bonnet Rouge pravi, da je to preobrat in predpriprava za konkordat s sv. stolico.
Dogodki oa Balkanu.
Bolgarsko uradno poročilo.
Soiija, 26, maja. Glavni stan javlja:
Močno streljanje s topovi na obeh straneh 23. in 24. maja na bojni črti Dojran-Gjevgjeli. Naše topništvo je prisililo sovražno baterijo južno od vasi Majadag, da je morala utihniti in je prisililo sovražne strelce, ki so se razvrstili zahodno od navedene vasi, da so morali zapustiti svoje jarke.
Naša patrulja je napadla 25 mož močno francosko patruljo in jo pregnala iz vasi. Palvič, ki leži na južnem pobočju Belasice.
Sovražna letala so vrgla 24. maja bombo na Gjevgjeli, drugo bombo pa južno od vasi Petrovo, škode ni nobene. Zjutraj istega dne je priletelo pet sovražnih letal nad Hanti. Vrgla so več bomb na mesto in okolico; nekaj domačinov je ranjenih. Naši zrakoplovi so se dvignili, napadli sovražnika in ga prisilili, da se je hitro obrnil. Eno letalo sovražnika je padlo poškodovano na grška tla.
Francoski letalci v Macedoniji.
Solun. (Kor. ur.) Francoski letalci so metali 25. t. m. zjutraj bombe na Xanti, Veleš in na Skoplje in so povzročili škodo. Vrnili so se vsi letalci v dobrem stanju.
Solun zapustilo že 22.000 oseb.
Carigrad. Solunčani še vedno zapuščajo svoje domače mesto. Solun in okolico jc zapustilo že 22.000 oseb.
Francoska nasilstva na Grškem.
Atene, 26. maja. »Nea Imera« poroča, da so bili na povelje poveljujočega francoskega generala v Solunu pozvane grške oblasti in prebivalci štirih mest, med njimi Kilindira in Karasule, da nemudoma zapuste ta ozemlja. Mestne oblasti in tudi prebivalci Kilandira in Palarosa, ki so ugovarjali in se branili slediti francoskemu povelju, so s silo odvedli, vse imetje in premoženje teh prebivalcev teh krajev pa zaplenili. Niti najmanjše stvari niso smeli vzeti s seboj. Vlada jc sklenila, da se to pot ne bo zadovoljila samo s protestom.
XXX
Rumunski unionisti se bodo oglasili.
Bukarešt, 25. maja. Po dolgem presledku jc federacija unionistov danes časopisju poslala objavo, da se bo z vsemi sredstvi borila proti dogovoru s Turčijo in Bolgarijo.
Rusko-rumunska pogajanja.
Bukarešt, 25. maja. Rumunsko vojno ministrstvo je zopet poslalo svoje zaupnike v Rusijo, da se vnovič pogajajo za prevozno dovoljenje za angleško blago, katero je Rumuniji poslala Anglija in sedaj stoji v Vladivostoku.
Pašič gre v Bukarešt.
Bukarešt, 25. maja. Sofijska »Balkanska Pošta« poroča, da je bivši ruski poslanik v Srbiji knez. Trubeckoj odpotoval v Odeso, odkjer gre skupno s Pašičem v Bukarešt, da se po naročilu ruske vlade pogaja s Bratianujem.
Šebeko — ruski poslanik v Bukareštu.
Bukarešt, 26. maja. »Eclair des Bal-cans« poroča, da pride na mesto Poklew-ski-Koziela prejšnji dunajski ruski poslanik Šebeko. List pravi, da je bil Poklewski med ententinimi poslaniki, ki svoje politike ni vodil s plačanimi ljudmi.
Filipescu se umakne.
Bukarešt, 26. maja. »Eclair des Bal-cans« poroča, da se Filipescu umakne iz političnega življenja. Svojo srčno napako gre zdravit v Mannheim in jc avstrijsko in nemško vlado prosil za prosto pot.
Mila.
Diktator za živila.
Berlin, 25. maja. (Kor. ur.) V prora* čunskem odseku je danes prvič govoril predsednik vojnega zavoda za preživljanje pl. Batocki. Ne sme se pričakovati, da se vse razmere nenadoma izpremene ali zboljšajo, ker se jih ne da kar tako pre-i drugačiti niti če udariš s pestjo ali pritisneš s prstom. Posebno važno bo skupno sodelovanje novega urada z oblastmi zveznih držav, vojaške in civilne uprave. Ena takih nalog bo s pomočjo občin po velikih mestih urediti hrano v množicah. To se je obneslo v Belgiji. Pritegniti bo treba novih' rezerv. Slabih razmer je največ kriva lanska letina. Predsednik je prosil, da naj dovolijo, če bo morda prosil za večje denarne vsote za nov urad.
Cenzura.
V zbornici so vnovič vsi govorniki ostro kritikovali cenzuro nevojaških zadev in so zahtevali, da naj kancler prevzame zanjo odgovornost. Državni tajnik dr< Helfferich je izjavil, da so vsi teh misli, da je cenzura potrebno zlo, dokler pač traja vojna. Vlada se že dalje časa trudi za izboljšanje cenzure. Upa, da se bo cenzuro omililo tako; da jo polagoma odpravijo.
Cesar pri kanclerju.	1
Berlin, 25. maja. Cesar je bil zjutraj eno uro pri kanclerju. Pri obedu so bili poslaniki nemških držav in državni tajniki.
Poljaki v Nemčiji.
Berlin, 25. maja. (Kor. ur.) Pri razpra«. vi o izpremembi društvenega zakona je zastopnik Poljakov predlagal, da naj se črta »poljski pargraf^, ker se gre poljskemu narodu za eno najsvetejših političnih' vprašanj.
Ministerialni ravnatelj I.evvald je izjavil, da zakon pade, če se sprejme poljski predlog. V tem času vlada ne more dovoliti boja o narodnosti in jeziku.
Centrum je predlagal, da naj kancler predloži zakonski načrt, ki odpravlja jezikovni paragraf. Govornik centruma je izjavil, da ni razloga, da se nova orientacija glede poljske politike odloči za čas po vojni. Skeptično mora človek gledati na to odlašanje sedaj, ko so se vojni cilji vendar nekoliko zjasnili. Kancler je bil izjavil, da zasedenih poljskih krajev ne bodo dali več iz rok. Ne bo se dalo vzdržati, da se razmere v kongresni Poljski pravno načeloma čisto drugače uredi kakor v notranjosti države.
Odsek je sprejel centrumov predlog proti glasovom narodnih liberalcev in konservativcev.
Dnevne novice.
-f Slovesno proslavimo 50letnico bitke pri Kustoci! Lahi beže na celi črti! Kako utriplje ob teh poročilih srce vsakemu Slovencu. Ali ni letošnja 501etnica bitke pri Kustoci ob teh dogodkih nekaj, kar nas more vse dvigniti, da to 50letnico v pravem avstrijskem in slovenskem duhu v središču Slovenije kar najsijajnejše proslavimo. Ob SOletnici bitke pri Kustoci naj čuje cel svet klic Avstriji zvestih Slovencev. V par dneh se bode v Ljubljani sestavil slavnostni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za slavnost 24. in 25, junija. Slavnosti se bodo v spremstvu svojih županov udeležili tudi veterani iz laške vojne leta 1S66. To slavnost pa naj krase tudi naše narodne noše, ki naj tako utisnejo slavnosti naš domač značaj. Podrobnosti o slav-nostih v kratkem sporočimo. Že danes pa kličemo: Slovenci in Slovenke, 24. in 25. junija v Ljubljano!
|-Nadvojvoda Leopold Salvator povišan za generalnega polkovnika. — Cesar pohvalil topničarje. »Streufflers Militar-blatt« javlja: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je milostno blagovolilo izdati sledeče Najvišje lastnoročno pismo:
Ljubi gospod nečak feldcajgmojster nadvojvoda Leopold Salvator!
Imenujem Vas za generalnega polkovnika in Vam čestitam na sijajnih uspehih, ki jih je priborila Moja vrla artiljerija.
Franc Jožef, m. p,
-j- Novi tajni svetniki. Njegovo Veličanstvo cesar je podelil dostojanstvo tajnega svetnika generalu pehote Henriku Tschurtschenthaler pl. Helmheim, fcm. Viktorju pl. Scheuchenstuel, admiralu vitezu pl. ChmelaF, generalu kavalerije Ignaciju pl. Korda in generaloma pehote Jožefu Roth in Arturju Arz pl. Straussenburg.
-f- Sv. birma slovenskih begunskih otrok v begunskem taborišču v Brucku o. L, Na poziv priskočili našim begunskim otročičem kot botri in botrice na pomoč, so se oglasili med drugim tudi taki p. n. da-rovatelji, ki so poslali svoje darove z naročilom, uporabiti jih samo za onega otroka, kateri jim bode kot birmanček odločen. K temu upozarjamo te gg. darovalce, da je izpeljava te naklonitve v tem kratkem času nemogoča. Tudi bi ne bil dosežen prvotni namen, namreč pomagati in obdarovati vseh 700 otrok na isti način in v isti meri. Da se
pa to kolikor mogoče v popolni meri izvrši, prosimo nujno vse blage darovatelje, da stavijo svoje že poslane darove v navedenem smislu na razpolago, ker bi v nasprotnem slučaju utegnili čutiti se nekako zapostavljeni oni otročiči, katerim sreča ni bila mila, da jim je namenila večji znesek v dar. Tudi veličasna enotnost te cerkvene slav-nosti bi se drugače težko vzdržala, ker bi c. kr. uprava taborišča pri najboljši volji ne mogla vseh zadovoljiti in še manj vsakemu birmančku priskrbeti ravno tak dar, ki odgovarja poslanemu znesku. Temveč tu je le mogoče obdarovati vseh 700 nedolžnih otročičev na jednak način. Način obdarovanja in imena darovateljev se bodo pravočasno objavila. C. kr. uprava begunskega taborišča se sicer obrne do vsakega da-rovatelja še s posebnim spisom.
-f Čestitke III. zboru. Graški cesarski namestnik je, kakor poročajo graški listi, čestital fml. vitezu Krautwaldu k uspehom III. zbora: »Vašo ekscelenco prosim, da povodom velikih uspehov od Vaše ekscelence vodenega, v bojih izkušenega III. zbora, v imenu prebivalstva Štajerske prejmete najsrčnejše čestitke.« — Vitez Krautwald se je v svojem imenu in v imenu svojih čet takoj brzojavno zahvalil. Zahvalo konča z besedami: Nepozabljivo junaštvo teh čet nam bo z božjo pomočjo tudi nadalje odpiralo pot v sovražnikovo deželo.«
-j- Iz seje kranjskega deželnega odbora z dne 26. maja 1916. S 1. junijem se izplača deželnim uslužbencem, užitninskim uslužbencem, cestarjem in s stalno plačo nameščenim odgonskim sprevodnikom enkratna vojna draginjska podpora v isti izmeri in v istem obsegu kakor 1. marca 1916. — Povodom birme v goriškem begunskem taboru v Brucku ob Litvi nakloni dežela 300 K botrinje. — Poročila deželnega glavarja o ukrepih ex prasidio v zadevi vojnega posojila — zlasti o tozadevnih dovolitvah občinam in odobritvah komunalnih posojil pri deželni banki — se vzame na znanje in se vsi tozadevni koraki, ukrepi in odloki odobre. ■— Otroškemu zavetišču »Jožefinum« v Tržiču se dovoli 1000 K podpore. — Deželni glavar poroča o konferenci, ki se je vršila dne 15. maja pri deželni vladi v Ljubljani v zadevi ureditve prometa s klavno živino, o ustanovitvi »Kranjskega deželnega mesta za nabavo klavne živine (Krainische Lan-desstelle fiir Schlachtviehbeschaffung)« za čas provizorija in o ustanovitvi deželne komisije za promet z živino. Poročilo se vzame odobruje na znanje in zastopnikom deželnega odbora v komisiji se imenuje deželni odbornik dr. Lampe, njegovim namestnikom pa dež. kmetijski veščak Bartol.
—	Pobiranje nad 20% cestnih okrajnih doklad v letu 1916 se dovoli provizorno proti naknadnemu odobrenju deželnega zbora nastopnim cestnim okrajnim odborom: Bled (28%), Škofja Loka (30%), Kočevje (25%), Velike Lašče (30%), Krško (30%), Ljubljanska okolica (23%), Logatec (25%), Metlika (30%), Tržič (25%), Vrhnika (30%), Ribnica (30%), Trebnje (27%), Višnja gora (26 %), Žužemberk (30%). — Za pogorelce v Dragi pri Ribnici se dovoli 4000 K podpore. — Cestnemu okrajnemu odboru vrhniškemu se dovoli najetje posojila 200.000 K za poplačilo dolga, ki ga ima cestni okraj pri deželnem melioracijskem zakladu.
-f- Darovi za birmance v begunskem taboru v Brucku ob Litvi. Neimenovana gospa iz Ljubljane 6 K, gospa Helena Štele, Ljubljana, 20 K, neimenovana 2 K, Ivan Drašler, črnovojnik, Borovnica, 4 K, Fran Silvester, Vipava, 5 K, Ivan Šašelj, župnik, Adlešiči, 10 K, Marijana Gragur-ka, Dole-Borovnica, 10 K, dekliška Marijina družba v Domžalah 20 K, ženska Marijina družba v Domžalah 20 K, Matija Blažič, črnovojnik v Gross-Reiflingu na Štaj., 10 K, Antonija Povše, Gradišče, p. Dole pri Litiji, 6 K, Fran Cvek, Matulje, 5 K, Ivana Bizjak, Škorkola-Št. Peter-Trst, 5 K,
—	»Kino-Central« 100 K, — Ant. Lovšin, župnik Radomlje, 5 K, — Neimenovana gospa 5 K, — Neimenovani 6 K, — Neimenovani gospod 10 K, — Neimenovan duhovnik, Ljubljana, 10 K. — Kdor bi želel se kaj darovati v ta namen, naj pošlje hitro kar naravnost na naslov: Hochwiirden Kerrn Dechant Berlot im k. u. k. Fliicht-lingslager Bruck a. L.
-u Društvo »Dobrodelnost«. Deželna vlada kranjska je odobrila pravila društva > Dobrodelnost« v Ljubljani. Namen novega društva je predvsem skrbstvo za žrtve vojske: invalide, vdove in sirote. Obširnejše o namenih in delovanju društva pozneje,
— Žiri. Občina Žiri je imenovala v svoji seji dne 21, maja t. 1. Svetozarja Bo-roeviča pl. Bojna svojim častnim občanom. Ime junaka, ki je obvaroval naše slovenske kraje pred sovražnikom, nai ne izgine iz našega spomina! Za sirote padlih junakov je občinski odbor nakazal 400 K. — Za Rdeči križ se je v občini nabralo 1500 K, pretežna večina po sodelovanju Marijinih družb, šole in članov katol. izobraževalnega društva. Novih članov Rdečega križa se je priglasilo 112. — Četrtega vojnega posojila se je podpisalo v Žireh 135.200 K.
—	Odlikovanje. Za zvesto službovanje pred sovražnikom je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje naš rojak naredik Josip Pogačar, špecijalno brzojavnega oddelka št. 5.
Iz Tržiča. Na bojišču ob Soči je obležal kot junak Robert M e u e r, uradnik v tukajšnji predilnici. Padel je v boju, zadet od ročne granate. Naj počiva v miru!
—	Odlikovan je bil z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje stotnik c. kr. prost, strel, bataljona VII. g. Josip J a m š e k iz Opčin za zaslužno delovanje pred sovražnikom. Obče priljubljenemu gospodu odlikovancu iskreno častitamo.
Sadje. Kakor lansko leto povprašuje gosposka pri interesentih, ali bi ne kazalo prepovedati izvoz sadja, ki je velike važnosti za ljudsko prehrano. V slučaju prepovedi ustanove velike sušilnice. Kar bi bilo odveč, dobi Nemčija.
16 leten narednik. Prejeli smo to-lc zanimivo pismo: >Pred kratkim sem obiskal svojega prijatelja, stotnika v rezervi, in zvedel od njega to-le: Pred letom dni je stopil v neki polk 3. armade 15 leten mladenič Ferdinand Ošlak, doma iz Sv. Duha na Štajerskem, kot prostovoljec. Radi njegove mladosti so ga komaj komaj potrdili. Pa že v prvih 14 dneh je pokazal toliko dušno in telesno sposobnost za vojaški poklic, da se je vse čudilo. Že prvi mesec je bil povišan v poddesetnika in desetnika. Drugi mesec je postal četovodja. Nato je služil tri mesece kot najinteligentnejši podčastnik v polku. Tedaj je prišlo povelje, da odide stotnija na bojišče. Treba je bilo dopolniti podčastniški zbor z narednikom in stotnik izbere za to mesto Ferdinanda Ošlaka. Tako je postal vrli Slovenec v svojem 16. letu narednik. Sedaj služi že pet mesecev nepretrgoma zdrav in vesel na bojišču. Za svoje vrlo obnašanje pred sovražnikom in za svojo spretnost je bil že dvakrat pohvaljen od višjih poveljnikov. Njegova stotnija je vedno med prvimi.« Tako pismo. Ta slučaj nam zopet kaže staro resnico, da je Slovenec rojen vojak. Ferdinandu Ošlaku in njegovi stotniji želimo mnogo vojne sreče!
—	Promet z blagovnimi vzorci je dovoljen pod naznanjenimi pogoji tudi na voj-nopoštne urade št. 58, 59, 67, 77. 90, 96, 97, 107, 108, 143, 154, 155, 158, 201, 232, 504; vstavljen pa na vojnopoštne urade št, 16, 32, 34, 45, 48, 49, 64, 65, 69. 73, 93, 95, 98. 113, 153, 157, 188, 190, 217, 218, 221, 224, 302, 308, 317 in 323.
Obtožen je znani hrvatski pesnik dr. Tugomir Alaupovič, nadzornik srednjih šol v Bosni in Hercegovini in vladni svetnik, vsled zlouporabljanja uradne oblasti in krivega pričanja v bihačkem procesu.
—	Svetinjo za 40 letno službovanje je podelil štajerski namestnik nadučitelju Antonu Farčnik v Polzeli.
—	Poštna odpraviteljica v Blanki pri Sevnici je postala poštna pomočnica Adol-fina Bostjančič.
—	Strela ubila dve deklici. V Sv. Mihaelu na Dravskem polju je ubila strela 23. t. m. dve deklici; pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je pa zažgala strela tri hiše ki so pogorele do tal.
—	Smreka je strla 131etno posestni-kovo hčer Terezijo Nagode iz Verda pri Vrhniki. Deklica je v gozdu nabirala suh-ljad in se s sekiro lotila tudi vej, s katerimi je bilo na strmini podloženo 20 m dolgo debelo smrekovo deblo. Deblo je tako izgubilo oporo, se zvalilo nizdol in do smrti strlo deklico.
—	Detomora sta osumljeni posestniški hčeri Ivana in Frančiška Ferjančič iz Slapa pri Vipavi, ki so ju zaprli.
—	Na dražbi se bo prodala 29. maja t. I. ob 10, uri dopoldne Peter Pjusetova žaga na Bohinjski Beli. Žaga je na zelo pripravnem mestu, je jako blizu železniške postaje in je tudi dobro urejena. Zraven žage na bencin je pisarna, cirkular in vse drugo, kar spada k žagi. Kupci se vabijo!
—	Slavna županstva po Slovenskem prosi založništvo »Družinske Prati k e«, da mu v najkrajšem času sporoče morebitne premembe pri letnih s e j -m i h. Ker je zadeva v korist občinam samim, je upanje, da se tej prošnji odzovejo vsa zadevna županstva.
Fran Marolt, Slovenske vojaške narodne pesmi naročajo se lahko pri izdajatelju v Ljubljani kar z nakaznico na 1 K 60 v. s poštnino, ali pa v Katoliški Bukvar-ni. Onim, ki nas vprašujejo z visokih koroških snežnikov, kjer tudi vojnih poštnih nakaznic ni dobiti, pa sporočamo, da lahko pošljejo naročnino tudi v znamkah.
—	Požar uničil 36 železniških voz moke in žita v mlinu bratov Friderika in Evgena Frisch v Welsu. Škode je en milijon kron. Bilo je zažgano.
—	Obsojeni goljufivi dobavitelji armade na Ogrskem. Vojnega dobavitelja Geza Katona in njegove tovariše je oprostila prva inštanca od obtožbe zločina proti koristim države. Kraljevska kurija je pa sodbo izpremenila in obsodila Katona v petletno težko ječo in na visoko denarno
globo. Tudi njegovi tovariši so obsojeni v
večletno ječo.
Usoda »samoodrešencev«. Tirolski listi poročajo, da so spoznali med italijanskimi ujetniki iz naše sedanje ofenzive, precej takih, ki so se pred vojno sami »rešili« v Italijo in stopili v italijansko armado, Zdi se, kakor bi italijansko vojno vodstvo ravno te > samoodrešence« potiskalo v najsprednejše vrste. Ko so te dni peljali skozi Trident večje število italijanskih vojnih ujetnikov, je neki laški vojak zaklical avstrijskim častnikom: »To je avstrijski dezerter!« in pokazal na ujetega italijanskega častnika. Na mestu so se uvedle poizvedbe in res se je izkazalo, da je bil do-tični častnik bivši južnotirolski odvetnik. Takoj je govorilo vojno pravo.
Natančen zemljevid za zasledovanje prodiranja naših hrabrih čet na laškem ozemlju se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani v merilu 1:250.000: Ravensteins Kriegskarte Nr. 16, Siid-Tirol, Dolomiten, Lombardische Berge, Gardasee-Gebiet und angrenzendes Oberitalien. Cena 3 K. Ravensteins Kriegskarte Nr. 17 je v stiku s prvim zemljevidom in obsega: Ostliche Dolomiten, Karnische und Julische Alpen, Gorz, Kustenland, Friaul und oberitalieni-sche Venetianische Ebene. Cena 3 K. Oba zemljevida sta izdelana s tako preciznostjo, da podrobno navajati vse kraje in postojanke, o katerih poročajo časopisi.
Primorske novice.
Vojno posojilo na Goriškem. Na Goriškem se je letos za četrto vojno posojilo izvanredno veliko podpisalo. Podpisovanja so se udeležili vsi krogi. Posojilnice in zadruge so tekmovale z občinami, kmet z uradnikom in trgovcem. Istotako so udeležene pri podpisovanju cerkve s precejšnjimi zneski. A tudi šolska mladina je prihitela s svojimi prispevki in naložila denar v pomoč državi in sebi v korist. Tako n. pr. je podpisala šolska mladina rihember-ške občine 1500 K. V podobni meri so sodelovale tudi druge ljudske šole.
Iz ruskega ujetništva se jc oglasil po desetih mesecih Andrej Kanalec iz Volarjev št. 24. Piše, da je zdrav.
Iz srbskega ujetništva (sedaj v Italiji) se je oglasil po 17 mesecih Ivan Blažič, doma iz Lokvice pri Opatjem selu. Ujet je bil pri Belgradu meseca decembra 1914. Z njim je tudi prijatelj Jožef Colja iz Doberdoba.
Tudi begunci. 23letni zlatar Josip Gi-uliani v Trstu se je ustrelil v nekem ta-mošnjem hotelu. Imel bi se podvreči dvema težkima operacijama, pa je raje — pobegnil iz življenja. — 51 letna Marija P. v Trstu, omožena, je zadnje dni vedno govorila o samoumoru; zato so ji zaklenili vsa rezila. 25. t. m. je ostala nekaj hipov sama, zdrobila neko šipo in si s kosom stekla močno prerezala žile na desni roki. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico.
V Batujah je umrl 15. maja 16 letni mladenič Franc Birsa. Pokojnik je bil zgleden član Marijine družbe, tih, pobožen, ponižen in skromen. Vzela ga je sušica; nepopisno udano je prenašal bolezen in z veseljem pričakoval smrti. Naj uživa večno radost v nebesih!
Ljiijonske novice.
lj Procesija na Rakovniku. Jutri ob 4. uri popoldne se vrši na Rakovniku procesija za zmago in mir. Pri procesiji, katero vodi prevzvišeni knez in nadškof goriški dr, Fr, B, Sedej, svira vojaška godba,
lj Ljubljanska mestna občina botrinja goriškim beguncem. V včerajšnji seji ljubljanskega magistratnega gremija je predlagal občinski svetovalec Štefe, naj mestna občina po svojem g. županu pošlje v Bruck ob L, 300 K za botrinjo birmancem goriških beguncev. Predlog je bil soglasno sprejet.
lj Dnevno zavetišče za deklice. Vin-cencijeva družba otvori meseca junija v Lichtenturničinem zavodu zavetišče za deklice v starosti šolske obveznosti (od 6. do 14. leta). V ta zavod se bodo sploh sprejemale revne deklice iz Ljubljane in bližnje okolice; take, katerih očetje so v vojni ali padli, imajo prednost. V zavetišču ostanejo pod nadzorstvom čez dan, se bodo pečale z ročnim delom, igrami itd. in dobe tamkaj tudi opoldne južino in popoldne malico. Z ozfrom na to, da ima ta naprava namen, pomagati starišem, jim odvzeti skrb za otroke čez dan in jim olajšati njih prehrano, se je za vsako deklico določila znižana svota 30 vinarjev na dan. V slučajih posebne potrebe se bode tudi ta znesek znižal ali pa izjemoma pregledal. Priglasi se sprejemajo na porti Lichtenturni-činega sirotinskega zavoda. Dan otvoritve se bode pozneje naznanil,
lj Imenovan je za c. in kr. konzulat-nega oficiala v Dortmundu kancelist c. kr. finančne prokurature za Kranjsko Franc Klette.
lj Moška in mladesiška Marijina druž-! ba v Križankih praznuje prihodnjo nedeljo dne 28. maja svoj glavni družbeni praznik
Marije pomočnice kristjanov. Zjutraj ob 6. uri bo sveta maša s skupnim svetim obhajilom, zvečer ob 6. uri pa slovesen shod. Dolžnost vsakega člana je, da se tega shoda zanesljivo udeleži, ako ni zadržan z neodložljivim opravilom,
lj Umetniška razstava. Vsled raznih zaprek se je otvoritev razstave nekoliko zakasnila. Vrši se prve dni prihodnjega meseca. Dan otvoritve se objavi nekoliko prej. Posebna vabila k otvoritvi se to pot radi težavnih okoliščin nc bodo razpošiljala; vabijo in prosijo pa se že danes vsi krogi prebivalstva, naj se udeleže otvoritve v naj-obilnejšem številu ter tudi nadalje živahno posečajo razstavo, ki bo vsebovala marsikaj umetniško vrednih in raznoličnih del. Dalje se prosijo imovitejši sloji slovenske inteligence, da sc zavedo in začutijo potrebo pomagati dobremu delu slovenskih umetnikov potom izdatnih nakupov ozir. naročil vsaj v toliki meri, kot se čutijo dolžni pospeševati procvit raznih modnih prikazni in izdelkov,
lj Križanska cerkev. Jutri na praznik Marije pomočnice kristjanov se bo pri slovesni službi božji proizvajalo: Missa Ju-bilaci solemnis de immaculata conceptic-ne Beata Mariae Virginis, Johanes Meu-rer op, 33. Offertorium Maria VII, voeum inaequaluim Anton Foerster op. 107. Tan-tum Ergo Ant. Foerster, vse to z instrumentalno spremljavo. Grad. Ant. Foerster.
lj Veliko areno je nameraval zgradili g. Degenghi na svojem prostoru ob Blei-weisovi in Marije Terezije cesti. Ondi naj bi bilo dirkališče, prostor za menažerije, cirkuse, gledališke igre, za telovadbo, pevske zbore itd. V ta namen naj bi mu občina — spremenila parcelacijski načrt. Magistratni gremij pa je včeraj odločno soglasno izjavil, da ga nikakor ni volja spreminjati parcelacijske^a načrta. Arene pa že radi šol, ki so v bližini, ne more dovoliti.
lj Mestno kopališče »Kolezija« jc t dnem 28. t. m. odprto. Kopelne pristojbine, odobrene od mestnega magistrata, ostanejo iste kot so bile določene za leti 1914 in 1915 ter znašajo: Vstopnina za vsako osebo 12 v.; odškodnina za kopalne hlače 12 vin., rjuho 12 vin., brisačo 8 vin. in za žensko kopalno obleko 30 vin. Za vporabo peščene kopeli je plačati 10 v. Pristojbina za kabino je bila dosedaj določena za vsako osebo 30 vin. Novi zakupnik je pa to pristojbino v prid kopalcev spremenil takole: Uporaba kabine znaša za 1 osebo 30 vin.; ako uporablja kabino več oseb naenkrat, plača vsaka oseba le 20 vin. S tem dnevom se otvarja tudi h kopališču spadajoča istoimenska go-stilna. Gostilniški prostori so deloma prenarejeni, vsi pa prenovljeni i-i lično opremljeni, — Upajmo, da se bo vpeljal tam leta in leta sem pogrešani red.
lj Prestavljen je g. major račun, svetnik g. Adolf Ronge iz Ljubljane v Lublin.
lj Na ljubljanskih ljudskih šolah se je po uradnih izkazih doslej podpisalo vsega skupaj 322,650 kron četrtega vojnega posojila, in sicer na mestni deški ljudski šoli 81.000 K, na II. mestni 65.700 K, na III. mestni 9200 K, na IV. mestni 6600 K, na mestni nemški deški šoli 22.100 K, na mestni slovenski dekliški 15.400 K, na mestni nemški dekliški šoli 1400 K, na šišenski deški in dekliški osemrazrednici 9900 K, na šoli v Marijanišču 15.600 K, na šoli v Lichtenthurničnem sirotišču pa 62 tisoč 200 kron.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Povhe, občinski ubožec, 37 let. — Ana Ehrfeld, zasebnica, 86 let, — Janez Puh, bivši kro-jač-hiralec, 80 let,
lj Umrl je c, kr. višji deželnosodni svetnik v pok. g. dr, Ivan K 1 a d v a,
lj Gospodarski deželni pomočni urad za vpoklicance v Ljubljani uraduje v sodnem poslopju, soba št. 114, v vseh zasel-nopravnih zadevah.
TorCilfl v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 25. maja. (K. u.) Glavni stan poroča:
Iraškabojnačrta.
Nobene izpremembe.
Kavkaz,
Spopadi med poizvedovalnimi oddelki na različnih oddelkih. 25. maja zutraj sta dva sovražna letalca vrgla na obljudeni del Smirne 16 bomb. Porušenih je nekaj hiš, 3 žene in 1 otrok ranjen, 3 možic ubiti.
Rusi v Erzerumu.
Bukarešt, »Universul« javlja z ruske meje: Ruski civilni uradniki, ki so se vrnili iz Erzeruma, pripovedujejo, da so pozvali vse ruske civilne oblasti iz Erzeruma, ker nameravajo mesto vojaško uporabljati. Zdi se, da nameravajo Rusi Erzerum izprazniti.
Vprašanje miru.
Wil«on Sn mir. London, 25. maja. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Washingtona: Obiskovalci Bele
Ftaisja S'adva roj. Ličan, soproga. — Marija, Emica, Verica, hčerke. Martin Kladva, posestnik, bratranec.
Mestni pogrebni buvoA t r.jnbljnni.
Potrti prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, da. nas je nenadoma, zapustil blagi soprog in skrbni oče, brat, zet, svak in stric, gospod

mam

logar pri knezu Hugcnu Win-dischtjiatzu in podčastnik pri nekem štajerskem činovojni-škem polku
dno 4 maja 1910. Zadet od Srapnela jo žrtvoval svoje življenje za domovino v boju zoper verolomnega Italijana.
Blag pokojnik se priporoča v molitev vsem, ki so ga poznali.
Lokanja, Unec, Ljubljana.
Ivana Melllvva roj. Miklnvčifi soproga Ivanka, Anton, Bogomir, Tliicrt otroci
Franc Moliiwa logar pri knezu Hug. Windischgratzu - Adolf Moll:wa c. kr. okrajni logar v p. — brata.
Mestna hranilnica v Kamniku naznanja tužno vest, <h njen večletni upravni odbornik in ravnatelj, gospod
astiia A B«rMB*
c. kr. ®13ji «!až. sodni sodnik o p.
dne 25. t. m. ob pol 1. uri popoldne po daljši in mučni bolezni v ljub' ljanskem sanatoriju „EIizabetišču".
Pogreb so vrši v soboto dne 27. t. iu. ob 4. uri popoldno iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k sv. Križu. V Kamniku, 25. maja 1916.
Ravnateljstvo.
K«
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijatoljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni, dobri soprog, ozir. oče in bratranec, gospod
'si mmmmm rism
c. kr. deželnosodni nadsvetnik v p,
dne 25. t. m, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika so vrši v soboto dne 27. t. in. ob 4. uri popoludno iz mrtvašnica pri Sv. KriStofu, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovalo v furni cerkvi v Kamniku, V Ljubljani, dne 26. maja 1910.
Franja K'adva roj. Ličan, soproga. — Marija, Emica, Verica, hčerke. Martin Kladva, posestnik, bratranec.
Mestni pogrebni buvoA t r.jnbljnni.

mam
f 1.,. ..... ■' .;• ■>, .. ..... .
Pf
Všem pratelum a znamim ozna- p »Jjj , mujeme, že naš nade vše milovamj 3 >/2 roku starjj jedinaček
Vsem prijateljem in znancem naznanjava, da je naš 3 V2 leta stari edini sinček
po jednodenni nemoči na vždy us-liul.
Pohfeb z Rilšerjeve ulice č. 7 v nedčli ve 6. hodiny odpoledne.
V Lubiafte, dne 26. kvCtna 1916.
po enodnevni mučni bolezni za vedno zaspal.
Pogreb se vrši v nedeljo dne 28. maja "ob 6. popoldne iz Hilšerjeve ulice št. 7.
V Ljubljani, dne 26.maja 1916.
Dr. ing. Kasal Miroslav,
deželni stavbni komisar in soproga.
Dr. ing. Kasal Miroslav,
zemskij stav. komlsnf s chotl.
Mestni pogrebni zavod v LJubljani.
Za vse sožalje, tolažbo in molitev ob smrti in pogrebu našega nepozabnega soproga in očeta gospoda
se hvaležnega srca iskreno zahvaljujemo.
aSB
hiše, ki so govorili z Wi!sonom, izjavljajo, da se Wilscn nasproti mirovnim pogajanjem drži nevtralnega stališča in da more le tedaj posredovati, če se bodo vojujoči medsebojno sporazumeli o pogojih poravnave.
Ogrski oiicijozni glas o Greyevem govoru.
Budimpešta, 26, maja. »Pester LloycU piše o zadnjem Greyevem govoru: V svoji poslanici na Ameriko je Grey pokazal pot miru. Danes besni kakor prej. Greyev gc-vor v spodnji zbornici prevrača predpogoje, ki se je predsednik Wilson na njih podlagi odločil poskusiti z mirovnim posredovanjem. Cela Evropa se mora zopet klati in krvaveti, ker so tisti, ki so bili dovolj predrzni, da so zanetili vojno, danes preveč strahopetni, da bi izvajali posledice, ki izvirajo iz ruševin njihovega podjetja.
Nemški glasovi.
BerFn, 26. maja. Nemško časopisje pravi. jo žaljiv ton Greyevega govora treba toliko bolj ostro zavrniti, ker je v njegovih izjavah več neresničnosti in po-tvorb -Lokalanzeiger« pravi, da se pa Nemcem viui otročje, o tako resnih stvareh govoriti tako lahkega srca, kakor je to storil Grey. : Kreuzzeitung« piše: V Grey-jevem govoru c glavna stvar krepko poudarjena beseda, da hoče četverospera-zum vojno nadaljevati do konca, »Vor-warts« pravi, da je Grev popolnoma molčal o mirovnih pogojih.
Angleški glas.
London, 25. maja. »Daily News« pišejo: Pravega odgovora na zmerne poštene Ijesade Ponsonbyja in Macdonalda ni najti v Grevevem govoru, ampak v izjavi nemškega kanclerja. Seveda si Nemčija želi miru, pa kancler nas ne pusti v dvomih o pogojih, pod katerimi bi se hotel pogajati. Zavezniki naj priznajo, da je Nemčija zmagala. Dokler bo v Nemčiji vladalo to razpoloženje, moramo žal z obžajovanjem izjaviti, da za dogovor ni nobene solidne podlage.
Amerika in Angleška.
\Vashington, 24. maja. (Kor, ur,) Reuter poroča: Državni urad je včeraj angleškemu in francoskemu poslaniku izročil
enako noto z ameriško pritožbo, ker ti cive državi ustavljati ameriško zakonito pošto.
\Volff poroča: Nota zaradi poste je samo prvi korak. Kasneje zna priti nadaij-ni razvoj spornega vprašanja glede blokada, Uradni krogi pravijo, da je nota krepka.
Ameriški veleposlanik Gerard o položaju
Newyork, 25. maja (K. u.) Brezžično poročilo zastopnika \Volffovega urada: Glede pričakovane ameriške note proti britanskemu vmešavanju v pošto se glase časniška poročila iz \Vashingtona: Odkar je nemška vlada izrazila svojo pritrditev ameriškemu mnenju o vojni podmorskih čolnov, narašča struja, ki je za krepak nastop proti Angliji. Britansko postopanje n;: irskem to strujo se znatno okrepljuje, posebno pa spoznava vlada v Wasliingto-ni;, da bi našei očitek, da ni na vse strani enako nevtralna, v širokih krogih Združenih držav dejansko vero, da ne stori korakov proti britanskim nezakonitostim. Nota zaradi pošte je prvi korak. Kasneje pridejo nadaljnji koraki v spornem vprašanju' o blokadi. Uradni krogi označujejo noto kot krepko.
Mcnakovo, 27. maja. (K. u.) Ameriški /eleposlanik Gerard je izjavil posebnemu poročevalcu »Munchner Ztg.« o položaju med Nemčijo in Ameriko: Zadnja nota Wilsona je zopet jasno in nedvomljivo opozorila, da njegova vlada želi in cla hoče občevati z Nemčijo v znamenju miru in prijateljstva, Izrecno izjavlja, vsi dvomi o dobri volji predsednika so napačni in so nastali, ker so ne pozna američanska politika, Usodno vlogo je igralo ob izmenjavanju not, ker se ni zanesljivo in hitro poročalo. Kriza je zdaj premagana. Utrditev naših d ibrih razmer nasproti Nemčiji tvori najvažnejši činitelj diplomatičnega položaja. Amerika potrebuje nujno miru, Veleposlanik je izjavil dalje, da sodi zelo optimistični lede na napredovanje misli za mir tudi m-id tistimi velesilami, ki se vojskujejo. Modre in zmerne besede državnega kanclerja o pripravljenosti Nemčije za mir so morebiti v Ameriki najbolj učinkovale. Končno je izjavil Gerard, da mu ničesar ne omaja vere v zaupanju, cla mir že prihaja.
Vojska se poleti konča.
Gen!. Lovat Fraser piše v »Daily Mail«: Vojska se mora končati to poletje, ker ne more nobena stranka na bojišču več storiti, kolikor bo storila do konca poletja. Došli smo na višek vojske. Gotovo je, da določijo smer boji poleti. Osrednji velesili sta razvneli tako vojsko, kakršne še nikdar ni bilo. Letošnje leto je usodno, nobene napake, ki bi jo še napravili, bi nc mogli več popravili.
za naš narod v slavni habsburški monar-hiji. Tudi Bog ne daj, da bi sc pa radi vojske drug sovražnik zajedcl v telo našega 11. roda. Skrb države, skrb vseh poklicanih einiteljev, skrb nas vseh mora biti, cla se temu sovražniku še pravočasno z vsemi sredstvi postavimo v bran! Ta sovražnik je nečistovanje, ki se kakor vsem znano — le preraclo utihotaplja v vrste vojakov, jih okuža na duši in na telesu in po r/ih ogroža vso naravno in nadnaravno življenje iuc'i našega slovenskega ljudstva. Neizprosen boj proti njemu na celi črti! Interesi Božji, interesi države in interesi celega naroda kakor vseh posameznikov zahtevajo, da sa ta boj širi povsod. Temu boju služi še posebej mala lična brošu-rica pod naslovom: Resna beseda vojakom, ki je v Katoliški tiskarni v Ljubljani te dni izšla, kakor je bil na tem mestu že opozorjeno, Prihaja ocl zelo odlične duhovske strani goriške nadškofije in jo bodo gotovo vsi z veseljem pozdravili, katerim je le količkaj na srcu telesno in dušno zdravje vojakov. Odločena je v prvi vrsti vojakom-rSlo-vencem, naj se nahajajo kjerkoli na fronti ali zadaj za fronto. Namen je, da se med nji 'ii čim najbolj razširi. — En izvod stane 10 v,; 100 izvodov IC 8; še več izvodov po dogovoru z razprodajalci. Prodaja se v Katoliški Bukvami in Prodajalni Kat. tisk, društva (Ni.čman) v Ljubljani ter Knjigarni Kat. tisk. društva v Gorici,
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & .fesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve,
Boj proti sovražniku na vseh frontah vršijo tudi naši slovenski vojaki s čudovito hrabrostjo in odločnostjo. Bog jih pri tem
blagoslavljaj! Od njih pričakujemo po sklenjenem miru vsestransko boljšo bodočnost
Zahvala.
Vsem, ki so mi častitali k zlati poroki 22. t. m., posebno prečastitemu gospodu župnika Henriku B11-kovitz, nadučitclju blagorodnemu gospodu. Ivanu Pirnat, gospodičnam učiteljicam in pevkam za nezastu-ieno in nepričakovano slavnost se iskreno zahvaljujeta Franc iu Uršula Lo.vnč, zlatoporočcnca. Mokronog, dne 25. maja 1916.
•KreiHa
Naravna
raibogatejii alkaliuiti (natrou litije v) kislec na kom. — izborna dietetiena namizna pijača. O vrednosti „Hilinska" igvoilte vprašati hišnega zdravnika.
60 €5 €5 "MSL €3
proti plači in hrani so takoj sprejme za usnjar-sko obrt pri Avjjusiu Terpinc v Kamniku. Sprejme so tudi
m 1
taista
Sprejme so
' 1 m. m S
Prills Milili stri
so takoj sprejmejo. Prodnost imajo starejšo moči. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1257.
. -v-jvr
,,.!< rs
m

Z: .HVA A.
/a razne tolažilne Izraze sočutja , - ,.
ob bolezni mojega ljubljenega moža .'
ter za obilno udeležbo pri njegovem / pogrebu so vsem prijateljem iu znun-cern najprisrčnejšo zahvaljujem zla-p" ; sti po zahvaljujem čč. Viški duhov-sčini, gg. delovodjam c. kr. tobačne tovarno za lepi venec ter ostalemu delavstvu tobačne tovarne, ki 30 s svojo udeležbo pri pogrebu blago-pokojnemu izkazalo zadnjo ljubezen, Vič, dne 23. maja 1910 Mat-ija Roliar soproga.
pri »Krnafskem dcZelnam mepiu za dobavo ;:U'Viie živ.ne v Ljubljani« (deželni dvorec). —
Pogoji: znanje slovenščino in nemščino v govoru in pisavi, kolesar, mlajši človek, Ljubljančan.
Meyerjev leksikor
C. izdaja. Kdo kupi zvezke 0. do 10. ali pa proda 11. do konca? Naslov na upravo „ŠiOvenca^
lilij ii»i
Sofztiravnnt:;: c'r. pl. AufsclinaKer in cc5. svet. tir. Pcd3anratisky.
■bmmmmSHBSSUSS

Zahvala
Podpisana izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo c. kr. Vojni zavarovalnici v Postojni za točno izplačilo zavarovalnine d vati so č kron po svojemu umrlemu soprogu in priporočam naj topleje to prekoristno napravo.
Mala Bukovica pri Ilirski Bistrici,
diu 21. maja 1916.
Rozalija Kr arije l. r. Rudolf Horvat Pavel Barbiš
l. r. nadučitelj.	/. r.
priči
Najcenejše
dežnike in
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
, t
I, UjHUljUlIU,
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4
Popravila točno in ceno.
^Kuharica
?
Išče se tukajšnje pošteno
ki zna dobro in samostojno kuhati se sprejme pod ugodnimi pogoji.
Natančnejše podatke pri rodbini MAR-CHIOTTI, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 30.
Malo rabljen
se proda. Gradišče 15., I. levo.
Tvornica voščenih sveč na paro v Dalmaciji
(mesto pri morju) išče poštenega, sposobnega, zanesljivega

ki bi bil popolnoma vešč v svoji stroki. Želi se predvsem, da je dobro izurjen v litju voska kakor tudi v ločevanju voska od medu. Več pove uprava lista pod št. 1266.
Sprejmejo se takoj proti dobri plači na trajno delo
za izdelovanje cementnih izdelkov. — Ponudbe pod »Dobra plača« na upravo tega lista.
Lekarna
v Vipavi.
Uljudno sporočam, da sem prevzel vodstvo lekarne, ki bo odslej redno odprta. Potrudil se bom, da vstrežem vsaki želji. Posebno priporočam specialne kapljice za želodec, vsa domača zdravila, konjak, kle-sarske kemikalije in želatino.
»Antimilbin« gotovo učinkujoče sredstvo proti srbečici, garjam in vsakemu podli.šaju.
Naročila po pošti točno!
7. odličnim spoštovanjem
Mr- Ivan Med.

katera doma spi, samo čez dan za hišna dola in za šivanje. Naslov je oddali pri upravi ))Sluvt,neu" pod šifro: »Dekle«. (1275)
(pristno dolenjsko) se proda 1000 do 2000 litrov. — Cena po dogovoru, JOŽEF KNEZ. Tržišče, Dolenjsko.
Mmm orel \m
Gostilno v najem
♦ odda Marija Oman v Vevčah ♦ £ pri Ljubljani. Gostilna obstoji iz ▼ T treh gostilniških sob, kegljišča, ^ kuhinje, jedilne shrambe in kleti.
Tudi ledenica je na razpolago. ^ — Za oddati je takoj radi od-4" sotnosti moža, ki se nahaja v ^	vojski.
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki r
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene so ne ozira.
Poštena samostojna
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
lis
iiL&fll -jeve w & uimu«
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
Cvandara, drogerija, Ljubljana: J. K. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschir („Pri Orlu),
Kamnik.	43
Po najvišji ceni plačam stara široka (od 5 cm naprej)
®
(Transmissions Riemen.) K. A. Kregar, jtibljana.
katera je zmožna vsega gospodinjstva, so išče zn privatno hišo. — Mesečna plača 30 kron. — Nastop takoj ali v 14 dnevih. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 1256.

K 1-20	K 1-20
Kompletna
prečUisl^ctri ja
Šablona s 16 monogrami, primerna za namizne prte, serviete, žepne robce, in vseh vrst perilo se dobiva pri
TOMI JR(aER
Ljubljana Židovska ulica 5. Ljubljana K 1'20	K 1-20
Prvo taisto cotfieljs za umetno steiiliirsifo in sianie na silo
ilsiii fin
Bimafs&a Essfa štev. 13
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v iiguralni in navadni ornainontibi, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Naris: in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
iiiiiiiniiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiitsiiiiHniiiiiiiniEisiiiuiiiiiiiiii:)"
naravno ima naprodaj v večji množini
»Goriško vinarsko društvo« sedaj v Prvačini in Kobdilju
po zmerno n zkih cenah.	750
iiiuui!uitiiiuniiiiiiiiiiiiiiii!iii!i:iii[i!!:!i!niiiii!:iuii!iii:!iiiinminnn!inii
Prostornata hiša na Poljanskem predmestju z več gospodarskimi poslopji, ki su lahko uporabljajo za skladišča z dvoriščem in sadovnjakom, slednji sposoben za stavbišča, se zaradi družbinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. Poizve se pri pospodu Dr. Otonu Valleat-schag-u, odvetnik« v Ljubljani Franca Jožefa cesta št. 5.	10:-'
za 4 glasove. Izdajatelj Fran Marolt. ' učitelj, Ljubljana. Cena vezanemu izvodu K 1-50, v platnu K 1-80.
- Naročajo se pri izdajatelju in v knjigarnah. -
Kupujem ln prodajani ali v komisijon vzamem samo
starinske stverf
in tudi
staro zobovje.
ALBERT DERGANG. Hrivec in starimi",
Frančiškanska ulica Š5. 10, Ljubljana
g svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejkiml lasmi, ki sem jih dobila po ! 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti | izpadanju Jas, v.a njih tast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških f) krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasom in bradi naravni rjlosk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
|	ELonEeft po £5 in 155 kron. ——--—
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor je naslavljati vsa naročila
SLOVENEC, dne 27. maja 1916,
Stran 9
Naročajte »Slovenca"!
Žvejiic.uo zdravilišče,
železniška, poštna, telefonsko	Nov zdraviliški lioiei z elektr.
in brzojavna postaja.	razsvetjovo.
staroznana radioaktivna žveplena kopelj -f- 58° C priporočljiva za
trganje, revmo, Isctiias« i. f. d.
Pivno zdravlienje za bolezni v vratu, krhlju, prsih, jetrih želodcu iu irevesih.
■»Lii »TI«— mmi i	—
Električna masaža, blatne, — ogijene kisline — la solnčne kopeli.
Odprto oelo leto. Krasna okolico. Moderni Uomiort. Vojaška godba. Zrlravlllški zdravnik: Dr. J. Looheri. Prospekti zastonj.
Na prodaj ima
brlnjevice	[JI	W W S^m^^
v poljubnih množinah po nizki ceni ima v zalogi IVAN OGRIN, Laverca pri tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani. 814	LJubljani.	1155
A. MlldneHeva nasl. | priporoča bogato zalogo dim. C
1 modelov roakinčamiih in praških i
p. BARBORIC | slamnikov I
Ljubljana, Mestni trg 7. f cvetic, peres, i. t. d.
f V žalnih klobukih vedno ve- | ■	lika izbira.	1
E8F" MajnižJe cene. — Popravit® hl?ro In ceno.	|
......u/i i^lMm nurar-ri-i "T-I--—---
rffMWrwwr«i.»«w---r-rfrarntiT---it-i hmiii—nw»wwiiiiiMi i uminnimaaiiiiiirar'mrumilfirrwim«iTi irnriinrinmmiMririiili^
A/	h- K Slabem«
se nadomesti z me-lasnimt krmili ki jih razpošilja deželna centrala krmil v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, v vrečah po 50 kg. Cena je 35'— K za 100 kg.
n. a. dež. življ- in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejemi zavarovanja na doživetje In smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri živtjenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914.............................K 173,490.838-—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 43,752.022'76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem m dividendah iz čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za UQ)HQ XaS233S?0r3M*8s naj se v lastno korist obrne do gori imeuovaiie podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.
S Psi isaši poslounicl feupllene sreCUe so zadete
K 300.000 glavni dobitek:

Ustanovljeno 1.1893
Ustanovljeno 1. 1893,
št. 10202, IzZreban dne 16. oktobra 1913., IV. lot.
30.000 ......Št. 68.435
10.000 ... Št. 7.788. 130.169
5.000 ....... 68.425
mnogo dobitkov po E 2000, 1000, 800, 400 ln veliko število dobitkov po K 200.
Prihodnje žrebanje bo mg" 14. im 15. Innlja 1916.
Izžrebalo se bode 2880 dobitkov v sknpnem zneskn K 390.000.
Srečke prodaja
v Ljubljani,
kot poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije
in njene podružnice
v Celju, Celovcu, Trstn ln Splitn.
Telefon št. 41
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana,
Q tfklBffiB«
I	stane dop:suicu, potom Katere izvolite i
I	p^gr*. zahtevali moj glavni cenik s 4000 sli- \
|	kami,obsegajoč bogato izbero priprav-;
|	' itili predmetov za vsakdanjo rabo in-
|	i--1 ,iari|a. ceiiik so pošlje vsakomu zastonj j
:	j„ poštnine prosto. I
! Prva tovarna ur JAN. KONRAD i
| C. in kr. dvorni založnik, dtto št. 1223 (Cesko) j
: Pristne nikeln žepne ure po 4 20 K, 5-— K. ; : V trebru S-40 1\, 'J'50 K. Nikeln budika 2-90K, j ture s kukavico 7 85 K, uro /. nihalom 9-— K. i | Pošli;:i se po povzetju. — Neugajajoče so za- i 11278	menja ali denar nazaj.
Išče se pridna in izurjena


za takoj. — Poizve so pri upravi tega lista, pod štev. 1263

& k	fl ® "g O O
f T O ttli F*, tltti
^iafllPlIip
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
.
li .'1P i H m
J/ 'jraver in iauelovatelj ^sasa^" kavčuk- šlambilijev
LfuMJana, SelerMficva ti. SI. 1.
Ceniki traoko.	553 Ceniki iranko.
Najfinejše brivske aparate in rezila, britve, lase-s križnike
Knpite najboljše in najcenejše pri
A. Weissberg
Dunaj II. Untere Donaustr. 23. S. oddelek IV.
Ceniki in engros-liste trgovcem zast. Dopisuje se sloven.
se takoj	V
ki bi imel veselje do trgovine ter primerno šolsko izobrazbo, star 15—16 let iz Ljubljane ali okolice. Kje, pove upravništvo
»Slovenca" pod št. 1267. Znamka za odgovor.
rn epidemijah m vseh
je odliCno zabra-njevalno sredstvo
Zaloge v Ljubljani pri gg. Ant. Sara-bon, Julius filbert, P. Lassnik.
!
ima v zalogi sledeča krmila:
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in
zmlete i K 87-— za 100 kg brez vreč.
Rapsove tropine v ploščah po 76 K brez vreč d, 100 kg.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg a K 531— za 100 kg brez vreč.
SSzdkorno krvno klajo po 48 E t 100 kg z
vrečama vred.
Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, ječmeu, domačo in nemško de« ieifo, grašico. Semensko koruzo za, zeleno krmo dobimo!
tatoualEi?
Preskrbite si od Gospodarske zveze kafnila, kalijevo so!, 8°/0 kalijev, 18—20% ir.ineraJni in kostna superfosliat, mešana gnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10'— i 100 kg z vrečo vred Naročniki naj dosta\ljajo lastne vrečo Iranko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaira ne sprejema. Pobi se t udi v platnenih vrečah po 13-20 K ti 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene
in druge pleve.
jedelske stroje, motorje, mlatiinice itd.
.PoJnaročajte le pri Gospodarski Zvezi.


Izborno se je obneslo za vojake v vojski in •ploh 2s vsakega ko« najboljie
bol ohlažajoče mazanje
prt preblajenjn, reamatizmu, gilitn, lnflneaci, prsni, rratni in bolesti t hrbta
Ut. Kleli ler-j«.
■ I_____
espslcl
g oompos.
Nadomestilo g 1 d T0 ' Pa j H" E XpC 11 e r.
Steklenica kron. — 80, i 40, a-—.
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Kichter-ta lekarni „Pri zlatem leva", Praga, I., Elizabetna cesta 6.
Dnevno rnnpoSH.JimJe.
ta
je po nizki ceni večji stavbinski prostor s zelo ugodno lego ob cesti v sredini viške župnije. Natančnejša pojasnila daje župni urad na Viču.
Šartljeva moka „HASIN"
Po velikem trudu se mi je posrečilo doseči zopet večjo množino šartljeve moko »HAS1N« ter tem potom obveščam vse svoje cenj. naročnike, da se bližajo prazniki, in naj nihče ne odlaša z naročili na zadnje dni, ker moram izvrševati vsa naročila po vrsti.
ivakor gotovo vsakemu znano, rabi se 1 zavitek za en šartelj, ne da bi bilo treba dodati kaj sladkorja, kvasa itd.
Po pošti se pošilja kot dosedai najmanj 3 zavitke po povzetju. En zavitek stane K 1-50; 50 zavitkov po K 140. — Na tisoče priporočilnih pisem vsakemu na razpolago. — Prosimo takojšnjih naročil, dokler še kaj zaloge.
Razpošlljalnlca Ivan Urek LJubljana 4. Mestni trg 13.
3t>cm Gričar
bcienkutaova ulica 3 %aiocfca
izgofot>ljenil| oblel^
za
cjoopoS
C \w
d cčhc.
□□aaDdaaaszmaagacicaaaanciaaaannnaaagaa
) Cenjenim rojakom in slavnim de- 5 ; narnim zavodom priporočamo svoj
Bančni Oddelek
za pošiljanje denarja na vse kraje in izvrševanje vseh tozadevnih bančnih poslov. —
HMERIKflNSKI
SLOVENEC
je prvi slovenski list v Ameriki. — Ustanov, leta 1891. — Stane 15 K letno. — Izhaja v torek in petek v lastnem domu.
D 1006 N. Ghicago St., Joliet, III. USA. Vse naše poslovanje je zajamčeno! Q
□□ □annnaaannciciaanaaaiDanaanmjaannDDo
-toplice	zdravijo: protin«
(Hrvatska)
Poročilo ln	fSUlTIO,
prospekt	m D n *
od direk-	fl«*!raaC«£fi..
cije gratis.	HOBIIUtiiai	1Q69
Ustanovljeno v letu 1842.
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Miklošičevo cesto
Nasproti hotela Union
Telefon 154. Tcleion 154.
j Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
-------—-—— Predmete in potrebščine
za žgalno in briljantno —	slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
}V[odni salon
5fiichly-Juascbhe
Liubliana
Židovska ulica j:t. 3 dvorski trg i.
Osebno izbrane novosti z ^LDunaja.
Priporoča: največjo izbero klobukov za dame in deklice kakor ludi bogato zalogo žalnih klobukov.
5K3T Popravila točno ln vestno. Zunanja naročila na izbiro 3 obratno pošto.
Solidno blago. Prignano nizke cene.
2aloga pohištva in tapetniškega blaga.
Popolna spalna oprava 30 2 osebi ugotovljena 13 tu-ah inozemskega oreha ali hrasta z marmorjem in ogledalom
350
h
J/(i^arstvo.
/www/vvvv
V.AAAMAA
z. Ji. Pogačnik
Zaloga otroških
vozičkov.
Cene konkurenčne.
tflago solidno.
Ljubljana, JV{arije Jere^ue cesta t3-t8.
.................................................
. Tisk: »Katoliške -Tiskarne«, <
Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar. državni noslanec«