Po § 97. zakona o organizaciji gaailitva. Glasilo »Gasilske safednice 3a dravsko banovino« llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllliu Izhaja vsak mesec. / Posamezna številka 2'50 Din, za inozemstvo 3 Din. V „Zajednici“ združene gasilske čete dobijo po en izvod „Gasilca“ brezplačno. V Ljubljani, dne 20. januarja 1934. % Števillca 1. Službene vesti starešinstva vatrogasnega saveza kraljevine Jugoslavije Dne 28. decembra 1933. se je vršila 4. redna seja starešinstva ob navzočnosti skoraj vseh članov. Iz seje poročamo najvažnejše. Po prečitanju zapisnika po generalnem sekretarju je starešina g. Georgjevič poročal o nekaterih navodili, ki jih je dal g. minister za telesno vzgojo naroda k zapisniku 3. seje Nekatere sklepe zadnje seje razveljavlja g. starešina. Starešina poroča o službenem potovanju v Zagreb, Split in Cetinje, ki ga je izvršil v svrho inšpekcije po naročilu g. ministra. Generalni sekretar je potem obširno poročal o najvažnejšem delu saveza v mesecu decembru. Iz tega poročila povzamemo, da se je izvršila popolna reorganizacija gasilstva v vsej državi. Po naročilu g. ministra so prisostvovali skupščinam zajednic in sicer: starešina v Novem Sadu, generalni sekretar v Skoplju in vrhovni inšpektor v Sarajevu. Omenja posebno velik uspeh v organizaciji gasilstva v vardarski in moravski banovini. Tako se je v moravski banovini v kratkem času ustanovilo 230 čet, v vardarski okoli 50, a v zelski banovini okoli 10 čet. To je velik uspeh agilnih komisarjev in jim radi tega starešinstvo soglasno izreka in priobči pismeno zahvalo za uspešno delo. Savez je prejel mnogobrojne pozdravne brzojavke iz skupščin čet, žup in zajednic. Vsem je odgovoril in se zahvalil. Prav tako se je zahvalil g. minister za telesno vzgojo naroda preko saveza vsem gasilskim organizacijam za pozdravne telegrame poslane Nj. Vel. kralju in njemu. Savez je s posebnim pismom dostavil pismo g. ministra vsem zajednicam s prošnjo, da o tern obveste vse podrejene župe in čete. Savez je zbral vse podatke in sestavil imenik vseh naselij v državi z več kakor 2000 prebivalci, ki so po zakonu obvezna imeti gasilske čeie. Vkljub večkratnim opozorilom saveza se še vedno dogaja, da se poedine čete in župe obračajo direktno na ministrstvo ali savez. Opozarjamo na to, da se take vloge ne bodo obravnavale. Občevanje čet in žup s savezom in ministrstvom je dovoljeno le po pristojnih zajednicah. Dne 14. decembra se je vršila v ministrstvu za telesno vzgojo naroda konferenca predstavnikov vatrogasnega saveza, ministra za telesno vzgojo naroda, ministra financ, ministra trgovine in predstavnika zavarovalnih družb, na kateri se je razpravljalo o uredbi in o gasilskih fondih. Pokazala se je potreba, da se eimp-reje skliče seja sa-vezne vatrogasne uprave ter se je zaprosilo g. ministra za telesno vzgojo naroda, da odobri sklicanje za 24. januar in da izposluje od ministra financ za to potrebno izplačilo dnevnic. Zatem se čitajo izvestja posameznih gasilskih zajednic, tičoča se izvanrednih skupščin v svrho reorganizacije. Proti posameznim volitvam in skupščinam so se vložile pritožbe v savski in vardarski banovini. Pritožbe se zavrnejo, in se v celoti potrdijo volitve v vseh banovinskih zajednicah. Sledijo predlogi za več potrebnih nabavk, ki se vsi osvojijo. Gasilska zajednica vrbaske banovine je imenovala za inšpektorja podpredsednika zajednice z mesečnim honorarjem 1500'— Din ob prilikah potovanja. Starešinstvo soglasno sklene, da v zmislu zakona tako imenovanje nikakor ni dopustno ter razveljavlja zadevni sklep. Končno je bilo stavljenih več predlogov gasilske zajednice za dravsko banovino in sicer: a) zaprosi se, da se letos dovoli opustitev skupščin, čet, žup in zajednic, ker je od zadnjih izrednih skupščin minul prekratek čas. Predlog se osvoji in se zaprosi g. ministra za njega odobrenje. b)> odobri se sklep glede priključitve nekaterih gasilskih čet iz sreza Ljubljana k župi Ljubljana mesto. c) starešina izjavlja z ozirom na vlogo ljubljanske zajednice glede vežbovnika, da se uvede za vse gasilstvo iz praktičnih in nacijonalnih vzrokov vojaško poveljevanje. č) Z ozirom na predlog ljubljanske zajednice, da se kroj, kakor ga nosi gasilstvo dravske banovine, proglasi kot obvezni kroj za vse gasilstvo, pojasni starešina, da se bo izdelal neke srednje vrste praktičen kroj za primer miru in vojske, ki je že projektiran in ne bo mnogo spreminjal sedanjih. d) ljubljanska zajednica prosi, da se vrši polaganje gasilskih izpitov v zajednici. Starešina pojasni, da se izdeluje pravilnik, ki pride na dnevni red pri seji savezne uprave in predvideva, da se bodo vršili izpiti v zajednici, oni za velike čete mest pa v savezu. e) in f) Sledita predloga gasilske zajednice ljubljanske glede gasilskih koračnic in sprememb v starešinstvu. Seja je trajala od 9. ure 35 min do 13. ure 30 min. Službene vesti starešinstva Gasilske zajednice za dravsko banovino A. PREDSEDSTVENE VESTI. 1. 2. Redne skupščine Izpiti poveljnikov vseh gasilskih Čet in žup kakor tudi zajednice smejo letos se bodo polagali pred zajedničrto izpraševalno komisijo v izjemoma izostati po posebnem dovoljenju ministrstva za Ljubljani; dočim je za čete velikih mest določena savezna telesno vzgojo naroda z oziram na komaj par mesecev traja- izpitna komisija v Beogradu, jočo dobo izvršenih volitev upravnih in nadzornih odborov. 3. Letna članarina. Še dobra polovica čet je na dolgu članarino za leto 1933/34, ki je bila določena na Din 4'— od vsakega rednega člana. Ker bo zajednica v predlogu za podelitev rednih letnih podpor upoštevala le one čete, ki so zadostile svojim obveznostim, naročamo vsem zamudnikom, da poravnajo članarino nemudoma, a najpozneje do 31. januarja t. 1. 4. Popisnice kot prošnje naj četne uprave skrbno izpolnijo ter jih predložijo župam zanesljivo do konca januarja t. 1., a župne uprave stavijo vanje svoje predloge ter semkaj odpremijo do sredi februarja, da bo omogočena razdelitev rednih podpor iz 2%-nega gasilskega sklada, katerih količnik bo od Din 520'— do Din 530'—. 5. Koledar 1934 je razposlan vsem gasilskim četam v 2 izfisih po skupščinskem sklepu. Öekovne položnice so bile dostavljene s statističnimi polami vred. V zalogi je še 150 iztisov, po katerih naj sežejo župni odbori in čete. Posamezni iztis Koledarja 1934 velja Din 10’—. Letošnjo naročnino za obvezna 2 -iztisa naj blagovolijo čete poravnati do konca januarja. Hkratu pa naročamo vsem zamudnikom, naj nemudoma poravnajo lanske koledarje po 13 Din. 6. »Gasilec« mesečnik opreme priložiti vsaki prošnji sledeče listine: 1. originalno fakturo, 2. prevod fakture, 3. slike ali črteže predmeta in 4. potrdilo o plačanem davku. Na fakturi mora uvoznik s svojim podpisom jamčiti, da je originalna in pravilna. Vse priloge morajo biti kolkovane s kolekom po Din 2'—. Navedene priloge je predložiti v dveh izvodih za arhiv obeh ministrstev. 11. Uradne ure za sprejemanje strank v zajednični pisarni so odslej ob delavnikih dnevno od 10. do 12. ure dopoldne, »Grafika«, II. nadstr., nasproti kolodvora, Masarykova cesta. 12. Trošarine prosti bencin. Vatrogasni savez kraljevine Jugoslavije nas obvešča z ozirom na našo vlogo s svojim dopisom br. 42 z dne 10. januarja, da more vsaka četa dobiti trošarine prost bencin v gasilske svrhe. Potrebno je, da vlože pri pristojni finančni direkciji prošnjo v smislu člena 111 trošarinskega pravilnika od 1930. leta ter označiti letno potrebo bencina. 13. Proračuni čet in žup. Na osnovi §§ 19 in 38 zakona o organizaciji gasilstva predlagajo vse edinice svoje letne proračune skupščinam v odobrenje. Ustrezajoč željam mnogih čet in žup, podaja predsedstvo primerke, po katerih se sestavljajo, in sicer: Proračun prostovoljne gasilske čete v župe sreza............................ velja z novim letom za naročnike letno Din 30‘—, polletno Din 15'—, četrtletno Din 7'50. Za obnovitev naročnine prilaga uprava prvi štev. čekovne položnice z vljudno prošnjo, da obnovijo naročbo celoletno ali polletno z nakazilom vsaj do 15. februarja. Četne uprave naj zbirajo med prijatelji gasilstva čim več novih naročnikov. Lansko naročnino je še na dolgu okoli 80 naročnikov, katere ponovno naprošamo za poravnavo zaostanka. 7. Vloge in prošnje so takse proste. Kraljevska banska uprava dravske banovine je z rešitvijo 11. No. 95/1 od 10. januarja 1934 obvestila zajednico, da je Dravska finančna direkcija v Ljubljani izdala pojasnilo k odobritvi g. ministra financ z dne 23. oktobra 1924, št. 53270, s katero je priznana Gasilski zajednici dravske banovine, prej Jugoslovanski gasilski zvezi »Ljubljana« in vsem njenim edinicam (župam in četam) prostost taks za vse vloge in prošnje na drž. oblastva, izvzemši onih v civilnih pravdah, ako so opremljene s štampiljko vtisnjeno klavzulo: »Oproščeno od plačila takse po tar. post. 1 taksnega zakona z odlokom finančnega ministra z dne 23. oktobra 1924, št. 53270.« 8. Podporni sklad za onemogle gasilce, vdove in sirote izgubi z ukinitvijo dosedanjih 3%-nih donosov iz gas. sklada svoje letne prejemke ter ostanejo le še obresti kot podpore; zato pred razpisom ni vlagati prošenj za podelitev enkratnih letnih podpor. 9. ' Predstavniki občin v gasilskih upravah. Vatrogasni savez kraljevine Jugoslavije je dostavil zajednici za župe in čete to-le objasnilo: »Kadar občine delegirajo svojega predstavnika v uprave gasilskih organizacij v zmislu §§ 20 in 39 zakona o organizaciji gasilstva, so dolžne odposlati uradno osebo, člana občinske uprave.« 10. Carine prost uvoz. Ministrstvo financ, oddelek za carino je sporočilo ministrstvu za telesno vzgojo naroda z rešenjem O. Br. 4758 od 30. decembra 1933, da je za oprostitev od carine orodja in A. Potrebščine: 1. Odplačilo dolga za moforko.........................Din 2. Obresti izposojene glavnice v tuk. posojilnici „ 3. Popravila orodja in strehe gas. doma 4. Nabava 60 m novih konopmih cevi . 5. Nakup 6 delovnih oblek .... 6. Nepredvideni izdatki..................... ..................... Skupna vsota vseh izdatkov Din 11.037' B. Kritje: . . . Din 5.000'— 783'— 1492'— 1912'— 1300'— 550'— 1. Preostanek iz 1............... 2. Redna letna podpora iz 2% nega sklada .... 3. Poletna prireditev . . . 4. Prostovoljna zbirka . . . 5. Prispevki podpornih članov Primanjkljaj . . Din 215950 katerega bo krila občinska uprava z letno podporo. V.............., dne . . januarja 19 .. 772'50 530'— 6000'— 1200'— 475'— 8877'50 predsednik. Proračun Gasilske župe sreza za leto 193 A. Potrebščine: blagajnik. 1. Pisarniške potrebščine Din 420'— 2. Pregled čet 2800'— 3. Uprava fJ 1200'— 4. Potnine za delegate k skupščinam . >! 580'— 5. Nepredvideni stroški 800'— Skupna vsota vseh izdatkov . Din '5800'— B. Kritje: 1. Preostanek iz 1. -1. . . . Din 418'- 2. Letna podpora k uprav, stroškom za 35 čet po Din 70'— . „ 2450' 3. Delež letne članarine čet po Din 2'— za 800 članov . „ 1600'- Primanjiklijaj . katerega bo krila župna članarina. V , dne 10. februarja 1933. starešina. „ 4468'75 Din 1331 '25 blagajnik. B. IZ ODBOROVIH SEJ. Okrožni župni izleti so določeni v Ribnico na Dolenjskem ob proslavi četne štiridesetletnice ter v Gornjo Radgono. V širšem obsegu osnovane zajedniške prireditve morajo izostati zaradi težkih gospodarskih prilik. Potrditev, odnosno izmenjava članstva novoizvoljenih župnih upravnih in nadzornih odborov se je izvedla še v nekaterih srezih. Čelna pravila se bodo natisnila v slovenskem prevodu za vse na novo se osnujoče gasilske čete, ki jih je še nadalje predlagati sreski upravni oblasti v 5 iztisih. Pod zajednično okrilje sta se sprejeli gas. četi v Ž i h -lavi, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici in Št a le, pošta Črmoš-njice ter dodelili Gasilskim župam sreza Ljutomer, odnosno Novo mesto. Naše glasilo »Gasilec« je hkratu tudi službeni list Vatro-gasne zajednice K. J. in ministrstva za telesno vzgojo naroda ter bo kot tak izhajal v tem letu kot mesečnik. Za inšpektorja Gasilske zajednice dravske banovine je postavil osrednji odbor gospoda inženjerja kemije Franceta Dolenca iz Kranja začasno s pravomočnostjo od 15. jan. t. 1. ter določil pisarniške honorarje in mesečne plače ter dnevnice. Službo tajnika prevzame dosedanji namestnik, na njegovo mesto pa stopi izvoljeni tajnik. Za nadaljnje pobiranje 3%-nih prispevkov od požarnih zavarovanj v Dravski banovini za gasilski sklad se ima izposlovati oblastno dovoljenje po naredbeni ali zakoniti poti. Urednika saveznega glasila reklamira naša zajednica kot najmočnejša v državi zase ter prosi za njega postavitev iz naših vrst. Na predlog tov. Gostiše Engelberta se je osnoval petčlanski odsek za zgraditev Zajedničnega doma v Ljubljani. Podeželske gasilske čete se naprošajo, da pomagajo akcijskemu odboru za odpravo živil in ostalih naturaiij na žel. postaje za gladujoče prebivalstvo premogokopnih revirjev v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. Odbor je vzel proračun Koledarja 1934. leta odobruje na znanje kakor tudi letni zajednični proračun, izpopolnjen po določbah zakona o organizaciji gasilstva, ki ga prinašamo na koncu poročil. Proračun Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani za koledarsko leto 1934. A. Izdatki Din p B. Kritje Din p 1. Tisk „Gasilca“ 45.000 — 1. Preostanek iz pret. 1 59.897 2. Tisk in vezava koledarja 18.000 — 2. 20% ni donos iz gas. sklada .... 184.000 3. „Vežbovnik“ 2. izdaja 30.000 — 3. Prispevek za tisk „Gasilca“ 20.000 4. Pisarna: najemnina 10.500 — 4. „ za reorganizacijo 21.500 postrežnica 2.800 — 5. Naročnina „Gasilca" 18.000 inventar 17.600 — 6. Izkupiček koledarja 18.000 tiskovine 3.000 — 7. Članarina gas. čet 100.000 pis. potrebščine 3.000 — v. 5. Uprava: honorarji 36.000 — inšpektor . 24.000 — inšpekcijska potovanja . . . 12.000 — \ 6. Poštnine ček. urada 2.500 — 7. Potnine odbornikov 30.000 — 8. Razni stroški: venci, diplome in dr. . 6.000 — \ študijska potovanja . . 30.000 — \ poučni tečaji 58.000 — reprezentacijski sklad . 15.000 — nepredvideni stroški 35.000 — \ 9. Delež članarine župam 42.000 — 10. Prebitek 997 — 421.397 — 421.397 . Na pozdravno depešo Njeg. Vel. kralju Aleksandru I. smo prejeli sledeči odgovor: Gasilski zajednici dravske banovine v roke t. č. starešine g. Turka Josipa v Ljubljani. Po Najvišjem nalogu, ki mi je bil priobčen iz Dvome kancelarije preko ministrstva za notranje posle mi je čast izraziti Vam zahvalo za izraze vdanosti, ki sle jih poslali Njegovemu Veličanstvu Kralju o priliki izredne skupščine, ki se je vršila dne 10. decembra 1933 v Ljubljani. Upravnik policije: Podpis nečitljiv. »SAMOPOMOČ«. V času od L julija do 31. decembra 1933 so bile izplačane posmrtnine po umrlih članih »Samopomoči«, in sicer: 352. Grauf Gašper, Mežica, star 70 let.................Din 2.000— 353. Jelenc Mihael, Laško, star 60 let..................„ 2.000— Odnos . . . Din 4.000 — Prenos . . . Din 354. Malič Matija, Vinica pri Črnomlju, star 79 let . . 355. Rak Lovrenc, Brdo pri Lukovici, star 61 let . . . 356. Rozman Avguštin, Sv. Trojica v Slov. Gor., star 66 let 357. Horvat Ivan, Sv. Trojica v Slov. Gor., star 56 let 358. Zupančič Ivan, Ljubljana-mesto, star 58 let 359. Žuraj Ivan, Zgor. Bistrica, star 34 let . . . . 360. Slane Ludvik, Rogaška Slatina, star 71 let . . 361. Nemanič Ivan, Metlika, star 70 let................... 362. Lužnik Josip, Dravograd, star 42 let . . . . 363. Peperko Anton, Šmarje pri Jelšah, star 66 let . 364. Kogovšek Josip, Velika Loka, star 54 let . . 365. Cepe Franc, Kamnica pri Mariboru, star 55 let 366. Debelak Jakob, Trata-Gorenja vas, star 74 let . 367. Udovič Franc, Unec, star 57 let ..................... 368. Jenčič Rudolf, Loka pri Zid. mostu, star 48 let 369. Grobovšek Blaž, Ponikva ob juž. žel., star 44 let 370. Pusovnik Mihael, šoštanj-mesto, star 22 let . . 371. Klančnik Pongrac, Pameče, star 31 let .... 4.000- 2.000-2.000-2.000-2.000-2.000-2.000-2 000 -2.000-2.000-2.000-2.000-2.000-2.000-2.000-2.000-2.000-2.000-2.000- Vsega Din 40.000-962.151- prištevši doslej že izplačanih .................... je torej za 371 posmrtnin izdanih.............................Din 1,002.151- Ljudevik Musek: Čehoslovaško gasilstvo jugosl. gasilcem »Češka zemska hasička jednota« je posvetila vso 23. štev. Hasičkih razgledov« Jugoslaviji in nje gasilstvu. V svečani obliki in na finem papirju tiskana številka prinaša na prvi strani sliko Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. Na prvem mestu prinaša članek za naš državni praznik, ki ga prinašamo v prevodu: Državni praznik kraljevine Jugoslavije dne 1. decembra 1933 'je bil tudi praznik čehoslovaškega naroda, kakor vse čehoslovaške, posebno pa praznik čehoslovaškega gasilstva. Kakor -vsem državljanom čehoslovaške države, je zakipela posebno nam gasilcem v žilah slovanska kri, -ki nas veže in veže k milemu narodu jugoslovanskemu, v ikaterem vidimo vedno in povsod najbližjega prijatelja našega naroda in naše države. Dobro se še spominjamo onih časov, ko so vsi bratski slovanski narodi trpeli pod pritiskom ošabnih in smrtnih sovražnikov. Vsi smo enako trpeli in od nikogar ni prihajala pomoč, bili smo navezani le nase in na skupno sporazumno delo vseh Slovanov. V največji ponos nam je, da je bilo v tistih vrstah tudi gasilstvo, ki je vedno delovalo za skupnost vseh Slovanov, dobro se zavedajoč, da so zato najboljša sredstva vseslovanski zbori in shodi. Taki gasilski zbori so bili najboljši dokaz, da smo bratje enakega jezika, in čeravno smo deljeni na razne narode, smo vendar eno pleme. Našim prijateljem preko mej smo pokazali naše prijateljsko srce, kar nam je zopet pridobilo prijatelje in našli smo prijateljske stike s Francijo. Češki narod je bil vedno poln razumevanja za slovanske ideje. Stare neporušene vezi vežejo nas z jugoslovanskim narodom in z jugoslovanskim jugom. Ne druži nas samo to, kar je pisal Karel IV. caru Dušanu: »Zvišenost tudi tega slovanskega jezika« ne samo veliko sorodstvo v jeziku, ampak zavest, ki nas uči, da je naš uspeh, bratje jugoslovanski, tudi vaš uspeh in vaš uspeh je tudi naš uspeh in s tem uspeh v paši usodi! Bolestno je pa spoznanje, da bi bil poraz kateregakoli iz rodovine slovanske, oslabljenje listih, ki ostanejo. Druži nas (enaka in skupno prelita kri, iki nas je v zad-njem letu vojne zvezala tembolj ter potrdila obljubo, zvestobo za zvestobo. Ta slavnostna zaobljuba se tem bolj kaže, ko se shajajo ministri Male antante k svojim sestankom. In vsak strah pred vojno, ki straši vso Evropo, bo brezpredmeten, ko bodo Slovani močni in složni. V zavesti skupnosti v dobrih in slabih časih, v dobah jasnega in zamegljenega neba, živi duh slovanski, ki noče nikogar žaliti a tudi ne dovoliti, da se njega žali, ki je po ve- likih narodnih porazih dovedel v dan vstajenja. To so sile, lu vodijo čehoslovensko gasilstvo in slovansko gasilstvo sploh do ideje vsega Slovanstva. In če danes jugoslovansko gasilstvo dobiva v narodni organizaciji posebno nalogo in poseben značaj, vidimo v tem hvaležnost za ves dosedanji trud in za pošteno delo. Iz vsega srca želimo, Vam dragi bratje in Vaši bratski državi, naj usoda blagoslavlja še v naprej Vaše zaslužno delo! In kakor do sedaj bomo šli z Vami enako pot, skupno zvezani v bratski ljubezni in vdanosti k skupnemu delu, zvesti na vekomaj v življenju in smrti. Živel kralj Aleksander! Živela bratska Jugoslavija! Ista številka prinaša tudi v prevodu naš gasilski zakon ter k njemu predgovor izpod peresa brata Mahačka, ki je gotovo mnogim našim gasilcem še izza kongresa v dobrem spominu. K članku se še povrnemo v prihodnji številki, danes omenimo samo poudarek brata Mahačka, da smo dosegli mi enoten zakon, za katerega se bojujejo Čehoslovaki že ves čas. * Ing. Mužik je pa napisal za slavnostno številko »Hasičkih razgledov« članek o motorizaciji jugoslovanskega gasilstva, ki ga prenesemo v prevodu v prihodnji številki »Gasilca«. * V članku »Z bratrske Jugoslavie« prinašajo »Razgledi« članek o organizaciji našega državnega saveza ter prinašajo slike ministra za telesno vzgojo naroda ter članov starešinstva vatrogasnega saveza kraljevine Jugoslavije. • V članku »Dejiny Jugoslavie« prinašajo iz lista »Naša vojska« zgodovinsko črtico iz zgodovine Jugoslovanov. * Za veliko pažnjo čehoslovaškega naroda in njega gasilstva smo Jugoslovani prav hvaležni in obnavljamo zaobljubo: zvestoba za zvestobo! Živel njih predsednik dr. Masaryk! Živela Čehoslovaška država! Živelo Čehoslovaško gasilstvo! Poziv Akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem v Ljubljani je naprosil predsedstvo gasilske zajednice za dravsko banovino, naj bi gasilska društva in čete na deželi sodelovala pri zbiranju živil, ki ga prevzema v pomoč gladujočim rudarskim otrokom v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju uredništvo tednika »Domovina« v Ljubljani. »Domovina« se je v soglasju z našim predsedstvom obrnila na vse svoje čita-telje na deželi s pozivom, naj prispevajo toliko, kolikor lahko pogrešajo v svojih shrambah, vse darove pa naj dostavijo iiajbližjemu gasilnemu društvu ali četi, .ki jih bodo nato zavile in po železnici odposlale na naslov: Skupni pomožni odbor za brezposelne rudarje, Trbovlje, občinski urad. — Prosimo naše čele in organizacije, naj gredo tej zbirki, ki bo po vsej Sloveniji od 21. I. do 4. II., kolikor mogoče na iroke. Stroške odpreme - tovoru ine, oziroma poštnine bo ikril > Skupni pomožni odbor« v Trbovljah, če pa bi jih katera organizacija mogla kriti sama, se iji že v naprej zahvaljuje Akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem. Preglefie gasilsko orodje - Tovariši! Zima je, preglejte svoje brizgalnice, če niso zamrznile, odkidajte izpred svojih domov sneg, da morete v slučaju požara brzo iz njih z orodjem. Ako imate sanke, položite brizgalnice nanije, da ste vsak čas pripravljeni za takojšen odhod. Sedaj, 'ko je mnogo več časa kakor spomladi, preglejte cevi, če morda niste navili premalo posušene ali celo blatne, neosnažene in če niso cevi v kakem vlažnem prostoru. Pre- glejte, če se nahajajo v vseh spojkah tesnila! Preglejte vezave, če niso popustile ali popokale žice! Oddelite slabe cevi od dobrih ter slabe popravite! One, ki niso več popravila vredne, pa pripravite za suhe vaje. Preglejte delovne obleke, pasove, posebno plezalske! Vse orodje v popravilo — kar je popravite potrebno! Ivan Rus, predsednik tehn. odseka Gas. zajed. Josip Mravljak, Vuzenica: Segrevanje motorke Skoro vse podeželske gasilske čete imajo domove, shram-bišča, ki za zimo povsem rte zadoščajo. Okna ali vrata so slabo zaprta in so brez stalnega segrevanja, kar vpliva pri takšnem mrazu, kakršen je vsako zimo, na motoriko tako, da jo je nemogoče spraviti v pogon. V tem zimislu in o tej zadevi se je v naši kranjski župi debatiralo 'leto za letom in se priporočalo različne načine, kako naj se ravna v zimskem času z motorkami. Sam sem videl in tudi slišal, ko je marsikak gasilec dejal, da motorko postavijo pri njih v hlev, kadar jim zamrzne. V hlevu je res toplo, a to je za motorko strup. Škoduje ji živinska sopara, gnoj, gnojnica itd. Naše shrambišče tudi ne odgovarja za zimski čas. Imeti v njem motorko se pravi tvegati, da nam pri najmanjšem mrazu zamrzne in odpove. Primorani sem bil misliti na napravo, ki sem jo letos tudi izvršil. Na vozu, kjer stoji mo torka, smo napravili čez motorko leseno pokrivalo in ga znotraj tapecirali z vato. Montirali smo v to pokrivalo dve žarnici po 60 voltov in dobro zaprli. Ta naprava, ki je popolnoma enostavna, je delovala in učinkovala tekom 8 do 10 ur in motorka je takoj brez nadaljnjega užgala, tako da smo za vsak primer požara pripravljeni tudi v najhujšem mrazu. Ni potreba, da gorita žarnici noč in dan, zadostuje marveč, da gorita v presledkih 24 ur, ker se proizvaja toliko toplote, da motorka v dobi 24 ur ne zamrzne. Napravo priporočam vsem gasilskim četam. Ogledajo si pa napravo lahko pri gasilski četi Kokrica, župa kranjska. Dopisi Gasilska župa Korotanska. Ob polnoštevilni udeležbi delegatov vseh čet in celoinega starega odbora se je vršil v nedeljo 26. nov. 1933 ob 16. uri izredni občni zbor koro-tansike gasilske župe. Vodil je skupščino načelnik C. Vončina, ki je -uvodoma pozdravil zlasti zastopnika sreskega načelstva, nato pa podal kratek pregled dela in napredovanja društev. Štirje avtomobili, enajst motoirk in mnogo drugega gasilskega orodja varuje sklenjene naselbine večjih požarnih nesreč. Požarov v vsem srezu je bilo (javljenih) samo pet. Članov je umrlo sedem. Župni izlet v Guštanju. Tudi tajniško in blagajniško poročilo je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje, na kar je bila podeljena odboru razrešnica. Po kratkem odmoru so se izvršile volitve z vzklikom in so bili izvoljeni tile: za starešino J. Mravljak (Vuzenica), namestnik Ciril Vončina (Mežica), tajnik Pavel Mlinarik (Vuhred), blagajnik Anton Gorejšek (Mežica); odborniki: Franc Lahovnik (Prevalje), Peter Mravljak (Vuhred), Karel Bevc (Guštanj) in Pavel Pon-deljak (Dravograd)). V nadzorni odbor pa: Puncengruber J., Kotnik Z., Uranšek M., Jugovič Z. in Skacedovnik I, Novi starešina, ki je nato prevzel predsedstvo, se je zahvalil v imenu vseh za izkazano zaupanje in predlagal, da se odpošlje Nj. Vel. kralju vdanostno brzojavko, ministru za telesno vzgojo in Vatrogasnemu Savezu pa pozdravne brzojavke, kar je bilo soglasno sprejeto. Z nado, da bo nadalnje delo v župi tako plodonosno kakor dosedanje, je predsednik potem zaključil zborovanje. Gornja Radgona. Dne 29. X. 1933 se je naše Prostovoljno gasilno društvo reorganiziralo po zakonu o organizaciji gasilstva v Prostovoljno gasilsko četo. Uvodoma je tov. Joža Hrastelj, bivši načelnik in sedanji predsednik, v obširnem fekspozeju podal zborujočim članom in gostom poročilo o delovanju društva v pretečenem letu, kakor tudi jasno in razločno orisal pomen in važnost novega gas. zakona. Dne 15. julija 1933 je Nj. Veličanstvo kralj Aleksander podpisal »Zakon o organizaciji gasilstva kraljevine Jugoslavije«. S tem zakonom je zadana ne samo vsem edirticam našega gasilstva, temveč vsakemu posameznemu dobremu državljanu velika naloga, da pristopi k delu kot pionir širjenja ljubezni do svojega bližnjega ter da zavlada med nami ono veliko bratstvo, ki je za dober obstoj naroda nujno potrebno. Dosedanji odbor mi je tudi dosedaj bil vedno v pomoč, da je društvo že dosedaj dosti pridobilo na uspehu v tem pogledu. Še večje uspehe pa bi lahko dosegli, ako bi v prvi vrsti med nami vsemi vladala prava iskrena ljubezen, vladalo tisto čisto veliko bratstvo-iovarištvo, katero je bilo, je in bo predpogoj in temelj vsakemu velikemu delu. Gasilska organizacija je bila in tudi ostane organizacija, katere glavni namen je pomagati svojemu bližnjemu sočloveku, je tista organizacija, katera naj v svojem delokrogu pospešuje medsebojno ljubezen, je tista organizacija, katere namen je ne samo gasiti ogenj, ampak gasiti in dušiti med svojimi bližnjimi tudi vsa nesoglasja. Takšna je bila dosedaj gasilska organizacija, takšna mora in bo ostala tudi v bodoče. Iskrenost, ljubezen, bratstvo se ne da doseči z raznimi zakoni, ljubezen, resnično prava ljubezen se ne da kupiti z raznimi podporami, zato je novi gasilski zakon res takšen, kakršen edino more biti, da doseže cilj, katerega zasleduje. Zakon je bil potreben in izdan samo zato, da nudi dosev danjim gasilskim uspehom in delu svojo moralno in gmotno pomoč. Potreben je bil, da se delovanje gasilskih edinic pospeši in oživotvori tudi v tistih pokrajinah naše domovine, kjer dosedaj te niso tako uspešno delovale ali sploh obstojale. Potreben je pa bil ludi v pogledu enotnosti delovanja v interesu čim večjih nadaljnjih uspehov na polju gasilstva. Iz tega vidika iskreno pozdravljamo vsi dosedanji delavci v gasilskih organizacijah ta novi zakon, ravno tako iskreno pa tudi želimo, da bi ta novi gasilski zaikon služil le in samo svojemu pravemu namenu v blagor nas vseh in s tem domovini. Poleg ostalih novih gasilskih nalog bodočih edinic je tudi ta, da vzgaja ne samo svoje člane, ampak tudi svojega bližnjega, predvsem pa našo mladino v jugoslovanskem nacionalnem duhu. Beseda nacionalizem je znana vsakemu, poznan pa ni vsakemu pravi pojem in jedro pravega resničnega nacionalizma. Resnično čisti iskreni nacionalizem do svoje domovine pokaže človek v glavni meri s tem, da najprvo sebe pretehta, očisti vsega, kar mu vest očita, da se ne zlaga z iskrenim nacionalizmom, ker le tako čist bo mogel vzgajati tudi svojega bližnjega. Zato je nujno potrebno, tovariši, da vzgojimo najprvo sebe za dobre in resnične nacionaliste. Vzgojeni pa bomo, ako bomo tudi v bodoče delali v pomoč bližnjemu, ako bomo širili med seboj pravo tovariško ljubezen, s katero ljubeznijo smo vedno na razpolago naši domovini ;in kralju. Ljubezen do domovine ne sme biti materialna, ne ljubimo domovine samo zato in samo tedaj, ker in kadar naim radi naše ljubezni momentano nudi kakšne materialne vrednote. Ljubezen do domovine mora biti čista in idealna, ker le takšna ljubezen pride do izraza v trenutku, ko bo rabila domovina pomoči od svojih zvestih državljanov. Kdor pa samo uči in zahteva takšne ljubezni od drugih, sam pa živi in dela drugače, nima ali pa noče imeti pravega pojma o iskrenosti nacionalizma. Kakor na važnost vzgoje pravega čistega nacionalizma, tako bo moral bodoči upravni odbor polagati veliko važnost na vzgojo mladine, katere vzgoja mu je zaupana po novem gasilskem zakonu. Velika je ta naloga, še večja pa je odgovornost, katero bodo prevzele nase bodoče gas. edinice. V polni meri se morajo zavedaU, da bodo za svoje delo in vzgojo mladine odgovorne pred Bogom in narodom. Trdno sem prepričan, da je ta točka novega zakona ustavljena ravno zato, ker je popolnoma pravilno, da se mladina zaupa v vzgojo možem, ki živijo in se žrtvujejo v ljubezni do svojega bližnjega. Edino pravilno je, da se mladina zaupa v vzgojo organizaciji, katere glavni namen je širiti med narodom medsebojno ljubezen in bratstvo. Poklicani ste danes, dragi tovariši, da poleg ostalih formalnosti izvolite novi gas. četi dober upravni odbor, ki bo dovolj močan za težko, vendar častno delo, ki ga čaka v bodočih treh letih. S lem pa prevzamete tudi nase odgovor- nost in sveto dolžnost, da izvoljenemu odboru vso dobo pomagate in ga v delu za blagor bližnjega in domovine nikdar ne zapustite. V tej želji zaključujem svoje poročilo ter porabim to priliko, da se Vam vsem, dragi tovariši, iskreno zahvaljujem za vso pomoč in sodelovanje v društvu za mojega vodstva, obenem pa Vas prosim, da se še z večjo ljubeznijo stavite na razpolago novemu odboru, katerega boste izvolili, za dosego novih uspehov in v čast domovini. Kakor poročilo načelnika, tako so tudi vsa druga poročila društvenih funkcionarjev bila sprejeta z odobravanjem. Pregledovalci računov so s pohvalo na točno poslovanje v društvu predlagali odboru razrešnico, katero je občni zbor soglasno odobril. Tov. načelnik je nato obrazložil sestavo bodočega upravnega, poveljniškega in nadzornega odbora glasom zakona o organizaciji gasilstva, nakar je bil izvoljen soglasno po večini celotni stari odbor s predsednikom tov. Jožem Hrasteljem. Nato je svečano pred vsem moštvom položil prisego tov. predsednik in poveljnik ter nato celotno članstvo pred omenjenima. Vdanostna brzojavka Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru, kakor tudi pozdravna brzojavka g. ministru za telesno vzgojo naroda dr. L. Hanžeku sta bili sprejeti z navdušenjem. Z lepimi vzpodbujajočimi besedami je pozval tov. predsednik vse članstvo, da se stavijo na razpolago četi še z večjo ljubeznijo v blagor bližnjemu in čast domovini, v dosego no vih uspehov. Gasilska četa Gorje. Naša četa je imela na Novega leta dan ob 4. uri popoldne svoj 40. redni občni zbor. Na občnem zboru se je sklenilo, da se priredi za 40 letnico čete proslava, in sicer 20. in 21. maja t. 1. To sporočamo gasilskim četam, župam in gasilski zajed-nici, da se naj kolikor mogoče ozirajo na to in naj ne prirejajo na ta dan svojih proslav. Ker prične z novim letom izhajati list »Gasilec« kot mesečnik in bo imel priliko spraviti med gasilski svet več štiva, se mi je naročilo, naj napišem za »Gasilca« za 401etnico naše čete nekaj iz naše kronike. Naša gasilska četa je bila ustanovljena leta 1804. Dne 16. aprila t. 1. je namreč izbruhnil požar v Sp. Gorjah. Bilo ie suho in vetrovno vreme in mahoma je bilo v ogniu 16 hiš. Med njimi vse kmečke z obširnimi poslopji. Rdeči petelin je skakal s strehe na streho tako, da so ljudje komaj sami uhajali pred ognjenimi jeziki. Rešiti se ni dalo ničesar, pogorelo je mnogo glav živine. Občina ni imela nikakih gasilskih priprav, razen nekaj močnih, na dolgih drogih pritrjenih železnih kljuk, s katerimi se je skušalo goreče objekte raztrgati in prisiliti ogenj k tlom. V kratkem času je prihitelo na pomoč gasilno društvo iz Bleda, Radovljice in Begunj, kakor pozneje tudi z Jesenic. Gasilna društva z gasilskimi pripravami in s svetlimi čeladami so bili posebno za nas mlade ljudi nekaj novega. Čudili smo se brizgalnam, ki so metale na požarišče vodo. dokler je je bilo kaj, kajti vode je kmalu zmanjkalo. Po tem požaru povzročena škoda se je cenila na 30 tisoč goldinarjev. Posestniki so bili zavarovani le za- neznatne vsote. Ta požar je dal povod, da so začeli misliti Gorjanci na ustanovitev gasilnega društva. Dne 6. maja t. 1. je povabil tedanji župan Jak. Žumer fante in može skupaj in izvolil se ie začasni pripravljalni odbor, sestavila so se pravila, ki so bila od deželne vlade odobrena dne 23. junija 1804. — 8. julija pa se je vršil ustanovni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za načelnika Jan. Vinko st. iz Sp. Gorij, za namestnika Černe Vinko iz Gorij, nadučitelj Žirovnik Jožef za tajnika in blagajnika. Dne 23. avgusta t. 1 so kupili v Ljubljani omenjeni možje pri Samasu novo veliko brizgalno za 1100 gld., malo brizgalno je pa kupila občina. Novi brizgalni sta došli v Lesce z železnico -dne 25. sept. 30 fantov je šlo v novih gasilskih oblekah (belih) po nje in so ju v slavnostnem sprevodu pripeljali v Gorje. Dne 7. okt. t. 1. je bilo slovesno blagoslavljanje novih brizgaln, katerega so se udeležila društva iz Bleda, Radovljice, Begunj in Jesenic. To je bila prva- gasilska slavnost v Gorjah. Prvi požar, h kateremu je bito klicano društvo z novimi brizgalnami, je bil na božično jutro, ko je pogorela v Grabču žaga Janeza Kozel ja. Začasno shrambo za brizgalno je napravilo -društvo na farovškem svetu, provizorično barako, -obleko in orodje je pa imelo društvo shranjeno v gorjanskem domu. Leta 1898. je zgradilo društvo nov gasilni dom. Za novi gasilni dom se je trudil največ tedanji načelnik Vinko Černe. Dom je bil postavljen na zel-o primernem kraju in je bil zelo lična stavba, ki je pa bila že do danes dvakrat povečana. Novi gasilni dom je bili blagoslovljen dne 21. jun. 1898 ter se je takrat vršila v Gorjah lepa slavnost, h kateri je prihitelo zelo dosti gasilnih društev, ki so se ustanovila med tem časom že v več občinah. Pri tej slavnosti je igrala vojaška godba, ki je privabila tudi obilo gostov iz okolice. Leta 1901. dne 1. sept. je blagoslovilo društvo svojo zastavo, ki jo je nabavilo to leto. Tudi to pot se je vršila lepa slavnost, ki jo imajo starejši gasilci še v živem spominu. Dne 4. septembra 1904. je praznovalo društvo svojo 10. obje-tnico, katera je tudi zelo lepo uspela. Sicer slavnosti in požari ne gredo skupaj, pa vendar tudi slavnosti in druge gasilske prireditve vežejo gasilstvo skupaj, posebno če je društvo navezano na dohodke, ki jih ob takih prilikah dobi. Sa-j imajo menda vsa društva pičle dohodke in veliko potreb. V teh 10 letih je društvo zelo napredovalo, nabavilo si je več brizgaln in drugega orodja. Brizgaln pa -ni obdržalo doma, ampak jih je radi oddaljenosti vasi razporedilo po več vaseh tako, da za slučaj potrebe hitreje pridejo d-o svojega namena. <■ V letu 1908. se je gasilski dom dvignil za eno nadstropje in v tem se je priredila dvorana, ki naj bi služila za gasilska zborovanja, predavanja in podobno. Še posebno je pa rabila prostor društvena godba, ki se je bila ustanovila, za dolgo dobo. Za godbo se je zanimalo več društvenih čla-no-v, društvo je pomagalo nabaviti nekaj inštrumentov in tako ima društvo godbo, ki lepo napreduje. V letu 1908. 29. junija se je udeležilo društvo velikega požara na Bledu, kjer je pogorelo preko 30 hiš. Pri tem požaru smo videli, kako strašen ie ogenj, ako uide človeku iz rok. Suša, veter, pomanjkanje vode in panika domačega prebivalstva, vse je bilo strašno! Marsikak posestnik je gledal gorečo sosedovo hišo in ni vedel, da gori že njegova hiša. Ogenj se je razširil po enem -rokavu do zadnje hiše in le po drugem se je posrečilo požar pretrgati in omejiti, da ni šla v pepel cela vrsta hiš. Prišli smo do vojne. Večina članov je odrinila in doma je ostalo le malo število starejših in -mlajših članov. Gasilni dom je služil za vojaški magazin, dvorana pa- za vojaško stanovanje. Gasilci so imeli le malo vstopa in le sreča je hotela-, da ves čas vojne nismo imela -večjega požara. Vojna nam je vzela 9 članov, ki so ostali na raznih bojiščih in tudi v -ruskem i-n italijanskem ujetništvu. Prišel je pa konec vo-jne. Naši člani so se vrnili in se oprijeli zopet dela. 10. novembra 1918. je sklicalo društvo izredni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za načelnika Jan Vinko -ml., ker se je tedanji načelnik Jan Jak. odpovedal. Načelnikov namestnik Rozman Janez je pa padel -na bojišču in je bil mesto njega izvaljen Kobal Al-o-jzij. Tik pred vojno smo se pogovarjali o društveni 201etnici, kar je pa preprečila vojna. Sedaj pa smo imeli -tu že 251etnico, katero smo se odločili prazn-o-vati. Dne 17. avgusta je praznovanje 251etnice ob veliki udeležbi in lepem vremenu uspelo kar najlepše. Le z žalostjo smo se spominjali tovarišev, ki se niso več vrnili iz vojne. V povojni dobi je prišlo društvo pod vodstvom novega načelnika še do večjega razmaha. Društvena godba je oživela in se razširila, člani so se tudi pomnožili tako, da se je število rednih članov dvignilo na 90 in mimo grede smo doživeli 301etnico društvenega obstoja, ki smo jo sklenili praznovati dne 7. septembra 1924. Dan 7. september je bil za gasilno društvo in za Gorje najlepši. Gorje še nikoli niso imele tako obiskane prireditve, kot je bila ta. Društvo se je v polni meri pripravilo na to. Imelo je okrog 700 gasilskih gostov, ki so se o prireditvi izrazili zelo povoljno. Naša povest traja do sem, imamo pa še popisati zadnjih 10 let, da pridemo do naše 401etnice, -ki jo nameravamo to leto praznovati. Pred tremi leti smo si omislili novo motorno brizgalno, ki smo jo kupili pri tvrdki »Hasičky zavodi v Prostrejevi na Češkem«. Z motorko smo popolnoma zadovoljni in moremo to tvrdko vsakomur le priporočati. Stroj je snemalen in zelo lahek, da ga dva moža lahko prenesela v vsak jarek. Zmožnost pa ima odlično. Z nabavo novega orodja nam pa je zmanjkalo prostora v gasilski shrambi, vsled česar smo morali misliti na razširitev doma. V letu 1930. smo se zopet lotili dela in smo prizidali gasilskemu domu še en lokal, da nam sedaj odgovarja popolnoma. Poleg napredka gasilnega društva pa je baš naše, kakor društvo sosednje blejske občine, najbolj napredovalo v gasilskih pripravah. Zasnoval se je pred vojno vodovod, ki se je tudi zgradil, a se je po vojni še bolj izpopolnil. Vodovod obsega skoraj vse vasi v obeh občinah. Na vodovodu stoje po vaseh številni hidranti, ki čakajo, kakor gasilski stražniki, kdaj se jih pokliče. Četa ima na hidrantih tudi pogosto vaje, da vedo gasilci že v naprej, do katere hiše bi se v primeru požara prišlo do vode. V preteku 40 let se je tudi marsikaj izpremenilo v varnost proti požarom. Požari bi morali biti danes zelo redki, izvzemši špekula-cijskih požarov, ki izhajajo samo iz krize. To je seveda zelo žalostna pomoč, s katero se nalaga breme drugim zavarovancem, .ki morajo plačevati zato višje vsote za zavarovalnino. Kazen za špekulacijski ali maščevalni požig bi morala biti smrtna. Saj s požigom ne oškoduje požigalec le onega, nad katerim se hoče maščevati, ali pa zavarovalnico samo, ampak vse zavarovance, ki morajo zato plačevati višjo zavarovalnino, ki se pa posebno v sedanjih težkih časih tako težko plača. Naše gasilno društvo je bilo zadnjih par let (zadnje leto ne več), kakor tudi ostala okoliška društva vsak mesec alarmirano, da pomaga pri požaru na Bledu ali kje drugje. Goreli so izključno le samo hlevi in gospodarska poslopja. To pa vselej v soboto ali nedeljo zvečer od 11. do 1. ure. Rekli smo, da je to vsekakor nemogoče, da bi imela nesreča izbrane samo hleve. Zadnje leto so pa ti požari prenehali in izgleda, da je požigalec izgubil interes do požigov, ali je umrl, ali pa odšel z Bleda;. Nam je prav, naj bo vzrok ta ali oni, veselilo nas bi pa, da bi se bil ptič ujel in prejel zasluženo plačilo. Naj končno dodani še nekaj statistike iz naše gasilske čete. Četa se je udeležila povprečno 3 požarov na leto, kar bi zneslo skupaj 120kratno udeležbo pri požarih. Požar se je omejil vedno in je v vseh 40 letih le enkrat zajel v naši občini dve hiši in gospodarska poslopja, čeprav so se strehe krile do zadnjih časov še z deskami. Vasi so zelo goste in leže po bregovih, kjer se požar le še hitreje širi. Vaj je imelo društvo običajno po 4—6 na leto. Društvo se je udeleževalo raznih prireditev gasilnih društev v okolici in tudi v Ljubljani. Dohodke je pa imelo le največ s prirejanjem veselic in podobnega. Podpor je prejemalo društvo zelo malo. Prvi društveni načelnik je bil Jan Vinko, ki je načeloval društvu od leta 1894. do 1896. Bil je zelo marljiv, a je čez dve leti radi odsotnosti odstopil. Drugi načelnik je bil Černe Vinko od leta 1896. do 1904. Ta načelnik je zgradil -nov gasilski dom, za katerega je mnogo žrtvoval iz svoje lastnine. Tretji načelnik je bil Jan Jakob od leta 1904. do 1918. Pod tem načelnikom se je zgradila nova gasilska dvorana. Ustanovila se je nova gasilska godba, pridobilo se je več novih brizgaln. Četrti načelnik je pa bil -od leta 1918. do 1933. do izrednega občnega zbora, kjer je bil izvoljen častnim članom Jan Vinko ml., ki je tudi član odbora gasilske župe radovljiške. Temu načelniku se ima društvo zahvaliti, da ima danes tako dovršen gasilski dom, napolnjen s potrebnim gasilskim orodjem in z zelo dobro motorko. Na izrednem občnem zboru dne 29. oktobra 1933. pa je dobila naša četa novega načelnika Jakopiča Andreja, ki obeta, da bo storil za četo dosti dobrega. Na izrednem občnem zboru je priseglo 76 članov, s katerimi upamo, da bomo praznovali na binikoštno nedeljo 401etnico društvenega obstoja. Ustnica uredništva. »Gasilca« urejuje župni načelnik in šolski upravitelj Ljud. Musek v Sv. Vidu pri Ptuju, kamor pošiljajte vse dopise. Zaključek lista je vsakega 5. v mesecu. Radi obilne aktualne snovi je odpadlo v tej številki nadaljevanje članka: O vzrokih požara. Iz zajednice starešinstva se mi je sporočilo število naroč-nikov-plačnikov. To število je tako majhno, da me ga je sram objaviti. Ak-o naj ostane »Gasilec« mesečnik, se mora to število močno povišati. Radi tega prosim vse društvene funkcionarje, da posvetijo prihodnjih 14 dni za nabiranje novih naročnikov. Naprodaj! Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto proda po nizki ceni sledeče gasilske predmete: moštveni (trenski) voz na konjsko vprego, tridelno 18 m dolgo lestev, več 100 m starih cevi za transmisije, 22 gasilskih čelad, kompletno karbidno razsvetljavo z dvema žarometoma in druge malenkosti. Ponudbe je napraviti na imenovano četo. Navedene predmete se lahko ogleda vsak dan v Ljubljani (Mestni dom). Oesterr. Saurer-Werke A. G. I Zagreb, Beogradska ulica 13 — Telefon 2888 Ing. Viktor Hieber Najstarejša specialna tovarna omnibusov, tovornih, gasilskih in škropilnih avtomobilov Dobavljamo občinam in gasilcem: Zagreb, Celje, Maribor, Karlovac, Osijek, Brod, Novi Sad, Sušak, Valjevo, Split, Bled, Gospič itd. Zastopstvo za Dravsko banovino: RIKO DEBELAK — LJUBLJANA DALMATINOVA ULICA ŠT. 1 — TELEFON ŠT. 2762 č e 1 a d e p a s o v e R o 9 o v e T r o b k e S e k i r c e Čepice, epolete, g znake, spojke in m cevi najceneje pri A. KASSIG LJUBLJANA ŽIDOVSKAUUCAŠTjT Zahtevajte Ilustrirani ceniki GASILSKE ČETE, POZOR! Preden si nabavite potrebne cevi, Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo NORMALNIH GASILSKIH CEVI izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam! IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRAU A PETRA CESTA 33 Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913. »JUGOSLAVIJA« SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani. Sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. življenjska zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma. 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks* (požarni oddelek) in „Franko-Hongroise" ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike. Telefon 2571. PISARNA ■ TYR&EVA CESTA ŠT. 15. Telefon 2571. UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6 tiska vse za Vas n. pr. druStveno glasilo, tiskovine, pisemski papir, vabila, posetnice, letake, lepake, cenike, kataloge in še mnogo drugega KNJIGARNA LJUBLJANA» FRANČIŠKANSKA UL. 6 MARIBOR, TYRŠEVA CESTA 44 ima bogato zalogo leposlovnih In strokovnih knjig za Vaše knjižnice In za Vašo osebno uporabo. Poleg slovenskih knjig ima tudi zalogo drugih slovanskih, francoskih, angleških In nemških knjig. — Revije, časopisi, znanstveni listi. — Velika zaloga slik i Pišite po kataloge In cenike Jugoslovanska zavarovalna banka »Slavija« sprejema zavarovanja za požar, vlom, zakonito jamstvo, telesne nezgode, avtomobilske škode, transport, točo in razne vrste življenjskega in pogrebnega zavarovanja. Lastna poslopja v Ljubljani, Sarajevu, Osijeku in Novem Sadu. Kupčijska zveza s češko banko Slavijo v Pragi. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani Telefon štev. 2176 In 2276 O voc II i nd rsk a i motorna brixgalnica, model 1929, 18/20 HP., pritisk do 16 atmosfer. Hladilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s Konrad Rosenbauer & drug tovarna gasilskega orodla Celje __________rt črpalke s priporoča prvovrstne najmodernejše motorne brizgalne \ od 5 do 90 KS, 300 do 2500 litrov vode na minuto in - 30 atmosfer, prenosne dvo- in štirikolesne. Avtomobilske brizgalke vseh vrst. Avtomobile s tanki za škropljenje cest in gašenje ognja. Avtomobile in vozove za moStvo. Kletnesesaljke. Posebna sesaljke, ki dvigajo vodo ir globine. Cevi konoplfene' običajne in gumirane. Tovarniško vezanje istih. Lestve vseh vrst. Za osebno opremo čelade, pasove, piščalke itd. Plinske maske; Spojke, predhodnike, različne ročnike in ustnike, raadelnlče. Vsa izdelava' najnovejšega sistema. Ponudbe irrpojasnila, kakor poset so vsak čas na razpolago-Cene solidne. Založil odbor „Oasllske zajednlce za dravsko banovino“. Odgovorni urednik Jože Turk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Fr. Štrukelj'*