Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
meietno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nede)|»ka izdala celoletno v Jugoslaviji I20 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. petil-VTSla mail oglasi po i-SO in 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vi&lna po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn ve&lem O naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeUKo ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopttarjevt ulici it. 6/1/1 Rokopisi se ne vračalo, netranKIrana pisma se ne ipre/emo/o ^ Uredništva telefon it. 2050, upravnlitva St. 2328
Političen lisi sta slovenski narod
Uprava /e vKopltarlevl al.it. 6 - Čekovni račun: Llubitana Stev. 10.650 ln 10.349 za Inserate, Šaralevoit.7 S63. Zagreb it. 39.011, Praga In Dana/ it. 24.707
Danes
se znova sestane narodna skupščina. Predstavniki naroda se zbero, da bodo pristopili zopet k mirnemu ustvarjajočemu zakonodajnemu delu, kot ga zahteva življenje in napredek države.
Danes ho narodna skupščina manifestirala, da je naša država tako močna, da ji noben zločin ne more resno škodovati. Zastopniki naroda bodo jasno in soglasno obsodili zločinca, izrazili svojo globoko žalost nad težkim dejanjem dne 20. junija, a istočasno vsemu svetu javili, da je naša državna misel tako globoko zakoreninjena v nas, da noben zločin niti za trenutek ne more motiti rednega življenja države. Današnja seja narodne skupščine pa bo obenem tudi oficielna odločna manifestacija parlamentarne večine, da ona ne nosi niti sence odgovornosti za zločin propalega posameznika in bo obsodba klevetnikov iz opozicije, ki so večino dolžili krvi, po krvi hoteli splezati na politično površje, zaradi krvi mislili diktirati vsem odgovornim činiteljem v državi in zlorabljati krvavi zločin za sejanje novih bratomornih bojev med Hrvati in Srbi.
Današnja narodna skupščina bo dala vse zadoščenje hrvatskemu narodu in bo obenem pozvala njegove zastopnike, naj se vrnejo na zakonita tla ustavnega, parlamentarnega političnega dela. Skupščinska večina se ne da izzvati v borbo s Hrvati. Ona se zaveda, da sedanje hujskanje KDK ne pomeni pravega stanja med Hrvati in da bi redna popolna reakcija na to hujskanje ne zadela le hujskačev, ampak hrvatski narod. Zato vztraja in bo vztrajala na poti pomirljivosti, naklonjenosti in žrtev za sporazum. Vladna večina ve, da bo zgodovina prav ocenila to njeno državotvorno zadržanje in ji bodo dogodki bogato poplačali sedanje potrpljenje.
V tem je zgodovinski pomen današnje seje skupščine. Mejnik je današnja seja v parlamentarnem življenju. Ta mejnik pa naj bo po načrtu in volji vlade in njene večine tudi temeljni kamen novega plodonosnega zakonodajnega in gospodarskega dela našega parlamenta. To drugo vsebino današnje seje bo podala vlada v svoji deklaraciji in skupščina v svojih izjavah in razpravah k deklaraciji Z glasovanjem o deklaraciji bo skupščina prešla na redni dnevni red in želja vseh iskrenih prijateljev naše države je, da s tem nehajo vse homatije in posledice, ki jih je rodil usodni zločin.
Načrt vlade in njene večine se bo izvršil. Večina parlamenta in večina narodov te države hoče, da se dogodki redno in normalno razvijajo in jamči, da bo načrt vlade prodrl. Nasprotniki miru in reda, pokončevavci parlamentarizma in zakonitosti, ki se istočasno zbirajo v Zagrebu, morejo sicer motiti splošno dobro razpoloženje in kollkortoliko škodovati skupnosti pred zunanjim svetom, toda bistvenega učinka ves njihov, četudi še tako pom-pozen nastop, ne more imeti in ga ne bo imel. Za državo in njeno moč se torej najmanj ne bojimo, čeravno ji KDK napoveduje bojkot in boj. Če bi resnično kak tak poziv izšel, se bo itak izkazal kot neizvedljiv, ker je hrvatsko ljudstvo treznejše in poštenejše, kot tisti, ki se mu danes vsiljujejo za voditelje in skrunijo staroslavni hrvatski narodni sabor.
Današnja seja KDK v Zagrebu pa je skrunitev hrvatske zgodovine, žaljenje hrvat ske narodne zavesti in greh nad usodo hrvatskega naroda. Državi sicer bistveno škodovati ne more, pomeni pa sramoto v našem političnem življenju. Ne vemo, kako daleč bo šla v Evoji strasti iaa zaslepljenosti KDK in nočemo obsojati vnaprej, tudi ne po vesteh, ki jih pri-občujejo glasila KDK, ker hočemo in bomo sodili le po dejanjih.
Toda dejstvo, da bo na današnji seji v Zagrebu imel odločilno besedo — ne kak hrvatski zastopnik — ampak Pribičevič, da slutiti, da bodo današnje izjave KDK po duhu in stilu podobne fanatičnim, strastvenim in nepremišljenim izbruhom tega politika v zadnjem času. Pribičevič je zadnje čase popoln gospodar KDK. Zato je on in samo on odgovoren za njene nastope in izjave. Pribičeviča smatramo za edino odgovornega tudi za današnjo zagrebško sejo.
Pribičevič se trudi, da bi položaj naše notranje politike privedel v mrtvo stezo. To se mu lie bo posrečilo, pač pa je svojo lastno stranko in svojo politiko že zavozil na pota, s katerih ni rešitve. On, ki je progiašal vsako, še tako milo in mirno kritiko političnih in državnih razmer za rovarstvo, za protidržavnost, on, ki je nad celimi strankami in gibanji razglašal izjemne zakone, on, ki je polnil ječe
Dnevmi red Narodne skupščine
r Belgrad, 31. juL (Tel. »Slov.«) Kakor smo že poročali, je za jutri sklicana seja narodne skupščine. Dnevni red te seje je sledeči: 1. Nadaljevanje razprave o predlogu obtožbe narodnih poslancev dr. Pernarja in tovafišev proti bivšemu pravosodnemu ministru dr. Subotiču. 2. Razprava o poročilu odbora o predlogu resolucije narodnih poslancev dr. Milana Kostiča in tovarišev o tem, da se menični dolgovi od proizvajalcev sladkorne pese i»e naplačajo. 3. Razprava o zakonskem predlogu o sodnikih po poročilu zakonodajnega odbora. 4. Razprava o zakonskem predlogu o ureditvi sodišč po poročilu zakonodajnega odbora.
Vendar pa po mišljenju parlamentarnih krogov no bo prišlo do razpravo o vsem dnevnem redu, marveč najprej samo o prvi točki, nato pa se bo za prihodnjo sejo stavila na dnevni red deklaracija kraljevske vlade.
Istočasno s to sejo jo sklical klub KDK sejo v Zagreb, in sicer v dvorano hrvatskega sabora. Kljub veliki reklami, ki jo dela za to sejo časopisje KDK, se ji v tukajšnjih krogih ne pripisuje poseben značaj, ker so misli, da je to navadna seja enega izmed parlamentarnih klubov, ne glede na to, kje sc ta seja vrši. Že dosedaj smo imeli slučaje, da so posamezni parlamentarni klubi imeli svoje seje izven prestolice. Od sklepov te seje jo odvisno nadaljnje nastopanje nasproti tem klubom. Ta seja bo imela gotovo tudi pomen za nadaljni
razvoj naše notranje politike.
Kakor piše današnja >Pravda«, se v parlamentarnih krogih zelo naglasa kot značilno dejstvo, da se v vladni deklaraciji izraža želja za ustvaritev koncentracijsko vlade v ugodnem trenutku. Sploh, pravi »Pravda«, jo deklaracija g. dr. Korošca sestavljena v pomirljivem, obenem pa odločnem tonu in dajo veliko možnost tolerantnih razgovorov. Glede koncentracijske vlade pokazuje živahno željo, da se taka vlada ustvari.
V žvevzi s parlamentarnim delom je imel predsednik vlado g. dr. Korošec sestanek s predsednikom radikalnega kluba g. Veljo Vukičevičem, predsednikom demokratskega kluba g. Ljubo Davidovičcm. Dolgo se je razgovarjal s skupščinskim predsodnikom g. dr. Peričom. Predsednik narodne skupščine je obenem obiskal g. Davidoviča in se z njim dolgo razgovarjal o bližnjem parlamentarnem dolovanju.
Hrvati pozdraoljaio ustop Stiepana Bariča u olado
6 Zagreb, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Jutrišnja »Narodna Politika« bo objavila uvodnik kot odgovor na napade sarajevskega »Katoličkega Tjodnika« na dr. Korošca. List pravi: Tudi če bi bilo vse, kar pravi »Katolički Tjednik« o d.. Korošcu, resnica, bi moral biti katoliški list napram duhovniku dr. Korošcu malo opreznejši. Dr. Korošec je predstavnik večine katolikov vse Slovenije, z malimi izjemami one peščice kramarskih liberalcev okoli Puclja, Žerjava in Kramorja. On torej ni sam, temveč je z njim ves katoliški slovenski narod, in katoliški list, ki prinaša ugovore proti takemu predstavniku, bi moral biti nekoliko dostoj-nejši in bi ne smol napadati takega voditelja. Obenem s0 »Narodna Politika« spominja znane izjave sarajevskega nadškola dr. fiariča o providentialni vlogi Stjepana Radiča in pravi, da je ta izjava popolnoma politične naravo in da pomeni, da se »Katolički Tjednik« in njegovi ljudjo odločajo za KDK, to je za Radiča in Pribičeviča. Povodom vesti, ki so nahajajo v tem listu o Stjepanu Bariču in njegovem vstopu v kabinet (lr.Korošca, prihajajo v tajništvo stranke poročila z dežele, v katerih se popolnoma odobrava ta korak in taka politika. Tako je tudi danes prišla brzojavka iz varaždinske župnije, v kateri se ta politika in vstop Bariča v vlado pozdravlja.
Popolno soglasje v vrstah HPS
č Zagreb, 31. jul. (Tel. »Slov.«) V nekaterih zagrebških in belgrajskih listih se je pojavila te dni vest, da je minister za socialno politiko Ba-rič vstopil v vlado na svojo roko in da vodstvo HPS o tem ni bilo obveščeno, tako da je zato med vodstvom stranke, posebno pa med inteligenco HPS nastalo veliko nezadovoljstvo. Vaš
dopisnik je doznal na merodajnem mestu, da so vse te vesti popolnoma izmišljene, kakor tudi vest, da je član vodstva Petar Grgec izstopil iz stranke. V jutrišnji številki »Narodne Politike« izide izjava g. Grgeca, v kateri javlja, da ni izstopil iz stranke in da sploh ne misli izstopiti.
IIlarkoD trg
6 Zagreb, 31. julija. (Tel. »Slov.«) V proslavo jutrišnjega zasedanja KDK se agitira med trgovci, da naj jutri ob 11 zapro svoje trgovine in da se trgovci priključijo občinstvu, ki namerava prirediti veliko manifestacijo na Markovem trgu. »Riječ« piše, da Zagreb od leta 1918. dalje ni imel usodnejše vloge in da bo jutrišnja seja odločilna za nadaljnjo politiko. Značilno je, da »Riječ« danes na dveh ali treh mestih posebno podčrtava svoje nacionalno jugoslovansko stališče, dočini se v »Narod-
s političnimi kaznjenci, on ki je vzel v zakup državnost in narodnost, danes govori kot neodgovoren nezadovoljne?, in celo napram državi sovražno razpoložen individuj.
V zadnjih tednih so nekatere izjave posebno značilne za razpoloženje g. Pribičeviča. Ko se je podpredsednik radikalne stranke g. Aca Stanojevič vračal iz dvora, kjer je zvedel, da je g. general Hadžič bil vrnil mandat, je novinarjem dejal: »Gosp. Hadžič je vrnil mandat, položaj se vrača v parlament v roke cetverne koalicije.« Ko je Pribičevič zvedel za to izjavo, je bruhnil iz sebe: To pomeni vojsko. Enako je kasneje še enkrat govoril.
Pribičevič terej napoveduje vojsko, notranjo vojsko, nasilje med državljani, upor napram lastni državi. Vsaj mislimo, da druge — zunanje — vojske g. Pribičevič ni imel v mislih. Gosp. Pribičevič je rabil in poudaril to usodno besedo — vojska — in je ni popravil niti omejil njenega pojma. Napovedal je vojsko če se ne ugodi njegovim političnim zahtevam.
nem valu« v zadnjem času konstantno naglasa, da je za Hrvate največja nesreča, ko so se dali zapeljati po idejah jugoslovanstva in slo-vanstva, katere so se Hrvatom najbolj osvetile. Današnji »Narodni val« ima uvodnik z naslovom »Markov trg«, v katerem pravi, da se vloga Markovega trga kot reprezentanta hrvatske samostojnosti ne sme prekiniti. L. 1918. je bila njegova vloga prekinjena, toda milijoni naroda zahtevajo, da se njegova vloga zopet vzpostavi.
KDK za tabotažo države
č Zagreb, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Danes se je nadaljevala seja poslovnega odbora KDK. Na seji so bili sestavljeni končni sklepi, ki bodo sprejeti na jutrišnji seji kluba KDK. Kakor doznava Vaš dopisnik, na to sejo občinstvo ne bo smelo priti. Samo k ekspozeju Pribičeviča o političnem položaju bodo pripuščeni časnikarji, potem pa se bo seja proglasila za popolnoma tajno. Sklepi, ki jih bo sprejela KDK, se bodo objavili, toda ne vsi. Del sklepov bodo obdržali v največji tajnosti. Seja bo trajala verjetno dva do tri dni.
Vašemu dopisniku se je posrečilo doznati iz krogov KDK, da bo v komunikeju, ki se bo objavil, ostra obsodba vlade, katera se bo opozorila, da je s tako rešitvijo krize nastal jez med Belgradom in Zagrebom še večji. Razen tega bodo zahtevali, da vlada takoj poda demisijo kot edini pogoj za mirno življenje. Na koncu se bo naglašalo, da so prilike zadosti dokazale, da se tako ne more iti dalje, da je potrebna revizija ustave, ne da bi se natančno povedalo, kakšna revizija ustave se zahteva. V tajnih sklepih se bo predvsem sklenilo, da se izvrši sabotaža države, kjerkoli je mogoča, v prvi vrsti, da naij narod ne plačuje davkov in bojkotira vse odločbe te vlade. Kakor se doznava, bo izvoljen poseben odbor poslancev, ki bo pazil na to, da se ti sklepi izvedejo. Govori se, da bo ta predlog stavil Pribičevič in da ga bodo sprejeli vsi poslanci.
Volitev prveoa podpredtednika skupščine
r Belgrad, 31. julija. (TeL »Slov.«) Dem. klub je imel danes v zvezi s skupščinsko sejo sestanek, na katerem je razpravljal o svojem nastopu glede na volitev I. podpredsednika skupščine namesto pokojnega Agatanoviča. V dem. krogih se označujeta Mihajlo K u j u n d -ž i č in dr. Slavko D u k a n a c. Dem- klub bo o tem definitivno razpravljal na svoji prihodnji seji.
Dr. Kraft pri dr. Korošcu
r Belgrad, 31. julija. (Tel. »Slov.«) Pred* sednik vlade dr. Korošec je danes sprejel predsednika nemške stranke dr. Krafta. Z njim se je dolgo razgovarjal o vseh vprašanjih, ki se tičejo nemške manjšine v Jugoslaviji in o nastopu nemških poslancev v skupščini. G. dr. Kraft je obvestil g. dr. Korošca, da ima vodstvo nemške stranke jutri svojo sejo, na kateri bo zavzelo končnoveljavno stališče.
Agrarna reforma za Dalmacijo
r Belgrad, 31. julija. (Tel. »Slov.«) Min. za soc. politiko g. Stjepan Barič, min. za agrar. reformo g. Daka Popovič in min. za javna dela g. dr. Grga Andjelinovič so imeli popoldne sestanek, na katerem so razpravljali o načrtu zakona o rešitvi agrarnega vprašanja v Dalmaciji. Zakon pride v najkrajšem času pred skupščino.
Opoziciia zemUoradnikov
r Belgrad, 31. julija. (Tel. »Slov.«) Glavni odbor zemlj- stranke je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o nastopu zemlj. kluba v narodni skupščini. Med zemljoradniki vlada mišljenje, da je potrebno voditi nadalje energično opozicijo proti sedanji vladi.
v Atene, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj je dospel v Atene komandant albanskega orožništva v svrho proučavanja organizacije grškega orožništva.
Druga podobna, le konkretnejša — in hujša je Pribičevičeva naslednja grožnja. Ko so namreč Pribičeviču javili, da je možno, da dr. Korošec sestavi vlado če-tvorne koalicije, je Pribičevič izjavil: »Hrvatski narod ne bo priznal nobenih sklepov in odredb te vlade.« Tako beremo v skoro vseh belgrajskih in zagrebških listih.
Vemo, da Pribičevičev temperament ni primeren za mirno in trezno politiko in da je treba v tvsakem slučaju precej vročine njegovih besedi odpisati na ta naslov, vendar je neodpustljivo, da bivši minister, šef druge najmočnejše parlamentarne skupine govori tako kakor ne sme govoriti nihče, kdor sc smatra za našega državljana.
Kam bomo prišli, če bo od političnih ho-matij odvisno, ali bo kdo spoštoval in priznaval vlado in njene odredbe, ali ne. Kje je potem še organizacija države, kje je pravna urejenost? Kam vodi politika, ki ruši te osnovne temelje države? Ali inm stranka, ki tako greši, še kdaj pravico izvajati oblast in za-
htevati soudeležbo na upravi države? Ali je državnik s takimi izjavami še mogoč?	^
Po teh Pribičevičevih izjavah lahko sodi-' mo, kakšen bo današnji nastop KDK. Nočemo zapisati primere med Belgradom z Zagrebom na današnji dan, ker nočemo Zagreba žaliti. Ker nam je hudo za Hrvate, smo veseli, da odgovornosti za današnji dan v Zagrebu neposredno ne bo nosil noben Hrvat, ampak Sveto-zar Pribičevič, ki boljše usode ni zaslužil.
Sprejemi pri zunanjem ministru.
r Belgrad, 31. julija. (Tel. »Slov.«) Francoski poslanik g. Dard in romunski poslanik g. Filodor sta sc vrnila z Bleda v Belgrad ter obiskala zastopnika zunanjega ministra gosp. Ilijo Sumenkoviča. Danes je obiskal zun. ministra g, Sumpnkoviča novoiimenovani nemški poslanik g. Koster. Pri tej priliki se je določila tudiii nastopna avdienca novega poslanika, ki sc bo vršila na Bledu prhodnji teden.
Fašisti zasmehujejo dr. Korošca
»Jutrovo" gradivo za rovarjenie fašistov proti naši državi
e Trst, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Izmed italijanskih listov prinaša samo »Popolo di Tri-este« komentar k vesti o sestavi Koroščeve vlade. Članek nosi naslov »Monsignor Korošec« in je posvečen predvsem Koroščevi osebi. Vmes se uvodnik bavi tudi s položajem v Jugoslaviji. Po mnenju tega lista je Jugoslavija umetni državni sestav, bolana troedina država, ki se je ustanovila le po veliki napaki. Ke pra so to državo že poklicali k življenju, iniajo tudi Italijani interes, da ji pomagajo do njenega raison d'etre. Poleg Hrvatov je vstalo proti Korošcu ljubljansko »Jutro«, ki ima za seboj silno agilne ljudi in nastopilo v imenu velikega dela slovenskega naroda proti nezdravim kompromisom. (List dnevno priobčuje dolge izvlečke iz »Jutra«. Na podlagi teh dokazuje, da stoji država pred razsuloml) Dr. Korošec je politik habsburškega kova in torej protiitalijansko navdahnjen. On je tisti, ki je sporazumno z duhovnikom Gregorčičem, ki je spesnil znano protiitalijansko pesem »Soči« (Popolo di Trieste« zamenjujejo dr. Gregorčiča s Simonom Gregorčičem), vodil krščanskosocialno gibanje tudi na Goriškem, naperjeno proti Italijanom. Na Dunaju je kot zaupnik Franca Ferdinanda deloval za razlastitev nemškega in italijanskega ozemlja v korist Slovencem. Zdaj služi kot španska stena srbstvu. Njegova vloga ni nič
kaj zavidljiva.
e Rim, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Fašistovski tisk se ogiblje vsakih komentarjev o novi jugoslovanski vladi. Bolognski »Resto de Car-lino« pa je takoj po poveritvi mandata dr. Korošcu objavil uvodnik pod naslovom »Korošec«. V njem vzporeja dr. Korošca Seiplu. Oba sta bila služabnika Franca Jožefa. Oba je družilo sovraštvo proti Italijanom. Dr. Korošec je kot najzvestejši služabnik Habsbur-žanov od julija 1918. dalje do poloma poskusil vsa sredstva, da bi ohranil prečanske kraje Avstriji. Po prevratu je dr. Korošec umel katoliške in avstrijakantske volivce spreobrniti k jugoslovanstvu. Nekaj let je bil dr. Korošec v opoziciji. Končno je prešel k avtoritatizmu. Clankar pravi: Njegovi volivci so dovolj umni, cla so lahko pozabili na Avstrijo. Ker je njihov poslanec, ki je bil spovednik cesarice Zi-te, spoznal, da bi lahko spovedoval tudi kraljico (Marijo), so se volivci takoj sporazumeli z njim. Kmalu nato je dr. Korošec postal notranji minister in danes ima postati ministrski predsednik. Ko sta dr. Seipel in dr. Korošec delovala za trialistično ureditev Avstrije, nista mislila, da delujeta pravzaprav proti samima sebi, kajti samo eden bi bil lahko postal ministrski predsednik, sedaj sta pa oba. — V tem tonu je pisan ves članek.
Angleška svetovna politika
v London, 31. julija. (Tel. »Slov.«) Včeraj je v zunanjepolitičnem odboru angleške zbornice govoril Chamberlain o angleški politiki na Kitajskem in v Egiptu ter o vprašanju razorožitve. Glede Kitajske je Chamberlain ugotovil, da more Anglija začeti materialna pogajanja s kitajsko vlado v Nankingu šele tedaj, če bo nova kitajska vlada plačala odškodnino za Angleže, ki so bili lansko leto usmrčeni in ranjeni v Nankingu. Tudi Amerika je priznala kitajsko narodno vlado šele potem, ko je bila poravnana tozadevna škoda. Anglija je pripravljena skleniti s Kitajsko trgovinsko pogodbo s carinsko avtonomijo. Kapitulacijske pogodbe bi se morale povsod revidirati v onem tempu, kakor bo Kitajska dobila urejeno upravo. Dalje je izjavil, da nima Anglija nobenih teritorialnih aspiracij na Kitajskem
in da svojih čet v Šangliaju ne bo vzdrževala dalje, kakor je potrebno za varstvo Angležev in njihovega premoženja. Na vprašanje je odgovoril Chamberlain, da smatra Mandžurijo za sestavni del združene kitajske narodne države in da je pripravljen samo na to, da prizna Japonski posebne gospodarske interese na tem ozemlju. Glede Egipta je izjavil, da je v deklaraciji od leta 1922., ki je ustvarila moderno egiptsko državo, izrecno predvideno, da sta notranja politika Egipta in ustavne zadeve take stvari, ki jih morata urediti egiptskl kralj in narod brez vmešavanja Anglije. Angleška vlada je kratko pred izklicanjem diktature dobila sporočilo o tem, niso je pa vprašali za svet. Angleška vlada sedanje brez-ustavno stanje ne smatra za primerno, da bi sklenila pogodbo z egiptsko vlado. •
Dr. Behounek odločno brani Nobila
Italija pozdravlja Nobila
v Praga, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Dr. Behoune-
ka, ki je davi v spremstvu svoje sestre in svoje neveste odpotoval iz Berlina, so sprejeli v Pragi nadvse slovesno. Na kolodvor je prišel zastopnik italijanskega poslaništva, ki je nevesti dr. Behouneka izročil šopek rož s trakom v italijanskih barvah, dalje so bili na kolodvoru zastopniki prosvetnega in delovnega ministrstva, zastopniki vseučilišč, mesta Prage itd. Pred kolodvorom se je zbrala tisočglava množica in policija je s trudom napravila prestor za voz, ki je bil okrašen s cvetjem. V razgovoru s časnikarji se je dr. Behounek pritoževal radi majhne objektivnosti časnikarskih poročil. Vesti, ki so izšle v listih pred rešitvijo, so bile večinoma izmišljene. Ponesrečenci nikdar niso poslali poročila, da naj se rešilna dela pospešijo, ker so si postali med seboj že neznosni in zoprni. Tudi niso dobili nobene brzojavke, da naj se skušajo sami rešiti s čolni iz kavčuka. O Nobilu je Behounek ponovil, da mu ni manjkalo niti poguma niti zmožnosti.
v Milan, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Zjutraj ob 3.30 so general Nobile in njegovi tovariši do-
speli do italijanske meje na Brennerju. Tam jih je zbudila iz spanja množica ljudstva z velikanskim navdušenjem, ki je udrla v vagon ter Nobila in njegove tovariše objemala in poljubova-la. V Boznu so jih sprejeli zastopniki civilnih in' vojaških oblasti. V Tridentu je moralo nastopiti vojaštvo, da je zadržalo množico od vagonov. Manifestacije so se ponovile tudi v Veroni. Vagoni so polni cvetja. Nobile in njegovi tovariši so videti zelo utrujeni, bili pa so radi presenetljivih manifestacij razveseljeni in ganjeni.
v Rim, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Od danes dopoldne se nahaja Nobile s svojimi tovariši zopet na italijanskih tleh. Mussolini je dal pozdraviti Nobila po županu v Boznu. V Veroni jih je pozdravil državni podtajnik v mornariškem ministrstvu kot zastopnik admirala Siriannija. Na vseh postajali so prirejali Nobilu in njegovim ljudem tople, simpatijske manifestacije. V Tridentu je prišel k Nobilu brat ponesrečenega mehanika Pomella, ki je generala objel jokajoč. Danes zvečer jih pričakujejo v Rimu. Fašisti so dobili ukaz, da pridejo k sprejemu na postajo.
vlada nesporno lastnica teh ladij, ki se nahajajo samo kot depozit pri romunskii vladi do ureditve medsebojnih odnošajev. Sovjetska vlada si pridržuje pravico vindikacije protipravno prodane lastnine in navaja, da bo odredila analogno protiukrepe proti rumun-ski lastnini, ki se nahaja v rokah sovjetske vlade. Po naziranju Moskve pomeni prodaja ladij in druge bivše ruske imovine pravno kršitev, ker tu ne gre za osvojeno blago, temveč za lastnino bivše ruske vlade, ki je prešla na sedanjo vlado. Vrednost te lastnine se ceni na več milijonov zlatih rubljev. Ruski protiukrepi bi se poleg nekaterih manjših objektov nanašali tudi na romunski zlati fond. Proti eventualnim kupcem prodanih ladij hoče sovjetska vlada postopati z vsemi pravnimi sredstvi, kot proti posestnikom protipravno pridobljenega imetja.
Razorožitev oborožitev.
v Pariz, 31. jul. (Tel. »Slov.«) »Matin« izjavlja danes, da je med Francijo in Anglijo prišlo do sporazuma v vprašanju razorožitve v tem smislu, da Francija prizna angleško stališče glede pomorskega oboroževanja, Francija pa dobi popolno svobodo v oboroževanju na suhem in da mora Angliji samo sporočiti število svojih podmornic. To pomeni, da si zagotavljata obe državi popolno svobodo oboroževanja za svoje glavno orožje.
Švedska kraljica bolna.
v Stockholm, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Zdravje švedske kraljice se je poslabšalo, odkar se je vrnila z juga, ker jo večkrat napada kolika radi ledvičnih kamnov. Tudi na pljučih je slabotna.
Žalosten konec.
v Berlin, 31. julija. (Tel. »Slov.«) V naj-elegantnejšem delu Berlina se je pripetil včeraj krvav dogodek. Iz neke hiše na Bavarskem trgu je nenadoma planila na cesto neka ženska, ki je bila pred več desetletji znana pod imenom Pussy Uhl, pozneje grofica Fisch-ler, katere pravo ime je Elizabeta Uhl, stara 57 let. Za njo je prihitel mlad človek, ki je trikrat ustrelil nanjo iz revolverja in jo težko ranil. Ta mladi človek se baje piše grof Ar-nim, ki je bil prijatelj Elizabete Uhl. 2e prej so bili med njima večkrat hudi prepiri. Elizabeta Uhl je poklicala v svoje varstvo k sebi 25letnega mornarja Alfreda Heina, ki se je vmešal v prepir, pa ga je grof Amim zadel s strelom v vrat ln ga nevarno ranil. Elizabeta Uhl je bila pred 25 leti v Berlinu znana lepotica ter vzbujala pozornost radi svoje brezmejne razsipnosti. Bila je strastna igralka ter se je morala že večkrat zagovarjati pred sodiščem radi zvodništva, radi skrivne igralnice in mnogih goljufij ter je bila zadnjič obsojena 1. 1913. na 15 mesecev ječe. Razne goljufije je izvršila tudi v zvezi s prusko Luizo Koburg.
Drobne vesti
Ali pršde Kellog ali ne
v Pariz, 31. jul. (Tel. »Slov.«) »Chicago Tribune^ poroča iz Washingtona, da državni tajnik Kellog ne namerava priti v Pariz na podpis protivojnega pakta, ker se ima tam načeti vprašanje revizije dolgov. Če je ta vest sploh resnična, ne more biti utemeljena, ker je Kellog že iraprej decidirano izjavil, da bo v Parizu samo podpisal protivojno pogodbo in da se ne bo spuščal v nobene druge, čisto evropske zadeve. Tudi bi ga nihče ne mogel siliti, da se udeleži takih razgovorov. V zvezi s tem se lahko omeni, da stoji »Chicago Tribune« na čelu boja proti Kellogovemu paktu.
Pariz, 31. jul. (Tel. >Slov.«) Niti na uradnih niti na diplomatičnih mestih v Parizu nimajo nobenega potrdila o vesti »Chicago Tribune«, da bi Kellog ne nameraval priti osebno na podpis. V političnih krogih se smatra ta vest za inspi-riran, taktičen manever, s katerim se Kellog že vnaprej hoče varovati pred razpravami o evropskih problemih.
Sovjeti potrebuieio kredite
v London, 31. julija. (Tel. »Slov.«) Kakor doznava Vaš dopisnik od dobro poučene strani v Cityju. je sovjetska vlada avtorizirala ruska bančna podjetja v Londonu, da pripravijo v Londonu vse korake za obravnavo o pred-sovjetskih ruskih dolgovih v Angliji. Dasi bodo pogajanja dolgotrajna, so dobili na kompetent-nih mestih v Cityju vtis, da je sovjetska vlada
pripravljena popustiti kolikormogcče, da pride do sporazuma o končni ureditvi dolgov. Vzrok, zakaj se ruski vladi sedaj tako mudi, doseči dogovor z angleškimi upniki, more biti lo la, da dobi nove kredite v Londonu.
Odstop Titulesca skrivajo.
v Bukarešt, 31. julija. (Tel. »Slov.«) »Mentor«, oficielni list romunske vlade, javlja danes, da je zunanji minister T i t u 1 e s c u nastopil enomesečni dopust v Italiji. Dalje se ofi-cielno poroča, da bo zastopal Titulescu v njegovi odsotnosti najpreje ministrski predsednik Vintila B r a t i a n u , ko pa Bratianu v petek odpotuje iz Bukarešta, pa minister za domene A r g e t o r i a n u. Dočim torej vlada oficielno ne priznava Titulescove demisije, pa pišejo oficiozni listi, kakor »Vitorul« in »Indenpen-dance Roumaine«, da se Titulescu po svojem dopustu ne bo več vrnil na svoje ministrsko mesto, temveč da bo prevzel poslaniško mesto v Londonu.
Spor za bivše ruske !adje v Galacu
v Moskva, 31. julija. (Tel. »Slov.«) V br-
Ul	na rnmunclf Plin 7ltn.qnifrf;i
tuja, rn, iiuu.^ .	• - ------o—--- * - f^
ministra, protestira Č i č c r i n odločno proti prodaji ladij bivše ruske donavske paroplov-ne družbe v Galacu in poudarja, da je bila ta družba čisto vladno podjetje in cla je tudi po juridičnih pojmih meščanskih držav sovjetska
v Moskva, 31. julija. (Tel. »Slov.«) Iz pokrajin ob Amurju se poroča, da je nastala tam ogromna povoden).
v Munchen, 31. jul: (Tel. »Slov.«) Pri Din-ckelscherbenu pri Augsburgu je danes pospešeni osebni vlak zavozil v tovorni vlak. Dosedanja poročila pravijo, da je bilo 13 mrtvih in 35 ranjenih. Železniška direkcija pa zaenkrat še noče dati na razpolago podrobnosti o tej novi nesreči na bavarskih železnicah.
v Atene, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Vest iz Carigrada o bodočem sestanku Venizelosa s turškim zunanjim ministrom Tevfik Ruždi bejem na gr-ško-turški meji se uradno demantira.
v Atene, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Bolgarski opravnik poslov je podal danes novo demaršo radi zadnjih dogodkov ob meji. Bolgarska vlada zahteva, da se uporabi statut, ki je bil sestavljen po nalogu Društva narodov po znanih dogodkih na grško-bolgarski meji pri Petriču še ped vlado Pangalosa, ki je določal, da preišče-ta zadevo dva švedska častnika. Aretacija dveh bolgarskih komitašev na severni grški meji se oficielno potrjuje.
v Atene, 31. julija. (Tel. »Slov.«) V rojab stičnem listu »Katinerini« izjavlja general Pan galos, da je Venizelos odgovoren za ustrelitev ministrov in politikov ter generala Hadžianesti-sa v vojaški revoluciji 1. 1922. Pangalos sam odklanja vsako odgovornost in trdi, da ima za svoje trditve na razpolago močne dokaze.
v London, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Exchange Telegraph, je angleška vlada sedaj sprejela oficielno vabilo za podpis Kellogo-vega pakta dne 27. avgusta, katero je poslala dalje dominionom. Chamberlain bo najbrže 25. ali 26. avgusta odpotoval iz Londona v Pariz ter potem po podpisu odšel v Ženevo na sejo Sveta Društva narodov.
Afera madjarskih rentnih ponarejevalcev se bo sedaj končno rešila pred sodiščem. Obloženi so: bankir Jožef Blurnenstein, njegov sin, brata Simon in Karel Tavbini, bivši francoski konzul v Mosabique Lacaze. ter brata Pavel In Jurij Fallois. Zagovorniki so predlagali, da naj se obtoženci začasno izpuste na svobodo, ker so bili že šest mesecev v preiskovalnem zaporu.
Preseljevanje rudarjev. V dobro informiranih krogih se govori, cla je angleško delovno ministrstvo svoj načrt o preseljevanju brezposelnih rudarjev izdelovalo lako intenzivno, cla bo po 18. avgustu že odrinil prvi transport 10.000 brezposelnih rudarjev v Kanado.
Avdience
r Sarajevo, 31. julija. (Tel. »Ssov.«) Nj. V. kralj je včeraj povabil k sebi v Hanpijesak velikega župana sarajevske oblasti g. N i k o -1 l č a in ga je sprejel v daljšo avdienco. Danes dopoldne je prispel v Sarajevo 2ika L a -z i č, načelnik oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu. Takoj je odšel v Hanpijesak, kjer ga je Nj. V. kralj takoj sprejel v avdienco,
Bivši oblastni poslanec SDS obsojen
Dobro je še našim ljudem v spominu, kakšen hrup je počelo »Jutro« in ves tisk SDS ob priliki revizije v posojilnici v Gornji Radgoni, dasi ni bil tam nihče oškodovan in je bila vsa škoda, če je sploh bila kaka škoda, krita. Mi smo tedaj že očrtali vso zlobo te gonje, kljub temu pa se je ta le nadaljevala. Zanimivo in za moralo vse SDS značilno pa je dejstvo, da se je ta gonja vršila ravno tedaj, ko je bil eden bivših glavnih stebrov cele SDS obsojen radii malomarne kride, torej prestopka, ki se smatra v trgovskem svetu toliko kot za neodpustljivega. V slučaju v Gornji Radgoni g. Neudauer, naš človek, ni bil niti obsojen, niti ni bil eno samo uro v kazenski preiskavi, enostavno zato, ker za to ni bilo vzroka! In vendar koliko se je razpisal esdeesarski tisk ob njegovi osebi! Kako vse drugače smo postopali mi v slučaju bivšega oblastnega poslanca SDS, sam. demokratskega kandidata v narodno skupščino, v zbornico TOl, predsednika trgovskega gre-mija za ljubljansko okolico, trgovca na Rudniku g. Franca Zebala?
Naj nam g. Zebal, ki se je toliko let navduševal za SDS, ki je za to stranko tudi precej žrtvoval, ne zameri, če moramo sedaj izrabljati njegov slučaj. Krivdo naj pripiše svojim ljudem, katerih lastnosti je menda šele sedaj, ko se ne zmenijo več zanj, prav do dobra spoznal.
Ko je g. Zebal prišel v konkurz, nismo tega izrabili, niti nismo hoteli izrabiti, ko je bil dne 13. julija t. 1. obsojen. Šele metode SDS so nas k temu prisilile, da opozorimo ljudstvo na enem slučaju, koliko so vredni sam. demokrati s svojim vodstvom vred.
Dne 13. julija t. 1. sta se zagovarjala pred tukajšnjim deželnim sodiščem pri javni razpravi gg. Franc Zebal, trgovec v Rudniku, in Kristijan K a c a f u r a. Oba sta bila družabnika tvrdke »Jadran« v Ljubljani, ki jc prišla v konkurz. Tekom konkurznega postopanja se je otvorilo kazensko postopanje! !¥kdi goljufije in malomarne krivde, ker nista p«-vočasno napovedala konkurza ter poslovala še celo leto in s tem oškodovala upnike za preko 1 milijon dinarjev. Konkurz se je otvo-ril šele decembra 1. 1926,, pasivna pa sta bila že koncem leta 1925.
Bila sta obsojena: Franc Zebal radi pre-greška malomarne kride po § 486. kazenskega zakonika na pet dni zapora, Kristijan Kaca-iura pa na tri dni zapora. Oba sta se proti kazni pritožila.
Slava in karijera Franca Zebala Je zaenkrat končana. Pripomnimo naj še, da je SDS pri zadnjih oblastnih volitvah, ko je bilo že vsem znano, kako je z Zebalom, smatrala njega, kot najbolj primernega moža za nosilca kandidatne liste v ljubljanski okolici. In tega moža si je SDS upala postaviti nasproti našemu Gostinčarju?
Na naslov tiska SDS smo že večkrat napisali, da bo grdenje posameznih oseb škodovalo le SDS sami. To ponavljamo tudi sedaj.
Proti „3utru"
Shcd SLS se je vršil v nedeljo na Robu. Ob mnogoštevilni udeležbi je poročal nar. posl. škulj. Po poročilu o delu SLS v parlamentu je govornik omenjal sedanji politični položaj, nakar so vsi navzoči min. predsedniku dr. Korošcu napravili prisrčne ovacije! Sprejela se je resolucija, ki najostrejše obsoja podlo pisanje slovenskega svobodomiselnega časopisja predvsem »Jutra«. Shod se je zaključil s soglasno zaupnico Jug. klubu in zahvalo domačemu poslancu g. Škulju!
Sv. Lovrenc. V nedeljo 29. julija se je vršil pri Sv. Lovrencu v SI. gor. zaupni sestanek mož SLS, na katerem sta govorila g. jurist Voršič o polit, položaju in g. obl. posl. Čiiš. Bilo je zbranih okoli 200 mož. Soglasno so sklenili, da se pošlje zaupnica voditelju Slov. naroda g. dr. Antonu Korošcu in so tudi soglasno obsodili »Jutro«, »Domovino« in »Kmetski list«, ki s svojim lažnjivim pisanjem blatijo našega voditelja in naš narod.
Špitalič. Dne 29. julija 1928 ob 11. uri sta imela g. poslanca Strcin in Novak v Špitaliču pri Kamniku dobro obiskan političen shod, na katerem je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija :
Novosadska vremenska napoved. Tiho, lepo in vedro v celi državi. Dežja ne bo. Temperatura se bo zvišala.
Dunajska vremenska napoved: Severne j Alpe: Najprej še jasno, bolj vroče. Potem nastopijo južni vetrovi, morda z nevihtami, potem od zahoda poslabšanje. — Južne Alpe: Najprej še jas>uo in vroče, poleni vedno bolj l- oblačno.
Posuetiteo Hljažeue kapele
o Vratih
A. K.:
Dasi nudi zemski in podzemski svet obilo krasot človeku in strme občudujemo divne jamske katedrale in razkošne dvorane, vendar je nam vsem, zlasti Slovencem prirojeno neko, rekel bom, gotsko čuvstvovanje, da duša kvišku kipi, srce iz tal se dviga. Saj je že cela naša Slovenija tako po naravi oblikovana, »da se je naše zemlje val zagnal visoko pod nebo in je strme obstal«. Poleg tega pričajo neštete bele cerkvice in božji hramovi po naših gričih, holmih in gorah vse do Kredarice, kako naša duša hoče vzpluti iz krtin in jazbin te revne zemske snovi gori v nekaj nedopovedljivega, neizmerno lepega, ki nas k sebi vabi, hoteč pogum uam dati in moči. Zato se Slovenec iz dolin je na gore povzpel, z njih rodno zemljo je objel in je ljubeč strmel. Zato ni čuda, da je naš triglavski kralj Matjaž, župnik z Dovjega Aljaž smatral za svojo življensko nalogo, da je tudi manj drznim planincem odprl krasoto triglavskega raja in poleg telesne okrepitve po kočah, hotel turistom in domačinom, ki so po cele tedne odsotni od domače cerkve, dati duševne tolažbe. Sanjal je o kapelici pod ogromno severno steno, večkrat je poudarjal, da potem mirnim srcem zapoje Simonovo labudnico, samo da se zalesketata sveta brata Ciril in Metod na koncu divje romantičnih Vrat, ki se raztezajo od Mojstrane tri ure dolgo in se dvignejo do višine kakih 1000 metrov. Slavni Peričnik in Bistrica jim pojeta pesem uspavanko:
»A vmes vesela godba zvoncev gorskih
predrznih lovcev zmagoslavna uka,
sokolji glas in divje koze pisk
senic pogorskili ščebetanje rahlo,
gavrana črnega grozeč krohot.«
Nebeški vladar ga je k sebi pozval sredi teh zasnovanih načrtov v divni stan večno-lepib nebeških planin in Aljažev klub, na čelu mu Fr. Rozman, se je resno poprijel dela, ki mu je bila postavljena prva krona to nedeljo.
Kakor vsikdar doslej, bodisi ko je pokojni Aljaž odkrival tujcem naše planine, zlasti pa svet na Kredarici, bodisi, ko smo odkrivali spomenik na Dovjem sredi maja, bodisi ko smo pokopali našega gorskega starosto, je triglavsko nebo bobnelo, žarelo v ne-številnih ognjenih kačah in sipalo na nas vodenih curkov nebroj. Menim, da so nebeški krilatei v nedeljo morali izprazniti vse zlate rajske kanglice, tako je šlo po nas, kot da bi sam Peričnik pljuskal preko naših hrbtov. , iVj^ndar se pravi planinec tudi tega ne ustra-gi,,. Vriskajoč, pevajoč, glasno se smejoč, so neštete trume navdušenih ljubiteljev narave krenile iz Mojstrane napram severni steni. Vsem načelu naš dični, neustrašeni vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki se ni zbal potokov izpod neba, ampak z mla-deniškim navdušenjem hitel skozi Vrata h kapelici. Cenimo, da je bilo kljub skrajno slabe mu vremenu okoli 500 ljudi v Vratih. Posebno lepa udeležba iz Dovjega, Mojstrane, Jesenic, Kranjske gore in Radovljice. Tudi nas Ljubljančanov je bilo prav lepo število. Bože mili! Ce bi bilo lepo vreme, bi bilo v Vratih polovico Gorenjske! Točno ob 11. uri zadoni rog in ljudstvo se zbere, kakor nekoč za časa Mozesa pod goro Sinaj, tako sedaj pod kapelico okrog svojega ljubljenega nadpastirja. Jedrnato, v kakor iz skalnate stene prihajajočih stavkih je presvitli poudarjal pomen gore. Vse od Ararata, morja, Sinaja, Tabora, Karmela do Gore osmerih blagrov in do Kalvarije, kjer je izkrvavel božji Sin. Gora je silna, mogočna, krepi in jekleni značaj in voljo, užiga ljubezen do Boga, ki caruje nad temi silnimi višinami. Toda zemljan, planinec, tudi ti ne segaj drzno v peto zapoved, ki se glasi: Ne
Po^užni Srbiji
Do Skoplja.
Prav tisti dan, ko sem se odpravljal na triindvajsetdnevno pot v Južno Srbijo, so poročali časopisi o večji železniški nesreči, toda ta novica me ni mogla strašiti, ker sem mislil bolj na to, kako bomo prevozili onih tisoč km, ki jih bo treba presedeti na avtomobilih vseh mogočih vrst na macedonskih cestah. Dolgo sem mislil na to potovanje in tudi načrt kar mogoče podrobno predelal, zato sem sedel na vlak z veseljem in nestrpnostjo. Macedonija! Kaj se je o tej pokrajini že pisalo in govorilo, zabavljalo in včasih po pravici sodilo. Največkrat pa so o njej razpravljali taki, ki je ne poznajo, saj je Južna Srbija pri nas manj znana, kot katerakoli sosednja, tuja država. In vendar je sestavni del naše države! Napraviti si, kolikor mogoče jasno sliko o tej deželi, o njenih prebivalcih, o ondotnih razmerah, to je bila moja želja, to je bil namen moji poti. Kot so mene zanimali ti južni kraji, tako bo morda marsikoga zanimala ta jpot, zato naj podam v naslednjem nekaj spominov nanjo.
Iz Ljubljane v Belgrad. Nešteto naših ljudi napravlja to vožnjo. Koliko lepih upov in prijetnih nad se vozi tja doli, koliko razočaranj nazaj. Zelo odveč bi bilo popisovati enolično pokrajino, ki le tu in tam pokaže nekaj posebnosti, prav malo pa resničnih lepot. Na vlaku od Zagreba do Belgrada je najbrž nastala trditev, da so naše narodne himne napak razdeljene. Hrvat prepeva: »Lepa naša domovina«, ko bi vendar to neprimerno bolj pristo-jalo Slovencu, v čegar domovini se vrste pri-rodne lepote druga za drugo. Mehka in po-
ubijaj! — Ne igraj se predrzno z življenjem, ne prestopaj bregov človeške moči in sile, ne izkušaj Boga. Vladika je še razložil v polnem omatu stoječ pred Vrati lepe gorske kapele pomen obredov posvečevanja in nato s svojimi duhovniki - Aljaževci molil predpisane spokorne psalme in litanije vseh svetnikov, in božji blagoslov je lil izpod Severne stene. Tu in tam je prenehalo, kakor ogromne kadilnice so se dvigale meglice, orjaški skladi, grom je pretresal možgane, zasikala je svitla kača. Ljudstvo je pobožno molilo v varstvo sv. Cirila in Metoda. Med mašo je pel Aljažev zbor iz Dovjega staroslovensko mašo. Rdeči sleč, pomešan s planinkami, se je čudil temu bajnemu prizoru in izborna jeseniška godba Katoliškega delavskega društva iz Jesenic (32 mož) je neumorno igrala nabožne pesmi in po cerkvenem slavju narodne motive. Hej, kako so pokali dovški lovci, da je grmelo preko vseh sten in na visoki skali se je pokazal v vsem svojem čaru zlatorog, ovenčan s triglavskimi rožami, vile rojenice pa pozvanjale s kraguljčki in pele »Vse je vihar raz-djal, narod pa je vedno stal.« Kako človeka prevzame služba božja na prostem pod velikimi stenami in zlasti pod Triglavom, ki ga nemški pesnik T. Kaiser imenuje v Golica. Gesang: Imperator in Triumphator.
V imenu Aljaževega kluba je povzel besedo dr. Rozman, zahvalivši se predvsem vsem neustrašenim plaiiincem • dobrotnikom in prosil še novih prispevkov s strani našega ljudstva, da se delo popolnoma dovrši. V pri-kupljivem, domačem in šaljivem tonu je predsednik Planinskega društva dr. T o m i n š e k nato poudarjal pomen pokojnega Aljaža za Vrata in Triglav, se zahvalil Aljaževemu klubu za dovršeno delo in marsikaj zanimivega, šaljivo-ljubkega omenil iz življenja Aljaža, ko sta skupaj reševala planinski svet iz rok tujcev. S poskočnim triglavskim valčkom se je zaključilo oficielno slavje in planinci so v veselem, bratskem rajanju dajali duška svojemu izbornemu notranjemu razpoloženju. Prevzvišeni sam je bil najboljše volje kot dobri oče med nami planinci. Med drugim smo tudi sklenili, da če postane kdaj naš Janko Mlakar prvi planinski škof. nadpastir vseh planinskih koč na svetu, tedaj si vzame za svoje geslo: »Kegnet« in aeternum!
Bele sestre
V letošnjem majniku so se nastanile v Ljubljani Bele sestre — frančiškanske misijonarke.So to Francozinje, med njimi je ena Slovenka. (Zajemljivo je, da je pri prvem misijonskem dolu teh sester v Francoskem Kongu že sodelovala Slovenka!)
Kongregacija belih sester je mladega datuma in vendar zaznamuje čudovit razmah. Helena Chappotin de Neuville v katoliški Bre-nji je 6. januarja 1877 osebno preložila sv. očetu Piju IX. svojo apostolsko željo ustanoviti posebno redovniško družbo, ki se bo posvetila samo misijonom. V Koliseju, v areni, kjer je tekla kri prvih mučencev, je M6re Maria Je la Passion pisala prva pravila tega reda...
Bele sestre tvorijo misijonsko kongrega-cijo, ki pa v Frančiškovem duhu združuje delo in premišljevanje. V molitvi iščejo blagoslova za težavno apostolsko delo, čegar cilj je: Kraljestvo božje. One se smatrajo za žrtve za »Cerkev in za duše«. Središče njihovega duhovnega življenja je presveta Evharistija. V vseh zavodih belih sester se goji celodnevno češčenje Najsvetejšega. Zlasti je to v misijonih najprivlačnejša sila za vse pomoči potrebne; skrivnost sv. hostije pridobiva najprej srca in duše. Msgr. Augouard, znameniti škof v Francoskem Kongu, pripisuje ves prospeh misijonov belih sester temu češčenju.
Frančiškanke misijonske sestre Marijine, tako je njihov celotni naslov (Les Franciscai-nes Missionaires de Marie) so delavne pomočnice misijonarjev in se naslanjajo po želji sv. očeta v najoddaljenejših in najnevarnejših krajih misijonov. Podrejene so Kongre-gaciji za razširjenje svete vere v Rimu.
Po svojem duhovnem očetu sv. Frančišku imajo trojni znak duhovnega življenja: izročitev v božjo previdnost, apostolska gorečnost in popolna samoodpoved.
Njihova petdesetletna zgodovina je pre-leslen venec novih misijonskih postaj, vsako leto 3 do 4. Iz Bretanje se je razširila kon-gregacije najprej v Pariz in v Marseille, nato pa takoj v misijonske dežele: Indija, Seylon, Kitajsko, Tibet, Mongolija, Mandžurija, Japonsko, Afrika; Amerika in Filipini. Ko je leta 1904. umrla ..jihova ustanoviteljica mati Marija je štela kongregacija 86 zavodov, ob petdesetletnici 1927 pa 174 zavodov in 4000 redovnic. V Evropi so nastanjene v vseh glavnih mestih, leta 1907. so prišle tudi v Rusijo,
je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti.
Danes je le ona pridna gospodinja modra/ katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi
chkhf
rpenims
Mih,m
hlevna slovenska duša junači: »Naprej zastava slave, na boj junaška kri;« in vendar bi j s to junaško koračnico vse drugače odrezal srbski brat, kjer je toliko let neprestano govorila puška »za blagor očetnjave«. Hrvatu pa bi tako prav prišla himna »Bože pravde«, naj že mislimo na vedne državnopravne problsine in programe ali na vedne medsebojne pravde in prepire.
Tudi jaz sem zašel na razgretih hrvatskih tleh v živahen razgovor z radičevskim poslancem, ki mi je zatrjeval, da je izvrsten kristjan, zraven pa zabavljal čez slovensko duhovščino kot bi bila vsa njegova duševna hrana ljubljansko »Jutro«. Ko sem ga vprašal, kako se more tako izražati, ko pravi, da je »veren« kristjan, mi je začel praviti zgodbe, ki bi jih pri nas noben človek — tudi najboljši »samo-stojnež« — ne verjel. Rekel sem mu, da takih budalosti sam ne verjame, pa se je skliceval, da so mu to pravili Slovenci. Kateri in zakaj je bilo lahko razvidno. Dokazoval mi je tudi, kakšna pridobitev je to, da se je Pribčevič iz-preobrnil. Kljub mojemu začudenju je ostal v veri o izpreobrnenem Pribičeviču. Povedal mi je tudi, da je bil včasih navdušen pokretaš, da pa je danes hud nasprotnik »pučke« stranke. Tudi to sem izvedel, da Pucelj in Žerjav v Radičevo pomočjo prav kmalu pomandrata SLS na Slovenskem. Videl sem, da je res veroval, da mora radi razbijanja opozicije priti vsak čas do volitev, no od Pucljeve in Zerja-vove volilne slave je vendar malo odnehal. Ločili smo se prijateljsko in v miru — Bog zna kako bi se deset dni kasneje po smrtonosnih skupščinskih strelih. Tudi drugi radičevski poslanec mi je ugajal zlasti, ko je mogočno ugotovil, da se vozijo v prvem razredu sami
lopovi obenem pa seveda hitel, da najde dober prostor med temi lopovi prvega razreda. Kljub temu nikakor dolgočasnemu razgovoru sem pa vendar imel neprijeten občutek, da se iz razgovorov z domačini naenkrat ne zve po svetu mnogo, ker vsakdo hvali svojo malho ali pa brani — četudi po nepotrebnem — svojo korist in kožo.
Ko sem se vozil skozi Slavonijo in Srem me je obhajala misel: Lahko vam Hrvatje voditi opozicijo, norčevati se iz skupščine, zavreti vsak zakon, lahko vam državnopravno prepiranje, ko imate to bogato zemljo, ki vabi k lenobi in praznemu govorjenju. Kaj bi iz te zemlje izkopale pridne slovenske roke, ki morajo tako paziti na vsak košček kruha in seveda ne morejo zapravljati časa s političnimi pustolovščinami.
Iz Belgrada do Skoplja sem se vozil prvič. Kakšna je Šumadija, na katero je Srb tako ponosen? Ni dolgočasna ta pokrajina, a vendar je za naše oči premalo izpremembe. Nizka brda se vrste eno za drugim, vmes doline, precej zamočvirjene. Zemlja izgleda dobro obdelana, gozdov pa je malo kljub lepemu imenu šumadija. Čimbolj so se pač množili prebivalci, tembolj so krčili šumo. Tudi iz železnico se opazi, koliko je v teh krajih sliv; tuintam je vsa vas obdana s tem drevjem. Četudi ni pokrajina dolgočasna, vendar Slovencu, ki se vozi tu skozi, nekaj manjka v pokrajinski sliki. Nobene cerkve in nobenega zvonika ne vidiš. Pri nas ti v vsaki vasi zvonik oznanja, da so tu verni ljudje in cerkvice po gričih tako glasno pričajo ne samo o verskem čutu našega naroda, ampak tudi o velikem smislu za naravno lepoto. Tu doli pa je Turek vse uničeval in ni dopustil prostega razvoja
kjer še danes skušajo obdržati svoje postojanke.
Neposredni namen ustanovitve je bil: osvoboditi in dvigniti zasužnjeno pogansko ženstvo, odpreti mu pot do izobrazbe in do prave vere; njihovim otrokom pa nuditi verski pouk in tako vzgojiti nov krščanski rod. Najdeniščnice, zavodi za pokvarjeno deco, šole, delavnice, ubožnice, bolnišnice itd. so žive priče njihove dejanske ljubezni. Zlasti gobavci najdejo v belih sestrah najboljšega prijatelja. Pri vsem njihovem delu pa je poglavitna naloga razširjati luč sv. vere.
V Evropi pripravljajo mlada dekleta na misijonske naloge. V najrazličnejših strokah se izobražujejo meščanske, delavske in kmet-ske hčere za to najlepšo nalogo katoličana: z umom in srcem žrtvovati se za neumrjoče duše. Po šestmesečnem postulatu je preobleka in nato dveletni novicijat, ki se zaključi s triletnimi obljubami, katerim sledijo večne obljube. Bela sestra prejme beli misijonski križ in njena pot je odslej Gospodova. V srebrnem prstanu ima vklesane besede: Glej dekla sem Jezusova, Marijina in Jožefova in ko polaga večne obljube moli: »Darujem se za žrtev Cerkvi in neumrjočim dušam in se posvetim češčenju Najsvetejšega in misijonskemu delu.«
Kongregacija ima že mučenice, ki so pr£-lile kri 9. julija 1900 v Tai-uien-tou na Kitajskem. Ko je ustanoviteljica prejela to poročilo, je vzkliknila: »To je mojih sedem žalosti, a hkrati sedem radosti« in je s sestrami zapela Te Deum.
Preveč in premalo. Natakar: »Oprostite, gospod, eno kupico piva ste mi premalo plačali.« — Gost: »Najbrž sem ga kupico preveč popil.«
Uboge živalice. »Kako ste kaj spali,« vpraša gosta hotelski tovariš. — »E, zanič; bolje pa vendar, nego stenice. Povem vam, da ni ena ni zatisnila to noč oči.«
Prekanjeni vajenec, šef hoče posvariti vajenca v trgovini, ki ga je že večkrat zalotil na laži. »Ali veš, kaj bo iz takega človeka, ki se navadi lagati?« — Vajenec molči, ker se zaveda krivde. Kar naenkrat se mu razvedri obraz, pa reče: »Gospod šef! Take ljudi razpošlje pozneje firma kot svoje trgovske potnike.«
domačo kulture. O tem priča celo pokrajinska slika. Minareti, kar jih je bilo, so s Turki izginili, nikogar pa ni bilo, da bi jih nadomestil z zvonikom. In sedaj prodre z vso naglico v te kraje evropejska civilizacija, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Kaj bo napravila iz lega ljudstva? Prokletstvo turške dobe bo v svojih posledicah še dolgo viselo nad tem narodom. Kako hiti civilizacija v te kraje se vidi po nošah. Ob nedeljah je baje še mnogo lepe stare narodne noše, drugače pa se umika. Več sem videl starih vojaških hlač iz bogznakate-rega skladišča vojno dobe kot narodnih noš. Toda prav ob narodni noši in njenem propadu človek živo občuti razloček med kulturo in civilizacijo.
Ime Šumadija znači Srbu njegovo junaško dobo. Res se ne dajo osvobodilni boji primerjati slavni preteklosti, dobi velikih čarov iz 13. in 14. stoletja, toda boji zadnjega stoletja so bolj živi v ljudskem spominu ln zlasti so ti dvignili ponos in samozavest naroda, ki se je boril uspešno za svojo svobodo s toliko močnejšim sovražnikom. Prebivalstvo Šumadije, ki je pod Črnim Jurijem in kasneje pod Milošem Obrenovičem začelo boj za svobodo, jo bilo v glavnem tudi nosilec misli združitve vseh Srbov. Zato danes vsak srbski otrok pozna krajevna imena Orašac, kjer je Karn-djordje proglasil upor zoper janičarske Da-bije, ali Takovo, kjer je Miloš Olirenovič začel drugi upor, naj so to tudi male vasi. Ravno-tako je vsakemu znana Topola, kjer je imel Karadjordje svoj dom, znan Viševac, njegov rojstni kraj, ter Oplcnac pri Topoli, kjer je pokopan kralj Peter Osvoboditelj. Na to svojo junaško zgodovino, na to uspešne boje, je po pravici ponosen vsak Šumadijec. (Daljo.)

ajje novega
KOLEDAR
Sreda, 1. avgusta. Vezi sv. Petra. Maka-bejski bratje. — 214. dan v letu. — Po pravoslavnem koledarju 19. julija, po muslimanskem 13. II. 1347, po židovskem 15. XI. 5688. — Solnce izide ob 4.48 in zaide ob 7.25. — Dan je dolg 14 ur 37 min. Dan ob 4.06, nog ob 9.40. — Lunina sprememba: Ščip ob 16.31.
ZGODOVINSKI DNEVI
1. avgusta: 1921 je narodna skupščina sprejela zakon o zaščiti javnega reda. — 1870 se je razglasila papeževa nezmotljivost. — 1914 je Nemčija napovedala Rusiji vojno. — 1696 se je rodil naravoslovec Prokop Diviš, iznajditelj strelovoda. — 1291 se je ustanovila švicarska zveza. — 1884 je umrl pisatelj in dramaturg H. Laube. — 1887 se je otvorila nemška triglavska »Dežmanova koča«. — 1892 je umrl skladatelj Ivan Zupan. — 1875 so pričeli zidati v Ljubljani v Kravji dolini hiralnico. — 1872 so se pričeli v Lurdu čudeži.
Blagoslovitev orlovskega doma in zastave v Hotederšici
Lepa, prijazna vasica Hotederšica na Notranjskem tik ob državni meji je v nedeljo 29 julija obhajala pomembno kulturno m narodno slavlje. Orli in Orlice so povabili svoje okrožje k blagoslovitvi Orlovskega doma m orlovske zastave. Slavnost je privabila množice ljudstva od blizu in daleč. Po sprejemu m sprevodu je ob desetih g. arhidijakon kanonik Stroj blagoslovil novi orlovski dom in prapor; po blagoslovu je imel krasen govor na zbrano množico, ki jo je opozoril na pomen božjega blagoslova pri vsakem delu, zlasti pa pri prosvetnem, kakor se vrši v krščanskih izobraževalnih domovih. Po govoru je g. kanonik daroval sv. mašo na prostem. Po sveti maši pa se je vršilo slavnostno zborovanje, na katerem je oblastni predsednik g. dr. N a -tlačen govoril o pomenu prosvetnih domov, ki so toliko storili za narodno okrepitev, krščansko vzgojo in državljansko zavest slovenskega ljudstva. Za njim je dr. V. Rožic pozdravil zborovalce v imenu »Slovenske Straže«, poudarjajoč veliko valžnost tega našega narodnoobrambnega društva, ki skrbi za vse sinove in dele slovenskega rodu. Pozival je mladino na krščansko kulturno in narodno delo. ker le po tem bomo kos nasprotnikom našega naroda. Za dr. Rožičem so govorili še zastooniki posameznih srenj, nakar je predsednik shoda zaključil lepo uspelo dopoldansko prireditev. Popoldne ob 4 se je vršila telovadba in tekma za kolač. Občinstvo se je v velikem številu udeležilo telovadbe in živahno pozdravljalo vse telovadce in telovadkinje. Orlovski dom tik ob italijanski meji, zadnja hiša, bodi čuvar-graničar naših narodnih in verskih svetinj!
♦ * *
★ Pred velikimi slovaškimi svečanostmi v Jugoslaviji. V Jugoslaviji živi okoli 120.000 Cehov in Slovakov. Središče vseh Cehov in Slovakov ter vsega njihovega javnega življenja je Bački Petrovac pri Novem Sadu. Tu imajo svojo tiskarno, kjer se tiskajo sedaj
Sezijska razprodaja
sivih in drap čevljev
Dr. V. Šarabon:
Zopet na morju
»Zdi se mi, da gredo v Ameriki samo tisti ljudje v državno službo, ki se zasebno preriti ne morejo,« sem dejal, še ziniraj z mislimi v carinskem uradu. Tu se na nekaj spomnim, videl sem v uradu nastavljenca s preluknjanim komolcem v jopiču in sem vprašal spremljevalca: »Kako to?« — »O, to ni nič. Strgan si lahko, samo zašit ne smeš biti.« Se mi pa že v Evropi bolj dopade; saj vidiš vendar v lepo zašiti obleki vso ljubezen in skrb žene ali matere.	_
Zmagoslavno smo nesli slike na »Satur-nioc, ogledali smo si jo in poslavljati smo se začeli. Najprvo sem se poslovil od g. Hudeta. Zapisal sem že, da mi je razkazal veliko New Yorka, in sem mu zelo za to hvaležen. Ostala sva z g. Žitnikom sama. Nekaj sva še kupila, še enkrat sva se peljala do »Kipa Svobode«, potem sva šla pa k njemu na dom večerjat. Skočil sem še h g. patru Kerubinu in sem se mu zahvalil za vso njegovo ljubeznivost in Tn tiikai se mu še enkrat. Zares
guaiulj L.......-----•
dobro ti d6, če prideš čez morje m dobiš koga, ki te sprejme v svoje okrilje, in sicer rad. Po večerji smo se zapeljali v pristanišče, gospa Zitnikova, g. Žitnik in jaz. Vrvenje nepopisno, kot običajno pred odhodom ladje.
trije slovaški časopisi, njihovi koledarji in knjige. Tu imajo tudi gimnazijo. Razen tega je Petrovac središče vsega njihovega trgovskega in finančnega življenja. Tu je središče hmeljarstva v Južni Bački. Slovaki in Čehi prirejajo vsako leto od osvobojenja dalje v svojem središču velike narodne svečanosti. Dnevi letošnjih slovaških narodnih svečanosti se že bližajo. Ze 4. avgusta bo odprl Petrovac svoja vrata k sprejemu gostov. Letos bodo trajale svečanosti tri dni: od 4. do 6. avgusta. Program letošnjih slovaških svečanosti bo približno naslednji: 4. avgusta (sobota): prihod gostov in njihova nastanitev; popoldne in zvečer: letni občni zbori raznih narodnih in kulturnih društev (Združenje češkoslovaških akademikov, Združenje češkoslovaških 7-en itd.). — 5. avgusta (nedelja): svečana služba božja v evangeljski cerkvi; proslava narodne preteklosti in osvobojenja. Popoldne: predavanje, telovadni nastop. Zvečer: svečana akademija. — 6. avgusta (ponedeljek): letni občni zbor Šolske matice; narodna seja, na kateri se bo razpravljalo o položaju tukajšnjih Slovakov v vsakem oziru; seja poljedelskih društev itd. Svečani banket. Popoldne nogometna tekma Slovaškega športnega kluba (SSK) Pett-ovac z nekaterimi prvorazrednimi klubi iz Novega Sada. — Zvečer: gledališka predstava. Ves čas svečanosti bo odprta poljedelska razstava.
•k Ministrstvo za narodno zdravje je odobrilo dr. Francetu D e b e v c u naslov specialista za tuberkulozo.
*	Diplomiral je na tehnološki visoki šoli v Monakovem g. Zoran Luznik iz Celja za in-ženerja iz keniično-tehnološke vede.
*	Mariborsko orlovsko okrožje je prejelo uradno obvestilo, da je dovoljena polovična vožnja za izlet v Hoče in sicer na podlagi odloka št. 50.796-28 z dne 26. julija 1928. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji cel vozni listek, ki mora biti žigosan z mokrim žigom. Na zletišču dobi vsak udeleženec potrdilo, da se je udeležil prireditve; na podlagi tega potrdila se pelje zastonj nazaj domov. Polovična vožnja velja za vse proge in vse potniške vlake.
■k Počitniški sestanek slušateljev in absolventov višje pedagoške šole v Zagrebu in Belgradu se bo vršil v torek 7. avgusta ob 10 v Kranju. — Vajdi
■k Višarskim romarjem sporočamo sledeče: Posebni vlak odhaja iz Ljubljane v soboto zjutraj 4. avgusta ob pol osmih. Vsak romar naj kupi na oni postaji, kjer vstopi, karto do Planice-državna meja. Obenem naj pro-ii za mokri postajni žig na vozno karto in na izkaznico, katero je prejel od Slov. kršč. ženske zveze. Ta vozna karta velja tudi za nazaj. V Žabnico pridemo ob 1 popoldne. Zvečer ob 8 lxi pridiga, nato pete litanije in procesija z lučkami okrog hriba. Med procesijo se pojejo Marijine pesmi. Ob 4 zjutraj bo prva sv. maša. Ob 6 pridiga in skupno sv. obhajilo. Sv. maše bodo vsake pol ure. Prosimo, 'a udeleženci opiavijo spoved že doma. Romarje prosimo, da se obnašajo dostojno in da se pokore rediteljem v vsakem oziru. Nihče ne sme zaostati ne na Višarjah ne v Žabnici. Lire se bodo menjale v vlaku. — SKŽZ.
■k Otvoritev železniške postaje Jevnice. Vlak, ki vozi iz Ljubljane ob 2.10, se bo v nedeljo 5. avgusta ustavil na novem postajališču Jevnica (med Lazami in Kresnicami). Nato se vrši blagoslovitev in otvoritev postajališča z veliko ljudsko veselico. 30 let je minulo, odkar se je začelo prvič gibanje za to postajališče, ki pa žalibog ni imelo uspeha. Pred leti se je ustanovila v tem kraju šola in začelo se je tu popolnoma novo življenje. Dobili smo nadvse priljubljeno, pridno in delovno učite-
Zraven pa še južna živahnost in klepetavost. Objemanje, jokanje, ihtenje. »Kmalu se vidimo; te bom gotovo v Evropi obiskal; pridi kaj v Ameriko« itd. itd. Za ljudi ob morju pot čez Atlantik ni nič; kapitan »Saturnie« mi je pravil, da je bil že čez stokrat v Ameriki. Marsikdo na ladji se mi je čudil, če sem mu pravil, da še nikdar prej nisem bil preko Atlantika. »Šele prvič ste bili v Ameriki, jaz grem vsako leto v Evropo.« Seveda, sem si mislil, ti greš lahko. S par Amerikanci sem pozneje govoril, ki so šli v Evropo samo delnice kupovat; v Ameriki ne morejo denarja tako dobro naložiti kot pri nas. Videl sem na hranilnicah debelo natiskano: 4% I To je že veliko in s tako obrestno mero delajo že reklamo.
Razkazal sem spremljevalcema ladjo in njene posebnosti; usedli smo se in smo pri kozarcu šampanjca vzbujali spomine na pretekle dni. »Še pridite v Ameriko!« »Če bom le mogel, bom prišel. Pa še Vi v Evropo pridite!« — »Še malo bova počakala, in ko bodo razmere v Jugoslaviji urejene, bova prišla.« Prihajale so mi misli na Metuzalema; rekel nisem nič. Podali smo si roko, in odšla sta. Milo se mi je storilo; videl sem v njiju zastopnika naroda našega tam na oni strani oceana, naroda, ki je smrti posvečeu.
Stroji so začeli ropotati. »Saturnia« se je nalahno tresla, se je zazibala, sirena je za-
ljico gdčno Leopoldino Plevelj, ki je prevzela vsa tajuiška in druga dela in gre torej njej velik del zasluge pri tej otvoritvi. — Ljubljan- , čani in okoličani, plavači, turisti, lovci, ribiči j in ljubitelji narave: prihitite v nedeljo v naš prijazni kraj, kjer bo za lačne in žejne želodč-ke in želodce dobro poskrbljeno.
★ Dr. Milan Perko od 4. do 15. avgusta ne ordinira.
k Strela je udarila preteklo nedeljo v zvonik in podružnično cerkev sv. Antona na Otočah. K sreči ni napravila večje škode.
k Požar. V ponedeljek je udarila strela v kozolec Antona Mikliča, Stari kot 8, občina Trava. Zgorelo je 12 voz sena, vse orodje, del hiše, vsa obleka, sedemletna hči se je prestrašila, da je postala popolnoma gluha. V hlevu je bila krava, telica in dve ovci. Od strele je poginila takoj krava in dve ovci, a telica je tako divja, da se sploh ne sme spustiti na prosto. Miklič je kajžar z večjo družino, zadolžen, vedno bolehav, kakor tudi družina. Prosimo kak dar ubogemu revežu. — Zupni urad Draga pri Rakeku.
■k Zanimiva najdba v Dravi. G. Ivan Bernardi, posestnik in lesni trgovec v Dravogradu, je približno pred 9 leti imel v družbi svojega pokojnega očeta posla ob Dravi pri Dravogradu. Opazila sta, da plava po vodi knjiga, ki sta jo spravila na suho. Knjiga, ki je močno in trdo vezana, je v formatu 15 krat 19 cm in iz boljšega papirja, obsega 208 listov. Je to rokopis in sicer »Artzneibuch von allerlei kostbaren Arzneimittel« iz leta 1710. Knjiga je v celoti popisana, to pa po nedvomno dveh | osebah. Kje in kdo sta bila pisca, se doslej i še ni ugotovilo. Vsebuje najrazličnejše recep- | te za razne bolezni.	i
kr Strela ubila devet goved. Iz Nove Štif- j te pri Gornjem gradu poročajo: Dne 29. julija opoldan fie med nevihto na planini Ravni strela ubila devet goved.
■k Ljubljanski oblastni odbor razpisuje 13 mest oblastnih cestarjev v cestnem okraju litijskem. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 20. avgusta pri ljubljanskem oblastnem odboru. Natančnejši pogoji so razvidni v »Samoupravi« ter v razglasih pri navedenem cestnem okrajnem odboru ter županstvih tamoš-njega okoliša. — Dalje razpisuje ljubljanski oblastni odbor tri mesta oblastnih mostninar-jev in sicer eno mesto v Radečah, eno v Sevnici in eno v Krškem. Prošnje je vložiti pri ljubljanskem oblastnem odboru najkesneje do 16. avgusta. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa pri cestnih okrajnih odborih v Radečah in Krško, oziroma pri okrajnem odboru v Sevnici.
k Požari po Sremu in po Slavoniji še
vedno divjajo. Povzročajo jih ne samo iskre lokomotiv in lokomobil, temveč jih podtikajo tudi zlobneži, navadno nevoščljivi sosedje, ki jim je letina slabše uspela. Tako so v neki vasi v bližini Sremske Mitrovice zgorele štiri njive z žitom. Požigalca so ujeli in policiji se je komaj posrečilo iztrgati ga razburjeni množici, ki ga je hotela linčati. — V Črni Bari v Sremu je nastal velik požar, ki je povzročil za več milijonov dinarjev škode.
* Posledice otroške igre z bombo. V soboto zvečer so se trije dečki, sinovi nadce-starja Vrelca, igrali na .Sušaku v Škrolutnjaku. Najstarejši, devetletni Milan, je našel nekje bombo in je udaril z njo ob kamen. Bomba je eksplodirala in dečku raztrgala roko. Starši so ga takoj hoteli prenesti v bolnišnico, toda deček je na poti umrl v velikih mukah. Bombo so najbrže pustili še vojaki izza časov Avstrije.
k Blazna ženska pobegnila od doma in se utopila. V reki Lašvi pri Susovači so našli
ureioje najbolje prebavo, cisti želodec In Creva sigurno pa prijetno. 1 omot v vsaki leharnl Din 4*-.
truplo neke ženske. Ugotovili so v njej ženo kmete Marka Sekuliča, Rozo iz Kremenice pri Travniku. Roza je pred tremi dnevi nenadoma zblaznela, pobegnila od doma in se utopila v reki.
-k Motorno kolo ga je povozilo. Dne 27. julija 1928 je neki motociklist v bližini Štor pri Celju povozil nad 70 letnega posestnika Antona Kraška iz Ogorevca. Krašku je počila lobanja, na dveh mestih se mu je zlomila kost in dobil je tudi več vdrtin. Nezavestnega so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
~k Brzovlak povozil kmečki voz. Pri Mar-tincih v bližini Sremske Mitrovice se je pred dnevi zadel belgrajski brzovlak v kmečki voz, ubil oba konja, voz sam pa razbil. Na vozu sta sedela kmeta* Marko Crnojevič in Niko Be-kič, ki sta pravočasno skočila z voza in sta odnesla le lažje poškodbe.
DR. SEKULA JOČE
spet ordinira od 8—9 in od 13—15
Banka Pehani& Ko., Ljubljana se je preselila v Tavčarjevo (Sodno) ulico 10
pela, druge sirene so ji odgovorile; na krovu sem stal, naslonjen ob ograjo, in zrl sem tja proti temu novemu kontinentu, proti tej velikanski deželi bodočnosti, proti deželi, ki še nima dosti zgodovine, ki si jo šele ustvarja, proti deželi kapitalizma in kupčije in hkrati proti deželi tako izredno dobrih src in dobrega hotenja. »Na ladji šele boš mogel vse vtise prebaviti,« sem si rekel. In sem res potem prebavljal in sem marsikatero svoje mnenje spremenil. Pa veliko stvari mi je prišlo na misel, ki jih doslej nisem napisal in ki jih bom sedaj. Tudi življenje na ladji bom malo opisal. Sicer nisem pisatelj in ne znam opevati veličastnosti morja, spremljevanja delfinov, luninega sijaja itd., a je tudi drugače dosti zanimivega.
Imel sem srečo, da sem se peljal v prvem razredu. »Jaz se ne maram voziti v prvem razredu, v drugem je bolj domače in se lahko prosto gibljem, v prvem je tista enolična dolgočasna družba,« mi je reklo veliko ljudi. Res je. In vendar. V prvem razredu so se vozili skoraj izključno le samo Amerikanci, in imel sem priliko, da sem Ameriko še 12 dni študiral, in sicer v marsikašnem oziru še bolj kot v Ameriki sami, kje rsem bil skoraj zmeraj le med Slovenci. Poleg tega si v drugem razredu omejen na ozek prostor, prvi razred ti pa da vso ladjo na razpolaganje.
Ljutoliana
NOČNA SLUŽBA LEKARN Nočno službo imata: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti.
O Poroka. V soboto, dne 28. t. m., se jo poročil g. dr. Juro A d 1 e š i č , odvetnik v Ljubljani, z gdčno. Vero Popovičevo iz znane ljubljanske trgovske rodbine.
O Poziv vsemu članstvu. Oblastni odbor UJNZB obvešča vse člane, da se je v ponedeljek, dne 30. julija 1928, ob 15 smrtno ponesrečil v izvrševanju službe na ljubljanskem giavnem kolodvoru naš stari in dolgoletni zvesti tovariš Ozbič Martin, postajni delavec, ki je še isti dan umrl. Pogreb umrlega tovariša se vrši v sredo, dne 1. avgusta 1928, ob 16 iz mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Vabimo in pozivamo članstvo, da se pogreba korporativno udeleži in s tem izkaže zadnjo čast žrtvi železniške službe. — Oblastni odbor UJNZB.	j
O Od gospoda generalnega konzula Italije smo preejli: Ker me je kr. vlada določila za drugo mesto, pozdravljam srčno italijansko kolonijo tukajšnjega konzularnega območja in mi je odkrito žal, da jo moram zapustiti. Želim vsem italijanskim državljanom tega območja, kakor tudi njih družinam najboljši prospeh, želeč še posebno, da bi njihovo marljivo udejstvovanje v tej gostoljubni in plemeniti deželi služila vedno boljšim in plodonosnejšim odnošajem med obema sosednima državama. Ljubljansko meščanstvo, katerega prijetno in uljudno gostoljubnost sem odkrito cenil skoraj skozi tri leta, pozdravljam spoštljivo, medtem ko upam na dobrohotno prizanesljivost dotičnih oblasti, oseb, znancev in prijateljev, od katerih posloviti se osebno bi zaradi pomanjkanja časa nehote prezrl. — Lodovico G a v o 11 i, kr. generalni konzul Italije.
o Začetek šolskega leta 1928./29. na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani in na z njo združenih oddelkih. Mestna ženska realna gimnazija. Vpisovanje za gojenke, ki žele vstopiti v I. razred, se vrši v soboto, 1. septembra, od 9 do 11. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Iz krstnega lista mora biti razvidno, da dovrši gojenka v tekočem letu 10 do 13 let. Gojenke iz drugiih zavodov se bodo vpisovale v ponedeljek, dne 3. septembra, od 9 do 11. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo v torek, 4. sept., od 9 do 11. Razredni izpiti se vrše 25. do 28. avgusta, vsakokrat ob 8 in po razporedu, ki je javljen na deski v veži. — Dopolnilni izpiti za gojenke iz meščanskih in drugih šol se vrše 29. avgusta ob 8. Te gojenke se morajo prijaviti ravnateljstvu do 24. avgusta. — Enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje je določeno na petek, 14. sept., od 9 do 11. Sprejemni izpit je v soboto, 15. sept., ob 8. Pouk se prične v ponedeljek, 17. sept., ob 8. — Enoletna gospodinjska šola. Vpisovanje se vršii 29. in 30. sept. ob 9 zjutraj v poslopju Mladike. Pouk se prične 1. oktobra ob 8.
O Zobni zdravnik dr, Ivan Oblak zopet ordinira Miklošičeva cesta »Vzajemna posojilnica«.	(7001)
O V Vosnjakovi (bivši Cesti na gorenjsko železnico) ulici so včeraj popoldne začeli kopati za zgraditev kanalizacije, ki je bila že zelo potrebna, ker se je ob nalivih stalno nabirala voda v cestnem jarku, ki ni mogel vode sproti odvajati. Cesta je za vozni promet zaprta.
O Dve nesreči pri delu. Včeraj dopoldne je elektrotehnik Lado Vodnou popravljal na Tržaški cesti transformator. Pn delu je prišel v stik z električnim tokom, ki ga je omamil in vrgel na tla. Prvo pomoč mu je nudil dr. Jemec. Klican je bil rešilni voz, ki jc ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. — Delavcu
Antonu Gregoriču je včeraj dopoldne parna | čilo zaslužene mezde pri poslovodji. »Dobro,« pravi žaga v delavnici Stavbne družbe na Vrtači g. poslovodja, za uro dobite 1 in i»l šilinga.« Tedaj 6	pa je njihova nejevolja prišla do burnega izraza.
»Nič ne bote dajali i in pol šilinga, 5 dinarjev zahtevamo od ure« so se drli na ves glas in v skupnem zboru, oči vid no domenjeni. Mariborčani, ki so prisostvovali burnemu prizoru, so seveda prasnili v
odsekala štiri prste na desni roki. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnišnico.
O Poslovanje bank za stranke v avgustu.
Bančni zavodi bodo v avgustu poslovali za stranke samo od 8. do 12.30 ure. Sicer običajno popoldansko poslovanje za stranke odpade samo za mesec avgust.
O Zopet eno gnezdo nemorale odkrito. Komaj teden dni je od tega, kar smo poročali, da je policija odkrila veliko gnezdo nemorale v neki gostilni. Ta zadeva je sedaj izročena sodišču, policija pa bo predlagala magistratu, naj gostilničarju odvzame koncesijo. V ponedeljek pa je policija zopet dobila neko ovadbo, na podlagi katere je odkrila v šentjakobskem mestnem okraju pravo hišo nemorale. Gre za nekega hišnega posestnika, ki pa v svoji hiši nima nastanjene nobene družine, temveč je oddal vseh 11 sob enajste-, rim dekletom. Vsa dekleta se skoraj izključno bavijo le s tajno prostitucijo. Policija bo sedaj preiskala vso zadevo in ugotovila krivdo teh deklet in hišnega gospodarja. Baje gre za dobro organizirano prikrito zvodništvo.
O Neprevidna kolesarka. Na Kongresnem trgu je v ponedeljek popoldne povozila neznana kolesarka štiriletnega Ervina Kosmača. Otrok je tekal pred svojo materjo po trgu in prišel tako pod kolo. K sreči je dobil le manjše poškodbe, prestal pa je seveda precej strahu. Kolesarka se za nesrečo ni mnogo zmenila in je brezobzirno oddrvela dalje.
© Pogrešan. Josipina Rožičeva, stanujoča na Kette-Murnovi cesti 14, je prijavila policiji, da je 26. julija neznanokam odšel njen 25 letni brat Anton Rožič, kleparski pomočnik, in se ni več vrnil. Sestra se boji, da ni izvršil samoumora. Anton Rolžič je srednje velike postave, oblečen v že nekoliko ponošeno modro obleko, pokrit je s sivo čepico. Obut je v črne širni čevlje in v sive nogavice. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči to policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani.
O Tatvine. Gospej Mihaeli Ziherlovi je neka Ana G. odnesla 350 Din gotovine. — Tovarnar Franc Sancin z Lesc je prijavil, da mu je neznan tat ukradel iz poslopja nekdanje učiteljske tovarne na ljubljanskem polju okvir za dvojno okno. — Stavbeniku Danijelu Bat-telinu sta bila s stavbišča v Lepodvorski ulici ukradena dva železna droga za beton. — Zidarju Ivanu Kvasu je bila na stavbišču na Dunajski cesti ukradena srebrna »Doxa« ura.
O Policijski drobiž. Aretiranih je bilo včeraj pet deklet zaradi tajne prostitucije. Policija je vsa dekleta izročila sodišču. — Nekdo je bil aretiran zaradi nevarne grožnje, dalje sta bili aretirani še dve osebi zaradi kroš-njarstva iri ena zaradi beračenja. Dva mladoletna fanta sta ovadena, ker sta streljala z revolverji. — Pijanca sta bila včeraj ovadena dva. — Najbolj se množe prestopki zoper pravilnik o zapiranju trgovin. Včerajšnja policijska kronika jih beleži kar 531 — Stražniki so dalje zapisali še 20 oseb zaradi prestopka zoper cestno policijski red in 9 oseb zaradi prestopka zoper avtomobilske predpise. ✓
PMDr. flarfln Nafcen
bivši volonteur-asistent grnikega univerzitetnega profesorja za notranje bole/.al Dr. A. Kosslerja in
bivši sekundarij državne bolnice v Ljubljani
ordfnira od 2. avgusta 1928 Mublfana, kongresni tfra štev. 15
od 8. do pol 10. in
smeh. No končno se je vendarle zadeva uredila tako. da niso bili naši brezposelni pri tem prikrajšani, ker so ob splošnem krohotu takoj zaslutili, da nekaj ni v redu. — Cisto zadovoljna pa naša mladež vendarle ni bila. Cirkus Kludsky namreč kot solidno cirkuško podjetje redi svoje zverine s konjskim mesom; s tem pa so torej odpadle vse bonitete, ki jih naši dečki imajo od drugih manjših cirkusov, ki prihajajo semkaj: da dobe za vsako crknjeno mačko prosto vstopnino. Izvedeli smo namreč, da je mačji rod za časa taborenja Kludskega ostal docela nepoškodovan in nedotaknjen. — Pravijo, da so nekateri Mariborčani oprezni ljudje. Previdnost je pač mati vseh čednosti. Navzlic temu pa smo se začudili, ko smo izvedeli, da so se nekaterniki radi vseh eventualnosti podajali v cirkus oboroženi s samokresom. In prav tiho so pred predstavo razodeli do-tičniki to svojo skrivnost svojim najboljšim prijateljem. _ Te vrstice smo napisali, da bodo Mariborčani tudi o tem poučeni.
□ Policijska kronika. Aretirana sta bila Franc K. in Leopold S. radi pretepa. Prijavljeni so bili ti-le slučaji: tatvina, lahka telesna poškodba, poškodba tuje lastnine, karambol, popadljiv pes, razgrajanje, obolelost na ulici ter izguba._
Pijte samo SODA-VODO zorig.angl.
Med temi je zopet največ takih, ki jim ne more iti ; v glave, kako je mogel biti oddan občinski lov za ! tako slepo ceno v zakup brez dražbe. — Več ob-i čanov.
Gasilsko društvo v Šmarju-Sap pri Ljubljani
priredi v nedeljo, 5, avgusta t. 1. veliko vrtno veselico z bogatim in izbranim sporedom. Pri te| priliki bo tudi preizkušnja nove motorne brizgalne tvrdke »Union« z Dunaja, vsled česar se k tej prireditvi najvljudneje vabijo predvsem vsa ona tov. društva, ki še nimajo tovrstne brizgalne in sploh vsi prijatelji gasilstva. Če bo ta dan dež, se preloži veselica na naslednjo nedeljo, 12. avgusta.
T uri&tilca
Sv. Panlcracij na Radeljici (Radiu) na severni meji je ena najlepših točk na severu Slovenije. Dohod, razgled, zrak in temperatura so tako ugodni, da se človek počuti srečnega na tej višini (900 metrov). Dosedaj je bilo tu vse zanemarjeno, le SPD je v novejšem času izvedlo markacijo, ki pa bi se dala še izpopolniti. Cerkveno pristojništvo v Pankraciju je preskrbelo sedaj, da se tam stalno dobi vsaj približno vse, kakor v delikatesni trgovini, posebno če se v naprej ve za večji obisk. Čedna sobica z dvema posteljema je vedno pripravljena, po potrebi se dobi prenočišče za več oseb na slamnicah in v senu istotam. Najbližja železniška postaja je Brezno (Vuhred je nekoliko dalje proč).
sifon sito 99
SPARKLET"
steklenico
S&ori
od 14. do 16. ure.
Mairitoor
□	Slovesno posvečenje pomožnega škofa Lavan-tinskega dr. Ivana Tomažiča se vrši danes ob 8. zjutraj v stolnici. Posvečenje samo bo med sveto mašo. Se pred sveto mašo pa se prebero papeževa pisma o imenovanju in potrditvi pomožnega škofa ter o naročilu njegovega posvečenja m sledi izpraševanje posvečenca o vestnem izpolnjevanju dolžnosti, združenih s presveto mašo. Za sv. mašo je v bližini velikega aitarja pripravljen poseben stranski altar za škofa-posvečenca. Pred evangelijem se ino: lijo litanije vseh svetnikov, po litanijah pa se vrši najprej maziljenje ter se posvečencu izroči škofovska palica, prstan ter evangeljska knjiga. Obredi škofovskega posvečenja so zelo lepi ter docela v skladu z visokimi nalogami nadpastirske službe.
Shod SLS se vrši v nedeljo dne 5. avgusta ob g. uri v gostilni Prah — za Lajtersberg in Krčevino. Na shodu govori mariborski pslanec Zebot. Ob tej priliki se bo razložil novi viničarski red, ki je bil sprejet na poletnem zasedanju mariborske oblastne skupščine. Pridite!	.
□	Prijatelji Orlov. Z velikim zanimanjem pričakujejo okrožne prireditve, ki bo 5. avgusta v Ho-čah pri Mariboru. Somišljeniki in podporniki naiih Orlov se bodo v velikem številu udeležili nedeljske prireditve. Železniške zveze ugodne, polovična vožnja dovoljena!	. ., • , •
n Oprsje Leva N. Tolstoja je razstavil v lzlozbi trgovine Preis v Gosposki ulici akad. kipar Niko Pirnat Krasen umotvor nas spominja 100-letnice velikepa ruskega misleca, ki jo obhajamo baš letos in sicer 0- septembra. Na razstavljeni umotvor opozarjamo občinstvo, še psebej pa korporacije, ki bi bile eventueluo pripravljene kupiti razstavljeno oprsje. Prav lepo bi spadal umotvor v tukajšnjo Studij-
sko Stnr^na. kosa. Umrla sta: Jožef Zunko, mizar, ski poslovodja, star 38 let. Pogreb bo danes ob 9. uri dopoldne- Slapšak Jože?.rudar star 24 let. Umrl ie v kaznilnici. Letos je bil pred novomeško poroto obsojen radi roparskega umora na smrt na vešalih, maja mcseca pa ponuloščen na dosmrtno
!PČ°'n Sličice- Cirkus Kludsky je torej šei — v veii: ko žalost dcce in mladeži, ki ji te dni vsaj dolgčas m bil in vseh tistih brezposelnih, ki so imeli pri cir: kusu vsaj malo zaslužka. Skoraj pa bi bih imeli naši brcziKisclni smolo. Drugega dne namreč, ko so bila šotorišča že postavljena, so se javili za izpla-
Celjfe
0 Vabilo na sestanek. Pri mestnem magistratu celjskem se vrši v četrtek dne 2. avgusta 1.1. ob pol 11. dopoldan sestanek, k kateremu so vabljeni vsi prošnjiki za družinske hišice, ki so člani okrožnega urada za zavarovanje delavcev, kakor tudi oni prošnjiki, ki reflektirajo na družinske hišice in ki niso člani OUZD. Vsi prošnjiki so naproseni, da se tega sestanka sigurno udeleže, če tudi bi vabila morda ne sprejeli pravočasno. Na tem sestanku se bodo , deh-nitivno ugotovili pogoji za stavbo teh hišic v obliki pogodbe med mestno občino celjsko in posameznimi prošnjiki. Razen prošnjikov pa so_ vabljeni k temu sestanku tudi sicer reflektanti za take družinske hišice, s katerimi sc lahko sklene pogodba za slučaj, da bi še bila oddaja katerih teh družinskih hišic prosta.
BopfsJ
Tržič
Veselje je zavlalo v naših vrstah, ko smo preteklo soboto zvedeli novico o vladi dr. Korošca, ^večer je napravila godba našega prosvetriega društva v proslavo tega dogodka obhod po mestu. Nekdo, ki je ta obhod gledal bolj z mrkim očesom, se je izrazil, da se proslavlja pogrebščina. Pa najbrže le drugod že sliši pogrebno zvonenje.
Osebna vest. Pretekli teden je odšel zorct v Ameriko tukajšnji rojak, župnik v pokoju, g. Josip Pollak. Menda je šel le za nekaj časa m se potem
ZOpep!anine okrog Tržiča so imele v nedeljo izredno veliko obiskovalcev. Lep sobotni večer jih je privabil. Deževna nedelja pa ni bila planincem ravno preveč prijetna, a suha zemlja je postala vsa poživ-ljena.
Št. Jernej na Dolenjskem
Orlovski odsek ima javno prireditev na Rokovo nedeljo dne 19. avgusta v Orehovici pri Novaku Popoldne ob pol 2 litanije, nato telovadba m prosta zabava, pri kateri sodeluje domača orlovska godba. Preskrbljeno bo tudi za vsakovrstne brezalkoholne pijače'. Vabljeni so vsi bratski odseki in drugi naši prijatelji. Novomeščani bodo izvajali vaje na orodju.
Po dolgotrajni suši smo vendar dobiti nekoliko dežja. V nedeljo dne 29. julija je bila procesija za dež v Dol. Starovas. Zvečer okrog pol 8 pa je začelo močno deževati. Udarila je strela v gospodarsko poslopje Jordana iz Dob pri Kostanjevici. Ogenj se je bliskovito razširil in upepelil njemu vse, Abramu pa je zgorel kozolec.	,
Utopila se je v Krki pri Dobravi dne 27. jul. osemletna hčerka posestnika Jana iz Dobrove.
Samostojni hujskači hujskajo nevedne ljudj, da se občina ni pobrigala, da se ne bi ukinila oroz-niška postaja. Ugotavljamo, da je to popolnoma iz trte izvita laž. Nasprotno, županstvo je vse storilo, da bi se postaja ne ukinila. Gospod župan je šel s poveljnikom postaje do strank, kjer imajo proste lokale, pa so se povsod izgovarjali da ne morejo dati. V hiši gospe Podobnikove v pritličju pa je prostor prevlažen. Nasprotno pa moramo ugotoviti, da se je eden glavnih stebrov samostojnezev najbolj protivil, da bi občina karkoli prispevala, da bi ostala postaja še nadalje v St Jerneju.
V Orehovici so prenovili podružnico. Da bi se nekoliko zmanjšali stroški, bo v nedeljo dne 12. avgusta ob 6 zjutraj cerkveno žegnanje in darovanje za cerkev.
Rogaška Slatina
Nadžupno cerkev Sv. Križa so pričeli temeljito
^' premogovnik pri Sv. Križu je dokončal z deli v šahtu in bo postavil pred jamo še zbiralnico, odtod pa žično železnico v steklarno. Vodstvo je popravilo tudi pot od premogovnika proti Ogrizku in glavni cesti, vendar tako jx>vršno, da to nikakor ne zadostuje potrebi niti za silo - še manj pa potrebi z ozirom na bližino zdravilišča. Okoliška občina bi morala na vodstvo premogovnika in steklarne pritisniti, da to popravilo izvrši temeljito in da potem to cesto redno vzdržuje. ,
Strajk steklarjev še vedno traja. Vsem štrajkujo-čim ie vodstvo zadnje dni odpovedalo službo in stanovanja. Ker je bil tukajšnjim delavcem pravzaj^rav Štraik usiljen po delavstvu iz Paračina in ker vlada v družinah Že precejšnja beda, si ne vedo pomagati Iz zagate, ali naj z delavstvom ostalih tovarn še naprej stavkajo ali naj gredo na delo- Med delavstvom in vodstvom so 3e vršila že parkrat skupna pogajanja, ki so pa ostala doslej brezuspešna.
• • •
Iz Medvod. (Občinske volitve.) Volili bi radi, a ne vemo zakaj ne razpišejo občinskih
FRANCOZINJE IN AMERIČANKE V AMSTERDAMU
Francoska ženska športna zveza je tekmo-
valke za Amsterdam dobro pripravila. Niso trenirale samo v svojih klubih, temveč so absolvirale tudi tedenski skupni trening v Parizu. Zaključki treninga so bili prav ugodni. Radideaujeva jc tekla 80 m v 10.2! Gagneuxova skoraj prav toliko. Bou-zova je kočila 1.503 m visoko, Cloupetova 1.51. Vellujeva je vrgla 1300 gramov težki diskos nad 30 m daleč. Gagneuxova je dosegla v skoku na daljavo 5.40 m. V parku St. Maur so se vršile nato izbime tekme za Amsterdam. Junakinja dneva je bila Radideaujeva, zlasti s tekom na 100 m v 12.4. Neveujeva je tekla 800 m v 2:29, Vellujeva ie vrgla diskos 33.10 m daleč, vrsta 4X100 m jc dosegla čas 50.4 (Gagneux, Radidcau, Vellu, Martin);
vrsta 10X100 m 2:09.4, svet. rek.
* * *
Ameriški ženski šport zaznamuje doslej lepe uspehe; omenimo le znane plavalke in igralke tenisa. V lahki atletiki so nastopile Američanke prvič na ženski olimpijadi v Parizu 1. 1922. in so si priborile tam štiri prva mesta; v skupni klasifikaciji so dosegle drugo mesto, za Angležinjami. To je zadostovalo, da se je začela zanimati za žensko lahko atletiko ameriška Amaterka atletska zveza, in so kmalu nato osnovali ženski športni odbor. Od tedaj naprej je ženska lahka atletika v Ameriki zelo napredovala. Leta 1923. so priredili že prve prvenstvene tekme. Vrsta 4X100 m je prišla sedaj že pod 50 sek. (svet. rek. jc 49.8, Nemke so tekle tudi že 48.8, a ni priznano). Iz-borno mečejo Američanke diskos, zlasti Copelan-dova, do 35,05 m; pri tem pripominjamo, da tehta ameriški diskos 1.26 kg, dočim ima oficielni diskos težo 1 kg. Nemke in pa Poljakinja Konopecka bodo Copelandovi hudo konkurirale. Dve Američanki skočita nad poldrugi meter visoko, Ma-guire 1.54 m, Wright 1.52; Lee in Stine pa okrog 1.50 m. Na 800 m Američanke niso tako dobre; Brownova na primer 2:29.6, za 10 sek. več kot Nemka Batschauer, in tudi več kot Angležinja iri-chey, 2:27.6. Največ se bavijo v Ameriki z žensko lahko atletiko na univerzah in na višjih dekliških šolah; pa tudi večji industrijski koncerni in obrati imajo svoje ženske lahkoatletske oddelke.
Računiti moramo tudi z izrednim ameriškim častihlepjem. Američanke bodo napele vse sile, da se izkažejo vredne svojih izbornih moških tovarišev. Morda bomo doživeli presenečenja.
* * *
Poleg Nemk, Francozinj in Američank bodo prišle v prvi vrsti v poštev še Angležinje, Japonke ter Poljakinja Konopacka. Spomnimo se na skok v višino Japonke Kitomi 1.60 m. V »Športnem pregledu« od 22. julija mora biti seveda 4X100 m in ne 4X400 m, dalje »v svetovnem rekordnem času« in ne »v svetovnem času«. Take in podobne tiskarske pogreške si pač bravke in bravci že tudi sami popravijo.
VELIK USPEH VOŽNJE S CILJEM STEYR.
Nedavno smo pisali o gdčni Johnstonovi, ki si je z avtomobilom tvrdke Steyr priborila dam-sko prvenstvo Francije. Omenili smo, da se je ze prej z uspehom udeležila vožnje iz Pariza v Steyr. Podjetje Steyr je imelo namreč srečno misel in je razpisalo za vse lastnike njenih avtomobilov vožnjo s ciljem na kraju tvrdke. Idejo so povsod z veseljem pozdravili in se jc oglasilo več kot 200 avtomobilistov z vozovi vseh tipov in letnikov, iz Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije, Belgije, Francije, Holandske, Jugoslavije, Švedske, Poljske, Ita liie, Ogrske in Romunije. V Linzu je bil oficielni sprejem; Steyr je blizu tam. Udeležcnce je pozdravil župan Linza, in pozdravit so jih prišli ravnatelji tvrdke. Športni uspeh vožnje označajo kot prav dober. Prvi je prispel na cilj neki Hambur-žan. Najdaljšo progo je prevozil Dunajčan Jauffer, 1663 km iz Bresta na skrajnem zahodu Francije v Linz, in to na majhnem 6-30 KS vozu, s štirimi osebami. Francoz Thonet je prevozil 1057 km iz Pariza v Linz v 18 urah, Kapper je privozil iz Amsterdama (1083 km), Salz iz Londona (1326 km, s parnikom čez Dovcrsko cesto), princ ReuB iz Fleusburga visoko gori v Schlesvvigu itd. Od znanih športnikov omenimo še dunajskega inženirja W. Bockla, znaega svetovnega prvaka v umetelnem drsanju. Vožnja je bila prav posrečena, in' beremo, da jo mislijo ponoviti.
DVA VELIKA KOLESARJA UMRLA
Letos je pobrala smrt dva kolesarja velike
greteklosti, Harry Myersa in Edmondo Jacquelina. •anes še spomnimo prvega. Bil je med najslavnejšimi dirkači iz one dobe kolesarsskega športa, ko je ta šport najbolj cvetcl, bil je eden najhitrejših kolesarjev sveta. Prvič je nastopil leta 1895., kot amater. V letih 1896., 1897. in 1898. si je priboril amatersko prvenstvo Holandife, v letih 1899. in 1900. pa profesionalno prvenstvo. V onih letih ga skoraj ni bilo mogoče premagati; leta 1900. je dobil Veliko razstavno darilo Pariza, istega leta Veliko darilo Koebenhavna, 1. 1902. Veliko darilo
Vedel	j iarteftSSi ^^sre;^
volitev, veaei po pa 10 r.	k . t* . j„ _____»:	~Wrnvr.il itnm nsne.
manjše kot leta 1926. To pa nič ne pomeni, v primeri z višino zakladov. Zaklad dobička in rezerv je znašal na koncu leta 1926. 716,500.000 dolarjev, na koncu leta 1927 pa 668,500.000 dolarjev. Vso vrednost družbinega premoženja so prijavili s 742 milijoni dolarjev. Kako se morejo evropske države truditi, če hočejo dobiti vsaj 50 milijonov dolarjev posojila!
NURMN PROFESIONAL?
Zadnjo Nunnijevo turnejo po Ameriki jo aranžiral m*iager Quist. Ta munager pravi sedaj, da bo prišel po končanih olimpijskih igrah v Evropo ter da bo pridobil za plačano turnejo po Ameriki nekaj najboljših evropskih atletov. Qulst misli v prvi vrsti na Nurmija, Stenroosa, Kohle-
mainena in Peltzerja. Trije od teh so Finci. • * *
Popravek k nedeljskemu »Športnemu pregledu«. Pri lesah mora biti 110 m in ne 100 m. Dalje se mora glasiti: Gunn je tekla 100 yardov lese v 14.4, njena tovarišica Clark pa celo v 15.8.____ _
Slovenci v Italiji
Ekscmplarna obsodba. Pred goriškim sodiščem se je moral zagovarjati Anton Furlan z Gradišča pri Vipavi, star 31 let. Obtožen je bil, da je »z besedo in gestami žalil italijansko armado, kralja in kraljico«. Sodišče je obsodilo Furlana na 2 leti 5 mesecev in 20 dni ječe, ter nadalje na 3770 lir globe! Proces je vodil dr. Thermes, ki je dobro znan iz prejšnjih procesov proti Slovencem. S to obsodbo, ki jo fašistovski tisk proslavlja kot >ekseniplarwK, si je dr. Thermes hotel napraviti zopet nekaj reklame za svoje napredovanje. Furlan je z obsodbo uničen, uničena je tudi njegova družina. Ni ga pač kmetskega premoženja na Vipavskem, ki bi zmoglo v današnjih razmerah 3770 lir! Fripomniti je treba, da so v zadnjem času nenadoma množijo ovadbe proti Slovencem radi žalje-nja kralja. Furlan je bil obtožen, da je celo kraljico žalil! Kakšen smisel ima za primorskega Slovenca žalitev kralja in kraljice, ki je poleg vsega slovanskega rodu? Te ovadbe so očividno delo podlih ovaduhov, ki dobro vedo, da se prav s takimi ovadbami najlažje maščujejo ali zaslužijo kako pohvalo. Ovadbam sledijo vselej »eksemplarnec obsodbe. Drugo pa je vprašanje, ali je s tem fa-šistovska Italija kaj pridobila pri Slovencih in pred ostalim svetom.
Žrtve kopanja. V Reki je utonil 16 letni pastir Viktor Šajn iz Knežaka, ki je služil v Kilov-čah. Dan popreje, t. j. v ponedeljek 23. t. m. je Reka zahtevala novo mlado žrtev. Jožefo Dekleva iz Bitinj, staro 15 let, je zgrabil krč, ko se je kopala s svojo prijateljico Stanislavo Nemčevo. Dekle je utonilo. Stanislavo Nemčevo so ljudje rešili, ko se je jela že potapljati. — V Tržiču je utonil Ivan Golob, star 40 let, doma iz Kozane, zaposlen v tržiški ladjedelnici. Zapušča troje otrok.
Nekaj dežja je padlo po vsem Goriškem in na Krasu pretekli torek zjutraj. Okoli Vipave se je dežju pridružila tudi toča. Po vsej deželi molijo za dež.	.
Premestitev slovenskih učiteljev. Novi prosvetni minister Belluzzo je že pripravil nov seznam slovenskih učiteljev, ki bodo premeščeni v Italijo. Premeščanje se bo nadaljevalo, dokler no /gine s Primorskega zadnji slovenski učitelj.
Goriški prefekt in bogoslužje. Med cerkvenimi oskrbništvi in podestati je prišlo v zadnjem času do ostrih sporov glede občinskih prispevkov '1 za bogoslužje. Medtem ko so j)odestati zapravljali denar za ole^evanje občinskih uradov in svojih stanovanj, za razne pojedine in sprejeme za Ba-lilo in Dopolavoro, so pričeli odrekati cerkvam prispevke, kakor za pevske zbore, organiste, vzdrževanje cerkev itd., do katerih so imele pravico na podlagi zakonskih določb ali starih običajev. Goriški prefekt je te dni razposlal občinskim načelnikom okrožnico, v kateri jim ukazuje, da spoštujejo pravice cerkev.
.Sistematično raznarodovanje otrok. Preteklo nedeljo so goriški gospodje, prelekt, podestat in fašistovski tajnik obiskali »morsko kolonijo* v Gra-dežu, kjer je na letovišču 320 šolskih otrok iz goriške dežele. Otroci so po večini slovenskih staršev. Mlada deklica je pri prihodu goriških »do-brotnikov< zbrbljala na pamet naučeno zahvalo v imenu staršev, >ki blagoslavljajo dobrotnike«-. Otroci so bili vsi oblečeni v balillo. V kratkem pride na mesto teli otrok druga skupina. Namen teh počitniških kolonij je, da privabijo slovenske otroke v italijansko družbo in da jih polagoma odtujijo lastnim "staršem. Ker je v deželi velika revščina in ker te kolonije organizira šola oficielno, gre veliko slovenskih staršev na limanice teli samozvanih dobrotnikov.
morda prezrl, da manjka le še malo tednov do takrat, ko bo konec triletne dobe sedanjega občinskega odbora. Ce je morda gospod okrajni glavar zgrešil termin, prosimo gospoda velikega župana, da ga opozori nanj. Volivci bi se namreč radi počasi pripravljali na volivni boj: na eni srani tisti, ki so za to, da ostani vse pri starem, na drugi strani pa oni, ki se jim tudi ne more oporekati želia, da bi »e v občini kaj izpremenilo.
tekem proti mednarodni ekstravrsti, zmeraj uspe šno. Leta 1898. je premagal tudi najboljše angleške kolesarje. Itd.
FANTASTIČNE ŠTEVILKE
Fordova davčna bilanca za leto 1927. se bere
kot bilanca kakšne majhne države. Preuretlba pod-	| v naši upravi.	. . . IwJWnnl F Pc.
jetja na novi tip je biia zvezana z velikimi izdatki,	;	NaSel se je aparat za pisanje a pečatom t. Pe-
in so zopet zaloge za skoraj 48 milijonov dolarjev
Prireditve in društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in Bicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din.
Maturantsko društvo poštnih uradnikov obvešča svoje člane in člane prometnega društva poštnih uradnikov, da bo prihodnji redni mesečni sestanek šele 6. sept. t. 1. v hotelu >Slonc. Skupščina pa bo 8. in 9. sept. v Zagrebu.
Orel
Ljubljana-Sv. Peter. Drevi je fantovski večer; udeleži naj se ga zlasti praporna vrsta in člani, ki imajo kroje.
Orlovski odsek Sv. Lovrenc v Slov. gor. ima v
nedeljo 12. avg. t. 1. po večernicah na Kovačevem dvorišču svoj telovadni nastop. Ker je sj>ored zelo pester, ste vabljeni vsi od blizu in od daleč.
Za učitelfstvo
Duhovne vale za učiteljice. V zavodu šolskih sester v Mariboru bodo duhovne vaje za učiteljice od 21. avgusta zvečer do 25. avgusta zjutraj. Vodil jih bo g. Franc Tome D. J. iz Ljubljane. Stanovanje in hrana v zavodu za zmerno ceno. Prijave naj se do 15. avgusta pošljejo vodstvu zavoda šolskih sester v Mariboru, Strossmayerjeva ul. 15.
Cerlcveni vestnih
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo redno mesečno pobožnost jutri v uršulinski cerkvi. Ob 5. zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6. sv- maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da sc prav v obilnem številu udeleže evharistične po-božnosti.
Voisvedovanfa
Zgubil se je uhan z briljantom 30. VII. zvečer od Stritarjeve ulice preko Miklošičeve ceste m o.o,,.-škovo do Resljevc ceste. Odda naj se proti nagradi
ternel. Dobi se v naši upravi.
Tako lovi
AERC^CON
z
zaponcem
najboljši muholovec na svetu
polnoma manjkala, se je izkazalo kot ugodno, kajti zato se niso bali novih načinov kmetovanja in so radi sprejemali navodila znanstveno izobraženih agronomov, ki jih ostali kmetje odklanjajo. V malo letih so postali prejšnji mali trgovci in kramarji izvrstni farmarji.
ge pomembnejši nego ta uspeh, ki je 50.000 ljudi rešil smrti za lakoto, je pa veliko kolonizacijsko gibanje, ki ga je vzbudil ta uspešni poizkus med celokupnim židovskim ljudstvom v Rusiji in celo izven nje. Kolonizacija je postala novo gibanje, lepa sanja sto-tisočev Zidov v Vzhodni Evropi, ki so izgubili svoj prejšnji delokrog, svoje prejšnje življenjske pogoje. Naseljevanje na deželi je postalo danes važnejše narodno gibanje, nego je cio-nizem.
Uspeh gibanja v Rusiji je pripisati trem
Staro hiše v Perigucux (Francija).	Prof. Max Reinhardt,
Sedanji čas se je zopet zavedel lepote stare arhitekture, ki jo branijo hiše in druge zgradbe iz mi- zvetovno znani nemški režiser, ki vodi te dni slo-nolih stoletij. Naša slika nam kaže skupino takih hiš iz francoskega mesta Perigueux.	vite salzburške slavnostne igre, ki jun je pokro-
vitelj salzburški nadškof.
skem času temveč po ameriškem rtiča Bar-rova, ki zaostaja nekako V11 ur za prvim. Zato torej po prehodu čez severni tečaj nismo več 12. maja, temveč še enkrat 11. popoldan. Ells-vvorth bo torej čez par ur še enkrat imel to leto svoj rojstni dan in ga bo lahko vdrugič slavil.
Kljub utrujenosti nadaljujemo z delom. Druga noč je, in zopet skoraj prav nič ne spimo. Spalnica na krovu je zelo neudobna, sicer pa imamo premalo moštva, da bi eni lahko spali, medtem ko drugi delajo. Če kdo nekaj minut nima dela, se nasloni na steno in malo zadrema. Lahko si mislite, kako smo že sedaj utrujeni, a niti polovice potovanja še nimamo za seboj.
Manjka nam tudi redna prehrana. Ko smo preko tečaja, pogoltnemo par še toplih mesenih cmokov iz velike termos steklenice, ki služi za sedež smernemu krmarju. To je naš edini topli obed na vsej vožnji. Nato se moramo zadovoljiti z mrzlim čajem in kavo, s sendviči, pokriti s plastjo ivja in trdimi kakor kamen, ali koščki sesekljanega mesa, pomešanega z ledenimi kristali. Predno jih damo pod zobe, nam ne preostane drugega, kakor da jih držimo nekaj časa v hlačnih žepih, da se stajajo.	(Dalje.)
mest in vasi, kjer so sedaj obsojeni, da izstradane poginejo, ter se naselijo na deželi kot lastni poljedelci. Iz mestnega prebivalstva, ki se je na stotine let preživljalo s trgovino, naj postanejo kmetje; ne samo način življenja, marveč tudi mišljenja in čuvstvo-vanja tega ljudstva naj se izpremeni. Če bi bil to načrt par socialnih sanjačev, bi morali nad praktično izvršljivostjo tega načrta dvomiti. Toda misel o kmetski kolonizaciji je izšla iz židovskega ljudstva samega.
Najzanimivejše na tem poizkusu je njegov neverjetni uspeh. Židovsko kolonizacijsko gibanje se je začelo pred dobrimi dvemi leti. V tem kratkem času so ustanovili 140 novih kolonij, zgradili 3000 hiš in naselili na deželi 35.000 duš. Skupaj s prejšnjimi kolonisti deluje sedaj v ruskem kmetijstvu 50.000 Judov in večini njih se godi že prav dobro. V novi delokrog so prinesli inteligenco, naprednega duha mestjana, ki si zna vedno pomagati. V deželi, kjer se nahaja kmetijstvo še v napol primitivnem stanju, so uvedli metode modernega poljedelstva z redkim uspehom, da dosegajo novi naseljenci že boljše uspehe nego njihovi sosedje, ki imajo že mno-gostoletno kmetijsko izkušnjo za seboj. Dejstvo, da jim je vsaka kmetijska tradicija po-
Jrdilni voz cestne železnice, ki so ga zgradile Združene zapadnonemške tovarno za vagone. Voz je zgrajen iz samega jekla, ima štiri osi in prostora za 30 gostov; opremljen kar najbolj odlično, kuhinja se nahaja na ploščadi.
činiteljem. Predvsem naseljencem samim. Prenašali so vse težave naseljencev, ki se lotijo kolonizacije brez strojev, brez orodja, brez hiš, brez živine in brez denarja. Večina njih je prebivala najprej na prostem ali v duplinah, skopanih v zemljo; mnogi stanujejo še sedaj v takih duplinah ali v lesenih kočah. — Drugič jim je pomagala sovjetska vlada, ki je dala vsakemu naseljencu 2 in pol jutra plodne zemlje v Južni Rusiji ali na Krimu brezplačno. Razen tega je dala vlada za kolonizacijo 3 milijone rubljev (približno milijon dinarjev). — Tretji činitelj pri tem uspehu sta bili dve veliki židovski človekoljubni svetovni organizaciji, ki ima tla svoj sedež v Ameriki odnosno v Parizu in sta od sovjetske vlade prevzeli ves načrt. Obe organizaciji sta vtaknili v načrt že nad 5 milijonov dolarjev. Ameriška organizacija, ki vrši glavno delo, zbira sedaj zaklad v znesku 25 milijonov dolarjev, da celo podjetje financira. Sovjetska vlada je pa tudi obljubila še nadalj-nih 10 milijonov dolarjev. Sredstva pa kolonistom ne bodo podarili, marveč posodili in bodo morali posojilo vrniti, čim bodo mogli.
Sedaj je doseglo gibanje zanimiv mejnik v svojem razvoju: sovjetska vlada ponuja v naselitev — ker je v Južni Rusiji in na Krimu oddana že vsa zemlja — obsežna ozemlja v Vzhodni Sibiriji. To so ogromne pokrajine med rekama Bureja in Amurjem, nedaleč od Vladivostoka in kitajske meje. Neugodna je silna oddaljenost ozemelj od sedanjega bivališča naseljencev — potovanje po sibirski železnici traja mesec dni. Vrhu tega je treba vpoštevati negotovost glede podnebja v tej divji, nepoznani deželi, ki zaenkrat za kolonizacijo še ni pripravna. Vendar pa nudi nova dežela tudi velike ugodnosti. Največja ugodnost bi bila, da je sovjetska vlada ponudila Židom, da si ustanove v novih pokrajinah svojo lastno avtonomno republiko.
S tem bi bila dana Judom v Rusiji prva prilika, da se vrnejo h grudi, vrhu tega pa, da organizirajo svojo lastno deželo in ustn-nove svojo lastno narodno domačijo, kjer bi bili v večini. Take priložnosti jim ne daje niti Palestina.
Ruski židje ustanove lastno republiko?
Vodja >Jewish Morning Journal« v New Yorku, William Zuckerman, je objavil v >Fo-<„\ 'u L.Cii 17''i" !•■%. i t A * V 'i 'S reign Affairs«, London, zelo zanimiv članek o židovski kolonizaciji v Sovjetski Rusiji. Zuckerman piše:
Med najvažnejšimi uspehi svetovne vojne bo bodoči zgodovinar nedvomno zabeležil silen dvig poljedelcev v celi Vzhodni Evropi; na drugi strani pa propad, ako ne popolno izginjenje malega trgovca in kramarja. Začasa inflacijske dobe, ko se je ves evropski finančni sistem zdrobil na kose, se je izkazala zemlja kot edina zanesljiva vrednota. Na drugi strani pa sta mala trgovina in kramarstvo in izročila v obdelovanje prebivalstvu. In pomen, marveč tudi podlago svojega obstoja.
To velja skoraj v vseh deželah Vzhodne Evrope. Povsodi na Vzhodu so se zaplenila ali za nominalno ceno odkupila obsežna posestva in izročila v obdelovanje prebivalstva. In povsodi so zadružna in državna podjetja mali posredovalni trgovini izpodkopala tla.
Tisti, ki so bili po tem preobratu v Rusiji najbolj prizadeti, so Judje. Pod starim cari-s';ičnim režimom so Jude na umeten način izključevali od vseh poklicev, izvzemši malo trgovino in kramarstvo. Pečati se s poljedelstvom, jim je bilo popolnoma zabranjeno. Noben Jud ni smel stanovati zunaj mesta. Samo redki privilegiranci so se smeli na univerzah pripravljati za akadeinične poklice. Ko je nastala revolucija, se je nahajalo vse židovsko prebivalstvo — skoraj tri milijone duš — v stanju propadlega, razredjenega in gospodarsko nepotrebnega ljudstva, ki je bilo oropano vseh eksistenčnih sredstev.
Tedaj se je začelo židovsko kolonizacijsko gibanje, ki naj bi dalo Judom drugo delovno poprišče in druge življenjske vire. Cilj tega | gibanja je, da se judovske mase izselijo iz
Nizozemska kraljica vdova Ema
praznuje dne 2. avgusta t. 1. svoj 70. rojstni dan. Poleg nje vidimo na naši sliki njeno vnukinjo pre-stolonaslednico Julijano.
noči je levi motor popravljen in ga spravimo v tek ter ustavimo rezervnega. Od časa do časa vozimo spet po jasnem in navigator izrabi vsako tako priliko, da določi našo pozicijo po solncu. Sedaj nam piha lahen vetrič nasproti toda nas nikakor ne ovira. Usmerjavamo se po solnčnem kompasu a tudi magnetični kompas nam kaže ves čas dobro. Seveda vemo, da bodo onkraj tečaja močno moteni.
12. maja. 1. ura. V našo veliko zadovolj-nost se oblačno morje naglo razpršava, kajti bili bi zelo razočarani, ako ne bi bili mogli videti tečaja
Potem, ko je Riiser Larsen vsestransko točno kontroliral svoja opazovanja, nam reče, da bomo čez pol ure dospeli na >vrh zemlje«. Pod-poveljnik je izračunal kot, pod katerim je moral usmeriti sekstant po prihodu na tečaj. Nastavil je pod tem kotom instrument in opazoval skozi njega solnce. V aparatu se bližata obe sliki solnca bolj in bolj. Ob 1.15 Riiser Larsen poklekne, da tem lažje opazuje skozi odprto okno. Še nekaj minut... Točno ob 1.35 se obe solnčni sliki približata in strneta v eno.
— Smo že tu, zakliče.
Balon se spusti navzdol do približno 100 metrov nad ledovje. Medtem ko se vrši ta manever, hitimo na hodnike, da vržemo na led zastave treh narodov, ki so zastopani na krovu. Ko smo vsi zbrani, odpremo okno. Vsi snamemo pokrivala.
Vsaka zastava je pritrjena na aluminijasto palico, ki se končuje v dolgo konico. Jaz pri-mem prvi norveško zastavo in jo z vso silo zalučam v globočino. Prileti naravnost na led ter se vanj zapiči. Naše narodne barve veselo za-plapolajo v polarnem vetru. Nato vrže Ells-worth zvezdno zastavo Zedinjenih držav, Nobile pa italijansko trobojnico. Ledovje, ki se nahaja trenutno na severnem tečaju, jutri že ne bo več na istem mestu, kajti vsa ledena skorja se neprestano
ledeno ploščo z našimi tremi zastavami, znaki naše zmage. Od Kraljevega zaliva do tečaja znaša razdalja 1200 km. Vsled zanašanja v stran smo preleteli od odleta do semkaj okoli 1700 km v 16 in pol urah.
vela ibšnkh vrvenjem
Roald Amundsen
Z zrakoplovom na severni tečaj
(Dalje.)
12. maja, polnoč na meridijanu Kraljevega zaliva. Polnočno solnce sveti v vsej svoji slavi. Riiser Larsen zmeri po njem meridijansko višino in določi, da smo na 88° 30'. To opazovanje nam dovoli tudi, da kontroliramo hitrost zračne ladje, kajti v megli tega ni mogoče zra-čunati. Tu zaznamo, da smo se zaračunali, da smo določili preveliko hitrost. Skoraj gotovo je, da na višinomeru nekaj ni v redu.
Radiogoniometrična določanja nam vsa kažejo, da smo na meridijanu Kraljevega zaliva, kar nam tudi dokazuje položaj polnočnega solnca, ki je ob tej minuti naravnost pred nami.
Levi motor spet ne funkcijonira redno radi nedovoljnega pritoka goriva. Ni dvoma, da je spet led zamašil bencinsko cev. Zato ga ustavimo in poženemo rezervnega v tek.
O polnoči vstopa Lincoln Ellsworth v svoje 46. leto. Pri tej priliki za trenutek prekinemo vsi svoje delo ter hitimo čestitat svojemu simpatičnemu tovarišu. Nobile odmaši steklenico jajčnega punča ter napije na zdravje onega, kojega radodarnosti se imamo zahvaliti za izvršitev svoje velike naloge. Slaviti svoj rojstni dan nekaj kilometrov od severn. tečaja je vsekakor znamenit rekord. Ellsworth ne dvomi, da mu ga ne bo kmalu kdo iztrgal. Nekaj trenutkov pozneje dobi naš prijatelj radiočestitke male norveške kolonije v Ny. Aallesundu. Do tečaja ostanemo v zvezi z ostalim svetom. Onol-
ŠESTO POGLAVJE.
Od severnega tečaja do obrežja Alaske. Nevarnosti položaja. — Nad ledenim tečajem. — Zadnja velika arktična skrivnost odkrita. — Megla. — Nevarnost radi ivja. — Dramatski položaj. — Boj zoper poledico. — Zemlja na vidiku. — Prihod na obrežje Alaske. Sedaj pa naprej v smeri proti severni obali Alaske! Loči nas od nje 2100 km nad severnim ledovjem. To je najnevarnejši del vožnje. Če pogledate na zemljevid, vidite, da smo bili <ia dosedanji poti vedno 500 do 700 km oddaljeni od Gronlanda. Če bi se zrakoplovu pripetila nesreča, bi lahko peš dosegli to deželo, ter se na tem potu hranili z lovom, razen tega so pa za nas položili na sosednji Grantovi zemlji zalogo živil. Tam tudi plove ledena skorja v smeri proti jugu, ter bi bila tako naša pot skrajšana. Na vsak način nam ne bi bilo treba umreti lakote.
Kako drugačen pa je bil naš položaj na potu od tečaja do Alaske! Bili smo daleč proč od vsake suhe zemlje, razen tega nimamo pojma, v kateri smeri se pomika tamkaj ledovje. Zato bi bilo, če se balon ponesreči, silno nevarno vsako potovanje po teh krajih.
Od tečaja se usmerimo naravnost na rtič Barrow, to se pravi proti jugovzhodu. Tu se zgodi nekaj čudnega ali bolje rečeno smešnega. Do tečaja smo imeli vzhod na desni in zahod na levi kakor vedno, če se gleda proti severu. Ko smo prešli preko severne osi naše zemlje, je bil v tem trenutku vzhod na levi in zahod na desni.
Sedaj se tudi več ne ravnamo po evrop-
l&ospodarsfao
Previdnost pri ustanavljanju mlekarskih zadrug
Da je pri nas mlekarstvo v zvezi z umno živinorejo ena najvažnejših gospodarskih panog, to je vsakemu jasno. Kmečki gospodarji v krajih, kjer delujejo dobre mlekarske zadruge, se prav dobro zavedajo, kolikega pomena za njih gospodarstvo je reden in precej znaten mesečen dohodek iz mleka.	,
Mislimo, da je istotako izven dvoma dejstvo, da je za naše gospodarsko razmere, kjer prevladuje mala in srednja kmetija, možna rentabilna prodaja in predelava mleka le v mlekarskih zaJ drugah. Le mlekarske zadruge bodo imele zadosti oztra na kmeta kot producenta in bodo tudi skrbele, da si ohrani zaupanje in ugled pri konsu-mentih.
Dočim je bilo pred vojno z mlekarskimi zadrugami precej težav in se je organizacija izgrajevala ter spopolnjevala tedaj s prav znatno pomočjo deželne samouprave, so nastopila po vojni leta izredno ugodne konjunkture za mlekarske zadruge. Mleko in mlečni izdelki so dosegli ugodno ceno vsled velikega povpraševanja. Ta ugodna konjunktura je pospeševala ustanavljanje novili
zadrug.	.... . ,
Pri novih zadrugah pa sta bili običajno dve veliki napaki: pomanjkanje trgovskega vodstva in razmeroma veliko premajhna množina mleka v
okolišu.	v
S prvim vprašanjem se tu ne bomo pečali. Vrzel se je deloma izpopolnila z ustanovitvijo osrednjih mlekaren, ki imajo danes v rokah večji del trgovine z mlečnimi izdelki in mlekom, gotovo pa ves izvoz, kolikor ga sedaj sploh pride v poštev.
Veliko važnejše pa je vprašanje zadostne množine mleka. Ustanavljale so se mlekarne brez zadostnih podatkov in računov, koliko bo^ mleka ln kako bo pri dani množini mleka mogoče kriti obresti in amortizacijsko kvoto za investirani kapital, poleg tega pa seveda še vso rodno režijo za obrat.
Posledice za nekatere nove ustanovljene zadruge so bile naravnost žalostne. Ker je izšla pobuda za take ustanovitve ne od poklicanih zadružnih zvez, ampak običajno od zastopnikov tovarne za mlekarske stroje in potrebščine, katerim je bila bolj v mislih provizija kakor pa skrb za bodočnost zadruge, se seveda take zadruge sedaj zastonj obračajo na Zveze za pomoč.
Naj bi torej v bodoče tam, kjer mislijo ustanoviti mlekarsko zadrugo, dobro pretehtali in, če le mogoče, zbrali že obvezne izjave, kolikor bodo posamezni posestniki dajali v mlekarno mleka. Izkušnja kaže, da mora mlekarna imeti najmanj 600 do 1000 litrov mleka, ako hoče le za silo izhajati. Poleg tega pa naj tudi premislijo, da se ne izplača kupovati niti priprav za širjenje, niti priprav za maslarjanje v krajih, kjer se lahko mleko v nepredelnem stanju ugodneje proda, kakor v predelanem. To velja zlasti za vse kraje okoli me^t in industrijskih centrov. ; .«%6otoyo naj pa v takih krajih, kjer se pečajo z" nRjo ustanovitve nove" mlekarske zadruge _ne zamudijo1 tega, da se obrnejo na kako zadružno zvezo za nasvet in pomoč. Če bi se bilo v krajih, kjer so se dosedaj ustanavljale mlekarske zadruge, to vpoštevalo, ne bi bilo napravljene tolike škode posestnikom, ki so pristopali k takim mlekarskim zadrugam. S tem bi seveda bil tudi bolje obvarovan ugled in obratovano zaupanje v zadruge, katero so vsled slabih izkušenj posestniki marsikje izgubili.
SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO V L. M27.
Prinašamo podatke, ki se nanašajo na stanje ln na produkcijo našega sadjarstva iu vinogradništva. Jablan je bilo 1. 1927. (v milj.), v oklepajih podatki za 1. 1926.) 7.1 (6.7), pridelek je znašal 171.8 milj. kg (19.2), na drevo pride 2» kg (28). Hrušk je bilo 3.6 (3.6), produkcije 65.9 (96.7) milj. kg, na drevo pride 17 kg (26). Slive 48.8 (50.8), so dale 557.6 milj. kg (983.9) pridelka, kar je 11 kg (19) s produkcijo 48.4 milj. kg (43.4) ali 23 kg (22) od drevesa. Figovih dreves je bilo 0.73 (0.74), pridelek je znašal 8.5 milj. kg (9.7) ali 11 kg (13) od drevesa. Kostanjev smo imeli 0.49 (0.48), nabrano je bilo 13.8 milj. kg (14.5) kostanja, na drevo pride torej 27 (39) kg. Oljčinih dreves je bilo 4.3 (4.2), produkcija je znašala 3.6 milj. kg (4.8), na drevo 0.87 (1.16) kg.	.	.,, .	.
Vinogradov smo imeli na ameriški podlagi 139.444 ha (135.002), z domačo trto pa 38.911 (40.013) ha. Skupna produkcija je znašala 2.8 (2.9) mili. hektolitrov, kar je 16 (16.6) hektolitrov na en hektar. — Padcu produkcije v lanskem letu ni vzrok samo slaba letina, ampak tudi dejstvo, da je število sadnih dreves občutno manjše kot 1. 1926. Izgleda, da je k temu precej pripomoglo tudi to, ker se naši sadovnjaki ne obnavljajo kot bi bilo potrebno, ampak se jih pusti propasti.
STANJE VINOGRADOV.
V lanski lepi jeseni je les dobro dozorel, zima mu ni škodovala in zato je bil nastavek grozdja letos precej obilen'. Mrzli pomladni meseci so sicer zavlačevali razvoj grozdja, ki je zaostalo za 14 dni dot ri tedne v rasti, vendar pa so sedanji vroči tedni precej izenačili diferenco. Grozdje je normalno odevelo, enakomerno se praši in daje najlepše upe za jesen. Peronospora je sicer tuintam nastopila, vsled marljivega škropljenja in ugodnega vremena pa se je kmalu zadušila in ni povzročila škode. Oidij (pepel) se dosedaj še ni pokazal v večji meri. Pomladni mrazovi so ponekod povzročili občutno škodo, posebno v nižjih legah. Stranska očesa so sicer pognala in rozge so vsled ugodnega vremena dorastla, grozdja pa ni. Tudi toča je že povzročila občutne škode. Splošno stanje vinogradov pa je lo danes ugodno, in lepi jesenski meseci bi dali tuli dobro kvaliteto. Bog daj srečo našim marljivim vinogradnikom.
Vinske cene se gibljejo od 7—10 Din. Vroče poletje išče sedaj lažja in kislejša vina, katerih pa primanjkuje tudi vinskim trgovcem. Starih zalog več ni," letnik 15)27 pa je bil dobre kakovosti in je povprečno premočan in predrag za današnje tržne zahteve. V zimskih mesecih se bo zopet iskal. Zaloge so majhne, izčrpane vsled prejšnjih slabili le-tin. Tudi v drugih državah je tako. Kleti so večinoma prazne in čakajo novega dotoka na jesen.
Vpisi * trgovinski register. Valjčni mlin in elektrarna Bistra - Fr. Zupan, Dole; Ing. Guzelj, Ljubljana izdelovanje kurilnih naprav in agentura s stroji; F. Hergouth, tvornica kartonaže, Maribor; Fr BrinŠek, elektrovaljčnl mlin, Trata
Izbris iz registra: A. Kolenc, Celje; Ludovik
Šef, Maribor.
Spremembe v zadružnem registru. Vpisana je v zadružni register Gradbena zadruga, r. z. z o. z. v Slovenski Bistrici. — V likvidacijo je prešla Mlekarska zadruga v Smiklavžu pri Laškem, r. z. z o. z. — Izbrisana je iz registra: Surovinska čevljarska zadruga v Brežicah.
Uradno določbe za kupčijo i žitom za 1. 1928. na teritoriju bivše Srbije so za pšenico 76 kg s 4% primesi, rž 72 kg s 3% in oves 40 kg s 3%.
Ministrstvo za promet je z odlokom M. S. št. 12.621/28 odobrilo za posetnike jesenskega mednarodnega velesejma v Ljubljani, ki se bo vršil od 1. do 10. septembra t. 1. 50% vozni popust. Potnik si bo pri odhodu kupil normalno vozno karto, ki mu bo veljala za brezplačen povra-tek, če bo mogel s potrdilom sejmske uprave dokazati, da je velesejem res posetil. Legitimacija, s katero je ta ugodnost zvezana, pride v nekaj dnevih v prodajo in se bo dobila za 30 Din pri vseh večjih denarnih zavodih, potniških uradih, trgovskih in kmetijsko - pospeševalnih organizacijah ali naravnost pri uradu velesejma v Ljubljani.
Protest lastnikov drogerij. V nedeljo so se zbrali v Novem Sadu lastniki drogerij iz cele države. Na zboru je hila sprejeta resolucija proti pravilniku od 11. junija t. 1.
Na Sadni razstavi ob letošnjem jesenskem ve-lesejmu v Ljubljani od 1. do 10 septembra bo izbrano namizno sadje tudi naprodaj v zabojih po 20—50 kg. Naši sadjarji pa bodo videli, kako je treba namizno sadje odbiratl in v zabojih pošiljati, da se zadovolji odjemalec. Zastopane bodo vse boljše vrste domačega sadja, opozarjamo zlasti na izvrstno dolenjsko voščenko in štajersko mešanko.
Dobavo. Ravnateljstvo držatvnili železnic v Ljubljani strojnega oddelka sprejema do dne 7. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2 kompletnih garnitur gorilcev, 1 kompletnega rezalnega go-rilca, 25 m oklopne cevi, 25 m kavčuk-cevi, 1 kompletni kisikov reducir-ventil, 2 para azbestnih rokavic,, 2 para očal in 10 kom. stekel za očala; do dne 9. avgusta t 1. ponudbe glede dobave 92 m jeklene oklopne cevi, 1300 kom. gledalnih stekel, 150 komadov stekel za brzinomere, 200 kom. stekel za paromere, 2100 kom. vodoknznih stekel, 100 komadov Sčitnih stekel z žično mrečno vlogo; do dne 11. avgusta t. 1. pa glede dobave 31 komadov kratkih kožuhov. (Kožuhi so na ogled v kurilnici Ljubljana gl. kol.) — Ravnateljstvo državnih z.e-leznic v Ljubljani prometno - trgovskega oddelka sprejema do dne 10. avgusta t. 1. ponudbe za popravilo 14 kom. raznih dvigalnih vint, 37 kom. lesenih kadi, 1 lesenega vedra in napravo 2 komadov novih pokrovov. — Ravnateljstvo železnic v Ljubljani sprejema do dne ». avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg portland cementa v vrečah in do dne 6. avgusta t. 1. glede dobave »Garvenss-črpalk, pocinjenih cevi, izlivk, sesalnih košev, zidarskih spon in spon za prage ter lesenih klincev. Tozaedvni vzorci in skica je interesentom na vpogled pri gradbenem odelenju te direkcije. — Licitacije: Poveljstvo Vrbasko divizijske oblasti v Ba-njaluki razpisuje prve javne ustmene licitacije Tiiesa za čas od 1. oktobra 1928 do konca marca 1928 in to: na dan 7. avgusta t. 1. za petrinjsko garnizijo pri poveljstvu 25.< topniearskega polica v Petrinji; na dan 9. avgusta t. 1. za garnizijo v Si-sku pri poveljstvu mesta v Sisku; na dan 11. avgusta t. 1. za garnizijo v Bihaču pri poveljstvu mesta v Bihaču; na dan 14. avgusta t. I. za garnizijo v Banjaluki pri Intendanturi poveljstva Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki in na dan 17. avgusta t. 1. za garnizijo Otočac pri poveljstvu Otočackega Vojnega Okrožja Otočac. — Gradbena sekcija Ljubljana razpisuje na dan 10. avgusta t. 1. drugo licitacijo za popravo lesenega mostu čez Bistrico pri Domžalah. — Uprava državnih monopolov v Belgradu razpisuje na dan 13. avgusta t. 1. licitacijo glede dobave 65.284 kg raznega specialnega papirja za državno inarkarnico. — Glavno sanitetsko skladišče v Zemunu razpisuje na dan 10. avgusta t. 1. licitacijo glede dobave 5000 parov usnjenih copat za bolnike. — Predmetni pogoji z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
S orsro
Dne 31 julija 1928.
DENAR.
Promet danes na deviznem trgu ni bil poseben. Največ ga je bilo v devizah Dunaj (skoraj polovico) in Curih. Devize je dala Narodna banka razen Trsta, Ne\vyorka in Budimpešte, za kar je bilo na trgu privatno blago. Devizni tečaji so v glavnem isti kot včeraj, omeniti vredno je le dvig v Budimpešti od 991.4 na 992.15.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
31. julija 1928. _
Trst. Belgrad 33.50-38.80, Curih 367-969, Dunaj 266.85—272.25, London 90.74—92.,94, New-york 1905—1911, Pariz 74.66-74.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljitna. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna ' 128 den., Kred. zavod 170—175, Vevče 105 deu., • Ruše 265—285, Kranjska industrijska 285 den., Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. Narodna banka 6600—6750, 7% invest. posoj. 87.75—88.50, vojna odškodnina ar. 438— 438.50, kasa 438—438.50, agrari 58.50—55.50, Kred. 85, Hipo 59.50—59.60, Jugo 88—88.50, Praštediona 950—852.50, Ljublj. kreditna 126—130, Gutmann 215—225, Slavex 102, Slavonija 10—12, Trbovlje 460-470, Vevče 103, Drava 385—390.
Belgrad. Nar. banka 6750, vojna odškodnina 437.25, 430.75, avg. 441, 440.50, 7% invest. posoj. 88 -87.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.90, Zivno 109.75, Hipo 7.10, Alpine 41.05, Leykam 9.25, Trbovlje 58.20, Slavonija 1.25.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Bukova drva, fko vag. meja po 22, zaklj. 3vag.; deske, 2 mm, I., 11., HI., fko vag. naklad, post., po 460, zaklj. 2 vag.; frizi 70% I., 30% II., tko vag. naklad, post., po 1000, zaklj. 2 vag. Zaključenih skupaj je bilo 7 vag. Tendenca čvrsta. .
Dež. pridelki. (Vse samo ponudbe, »lov.
post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. nova 79—80 kg, 2%, 285-287.50, za avgust 285—287.50, za september 290—292.50, moka 0 g bL fko Ljubljana, plač. po prejemu, iz stare pšenice 520—526, Iz nove pšenice za avgust 450—455, koruza 345— 347.50. oves stari 376—280, oves novi 255—265. — Kupljenih je bilo eksekutivno 100 q koruze, zdrave, rešetane, paritete Domžale, promptna dobava, plaž. po prejemu po 345. — Tendenca slaba.
Doliava papirja. Ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 4. avgusta ponudbe glede dobave 25.000 pol rožagtega Coleur papirja. — Pogoji so na ogled pri splošnem oddelku te direkcije.
Novi Sad. Pšenica bač. 237.50—242.50, potiska 245—250, srem. 240—245, oves ban. in slav. 200— 205, ječmen bač., slav. 215—220, koruza bač. in sr. 292.50—295, ban. 290—296, moka 0 g 375—886, št. 2 355-365, št. 5 335-845, št. 6 800-810, št. 7 255-265, št. 8 175-185, otrobi 165-170, fižol 410 —420. Tendenca neizpremenjena. Promet: 60 vag. pšenice, 7 ovsa, 1 ječmena, 185 koruze, 14 moke in 15 vag.otrobov.
Budimpešta. Tendenca neenakomerna. Pšenica okt. 28.70—28.68, marec 31.06—30.96, zaklj. 80.94— 30.96, rž okt. 26.26, 26.16, zaklj. 26.16—26.18, marec 28.04, 27.94, zaklj. 27.94—27.96, koruza avg. 2950, 29.54, zaklj. 29.62-29.66, maj 28.38, 26.60, zaklj. 26.58-26.62.
Jaha

	povpraš.	pon.	srednji	sr.30.VU.
Amsterdam	_	2289.50	—	—
llerlin	1357.75	1360.70	1359.25	—
Bruselj	—	792.33	—	—
Budimpešta	990.65	993.65	992.15	991.14
Curih	1094.10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	801.50	804.60	803.—	803.04
London	276.12	276.92	276.52	276.50
Newyork	56.81	57.01	56.91	56.91
Pariz	221.85	223.85	222.85	—
Praga	168.21	169.(4	168.64	168.62
Trst	296.65	298.65	297.65	297.79
Zagreb. Berlin 1357.75-1360.75, Curili 1094.10 —109710, Dunaj 801.50—804.50, London 276.12— 276.92, Ne\vyork 56.776-56.076, Pariz 221.85-228.85, Praga 168.24-169.04, Itakja 296.55-
298.55.	« „ ,, v.
Belgrad. Berlin 1537.7-1360.4, Budimpešta 990.6-993.6, Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 501.5-504.5, London 276.12-277.92 Newyork 56.81-57.01, Pariz 221.85-223.85, Praga 168.24-lb9.04, Trst 296.50-298.75.	„ ,. <no(V, .
Curih. Belgrad 9.1275 den.. Berlin 123.97 d.. Budimpešta 90.50 den., Dunaj 73.25 bi., London 25.225 den., Ne\vyork 519.35 den., Pariz 20.33 den.. Praga 15.38 den., Italija 27.17, Bukarešt 3.16 den., Sofija 3.75 den., Varšava 58.15 den., Madrid 8o.45d.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4525, Kodanj 189.20, London 34.425, Milan 37.095, Newyork 708.70, Pariz 27.745, Varšava 79.48. Valute: dolarji 706.75, angleški funt 34.38, francoski frank 27.90, "lira 37.2», dinar 12.40, češkoslovaška krona 20.995.
Praga. Devize: Lira 177, Belgrad 59.35, Pariz 132, London 164.10, Ne\vyork 33.75.
Dinar: Ne\vyork 175.95, Berlin 7.38, London 276.50.
ljenin kot fHozo?
Dr. Bernhard Klein je objavil v kulturni prilogi katoliške »Germanijet članek, v katerem označuje Ljenina kot filozofa. Iz njega posnemamo nekaj glavnih misli.
Scdba o Ljenlnu je bila dosedaj usmerjena pretežno ideološko in zeto zelo različna. »Bour-geoisc, ki vidi v njem največjega sovražnika svoje eksistence, svojega > s ve tat in svojega politično-gospodarskega reda, pusli določati svojo sodbo po aspektih, ki kalijo stvarno spoznanje; nasprotno pa tudi »proletarec«, ki vidi v Ljeninu osvoboditelja izpod jarma meščansko - kapitalističnega gospodarskega sistema, tega moža ne spoznava prav. Oba-dva stališča zapirata pot k filozofskemu spoznanju. Za filozofijo, za stvarno spoznanje ne prideta resno vpeštev in ju je treba izločiti. Ce Ljenin eš tako pogosto in vsiljivo poudarja, da obstoja zgolj ^reakcionarno: ali »revolucionarno* mišljenje, in s tem vse mišljenje politično fundira ter politično mišljenje zopet reducira na gospodarske in družabne razmere, ostane vendar res, da obstoji onkraj teh možnosti opazovanja druga možnost stvarnih spoznanj, brez ozira na to, ali jih kdaj dosežemo. Ljeninova trditev ne obstoji v mnenju, da je veČina, ali skoraj vsi ljudje nezmožna za nestrankarsko iti zgolj stvarno spoznanje, marveč v tem, da sploh načeloma zanikuje možnost spoznanja, prostega gospodarskih in političnih vzrokov. Ta aksiom je podlaga cele njegove filozofije. .,, Ljenin obravnava v svojih delih različne pijMmete, toda vse enako. To je bistven znak Lje-liinovega mišljenja. »Materializem in empiriokri-ticizenu se smatra kot glavno Ljeninovo filozofsko delo, ki je v resnici važno za poznanje Ljenina. Knjiga je nastala iz čisto konkretnih strankarsko-političnih povodov in je bila usmerjena proti re-vizionistični struji v ruskem marksizmu. Toda spis je zrastel daleč preko priložnostnega spisa za določeno situacijo. Poleg sistematične, uničujoče kritike machlzma (vodilni filozof tega gibanja je bil Nemec Ernst Mach) vsebuje popolnoma izdelan nauk dialektičnega materializma.
Ljenin ni noben filozof, če razumemo pod tem človeka, ki išče zadnjih vzrokov sveta in dogajanja in stremi po tem spoznanju iz ljubezni in modrosti. Toda Ljenin je filozof, in sicer filozof par excellence, če združujemo s tem pojmom predstavo, da je vse spoznanje samo skakalna deska praktičnega in smotrenega delovanja. On ne piše svojega dela iz prvotno filozofskega interesa na vprašanjih, ampak iz spoznanja njihove važnosti in pomembnosti za revolucionarno gibanje. On postavlja filozofijo in spoznanje zavestno v službo marksistične stranke in njene politike. Ona nima po njem nobenega samostojnega pomena, služiti ima strankarskim interesom, k revolucionarnemu gibanju spada kot časopis in blagajna. Filozofija jo postala odvisna od praktičnih smotrov, ona je ena funkcija stranke poleg drugih. V filozofiji ne odloča o vrednosti sodbe resnica, marveč smotrnost za gonilno silo gibanja. Ce pravi Ljenin: .»Življenje in praksa morata biti prvi in temeljni vidik' spoznavne teorije, je s tem struktura njegovega mišljenja jasno izražena. Toda k tej formalni odvisnosti, ki napravi iz filozofije strankarsko politično funkcijo, spada pri Ljeninu bistveno tudi vsebinska določenost filozofskih nazorov po stranki. Dalje je za Ljenina in njegovo mišljenje bistveno, da ne postavlja filozofije sploh v odvis-nos tod strankarsko-političnih interesov, temveč čisto določeno smer mišljenja. Zanj ni nikoli bilo vprašanje, da je s tendenco in smotrom stranke združljiv le dialektični materializem in da zato vsako proti njemu naperjeno gibanje ni predvsem odpad od resnice, ampak napad na revolucionarno gibanje samo. Materializem spada v program stranko. Bramba tega filozofskega nauka je zato po Ljeninu bramba komunističnega programa. Brez vsega drugega je jasno, da jo s tem svoboda mišljenja odpravljena na prej nepoznani način. Ce je ostalo pri formalni odvisnosti filozofije od sirankarsko-političnih interesov vsekakor še nekoliko prostora za svobodno mišljenje, je sedaj vsled trdne in nepremične zveze ene filozofije z revolucionarnim ])rogramom vsaka svoboda izginila. Pri tem ne gre za filozofsko zgrabijiv princip, marveč zgolj za politično smotrno dejanje. Ljenin ni noben filozof, on je politik, in vseeno je, ali piše o filozofskih. političnih ali gospodarskih rečeh in vprašanjih — vedno jih obravnava s političnega vidika.
(Konec prih.)
t Mihael Andrejev D. 3.
V nedeljo. 22. t. m., je preminul v Knlksburgu pri Dunaju p. Mihael Andrejev D. J. Delo za cerkveno edinost je s p. Andrejevim izgubilo gorečega in odličnega sotrudnika. i Pokojni je bil rojen leta 1868. v ugledni ' ruski družini v Moskvi. Po dovršenih vseučili-škili študijah v Moskvi in Petrogradu, kjer se je s posebnim zanimanjem pečal z narodnim in fi-
___ -___i. ctr.nil v ,1 inlnni ntelrn
. iimiulUui guopOuuiai vvm, jC BlOt.U .	.........
j službo. Nekaj let je prebil v službi pri zunanjem i ministrstvu v Petrogradu, nato pa je služboval pri raznih poslaništvih v inozemstvu (Tokio. Monakovo, . Stockholm, Rio di Janeiro). Ob prevratu so ga s boljševiki zaprli, a čez nekaj mesecev zopet izpu-
stili, na kar je postal tajnik ameriškega Rdečega križa na Dunaju.
Andrejev je bil pristen Rus, plemenit značaj in iskren bogoiskatelj. Zgodaj jn izgubil vero svoje mladosti, toda brezbožna filozofija ga trajno ni mogla zadovoljiti in brez Boga ni mogel najti za-željenega miru. »Naše srce je nemirno, dokler ne počiva Bogu!c Sam piše v svojih spominih,1, da je potreboval dobo celega življenja, da je končno to preprosto resnico učinkovito doumel. 2. februarja 1922 je prestopil na Dunaju v katoliško cerkev in šel v Inomost študirat bogoslovje. Leta 1925. je bil istotam posvečen v duhovnika. Pa to mu še ni bilo dovolj I Kmalu zatem je stopil v red D. J„ kjer se je zadnja leta svojega življenja z mladostnim navdušenjem [»svetil delu za cerkveno edbistvo. H. a. p.
i M. A., Wien 1926. Verlag des Euch. V51ker-
bundes, Wien IX. Canisiusgasse 16.
* # «
Med dobrimi knjigami, ki jih je letos odlikovala Francoska Akademija, so po velikem delu dela katoliških pisateljev; naj omenimo za ljubitelje francoske knjige sledeče: Pascal mis au ser-vice de ceux qui cherchent (P. Andrč Dieux), Baius et le baianisme (M. Jansen), Christ dans lu banlieue (P. Lhande), La Creatlon (zelo globoko delo Andrd Godarda; Ltvre de l'expčrience des vrais fidfeles par sainte Angčle de Foligno (M. Ferrč et L. Baudry), Les Martyrs de Tlentsin (abbe Chanson), A travers les missions du Togo et du Dahomey (msgr. Boucher), zelo zanimivo delo Sous le zčro equatorial (P. Maurice Briault); Lčgendes polonaises (MUe Suzanne Strowska), fini roman Un pur amour en Nivernais (Gaston Picard) L'Ombre des heures (Mme de Coulomb), krasno delo Balle d'avoine (Mme Germaine Blondin), krasna zbirka povesti La Charrue (Charles Baus-san), pomembno delo o Jules Verneu (Mme Alotte de la Fuye), distingvirana povest De la dogaresse au lys rouge (Mile Marthe-Yvonne Lenoir), zelo odlično umetnostno delo La vie de la Vierge dans l'art (Mile Cecile Jeglet, pesmi TorSt enchantče (abb<5 Renč Fernandat) in Appels (Mile Mane Ršgnier) i. dr. — Kakor se vidi, je med odlikovanimi zelo mnogo žensk pisateljic.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
priporoča:
Donders Dr. Ad., Meister der Predigt 495 str. vez- Diu 106.
Oeblcr P., Der katholisehe Opiergottesdienst. Zwolf Vortrage. 107 str., lievez. Din 37.
Haring P. O., Das Leben mit der Kirche. Hand-bueh iiir den liturgisehen Unterricht 18i str., nevez Din 54.
Keppler P. W., Wasser aus dem Felsen. I. zvezek
379 str., vezano Din 92, II- zvezek 319 str., vezano Din 92.
Miiller P. P.- Was uns der Meister lehrt- Homihen und Predigten im Anschluss an die sonntaglichen Evangelie des Kirchenjahres. 229 str., vez. Din 105. Neundorfer K., Zvvischen Kirche und Welt. 179 str., vez. Din 78.	...
Obendorfer A., Gottessaat und Seelenernte. Eine Sammlung von 52 Gelegenheits-Predigten und Vor-ragen. 354 str. vez- Din 138.
Riiger Leo, Brot vem Himmel. Ein Jahrgang eucharistischer Predigten. 157 str., nevez. Din 72.
Raupert J. G., Christus und die Machte der Fin-sternis, 135 str., nevez. Din 45.
Rieder Dr. N., Des Hcrren Wort! Das Kirchen-jahr in katechetisch-liturgischen Homilien. 294 str., nevez. Din 63.

Ivana Knailič naznanja vsem prijateljem in znancem v svojem in v imenu sorodnikov žalostno vest, da je danes ob pol 19 umrl, previden s sv. zakramenti njen ljubljeni mož, gospod
mihaei Knaflič
štabni živinozdravnik v p. in učitelj podkovske šole
Blagoslovitev trupla dragega pokojnika se vrši v četrtek 2. avgusta ob 11 dopoldne pred hišo žalosti, Kersnikova ulica 7, nakar se bo truplo prepeljalo v Šmartno pri Litiji, kjer bo pogreb ob pol 4 popoldne na farno pokopališče.
Maše zadušnice se bodo brale v Šmart-nem ln v Ljubljani pri oo. frančiškanih.
Eventuelnl venci se v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklanjajo.
Ljubljana, dne 31. julija 1928.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par..
Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo.
Kovaški vajenec
že dobro vajen dela, želi premeniti mesto. Naslov v upravi pod štev. 6985.
Občinski vojni referent in tajnik
popolnoma izvežbana samostojna in zanesljiva moč, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, bivši orožniški na-rednik-postajni poveljnik, teli službe pri županstvu večje ali vsaj srednje-velike občine. Ponudbe aa upravo Slovenca pod »Tajnik« št. 6988.
Plačilna natakarica
s kavcijo se sprejme. Restavracija pri »Šestici«, Ljubljana.
Lep atelje
novogradnji na Miklošičevi cesti se takoj odda. Pojasnila v Gledališki ulici 8-1V od 8.—13. ure.
U«
Službodobe
Dobro kuharico
nadalje kmetsko dekle
zmožno molže in krmljenja prašičev iščemo za na posestvo na Dolenjskem. Plača po dogovoru, nudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožna«.
Motorno kolo
znamke »Frera« zaradi bolezni prodam za polovično ceno. — Naslov v upravi lista pod št. 6981.
I iESS^SS!
Bernardine!
čistokrvni, stari 6 tednov, vrlo lepi, 800 Din za komad, se morejo dobiti pri M. Jakonič, Novi Bečej, Banat.
Najfundland
(newfoundland) čistokrvni, popolno črni, 1000 Din za komad, se morejo dobiti pri M. Jakonič, Novi Bečej, Banat.
Kočijo
lahko, iino izdelano, prodam ali zamenjam za pia-nino ali kratek klavir. Po- Alojzij Škrabar, Domžale
Spreten prodajalec
dobi službo za radio-trgovino. Poznati mora dobro radio-materijal. -Predstavi naj se osebno. Stori to lahko vsak dan od 10—12 dopoldne. Naslov pove uprava lista pod št. 6888.
Proda se:
dobro ohranjeno moško in dobro ohranjeno žensko kolo. Vprašanja na Metod Jenko, uradnik, Hrastnik.
Trgovski pomočnik
manufakturne in modne stroke, dober in spreten prodajalec, ne čez 20 let star, se sprejme takoj. Ponudbe je poslati na poštni predal 81, Celje.
Lovci, pozor!
Andrej Kirbiš, posestnik Prepoljah, proda dobro izvežbano triletno lovsko psico čiste pasme. Cena se izve v gostilni Leben, Maribor, Vodnikov trg 4.
Dekle
zdravo in pošteno, mlado, k dvema osebama, ki bi znala tudi nekoliko kuhati in šivati, sprejmem takoj, — Naslov v upravi lista pod št. 6941.
Učenka
s predpisano šolsko izo brazbo, dobrih krščanskih staršev ter doma stanujoča, se sprejme za modno trgovino v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6973,
3 dobre pomočnike in 1 strojnega delavca
(Masch. arbeiter) išče za takoj Ignac Gerden, stroj no mizarstvo stavbenih in pohištvenih del, Št. Vid pri Stični — Reflektira se samo na res dobre in izurjene delavce.
Henrik Sienkiewicz:
Veliko provizijo
(od prvih sedem obrokov) plača pri prodaji državnih papirjev združenih z zavarovanjem »Uspjeh«, Beograd, Dračka br. 9.
Stanovanja
Večje stanovanje
s 5 sobami, kopalnico, centr. kurjavo itd,, v I nadstr. nove hiše na Miklošičevi cesti, se takoj odda. Vprašati v Gledališki ulici 8/IV,
Hiša
novozidana, z gospodarskimi poslopji, se ugodno proda. Cena po dogovoru. Kožarje 3 v bližini Viča.
Prodam hišo
z njivo in sadnim vrtom. Hiša je krita z opeko in je na lepem prostoru, pripravna za obrtnika ali upokojenca. - Poizve se pri: Hočevar Jakob, brivec, Gregorčičeva ulica, Ljubljana.
Srednje posestvo
tik Maribora, velik sado-nosnik in vinske trte, velik vrt za zelenjavo, sposobno za upokojenca ali vrtnarja, se proda zelo ugodno. Naslov Ant. Sre-denšek, Pobrezje pri Mariboru, Nabrežna ulica 2.
Kmetije
hiše, gostilne, na Kranjskem in Štajerskem, proda Realitetna pisarna Ljubljana, Miklošičeva 14.
Oklici
Oni, ki hočejo takoj v službo z mesečno plačo 3000 Din in več, naj se obrnejo na naslov: S. N. J. poštnoležeče, Sv, Jurij ob j. ž. s prilogo 4.50 Din v znamkah.
Parni kotel
stoječ, 5 HP III. ATM v obratu, se pod zelo ugodnimi pogoji takoj proda. Erman & Arhar, Št. Vid nad Ljubljano.
Prodam »Mladiko«
1925, 1926, 1927, broširano po 75 Din, vezane Vrtce in Angelčke i. dr. knjige. Naslov v upravi. Seznam knjig brezplačno.
Vitajeni
3 kleti
pripravne za vinotoč ali skladišče, oddam. Informacije: Poljanska c. 68
Trgovino
z mešanim blagom na prometnem kraju, vzamem takoj v najem. Po nudbe na upravo Slovenca pod »Dober promet« št. 6975.
Ifisofca tehniško in lioloniai. šolo
Početek 15. oktobra In-ženjerski oddelki 2 in 3 leta, mehanika, elektrotehnika, kemija, industrija, avtomobilizem, trgo vina, kolonije. - Istotako tudi pripraven enolet. oddelek Ugodna in cena oskrba. Programi na zahtevo. 51 A Quai d'Amer-coeur. Ličge (Belgija).
e
Jetika
se ozdravi pri zdravniku dr. Pečniku, gozdni zavod Sečovo, žel. postaja Rogaška Slatina, Štajersko.
Sejmarji, pozorl
Najlepše in najboljše piškote dobite v me-dičariji B. Grah, Kolodvorska ul. 11. Ljubljana.
V Mariboru
je najugodnejši nakup galanterije - drobnarije -parfumerije - papirja -pletenin - čevljarskih potrebščin - motvoza - vr-varskih in pletarskih izdelkov - na debelo in na dobro - pri DRAGO ROSINA, Vetrinjska ulica št 26.
Volna in bombaž
pletenje dobite
za strojno ročna dela
V najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Drva
bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po oizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
v Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom.
PSenlttio moko
najboljših mlinov nudi najou nojo veletrgovina žita in mievskib izdelkov
A. VOLK. LJubljana
Reslieva ooata it. 24.
Močno
črno vino
Lit. 12 dinarjev
toči gostilna pri ,FaJmoštru*
Sv. Petra nasip 5
Naročajte
SLOmCA
najcenejši slovenski dnevnik
Ljubljana t
Čudovito nizhe cene! Izbira yeliha!
Šivalni stroji od Din 1400'— naprej. Otroški vozički od Din 240-— naprej. Motorji prav poceni.
Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaja na obroke — Ceniki iranko. ,,TRIBUN A", F. B. L. Kariovska cesta Številka 4.
Dr. Rihard Jug
ne ordinlra
do 2. septembra.
Velika tvornlca v Sloveniji potrebuje solidnega in pridnega, mladega
elektromonterja
Nastop takoj. Pismene ponudbe s prepisi spričeval je poslati administraciji »Slovenca« pod šifro: »Elektromonter« št. 6990.


Mag. štev. 13.228/ref. V.
Razglas.
v smislu § 1. § 3. dež. zak.
Malo posestvo
sadonosnik, vrt za zelenjavo, zidana hiša s 4 sobami, kuhinja, klet, po nizki ceni naprodaj. Poizve se pri Kajnihu Alojziju, Sp. Hoče št. 66 pri Mariboru.
Mestna občina ljubljanska prepoveduje dež. zak. od 15. maja 1872, d. z. štev. 16 in štev. 68, vsako kopanje in pa pranje v Gradaščici od Ko-lezije navzdol z ozirom na to, da v tem delu voda ne odgovarja sanitarnim zahtevam. Kdor bi se temu ukazu oziroma prepovedi ne pokoril, bo kaznovan v smislu § 7. ozir. § 11. ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, štev. 96 drž. zale.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 23. julija 1928.
v veliki izbiri na zalogi imata
Efh j Arhar, SI. I ni IMio.
Oglejte si pred nakupom. Na obroke! Ilustrovani katalog 30 dinarjev!
Slovensho-srbohrvafshi slovar
Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70-—.
Srbohrvatsho-
slovenshi slovar
Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 60'—.
Jugoslov. Knjigarna v Ljubi lani

mp y
Hišo-vilo
novo. prodam, 2 min. od farne cerkve v Ljubljani Velik vrt, 5 parketiranih sob, veranda, elektrika, vodovod. Naslov v upravi lista.
ZPIS!
bratovska zakladnica v Hrastniku
s splošno prakso, spisane prošnje opremljene
razpisuje izpraznjeno
Krajevna mesto SCSb"7'
Lastnoročno spisane prošnje opremljene z rojstnim in domovinskim listom, s potrdili o dosedanjem službovanju in o vpisu v imenik zdravniške zbornice je vložiti do dne
10. avgusta 1928
pri podpisani skladnici.
Krajevna bratovska skladnica v Hrastniku, dne 26. julija 1928.
PRISTNA JAPONSKA SVILA
V VSEH MODNIH BARVAH
DIN 48"—
A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
Udruženje jugoslov. narod, železničarjev in brodarjev naznanja žalostno vest, da je dne 30. julija 1928 smrtno ponesrečil v izvrševanju nevarne železniške službe postajni delavec tovariš
Hzbit KVlirtin
naš dolgoletni in zvesti član.
Pogreb pokojnika se vrši danes v sredo 1. avg. 1928 ob 16 iz mrtvašnice dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. avgusta 1928. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana.
SpiiS
62
Na polju slave
[Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
Besede obeh starejših gospodičen Kšepeckih, ki sta pričeli raznašati balo, so ji donele v ušesih kakor brezpomembni ;zvoki. Potem je prišel Marcian, se priklanjal, si mel roke, skakljal, nekaj dolgo pripovedoval. A ni ga razumela, kakor tudi drugih gostov ne, ki so se ji približevali po navadi s tem mnogobesed-nejšim sožaljem, čim manj so ga imeli v srcu! Šele takrat, ko ji je pan Ciprianovič položil svojo očetovsko roko na giavo in dejal: »Bog te bo čuval, sirota!«, se je v njej nenadoma nekaj zganilo, in solze so ji privrele iz oči. Šele takrat je prvič doumela, da je kakor ubog listič, izročen vetru v oblast.
Medtem so se začele pogrebne svečanosti. Trajale so, kakor je bila navada, kakih deset dni: saj pan Pongovski je užival velik ugled v vsej okolici. Zaroke bo se bili udeležili z malimi izjemami samo povabljeni gostje, k pogrebu pa so se pripeljali vsi bližnji in daljni sosedje. Hiša je bila natlačeno polna ljudi. Sprejemi, razgovori, odhod k službi božji in povratek iz cerkve, vse se je vrstilo drugo za drugim. V prvih dnevih je bila splošna pozornost brez izjeme obrnjena na nevesto, ki je bila postala tako rekoč pokojnikova vdova. Pozneje pa so ljudje opazili, da so se Kšepecki polastili vsega doma in nastopajo kakor gospodarji. Potem so se nehali brigati za Anuljo. Ob koncu pogrebnih svečanostii so jo smatrali samo za navadno
hišno sostanovalko.
Le pan Ciprianovič jo mislil na njo, ker so ga ganile njene solze in ga je skrbela njena usoda. Slu-žinčad se je že pričela na tihem meniti, da sta gospodični Kšepecki raznesli vso balo, da je dragocenosti pospravil stari gospod v svojo skrinjico in da so v hiši sploh pričeli z »našo gospodično« pometati. Ko
so prišle te govorice panu Serafinu do ušes, so razburile njegovo dobro srce. Sklenil je, da se o tem pomeni z župnikom Vojnovskim.
A gospod prošt radi Tačevskega že vnaprej ni bil posebno naklonjen panni Sieninjski in je rekel lakoj v začetku razgovora:
>Smili se mi revica, ker je tako nesrečna. Pomagal ji bom, ker moram. A ni dvoma (med nama povedano), da jo je Bog tako kaznoval radi. mojega Jacka.«
»No, zdaj pa je Jacek šel, kakor tudi moj Stanislav, in ona je ostala tu, uboga sirota.«
»Seveda je šel, toda kako? Saj ste ga videli, gospod, ko je odhajal, jaz pa sem ga še nekaj časa spremljal. Pravim vam, da je deček kar zobe stiskal, srce pa mu je tako krvavelo v prsih, da ni mogel ziniti niti besedice. Joj! Ljubil je to dekle, kakor so znali ljudje biti zaljubljeni samo v nekdanjih časih. Dandanašnji sploh ni več take ljubezni.
»No, z rokami še vedno lahko giblje. Saj sem čul, da je imel takoj za Radomom neki spopad. Razpra-skai je potujočega šlahčiča ali celo dva obenem.«
»Ha, obrazek ima kakor dekle in zato misli vsak potepuh, da mu bo prav lahko kos. Kakšni pijanci so ga pričeli izzivati, in kaj je hotel storiti? Saj mu to zamerim, kajpak, a pomisliti morate, gospod, da je človek, ki mu je srce hudo bolno od ljubezni kakor leo, quaerens quem d e v o r e t (lev, ki išče, koga bi požrl).«
»To je že res, a kar se dekleta tiče, bogve, pre-častiti, ali je sploh tako kriva kakor smo mislili!«
»M u li e r est insidiosa.« (Ženska je lokava.)
5 Insidiosa gori, insidiosa doli, a čim sem zvedel, da bi se Pongovski rad oženil, mi je takoj prišlo na misel, cla utegne vprav on biti glavni povzročitelj vsega. Saj mu je zelo mnogo moralo biti na tem, da bi se Jacka takoj za vedno iznebil!«
A župnik je zmajal z glavo.
»Ne. Expedite (brez vsega) smo razumeli iz njegovega pisma, da ga je morala baš ona podžigati, naj tako piše. To pismo znam na pamet in bi vam lahko ponovil vsako besedo!«
»Tudi jaz se ga spominjam, a takrat nismo mogli vedeti, kaj vse ji je Pongovski pravil in v kaki luči ji je naslikal Jackov nastop. Saj so mi Bulcojemski na primer priznali, da so srečali gospodično in rajnega na poti v Przytyk in jima nalašč pravili, da se je Jacek po izdatni odhodnji odpeljal z veselim smehom in da se je izredno zanimal za hčerko pana Zbiržovskega, na katerega ste mu vi, prečastiti, dali pisma.«
»Glej jih, kako so lagali? Pa čemu?«
»I za to, da pokažejo dekletu in Pongovskemu, kako malo je Jacku mar za nju. A iz tega lahko sklepate, prečastiti, kaj vse ji je lahko pokojnik govoril iz sovraštva do Jacka, če so tako govorili Bukojemski zgolj iz prijateljstva.«
»Ni dvoma, da mu ni prizanašal. Pa naj bo deklica tudi manj kriva, kakor smo vsi mislili — kaj zato? povejte, gospod! Jacek je šel in se morebiti več ne vrne. Saj ga poznam: še manj bo pazil na svoje življenje kakor je pazil Pongovski na njegovo dobro ime!«
»Saj Tačevski bi bil v vsakem slučaju odrinil,« je odgovoril pan Ciprianovič.
»Če se tudi ne vrne več, si radi tega ne bom ta-larja trgal. Za domovino umreti in še v boju zoper Mohamedovo nesramnost — to je krščanskega viteza vreden konec in dostojen zaključek zgodovine slavnega rodu. Želel bi samo, da se ne bi bil odpeljal s tako bolečo puščico, kakoršna mu je tičala v srcu — samo to in nič več.«
»Moj edinec tudi še ni poznal nobene posebne sreče v življenju, a je tudi šel in se morebiti vec ne vrne,« je odgovoril pan Ciprianovič.
Oba sta se zamislila, kajti iz vsega srca sta ljubila ta dva mladeniča.
111=111=
čs	c > p
c	p • L,
£	5. «= G
»	b ŠT °
g	P O (/J
3	t- E £
S	c s >
tO W	2
_ _ C/. —	.-
c i m	N
5' p ST i*	2
5" T	9
« B o	>
b»h
tr
« fe S s;- g
<	~ o, —
pt
i: L3 (/>♦
fD
| p- K _
2 a < p »
n>	— e_,
to C» 2 <t
£s 3
•c I
a
JO
o&SSf o - OCg
F -B' &
2.
s era
M
to
a- cr
sl
p E
« o
(6 _ P4 n, aq
r <s
1 s g-
8 si
3o8 g p g
fp
* i -
a

0>
•s-fi»2. B • sr ••
O) 2, B (t
to 5 r?
■
o S. K" P O
r n<

P
S J a ? 2 5? O
p p- i« *
=111=11»
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljuljljanii Karel Ceč.
izdajatelj: di. fi. Kulovec.
Urednik: Franc Terseglavi